V oktobru smo odprli vrata trgovine z raznovrstno ponudbo elektromateriala za vaš dom in delavnico.
Obiščite nas od 7. do 19. ure, bo sobotah od 7. do 12. ure.
20% POPUST
na vse žarnice s tem kuponom
OKULISTICNI PREGLEDI
Očala 50 € ceneje1
•pogoji na www.optika.si ali tel 01 839 7500
Optika Aleksandra Qlandia Kamnik
Prvo slovensko pevsko društvo Lira je v soboto, 3. novembra, s slavnostnim koncertom v Domu kulture Kamnik obeležilo izjemen jubilej, 130. obletnico svojega obstoja, delovanja in prepevanja. Na slavnostni akademiji so poleg Lirašev nastopili še pevci Slovenskega okteta in Vipavski tamburaši pod vodstvom Neže Zgur (na fotografiji), častni gost in slavnostni govornik pa je bil predsednik Republike Slove-
nije dr. Danilo Türk. Vsi nastopajoči so do zadnjega kotička polno dvorano navdušili z ubrano pesmijo in vsem poslušalcem pripravili nepozaben kulturni večer.
Liraši, kakor se tudi sami imenujejo pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira, so se ob ustanovitvi pred mnogimi leti, kot radi poudarijo še danes, zbrali z namenom, deliti veselje ob glasbi z mnogimi drugi-
tus MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV, TUDI EKO. MARTINOVA PONUDBA!
■ _
Evidentiranje stavb že za 450 eur
ABC
Gregorčičeva ulica 2,1241 Kamnik,T: +386 1 831 79 41, info@abcgeo.si, www.abcgeo.si
NAŠ POGOVOR	na strani 6
S Stojanom Hergouthom, direktorjem podjetja Jata Emona, ob svetovnem dnevu hrane
»SLOVENCI SMO GLEDE HRANE NARAVNANI ZDRAVO STAROMODNO«
NAŠA ANKETA	nastrani9
Pred nami je prav nič dolgočasen novembrski vikend v duhu martinove goske in volitev
Kamniški UBČAN
Št. 19	51. leto	Kamnik, 9. november 2012
TRGOVINtf Z ELEKTROMfiTERIfiLOM
Perovo 27, na kamniški obvoznici (ob marketu Tuš), tel.: 01 83 95 006
Prvo slovensko pevsko društvo	OTROŠKO VESELJEV NOVIH
Lira Kamnik prepeva že 130 let	IGRALNICAH IN NA IGRIŠČIH
Podpisanapogodba z izvajalcem prenove OS Toma Brejca
Minulo sredo, 7. novembra, je potekala 2. izredna seja Občinskega sveta Občine Kamnik, katere namen je bil predvsem sprejetje Investicijskega programa za rekonstrukcijo in gradnjo prizidka s telovadnico pri Osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku. Vnela seje burna razprava, v kateri so sicer svetniki in svetnice podpirali gradnjo OŠ Toma Brejca, vendar pri tem izrazili določene pomisleke, zlasti glede financiranja projekta, prevelike porabe financ za ta projekt ter temu primerno manj za druge, tudi pomembne projekte. A na koncu so se le strinjali, da se gradnja končno začne, sklep o IP za prenovo pa je bil potrjen z 21 glasovi ZA in nobenim PROTI od 26 navzočih.
Pogodba je podpisana in prenova osnovne šole Toma Brejca se lahko prične! Po potrditvi investicijskega programa na sredini izredi seji občinskega sveta sta župan Marjan Sarec in Janez Zorman, direktor podjetja SGP Graditelj, izvajalca, podpisala pogodbo o izvedbi del.
Iz investicijskega programa je razvidno, da bodo stroški investicije predvidoma znašali 9.668.854 evrov. Občina Kamnik ima oblikovan poseben sklad, v katerem bo do konca leta zbrala 6 milijonov evrov, v naslednjih dveh letih pa še 700.000 evrov, ki jih bo primaknila iz proračuna. Pomagala naj bi tudi država, ki naj bi že odobrila sredstva v višini dobrih 3 milijonov evrov (3.059.132€), vendar, kot opozarjajo nekateri svetniki, novi državni proračun še ni sprejet, poleg tega se kažejo določene spremembe, ki imajo lahko vpliv na finančno injekcijo občini. Zato naj bi Občina Kamnik vzela t.i. »premostitveni kredit« v banki v višini 2.533.146 evrov.
Več na 3. strani.	Katja Urankar
mi. Temu so ostali zvesti vseh 130 let. Zbor je že od samega začetka deloval pod vodstvom vrsto uglednih zborovodij: Franceta Steleta, Cirila Vremšaka in Sama Vremšaka, zadnjih 12 let pa zbor uspešno vodi dr. Andrej Misson.
Več na 8. strani.
Otroci v kamniških vrtcih so se v letošnjem šolskem letu razveselili kar nekaj novih pridobitev. Navdušenje 43 malih nadebudnežev nad prenovljenimi prostori njihove enote Cepetavček v Nevljah je pred dnevi pospremilo tudi slovesno odprtje nove pridobitve. Prostornejši vrtec je sprejel še dodatni oddelek za 12 otrok v starostni skupini od enega do treh let.
Otroci v vrtcu Sonček pa v igri in razigranosti uživajo tudi na novem igrišču ob vrtcUj ki so ga z županom Marjanom Sarcem in ravnateljico Vrtca Antona Medveda Renato Hojs odprli 17. oktobra. Otroci so skupaj z mentorji pripravili prijeten program in nam s pesmijo pričarali nasmehe na obraze (na fotografiji).
Več na 9. strani.
Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški! občan bo izšla 23. novembra. Članke oddajte dopetka,16. novembra, zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 21. novembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net.
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
Tudi kamniški občini poplave niso prizanesle
V dobrem tednu dni, od konca oktobra do začetka novembra, smo bili priča vremensko pestrim dnevom. Noč s sobote na nedeljo, 28. oktobra, so v kamniški občini zaznamovale obilne dežne in snežne padavine. Čeprav je bila sobota še topla, smo se zbudili v jutro, ovito v belo odejo. Prvič v sezoni so enote Komunalnega podjetja Kamnik izvedle posipanje in pluženje cest, saj je v Okrogu pri Motniku zapadlo 11 cm snega, v Češnjicah pa 8 cm.
Nočne padavine z nedelje na ponedeljek, 5. novembra, niso bile tako močne, kot so napovedovali meteorologi, a kljub temu je Civilna zaščita Občine Kamnik spremljala stanje vodotokov in hudournikov po vsej občini. Močne padavine so našo občino zajele v ponedeljek okoli 10. ure. Dvig vodostajev rek in hudournikov je bil zelo hiter, po 12. uri pa so vodostaji pričeli upadati. Največ padavin je padlo na območju Kamniške Bistrice
in Klemenčevega. V dopoldanskem času je bilo prijavljenih preko 70 intervencij (zemeljski plazovi, poškodovane ceste, črpanje meteorne vode, poškodovane struge vodotokov, poplavljeni objekti, gradnja zaščitnih pregrad s protipoplavnimi vrečami). Na prizadetih območjih so ekipe prostovoljnih gasilcev nudile pomoč občanom pri črpanju meteorne vode in gradnji zaščitnih nasipov. Na območju Šmarce in Nožic so posredovale tudi gradbene enote, ki so pomagale pri utrditvi zaščitnih nasipov. Na intervencijah je skupno sodelovalo preko sto gasilcev in štirje člani Občinskega štaba Civilne zaščite.
V torek, 6. novembra, so komisije za ocenjevanje škode začele z delom na terenu. Po prvih ocenah je največ škode nastalo na vodotokih, cestah in plazovih. Nastala škoda je trenutno ocenjena na okoli 1,5 mio evrov.
Več na 2. strani.	BOJANA KLEMENC
Hudourniška Kamniška Bistricaje na svojipoti nabrala veliko odpadlih vej in drevesnih debel, ki so se zagozdile pri Titanovi zapornici ob Poti 27. julija. Le hitriakciji » prisotnih gre zahvala, da hiše v bližini ,
niso bile I--poplavljene.
2 9. november 2012
POPLAVE
Kamniški OßCAN
Tudi kamniški občini poplave niso prizanesle
Spodnji plaz proti Kamniški Bistrici: Na cesti proti Kamniški Bistrici, približno 2 kilometra od kamnoloma Calcit, sta se sprožila dva plazova, ki sta zaprla državno cesto Stahovica-Kamniška Bistrica. Cestaje bila Že v torekpopoldanprevozna.
Župan Marjan Šarecje pozorno spremljal razmere na terenu po celotni občini.
Zaradi zagozditve odpadlih -vej in debel pri Titanovih zapornicah ob Poti 27.julijaje prišlo do poplavljanja obrežja in poti. Le hitri akciji prisotnih gre zahvala, da hiše v bližini niso bilepoplavljene.
Stoletne vode ne pridejo vec vsakih sto let. Ponedeljkova poplavna katastrofa v večjem delu Slovenije je še en dokaz več, da so podnebne spremembe kruta realnost. Ob tovrstnih naravnih nesrečah se sprašujemo, ali so res posledica podnebnih sprememb in kdaj se lahko kaj takega ponovno zgodi. Se bolj pomembno, a neizrečeno pa je vprašanje, ali se to lahko zgodi meni.
Vremenu se »meša«
V dobrem tednu dni, od konca oktobra do začetka novembra, smo bili priča vremensko pestrim dnevom. Noč s sobote na nedeljo, 28. oktobra, so v kamniški občini zaznamovale obilne dežne in snežne padavine. Čeprav je bila sobota še topla, smo se zbudili v jutro, ovito v belo odejo. V jutranjih nedeljskih urah so se snežne padavine okrepile. Prvič v sezoni so enote Komunalnega podjetja Kamnik izvedle posipanje in pluženje cest, saj je v Okrogu pri Motniku zapadlo 11 cm snega, v Cešnjicah pa 8 cm. V Tuhinjski dolini je prišlo tudi do izpada električne energije. Tudi praznična dneva, 31. oktober in 1. november, sta poskrbela za obilnejše padavine. Poveljnik Civilne zaščite Matjaž Srša je sporočil, da s terenskimi ogledi ves čas spremljajo stanje na celotnem področju kamniške občine. 1. novembra okoli 13. ure se je ob lokalni cesti Tunjice-Zadnji vrh sprožil zemeljski plaz, Komunalno podjetje Kamnik je območje plazu ustrezno zaščitilo. Pri ogledu plazu je Civilna zaščita ugotovila, da se je Zemljina posedla za približno 1,5 metra.
Kamniška Bistrica seje razlilapo obrežju.
V ponedeljek poplavljalo tudi na Kamniškem
pomagale pri utrditvi zaščitnih nasipov. Na intervencijah je skupno sodelovalo preko sto gasilcev in štirje člani Občinskega štaba Civilne zaščite. Aktivirani sta bili dve pogodbeni podjetji za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob intervencijah.
Janja Zorman Macura z Občine Kamnik je sporočila, da so močno deževje in poplave največ težav povzročale na območju kamniških KS in KS Kamniška Bistrica. Najbolj kritično pa je bilo območje naselja Šmarca in Nožice. Na srečo imetje občanov nikjer ni bilo ogroženo. Obveščanje o dogodkih je potekalo preko prijav na Regijski center za obveščanje 112 ali direktno na dežurni telefon PGD Kamnik. Nekaj občanov si je dodatno priskrbelo napolnjene protipoplavne vreče.
Slabo vzdrževane zapornice poplavile Pot 27. julija
Ponedeljkova hudourniška Kamniška Bistrica je po svoji poti nabrala veliko odpadlih vej in drevesnih debel, ki so se ustavile in zagozdile pri Titanovi zapornici ob Poti 27. julija. Zaradi slabega vzdrževanja se zapornice niso mogle dvigniti, zato se je hudourniška voda preusmerila in razlila po brežini in ob Poti 27. julija. Zahvaljujoč hitremu ukrepanju in izkopu dodatnega kanala, po katerem se je deroča Bistrica ponovno preusmerila proti svoji strugi, ni prišlo do poplavljanja hiš. V prihodnje bi bilo potrebno razmisliti o čim hitrejši sanaciji Titanovega jezu.
Po prvih ocenah za okoli 1,5 milijona evrov škode
V torek, 6. novembra, so komisije za ocenjevanje škode začele z delom na terenu. Po prvih ocenah je največ škode nastalo na vodotokih, cestah in plazovih. Nastala škoda je trenutno ocenjena na okoli 1,5 mio evrov.
Vodni viri javnih vodovodov so bili pregledani, zato v občini trenutno ni težav s pitno vodo. Uporabnike vaških vodov pa na Občini Kamnik opozarjajo na previdnost ter pregled stanja, saj niso del javnega vodovodnega omrežja. Na občinskih cestah je predvsem v višje ležečih predelih nastalo več poškodb na makadamskih cestiščih, zato so nujna intervencijska dela že stekla, saj je potrebno zagotavljati prevoznost cest.
Stanje plazov po kamniški občini je zaenkrat stabilno. Med 1. in 5. novembrom seje sprožilo več deset plazov, ki pa ne ogrožajo stanovanjskih objektov. V večini primerov gre za ogrožanje komunalne infrastrukture (ceste, vodovodi, kanalizacije). Evakuacija oseb zaradi groženj plazenja Zemljine oziroma plazov ni bila potrebna. Plazovi so se sprožili na območjih Klemenčevo, Zakal, Kamniška Bistrica, Tunjice, Hrib pri Kamniku, Poreber, Stolnik, Špitalič, Hruševka - Ravne. Komisije že izvajajo oglede teh plazov.^ Kamniški župan Marjan Sarec, ki je bil tudi ves čas aktiven na terenu, meni, da je kamniška občina za primer večje vodne ujme dobro pripravljena. Odgovorni pa poudarjajo, da je potrebno izvajati protipoplavne ukrepe (zadrževalniki, regulacije strug, zaščitni nasipi..,) ter zagotoviti redno čiščenje strug (nanosi materiala, čiščenje pregrad..,).
Iskrena hvala vsem, ki so dežurali in pomagali na terenu.
BOJANA KLEMENC Fotografije: Mark Agovič, Matevž Skamen, Matjaž Srša, Darinka Homar
Nočne padavine z nedelje na ponedeljek, 5. novembra, niso bile tako močne, kot so napovedovali meteorologi, a kljub temu je Civilna zaščita Občine Kamnik spremljala stanje vodotokov in hudournikov po celotni občini. Prebivalce občine, ki bi potrebovali protipoplavne vreče, so pozivali, da jih lahko prevzamejo na Komunalnem podjetju Kamnik. Močne padavine so našo občino zajele v ponedeljek okoli 10. ure. Dvig vodostajev rek in hudournikov je bil zelo hiter, po 12. uri pa so vsi vodostaji pričeli upadati. Največ padavin je padlo na območju Kamniške Bistrice in Klemenčevega. V dopoldanskem času je bilo prijavljenih preko 70 intervencij (zemeljski plazovi, poškodovane ceste, črpanje meteorne vode, poškodovane struge vodotokov, popravljeni objekti, gradnja zaščitnih pregrad s protipoplavnimi vrečami). Na prizadetih območjih so ekipe prostovoljnih gasilcev nudile pomoč občanom pri črpanju meteorne vode in gradnji zaščitnih nasipov. Na območju Šmarce in Nožic so posredovale tudi gradbene enote, ki so
Nevljicaje poplavila travnike in vrtove ter marsikje prišla povsem do hiš.
Kamniški OBČAN-Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 9-11- 2012.
Tudi Nevljicaje v spodnjem tokupoplavljala travnike in njive, v Nevljahje prišla pri Ma-mutovem mostu tik do hiš.
PRIJAVA ŠKODE
Glede na povečano nevarnost plazov Civilna zaščita občane opozarja, da spremljajo razmere, da v primeru plazenja Zemljine najprej poskrbijo za lastno varnost ter o tem obvestijo 112 ali štab Civilne zaščite na telefonsko številko 01 8318 194 oziroma GSM 041 601 362.
Občani lahko škodo, nastalo v ponedeljkovih poplavah, prijavijo Občinski komisiji za evidentiranje škode na telefonsko številko 01 83 18 194 ali GSM 041 601 362.
Prijavo lahko posredujejo skupaj s slikami na elektronski naslov: cz.kamnik@kks-kamnik.si.
Obrazec dobijo tudi na spletni strani www.kamnik.si
Najbolj kritično v času poplavljanja v kamniški občinije bilo na območju naselja Šmarca in Nožice.
Pobesnela Kamniška Bistrica.
«fll/iMS 11=11
Tudi v torekje bila Kamniška Bistrica še -vedno visoka in deroča. Foto■ grafijajeposneta na Velikemjezu v Spodnjih Stranjah.
Burna razprava pred podpisom pogodbe z izvajalcem prenove OS Toma Brejca
Minulo sredo, 7. novembra, je potekala 2. izredna seja Občinskega sveta Občine Kamnik, katere namen je bil predvsem sprejetje Investicijskega programa za rekonstrukcijo in gradnjo prizidka s telovadnico pri Osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku ter potrditev Odloka o spremembi meje med naseljema Kamniška Bistrica in Zgornje Jezersko.
»PROCEDURALNI ZAPLETI« NA SAMEM ZAČETKU SEJE
Še preden so svetniki in svetnice potrdili zapisnik iz zadnje, 18. seje Občinskega sveta Kamnik, je Ana Marija Suhoveršnik (SM-ZE) podala proceduralni ugovor, češ, da je bil grobo kršen poslovnik Občinskega sveta: svetniki naj bi namreč dobili gradivo šele v ponedeljek, poslovnik pa določa, da mora biti gradivo na voljo vsaj tri dni prej. Poleg tega je izrazila pomisleke glede »nujnosti sklica seje«. Zupan Marjan Šarec jo je zavrnil in povedal, da je bilo gradivo pravočasno poslano (že v petek) ter tudi dostopno preko spleta, pravilnik pa dovoljuje tudi, da se gradivo dobi na sami seji. Suhoveršnikova (SM-ZE) je še dejala, da se za podpis pogodbe za začetek gradnje Osnovne šole Toma Brejca sploh ne potrebuje potrditev svetnikov in da gre zgolj za prelaganje odgovornosti. Župan je tudi te očitke zavrnil ter vzpodbudil prisotne, da naj ne zavlačujejo s »proceduralnimi zapleti« in začnejo s sejo, saj si tako občina kot tudi predstavniki šole želijo čimprej začeti z gradnjo.
Proceduralni ugovor je izrazil tudi Tone Iskra (DeSUS) in prisotne pozval, naj se odpovejo sejnini ter jo namenijo priza-
Ravnateljica OŠ Toma Brejca Mojca Rode Škrjanc in direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda, ki sta v aktivnosti in postopke v zvezi s prenovo osnovne šole Toma Brejca vložila ogromno naporov, »živcev« in usklajevanj, sta upravičeno zadovoljna, da seprepotrebnaprenova šole končno začenja.
detim v zadnjih poplavah, ki so se zgodile v tem tednu. Svetniki so bili sicer naklonjeni dobrodelnemu predlogu, vendar pa so opozorili, da je vprašljiva pravna podlaga in izvedljivost pri tovrstnih zadevah, zato o tem niso glasovali.
Pri potrjevanju dnevnega reda je mag. Ivan Kenda, direktor občinske uprave, predlagal, da se Odlok o spremembi meje med naseljema Kamniška Bistrica in Zgornje Jezersko sprejme po skrajšanem postopku (meje bi se namreč le malenkostno spremenile).
ŠOLA NAJ BO, A OD KJE BO PRIŠEL DENAR?
V razpravi o Investicijskem programu za rekonstrukcijo in gradnjo prizidka s telovadnico pri Osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku so se svetniki strinjali, da je obnova šole nujna, saj ni varna. Učenci so »razseljeni« na nadomestnih lokacijah, zato je čimprejšnji začetek gradnje nujen. Predstavnik podjetja CSE d.o.o. Samo Pajer je predstavil Investicijski program (IP): Občina Kamnik ima oblikovan poseben sklad (za namen investicij v obnovo in dograditev osnovnošolskega prostora, skladno z uvedbo devetletnega programa), v katerem bo do konca leta zbrala 6 milijonov evrov, v naslednjih dveh letih pa še 700.000 evrov, ki jih bo primaknila iz proračuna. Pomagala naj bi tudi država, ki naj bi že odobrila sredstva v višini dobrih 3 milijonov evrov (3.059.132€), vendar, kot opozarjajo nekateri svetniki, novi državni proračun še ni sprejet, poleg tega
V
Na martinovo nedeljo gremo tudi na volišča!
V nedeljo, 11. novembra, bomo volili petega predsednika republike Slovenije. Predsednik predstavlja državo, simbolizira njeno suverenost in zato državljani upravičeno pričakujemo, da svojo funkcijo opravlja povezovalno in združevalno. Zato ne zanemarimo svoje državljanske dolžnosti in pravice ter oddajmo svoj glas na volišču, saj šteje vsak glas izmed 1,7 milijona volilnih upravičencev!
Prvi glasovi pa so že v volilnih skrinjicah, saj so nekateri volilvci na voliščih za predčasno glasovanje že oddali svoj glas enemu od treh predsedniških kandidatov: Borutu Pahorju, Danilu Türku ali Milanu Zveru.
Tudi na volišču za predčasno glasovanje volivcev kamniške občine, ki je bilo od torka do včeraj odprto v prostorih občinske stavbe, je bilo kar živahno, svoj glas je oddalo preko tristo volivcev, mi pa smo bili na volišču ravno takrat, ko je svoj volilni listič oddal 96-letni dr. Niko Sadnikar, častni občan občine Kamnik. Kot je pristavil, se udeleži vseh volitev, saj je to dolžnost in pravica slehernega državljana!
Se torej to nedeljo, na martinovo, srečamo na voliščih, najverjetneje pa tudi 2. decembra, saj vse napovedi in ankete napovedujejo tudi drugi krog predsedniškihvolitev.
SAŠA MEJAČ
se kažejo določene spremembe, ki imajo lahko vpliv na finančno injekcijo občini.
Vnela se je razprava, v kateri so sicer načeloma vsi podpirali gradnjo OŠ Toma Brejca, vendar pri tem izrazili določene pomisleke, zlasti glede financiranja projekta ter vpliva prevelike porabe financ za ta projekt ter temu primerno manj za druge, tudi pomembne projekte (zlasti za nadaljno prenovo OŠ Frana Albrehta). Rudi Veršnik (SDS) je bil zadovoljen, da se pogodba podpiše, saj je bila šola za današnje razmere neprimerna in energetsko potratna. Poudaril je, da bi bilo lahko zbranega več denarja že v prejšnjem mandatu, zaradi česar morda sedaj ne bi potrebovali kredita. Sam kredit sicer ne bi bil sporen, če občina ne bi imela še drugih projektov, vezanih na evropska sredstva. Ker je investicija res velika, upa, da bo izvajalec držal obljubo in bo šola obnovljena v dogovorjenem času (oktobra 2013). Robert Kokotec (SDS) je dodal, da je tovrstno zadolževanje preveliko in da se bo vzdržal glasovanja ter da so bili v preteklosti vsi skupaj zavedeni glede realne cene projekta, ki naj bi bila zdaj precej višja (torej iz tedanjih 6 milijonov na zdajšnjih približno 10 milijonov evrov). Mag. Matej Tonin (NSi) je sicer v imenu svetniške skupine NSi podprl program, hkrati pa opozoril, da se ne sme sprejemati prenaglih odločitev. Župana je prosil naj preveri vse možnosti, da bi dobili kar najbolj optimalno posojilo (primernejšega od trenutno ponujenega) ter omenil t.i. »ribniški sklad« t.j. državni sklad za sofinanciranje oz. subvencioniranje odplačevanja obresti za kredite za gradnjo osnovnih šol v Sloveniji. Znova je poudaril, da bi znalo biti državnega denarja manj, kot si ga trenutno lahko obetamo. Opozoril je tudi na nekatere druge probleme, kot so parkirišča šole, ogrevanje ipd., pred katerimi si zatiskamo oči, kot pravi. Ivan Miroslav Sekavč-nik (NSi) pa je med drugim še dodal, da je predviden projekt celo cenejši od prejšnih (preračunana cena na m2).
Mateja Poljanšek (LDS) je kritično komentirala: »Župan nas je izpostavil. Potrditi moramo kredit, čeprav si ga nihče ne želi!«. Posebej je poudarila, da potrebujemo dve mestni šoli za reševanje demografije, občina pa se bo morala zakreditirati že za prenovo OŠ Toma Brejca. Poleg tega meni, da projekt predvideva preveliko in predrago šolo, ki naj bi presegala vse normative. Dodala je še, da bi za eno šolo nujno potrebovali lasten denar in nagovorila sogovornike, da razmislijo, kako bi lahko tej problematiki namenili več denarja iz proračuna. Gradnjo podpira, pravi pa, da noče prevzeti odgovornosti, pač pa je vsa odgovornost na županu in g. Kendi iz občinske uprave. Opozorja še, da je potrebno imenovati nadzornika projekta. Tudi Jože Za-gorc (LTS Za Kamnik) se strinja z gradnjo šol in pravi, da so že prej opozarjali, da cene preteklih predvidenih načrtov nise bile realne, več denarja bi morali nameniti šolam, ki bi morale biti prioritetnega značaja. Tudi on je opozoril na parkirišča, dovoz in zunanje površine ob šoli.
Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS) se je strinjala s čimprejšnjo realizacijo. Občina naj poišče najbolj primerno opcijo glede kredita (z ugodnejšo obrestno
mero) in naj bo dovolj ostra do izvajalca, da bodo pogoji pogodbe uresničeni kakovostno in da se sredstva tekom izvajanja ne bodo poviševala. Zvonimir Kole-nik (SD) je na kratko dodal, da so o šolah že dosti premlevali in da namenja županu formalno podporo pri potrditvi sklepa ter upa, da bo terminski plan realiziran. Na kratko pa je podporo izrazil tudi Jože Korošec (SLS).
Marija Mošnik (LTS Za Kamnik) se je vrnila nazaj in pove-
Obravnavo so na sredini izredni seji občinskega sveta z zanimanjem spremljali tudi ravnatelji kamniških osnovnih šol in predstavniki Sveta staršev OS Toma Brejca.
dala, da je bil t.i. »Smolnikarjev« projekt dober, zdajšnji pa predvideva preveliko šolo, pa tudi cena je previsoka. Projekt sicer podpira, a ni naklonjena kreditom, poleg tega se zaradi tega močno odmika začetek prenove OŠ Frana Albrehta. Bila je zelo kritična do sklica same izredne seje - ta naj bi bila neregularna, dokumentacija pa naj bi bila poslana prepozno. Namignila je, da je morda to bilo namenoma, ker naj bi IP skrival kaj, česar svetniki ne bi mogli tako hitro ugotoviti. Te očitke je župan zavrnil in zatrdil, da so delovali v skladu s predpisi. Janez Balantič (ZARES) pa je med drugim pripomnil, da so časi za jemanje kredita zelo ugodni, seveda, če smo sposobni kredit odplačevati. Ana Marija Suhoveršnik (SM-ZE) je poudarila, da Kamnik potrebuje dve šoli v najkrajšem možnem času ter da je občinska uprava potrebovala preveč časa za preprojektiranje in racionalizacijo projekta, danes pa je cena še precej višja (iz 6 na 10 milijonov evrov). Od direktorja g. Kende je hotela vedeti, od kje ta razlika. Projekt je poimenovala »delux« in župana celo pozvala, da razreši g. Kendo ali sam prevzame odgovornost - ona je namreč ne bo prevzelalPosebej je izpostavila, da bi morali denar zbirati že prej in tako ne bi potrebovali takšnega kredita, katerega obresti bi znesle okoli 455.000 evrov.
Župan je po dolgi razpravi odgovoril svetnikom na njihova vprašanja, zavrnil določene očitke, ki so bili neutemeljeni, na koncu pa so Kenda, Pajer in Baj-detova podali nekaj dodatnih pojasnil, ki so zanimala svetnike.
Svetniki so se na koncu strinjali, da se gradnja končno začne, sklep o IP za prenovo OSTB pa je bil potrjen z 21 glasovi ZA in nobenim PROTI od 26 navzočih.
SKRAJŠANI POSTOPEK ZA SPREMEMBE MEJE
Na drugi točki dnevnega reda so svetniki potrdili tudi Odlok o spremembi meje med naseljema Kamniška Bistrica in Zgornje Jezersko. Občina Kamnik je na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pričela s postopkom spremembe meje, da bi zagotovila dostop Osred-njeslovenske regije do državne meje z Avstrijo, zaradi pogajanj o večletnem finančnem obdobju 2014-2020, ki se nanaša na prihodnjo EU kohezijsko politiko. Meje naj bi se spreminjale le malenkostno in začasno, zato se je odlok sprejel po predlaganem skrajšanem postopku.
KATJA URANKAR
INVESTICIJSKI PROGRAM ZA REKONSTRUKCIJO IN GRADNJO PRIZIDKA S TELOVADNICO PRI OŠ TOMA BREJCA
Investicijski program sta predstavila mag. Ivan Kenda, direktor občinske uprave, in Samo Pajer, CSE d.o.o. Občine so namreč dolžne zagotoviti ustrezne prostore za izvajanje devetletnega osnovnošolskega programa v eni izmeni, skladno z normativi iz leta 1998.
OS Toma Brejca je statično neustrezna, torej potresno ni varna in neprimerna glede na zakonodajo ter pogoje OE ZVKD Kranj. Šola do zdaj ni izpolnjevala prostorskih pogojev za devetletno osnovno šolo, ker ji je primanjkovalo 7 učilnic, večnamenski prostor, knjižnica, druga vadbena enota, ustrezna kapaciteta sanitarij, parkirišča in dovozna pot.
Zato sta nujno potrebni prenova in dograditev, zaradi česar je Občina Kamnik že več let izvajala aktivnosti za ureditev te problematike. IP je primerno metodološko pripravljen in vsebuje vse bistvene podatke, ki zagotavljajo učinkovito uporabo javnih sredstev. Najpomembnejše pričakovane koristi investicije so izvajanje pouka po devetletnem programu, povečanje delovne učinkovitosti zaposlenih in dodatne dejavnosti. Tako naj bi bilo v prihodnosti manj stroškov z investicijskim vzdrževanjem, boljša naj bi bila energetska učinkovitost šol, kakovost bivanja ter delo otrok ter zaposlenih.
Namen občine pri tem projektu je graditi trajnostno in zagotoviti energetsko učinkovitost, ekološko, družbeno ter ekonomsko sprejemljivost novih objektov ter s projektom kot vzorčnim primerom kandidirati za državna sredstva. Zgrajeni objekti in zunanje površine naj bi v času izven pouka omogočali izvajanje drugih izobraževalnih, kulturnih, športnih in rekreacijskih aktivnosti vseh občanov.
Gledano tehnično naj bi se najprej v celoti porušila stopniščna povezava in obstoječa telovadnica z vsemi nadstreški ali nadstrešni-cami ter preuredila obstoječa zunanja ureditev. Streho bo potrebno rekonstruirati. Investicija naj bi se izvedla v 10 mesecih in sicer od novembra 2012 do 31. avgusta 2013, učenci pa bodo v tem času nameščeni na različnih lokacijah, prirejenih za potrebe pouka.
Stroški investicije bodo predvidoma znašali 9.668.854 evrov. Občina ima za to predvidenih 6 milijonov do konca leta in 700.000 evrov v naslednjih dveh letih, 3 milijone evrov obljublja država, katere proračun pa še ni sprejet. Zato naj bi Občina Kamnik vzela t.i. »premostitveni kredit« v banki v višini 2.533.146 evrov (predlaga se, da se občina zadolži za obdobje štirih let, torej od 1.10.2013 do 30.09.2017).
Tuhinjska dolina se ponaša s telovadnico v naravi
Ponudba Tuhinjske doline je bogatejša za telovadnico v naravi z 12 vadbenimi elementi in devetimi fitnes napravami, postavljenimi na zelenem travniku ob apartmajskem naselju Term Snovik. Na slovesnosti 25. oktobra jo je namenu uradno predal župan občine Kamnik Marjan Šarec. Poudaril je pomen aktivnega oddiha turistov, ki prihajajo v Tuhinjsko dolino: »Želim si, da bi telovadnico v naravi obiskalo čim več ljudi, ki bodo izkoristili možnost preživljanja prostega časa v naravi naše občine«.
Elementi telovadnice v naravi so bili postavljeni s pomočjo evropskih sredstevpreko Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije.
Pri postavitvi elementov telovadnice v naravi in ureditvi tri kilometre dolge trim steze so s prostovoljnim delom aktivno sodelovali tudi domačini. Projekt je bil realiziran v večjem obsegu kot je bil načrtovan, Tuhinjce pa je znova povezal. Posluh za napredek kraja so imeli tudi lastniki, ki so odstopili svoja zemljišča za ureditevtrim steze.
Predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar pravi, da je telovadnica v naravi pomembna pridobitev v ponudbi aktivnega oddiha v bogatem naravnem okolju Tuhinjske doline. Še posebej ga veseli, da so domačini telovadnico vzeli za svojo, saj poskušajo s trajnostnim delovanjem izboljševati kakovost življenja domačinov in obiskovalcev Tuhinjske doline. Uporabniki se bodo lahko vsako soboto v novembru in nato spet spomladi udeležili strokovno vodene vadbe v telovadnici in stem naredili nekaj zase in prispevali k zdravemu načinu življenja.
Elementi telovadnice v naravi so bili postavljeni s pomočjo evropskih sredstev, preko Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije. Nosilec projekta Turistično društvo Tuhinjska dolina je s projektom »Aktivni oddih in nova doživetja po starih pešpoteh zelene Tuhinjske doline« vzpostavilo prostor za aktivno preživljanje prostega časa domačinov in obiskovalcev doline. Pot zdravega življenjskega sloga je nadgradnja 45 kilometrov tematskih pešpoti v okolici Snovika. Nova Snovičkova pot v telovadnico v naravi v Tuhinjski dolini je bila izbrana kot Naj pot 2012 Osrednjeslovenske regije.
Damjan Hribar, podžupan Občine Kamnik, Ivan Hribar, predsednik TD Tuhinjska dolina, in župan Marjan Šarec so pozdravili telovadnico v naravi kot dobrodošlo pridobitev v ponudbi aktivnega oddiha v zeleni Tuhinjski dolini, (foto Bernard Jarc)
TELOVADNICA V NARAVI .
9. november 2012
KAMNIKVREGIJI IN ŠIRŠE
Podjetništvo v srcu, program usposabljanja bodočih podjetnikov, deležno izrednega zanimanja
Kar 24 obstoječih in potencialnih podjetnikov iz Kamnika se je ta torek, 6. novembra, udeležilo prve delavnice z naslovom »generiranje podjetniških idej«, kije potekala v okviru projekta Podjetništvo v srcu. Izredno zanimanje, kije preseglo pričakovanja in cilje projekta, kaže na realno potrebo prostora in časa, v katerem živimo.
Prva izmed trinajstih delavnic je bila polna pozitivnega vzdušja in neverjetnega zagona za ustvarjanje ter izmenjavo podjetniških idej in izkušenj. Izredno motivirani udeleženci so v treh urah pridobili nova znanja s področja inovativnosti, z medsebojnim in medgeneracijskim sodelovanjem pa je nastala močna ekipa, ki želi postati uspešen in aktiven del podjetništva v občini!
Po besedah udeležencev so motivi za vključitev v projekt različni.
»Program je odličen za nekoga brez izkušenj v podjetniškem svetu, azželjopo spremembi in aktivnemu ustvarjanju. Prva delavnica je dala dobre smernice: vpogled v stanje na globalnem in lokalnem podjetniškem trgu, pokazala je, kako zelo zanimivo, pestro in ustvarjalno je lahko podjetništvo, kakopomembno in koristno je sodelovanje, ustvarjene so bile številne podjetniške ideje. Prepričana sem, dajepro-jekt izredno pozitiven za občino Kamnik, saj daje sveže ideje in nove pristope k razvoju lokalne-gapodjetništva.«
Ajda Špacapan, vizažistka, udeleženkaprograma Podjetništvo v srcu
Ena izmed starejših udeleženk je navdušena nad medsebojno izmenjavo idej in pravi »ko se
nehaš izobraževati in udejstvovati, takrat umreš«. Program ji pred-
stavlja tako izziv kot tudi rešitev, ki jo ohranja mlado. Nekateri vidijo program kot
Struktura udeležencev programa:
•	brezposelni30%
•	zaposleni 20%
•	študenti30%
•podjetniki 10%
•	osebno dopolnilno delo 10%
perspektivo, da bodo v bodoče lahko izšli iz služb in delovnih mest, ki jim danes ne prinašajo nobenega zadovoljstva.
Spet drugi cenijo, da bodo pridobili konkretne informacije iz prve roke - od pravih, že uveljavljenih podjetnikov ter od mladih mentorjev in trenerjev (od mladih za mlade).
Dejstvo je, da je splošna klima, tudi na podjetniškem področju, izredno negativna in
nestimulativna. Pri mladih (povprečna starost udeležencev programa je 28 let, najmlajši član je star 19 let) pa je prisotna še visoka stopnja nezaupanja vase, v svoja znanja in sposobnosti, pomanjkanje konkretnih podjetniških izkušenj, premajhna količina praktičnih podjetniških znanj, strah pred neuspehom, ki je največji zaviralec inovativnih idej, predvsem pa otopelost in vdanost v obstoječe stanje.
Projekt Podjetništvo v srcu je kot obliž na rano omenjenim izzivom, kar potrjuje tudi dejstvo, da je v osnovi predvideval 15 udeležencev, ki bodo svojo idejo pripeljali do prvega posla, danes pa je v program v Kamniku vključenih že 24 ljudi, s tem, da se posamezniki še vedno prijavljajo, vendar jih moramo zaradi kakovosti same izvedbe trenutno, žal, zavrniti.
Projekt je sestavljen iz cikla delavnic, kjer kandidati razvijajo lastne podjetniške ideje za produkte oz. storitve ter pridobivajo različna znanja in veščine
Program Podjetništvo v srcu izvaja 7 posameznikov iz različnih podjetij v Kamniku in Litiji.
kot na primer: raziskava trga, oblikovanje blagovnih znamk, prepoznavanje ciljnih skupin, oblikovanje prodajnih paketov, promocija, trženje, javno nastopanje, poslovno komuniciranje, poslovni bonton, itd.
Delavnice spremljajo tudi strokovni seminarji, v okviru katerih kandidati prejemajo strokovne, aktualne in poglobljene informacije o upravljanju (managementu) podjetja ter javna podjetniška omizja, kjer konkretni podjetniki delijo lastne podjetniške izkušnje.
Gre za rezultat partnerskega dela treh organizacij: Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik, Mladinskega centra Litija in Centra za razvoj Litija. Vključi-
tev v program je za udeležence brezplačna, financira ga Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
Center za razvoj Litija že vrsto let zagotavlja podporo podjetjem pri registraciji svoje dejavnosti v okviru VEM točk.
V obdobju 2005-2012 je dosegel naslednje rezultate: 780 REGISTRACIJ SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN DRUŽB
Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO 2.202 OPRAVLJENIH PREOSTALIH POSTOPKOVZUPORABO APLIKACIJE EVEM
2.576 OPRAVLJENIH OSNOVNIH SVETOVANJ IN INFORMIRANJ UPORABNIKOM TOČK VEM
1.316 UDELEŽENCEV NA PODJETNIŠKIH USPOSABLJANJIH
53 ORGANIZIRANIH PODJETNIŠKIH USPOSABLJANJ
'A
Pridelano s SRCEM
Center za razvoj Litija si prizadeva za trajnostni razvoj območja Srce Slovenije. Ponosni smo, da mreža za lokalno samooskrbo v Srcu Slovenije danes povezuje že več kot 50 lokalnih pridelovalcev in predelovalcev hrane z 61 šolami in vrtci, zato imajo naši otroci možnost uživati zdravo lokalno pridelano hrano. Drugi prebivalci območja lahko kupujejo takšno hrano na naših lokalnih tržnicah, ki so prostor prodaje in srečevanj.
Za obstoj kmetijskega gospodarstva še zdaleč ni pomembna samo pridelava kmetijskih pridelkov - kmet mora biti vešč tudi tržnih in marketinških prijemov, neprestano mora slediti novim izzivom in prilagoditvam v korakih pridelave, predelave in trženja. Kmet mora biti podjetnik. S temi vsebinami se ukvarja mednarodni projekt L0CF00D.
Z izzivom, kako podjetja med seboj povezati in dati področju pridelave in predelave hrane ustrezno mesto na lokalnem in nacionalnem nivoju se bo spoprijelo 13 partnerjev iz 9 evropskih držav, med njimi tudi Center za razvoj Litija. Skupaj bodo oblikovali konkretne predloge, s katerimi bi izboljšali možnosti zaposlovanja na področju proizvodnje hrane na podeželju.
Med 20. in 21. novembrom 2012 bomo v Srcu Slovenije gostili vse te partnerje. V okviru srečanja bomo izvedli tudi nacionalni posvet Lokalno pridelana hrana - priložnosti za nove zaposlitve.
Primeri nekaterih kmetij v Srcu Slovenije, ki so se prelevile v prava podjetja, kažejo, daje lokalna predelava hrane izziv tudi za njih. Veseli smo, da smo prav na Centru za razvoj Litija in Zadrugi Jarina mnogim pomagali pri uresničitvi njihove podjetniške ideje. Verjamemo, da bo projekt L0CF00D spodbudil še druge, da bodo pristopili k obogatitvi in trženju ponudbe svojih kmetij na tovrstni način. Na slovenskem trgu je vsekakor dovolj prostora tudizanjih!
Priložnost za sodelovanje pri prodajnih poteh, ki jih odpiramo na Centru za razvoj Litija in zadrugi Jarina, so doslej našli naslednji kamniški ponudniki: Zdravilni gaj Tunjice, podjetje Gomi in Kmetija Pr' Gabršk. Tudi druge vabimo k sodelovanju!
Center za razvoj Litija vljudno vabi
na posvet
Lokalno pridelana hrana - priložnost za nove zaposlitve
Torek, 20. november 2012, ob 9.00 v Kavarni Veronika na Glavnem trgu6vKamniku.
Na posvetu bodo sodelovali naslednji sogovorniki:
•	dr. Martina Bavec, generalna direktorica Direkto-rata za kmetijstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje;
•	dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist;
•	dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist;
•	Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija;
•	Marija Erjavec, kmetica in podjetnica;
•	Tatjana Gombač, ravnateljica OŠ Gradec.
Dodatne informacije in obvezne prijave do 17.11. 2012 po telefonu 01 89 62 710 ali e-pošti monika. cvetkov@razvoj.si.
LJfCFOOD «
«wifttfirt iACöi^üöWsiM «MfVC|lllKHNÖI.MJ|d

NTERREG IVC
V SRCU SLOVENIJE
In the Heart of Slovenia
Projekt je podprt v okviru programa INTERREG IVC, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj.
WWW.SRCE-SLOYENIJE.SI
BREZČASNA PODOBA V DELIH SLIKARJA IVETA ŠUBICA
V Galeriji Mihe Maleša je v sredo, 10. oktobra, potekalo odprtje razstave »Brezčasna podoba«, ki predstavlja ustvarjalni opus slikarja Iveta Šubica. Razstava, ki jo je pripravila kustosinja Saša Bučan iz Medobčinskega muzeja Kamnik, bo na ogled do 15. maja.
Razstava se osredotoča predvsem na figuralne upodobitve
Ive Šubic (1922-1989) se je rodil v Hotovlji pri Poljanah nad Škofjo Loko, od koder izhaja znan rod umetnikov Šubicev. V slovensko likovno umetnost se je vpisal s svojimi nedoločljivimi prijemi in formami, hkrati pa predvsem z ljubeznijo do upodabljanja slovenskega kmeta in narave. Na razstavi Brezčasna podoba je predstavljen del njegovega opusa, tako oljne slike (portreti, partizanska in kmečka motivika), kot tudi risbe in ilustracije, z barvnimi osnutki pa je umetnostna zgodovinarka Saša Bučan opozorila na njegovo delovanje v smeri ljudske umetnosti - v krašenju fasad s freskami ter na njegova monumentalna
dela. Razstava Brezčasna podoba se osredotoča predvsem na figuralne upodobitve v delih Iveta Šubica, saj je prav ta del slikar-jevega opusa, ki ga najbolj zaznamuje in hkrati loči od umetnikov tedanjega časa.
Slikarjev opus zaznamovan z motiviko preprostega človeka
Ob pregledovanju del opusa slikarja Ive Šubica lahko opazimo široko paleto motivike in likovnih tehnik ter prepoznamo avtorja, ki je bil brezmejno predan slikarskemu zapisu. V ospredje stopa Šubičeva neizmerna ljubezen do življenja, katero zaznamuje človek, preprost kmet izpod hribov Poljanske doline. V njegovo rojstno dolino, k njegovim ljudem se je neprestano
DRUŠTVO SVETEGA JAKOBA
in
Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj
VABITA
na spominsko slovesnost ob obletnici smrti in 50-Ietnici prihoda duhovnika in skladatelja g. Franceta Gačnika v župnijo sv. Benedikta Stranje.
SLOVESNOST Z MAŠO RO V NEDEl IO.
NCK/EMBER 2012 KINO SPORED
MESTNI KINO DOMZRLE
18:00 I SMRTNE OBLJUBE cikel CRONENBERG ' 20:00 I KUHARSKI MOJSTER
I 17:00 I WALLACE IN GROMIT:
PREKLETSTVO STRA-I	HOUHCA I podnapisi, 8+
SOBOTNI DRUŽINSKI FILM 20:00 I KUHARSKI MOJSTER
I 18:00 I NEVARNA METODA cikel CRONENBERG ' 20:00 I KOTIAR, KROJAČ, VOJAK, VOHUN
I 18:00 I POGUM
sinhronizirano, 8+ I	SOBOTNI DRUŽINSKI FILM
20:00 I KOTLAR, KROJAČ, VOJAK, VOHUN
I 20:00 i LA SPIRA | edino predvajanje dokumentarnega I	filma o orkestru Spira
Mirabilis
I 18:00 I KOZMOPOLIS
cikel CRONENBERG ' 20:00 I NASLEDI BELEGA JELENA + HEJ! ČEZ BELE POLJANE
VEČERI GORNIŠKIH FILMOV
I 18:00 I POBAUNKA
podnapisi, 10+ ' 20:00 I KOZMOPOLIS
cikel CRONENBERG
I MESTNI KINO DOMŽALE boste našli v Kulturnem domu
Franca Bernika | Ljubljanska 61, Domžale 11.01722 50 50 I www.kd-domzale.si
17:00 I POBAUNKA
podnapisi, lOf SOBOTNI DRUŽINSKI FILM 20:00 I KOZMOPOUS
cikel CRONENBERG
I 18:00 I MUHARJENJEVJEMNU 20:00 I TORINSKI KONJ
18:00 I MUHARJENJEVJEMNU 20:00 I TORINSKI KONJ
vračal, pomenili so mu neprecenljiv, neusahljiv vir motivov, ki so se vrezovali globoko v njegovo zavest. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je s svojima prijateljema in stanovskima kolegoma, slikarjema Jožetom Ci-uho in Doretom Klemenčičem - Majem, odšel v Pariz, kjer so skupaj pripravili razstavo. To je čas, ko Subic spoznava nove poti v umetnosti, hkrati pa čas, ko se zelo intenzivno posveča slikarstvu. A v Parizu ga s svojo širino in bliščem niso uspele prepričati ne velike umetnostne galerije, ne široke ceste, ne ljubke romantične četrti. V njegovi pariški mapi se pojavljajo risbe volov, podobe kmetov... Jože Ciuha je zapisal: »December seje iztekal in Ive ni več vzdržal. Po nepolnih treh mesecih, ki sva jih skupaj preživela v Parizu, seje odpeljal v Ljubljano.«
Šestdeseta predstavljajo avtorjev slikarski vrhunec. V tem času se mu odprejo novi pogledi na starodavno kmečko izročilo in začne obujati umetnost slikanja na steklo. To ljudsko in rodbinsko izročilo nadaljuje od sedemdesetih let dalje, ko s freskami opremi več zasebnih hiš in starih znamenj, hkrati pa deluje tudi na področju javnih naročil. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim Levstikovo nagrado za ilustracijo, nagrado Prešernovega sklada, Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1979) in Groharjevo nagrado.
Pred mesecem dni so v Galeriji Mihe Maleša odprli razstavo Brezčasna podoba slikarja Iveta Šubica. Razstavo, kijoje pripravila kustosinja Saša Bučan, sije ogledalo veliko ljubiteljev likovne umetnosti. O Življenju slikarja Iveta Subicaje zbranim na otvoritvi spregovorila tudi njegova soproga Sely de Brea. (foto Tomaž Lunder)
Brez dvoma je bil Ive Šubic tisti slikar in umetnik, ki se je šolal v naravi in naravo tudi izjemno zavzeto študiral in to na zelo širokem področju, od tihožitja do široko zasnovane panoramske upodobitve pokrajine. Tudi upodobitvam človeške figure je bil nadvse predan, saj so pred nami še danes Šubičevi portreti sovaščanov na delu ali v gostilni pri kozarcu vina. Ogled razstave je nedvomno zelo zanimiv!
BOJANA KLEMENC
Kustosinja Saša Bučan je predstavila ustvarjalni opus Iveta Šubica. Na razstavi si lahko ogledamo tako oljne slike (portreti, partizanska in kmečka motivika) kot tudi risbe in ilustracije.
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
KULTURNO DRUŠTVO PRIDEN MOŽIC
http://www.kdpm.org/, 031 775 700
Nedelja, 11. novembra 2012, ob 17.00
ZAKLJUČNA PODELITEV SLOVENSKEGA POKALA V GORSKEM KOLESARSTVU Organizator: KolesarskazvezaSlovenije Vstop prost!
Torek, 13. novembra 2012, ob 20.00
v Klubu Kino dom
HANG
Glasbeni večer
Kulturno društvo Bežigrad
Glasbeniki: Bori Magdalene, Lado Jakša, JulijaTemlin, Boris Romih,
Najke Makuc, dr. Drago Ocepek, Tomaž Gorjup in Matjaž Weingerl
Vsodelovanju z: JSKD Ol Kamnik
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli
Priporočamo rezervacijo miz preko 031 775 700 ali info@domkulture.org.
Četrtek, 15. novembra 2012, ob 19.30 SREČEN KONEC SVETA Črna komedija
Ad hoc teater
Igrajo: Uroš Potočnik, Miha Brajnik in Gorka Berden
Vstopnina: 10 eur v predprodaji / 12 eur na dan predstave / 8 eur
abonenti DKKdo8.11.
Petek, 16. novembra 2012, ob 19.00 v Klubu Kino dom
OKREPČEVALNICA ZA PARTNERJE IN STARŠE
Moški in ženski prispevki k (ne)razumevanju Ciklus brezplačnih predavanj in treningov Vezal - zavod, Kamnik več na: www.vezal.si
ob 17.00 in 20.00
Sobota. 17. novembra 2012._
8. SREČANJE KLAP
Organizator: Klapa Mali grad Vstopnina: 20 eur
Nedelja, 18. novembra 2012, ob 19.30 STAR FOTR
Dobrodelna monokomedija z Janezom Hočevarjem - Rifletom
SiTi Teater BTC Organizator: LEO klub Kamnik Dobrodelni prispevek: 15 eur
Torek, 20. novembra 2012, ob 20.00 v Klubu Kino dom
Torki v Klubu Kino dom: TIN VODOPIVEC - ŠALE V NASTAJANJU Večer stand up komedije
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli
Priporočamo rezervacijo miz preko 031 775 700 ali info@domkulture.org.
Četrtek. 22. novembra 2012. ob 18.00 PROSLAVA OB DNEVU RUDOLFA MAISTRA
Organizator: Občina Kamnik. Vstop prost!
Sobota, 24. novembra 2012, ob 19.00
OSREDNJA SLOVESNOST OB 90-letnici DRUŠTVA GORSKA
REŠEVALNA SLUŽBA KAMNIK
Prikaz dejavnosti in projekcijafilma. Vstop prost!
Nedelja, 25. novembra 2012, ob 16.00
PRODAJNA RAZSTAVA ADVENTNIH VENČKOV CVETLIČARKE
TANJE OCEPEK
Razstavo bo popestril koncert Tanje Ocepek in Ines Kern ob 18.00 v Klubu Kino dom.
Spremljava koncerta: Matic Smolnikar (kitara) in Matej Zore (klaviature). Vstop prost!
Torek, 27. novembra 2012, ob 20.00 v Klubu Kino dom DIKTATOR V.D. Tragikomedija
Besedilo, režija in igra: Uroš Potočnik Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli Priporočamo rezervacijo miz preko 031 775 700 ali info@domkulture.org.
Več informacij na : www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in četrtek
od 9.00 do 17.00.
tel.številka: 031 775 700
e-pošta: info@domkulture.org
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
www.kam. sik.si. 01 320 55 86
Petek, 16. novembra, ob 19. uri v Komendi
Predstavitev knjige Ivan Selan: Od ponarejanja denarja do slavnega
kartografa avtorja dr. Marka Žerovnika.
Predstavitev knjige sovpada s 110-letnico rojstva Ivana Selana.
SREČANJA S KNJIGO
Sreda. 14. novembra, ob 19. uri. Matična knjižnica Kamnik (čitalnica)
Kim Edwards: Hči varuha spominov
Roman ima za osnovo resnični dogodek. Norah in zdravnik David sta srečen zakonski par. Nekega zimskega dne mora David nujno odpeljati ženo na porodniški oddelek. Srečni dogodek se spremeni v prikrito moro, ki za vedno spremeni življenje vpletenih. Vodi: Danijel Bezek
Četrtek. 15. novembra, ob 17. uri v Šoli Šmartno v Tuhinju (knjižnica)
Yann Martel: Pijevoživljenje
S knjigo Pijevo življenje se podajamo na nevarno potovanje preko Tihega oceana. V samoti branja se samosprašujemo o svojih vrednotah, svojih ciljih, svoji ogroženosti. Vodi: Ivanka Učakar
POTOPISNO PREDAVANJE: Študentski klub v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik
Sreda. 21. november, ob 19.00 v Knjižnici Komenda
POZABLJENI KANJONI ZANSKARJA IN LADAKA - s konji skozi kanjone indijske Himalaje. Mare Lakovič
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Nedelja. 25. novembra 2Q12.od 14. ure dalje:
Delavnica izdelovanja adventnih venčkov
Ob 16. uri: odprtje razstave adventnih venčkov in jaslic avtorice Eme Repanšek.
24
SOB
10
SOB
28
SRE
16
PET
17
SOB
20
TOR
22
ČET
23
PET
6 9. november 2012
NAŠ POGOVOR
Kamniški OßCAN
Ob Svetovnem dnevu hrane na kavi pri Stojanu Hergouthu, direktorju Jata Emona
»Slovenci smo glede hrane naravnani zdravo staromodno«
Kamničan Stojan Hergouth je izredno zanimiv sogovornik. Časopis Finance ga je označil za zootehnologa z »diplomo iz piščancev«, saj je diplomirani kmetijski inženir živinorejske smeri svojo diplomsko nalogo napisal na temo »Razlike v zamaščenosti piščancev različnega genetskega izvora«. Svoje strokovno znanje je pozneje dopolnil tudi s poslovnimi znanji na mednarodnem programu managementa v poslovni šoli IEDC na Brdu. Že od začetka svoje poklicne poti je zaposlen v podjetju Jata Emona, njen direktor je od leta 1997.
Vsak dan se tudi po poklicni poti srečujete s hrano, kako gledate na svetovnidan hrane?
Svetovni dan hrane, 16. oktober, obeležuje datum ustanovitve agencije za hrano pri Organizaciji združenih narodov (FAO), ki je na simbolni ravni pomenila pripoznanje hrane in kmetijske proizvodnje kot globalno pomembnega gospodarskega področja, prizadevanje za izkoreninjenje lakote pa ključno za svetovni mir in uravnotežen razvoj. Menim, da je v našem prostoru tak dan lahko dober povod za osveščanje javnosti o pomembnosti proizvodnje hrane, še vedno prisotni lakoti v delu sveta in prehranski problematiki v sodobnem svetu.
Se Slovenci in Kamničani dovolj zavedamo, kakšno hranojemo, smo zahtevni doproizvajalcev?
Menim, da smo Slovenci, vključno s Kamničani, glede hrane naravnani zdravo staromodno. Še vedno se veliko kuha doma in tako se pretežno prehranjujemo s sveže pripravljeno hrano, skuhano iz osnovnih živil: mesa, jajc, mleka, moke, sladkorja, olja, zelenjave... Se pa to z mlajšimi generacijami menja. Do proizvajalcev smo zahtevni, saj pričakujemo sveža in v vseh pogledih neoporečna živila po čim nižjih cenah.
Kakšne soprehranjevalne navade Slovencev?
Statistično gledano je povprečen Slovenec po porabi osnovnih živil (mesa, mleka, jajc, maščobe, moke, sladkorja, zelenjave, sadja) zelo primerljiv s povprečnim Evropejcem. Navzgor odstopamo po porabi kruha, navzdol pa po porabi rib, sadja in zelenjave. Nisem pristojen za ocenjevanje uravnoteženosti prehrane povprečnega Slovenca, vendar v medijih zasledim, da so tudi v Sloveniji v porastu obolenja, ki jih zdravniki povezujejo s slabimi prehranskimi navadami. Predvsem narašča število preobilno hranjenih ljudi, ki so bolj rizični za diabetes in žilne bolezni.
Trdno sem prepričan, daje slovenska hrana kvalitetnejša od večine uvožene, že zato, ker je pridelana v nadpovprečno čistem okolju z zdravo vodo. Ste kdaj na potovanju poskusili piti vodo iz vodovoda v evropskih mestih?
Smopreskrbljeni s kakovostno in zdravju koristno hrano?
Glede hrane smo zagotovo del sveta, ki živi v izobilju in ima na voljo kakovostno hrano in vodo. Da pa je hrana zdravju koristna, smo odgovorni sami. Poskrbeti moramo, da kombiniramo živila tako, da v telo vnašamo pravilna razmerja hranljivih snovi in energije glede na naše potrebe. Tukaj pa po moji oceni osveščenost in znanje glede hrane in prehrane šepata in še vedno se večina raje odloča za preobilno, premastno, preslano ali presladko hrano, ker je »dobra«.
Menite, da sejefinančnikrizipridružila tudiprehranska?
Pod prehransko krizo se običajno razume pomanjkanje hrane. Te bojazni zaenkrat v Evropi ni, saj ima Evropa presežke skoraj na vseh področjih kmetijske pridelave. Se pa cene, zlasti osnovnih kmetijskih pridelkov, kot so žita in oljarice, v zadnjem času zvišujejo, kar ima za posledico tudi dražja osnovna živila, vključno z živili živalskega porekla. Nakupe dobrin potrošniki prilagajamo razpoložljivim dohodkom in če zaslužimo manj, skušamo odhodke zmanjšati in ponovno premislimo prioritete porabe. Pri hrani smo seveda omejeni z biološkimi potrebami. Te pa lahko zadovoljimo z zelo različno »drago« hrano oz. živili. Praviloma so osnovna živila cenejša od predelane hrane (izdelkov). Umna gospodinja oz. gospodinjec zlahka izračuna, v katerih živilih so beljakovine in energija najcenejše, za okus in kulinarične užitke pa poskrbi s svojimi kuharskimi veščinami. Splošna ocena je, da je prodaja živil in živilskih proizvodov v zadnjih dveh letih nekoliko upadla, skoraj petina potrošnikov pa v anketah izjavlja, da kupujejo manj in cenejšo hrano. Pri osnovnih živilih je po moji oceni upad manjši kot pri bolj »luksuznih« živilskih izdelkih, kot so pijače, slaščice in delikatese.
Menite, dasov Slovenijiproizvajalci hrane dovolj spoštovani? Ali Slovenci s hrano ravnamo dovolj spoštljivo?
Menim, da slovenski proizvajalci uživamo precejšnje zaupanje slovenskih potrošnikov, saj v številnih prehranskih kategorijah, kot so mleko in mlečni izdelki, perutninsko meso, jedilna jajca, med, vino, brezalkoholne pijače, moka, testenine, konzervirana zelenjava in ribe... še vedno poskrbimo za pretežni del oskrbe prebivalstva Slovenije. Hrana je posebna dobrina in skrbno ravnanje z njo je odraz naše osebne kulture in solidarnost s tistimi, ki nimajo te sreče, da bi jo imeli v izobilju. Na splošno drži, da imajo starejše generacije spoštljivejši odnos do hrane, ker so v mladosti izkusile pomanjkanje. Med nespoštovanje hrane bi uvrstil tudi nekatere predpise, ki pod pretvezo varnosti potrošnikov ali zdravja živali zahtevajo masovno uničevanje hrane, tudi zaradi nepomembnih napak na embalaži ali pomanjkljivih označb.
Slovensko hrano pridelujejo naši kmetje, ki so tudi sami potrošniki, so pod strokovnim nadzorom vestnih kmetijskih in živilskih strokovnjakov, ki se zavedajo, da so potrošniki tudi njihovi otroci, sorodniki, prijatelji in znanci. Se vam ne zdi, daje to precej višja stopnja garancije za zdravo hrano kot žig kakovosti iz 1000 km oddaljene dežele?
Letošnji slogan svetovnega dneva hraneje Povezovanje v kmetijstvu je ključ za zagotavljanje virov hrane. Kako se vaše podjetje povezuje s slovenskim in kamniškim kmetijstvom?
V našem podjetju smo s slovenskim kmetijstvom povezani preko dveh dejavnosti; proizvodnje krmil za gospodarske vrste domačih živali in proizvodnje jedilnih jajc. Od slovenskih kmetov odkupimo letno okrog 10.000 ton žit in 10.000.000 jedilnih jajc, prodamo pa okrog 70.000 ton krmil. Preko naše povezane družbe Pivka perutninarstvo pa kmetje vzredijo okrog 4.000.000 piščancev. Povezovanje v kmetijstvu naj bi zagotovilo kmetom stabilnost odkupa njihovih pridelkov, ti integratorjem pa racionalnost predelovalnih, pakirnih in drugih poslovnih procesov. Konkurenčna pridelava kmetijskih proizvodov, zlasti pa njihova predelava, zahtevata specializacijo in primeren obseg predelovalnih, pakirnih in distribucijskih obratov. Povezovanje in organizacijo kmetijske proizvodnje s strani t.i. integratorjev narekujejo tudi veliki trgovci, ki od svojih dobaviteljev zahtevajo poleg cenovne konkurenčnosti tudi stabilnost dobav skozi vse leto.
Kamničan Stojan Hergouth se do potankosti spozna na rejojajc. Od konca študijaje zvest družbi Jata Reja, v katerije začel delati kot tehnolog za prehrano perutnine, njen direktorje postal leta 1997, leta 2001 pa predsednik uprave nove družbe Jata Emona, v katero sta se spojili Jata Reja in Emona Krmila. Jata Emona ima na Duplici največjo slovenskofarmo kokoši nesnicjedilnihjajc.
Se Slovencizavedamopomena lokalnihprehranjevalnih verig?
Menim, da je pojem lokalna prehranjevalna veriga slabo definiran in da si ljudje pod njim predstavljajo zelo različne stvari. Če mislite z lokalno prehranjevalno verigo oskrbo prebivalstva z lokalno proizvedenimi kmetijskimi proizvodi v direktni prodaji kmet - potrošnik, je ta zaradi omejenosti kmetijskih površin, izrazite sezonskosti, razpršenih količin in neusklajenosti z zahtevami trgovine po stabilnih in velikih dobaviteljih mogoča samo v omejenem obsegu. Na vsak način bi bila oskrba urbanega prebivalstva s hrano precej bolj skromna v kolikor bi bila odvisna samo od lokalne pridelave. Časi, ko je bila lastna pridelava in lokalna tržnica edini vir hrane, so že precej oddaljeni. Prav pa bi bilo, da cenimo in podpiramo lokalno kmetijstvo, saj bi se morali zavedati, da v izrednih razmerah predstavlja edini zanesljiv vir prehranske varnosti.
Na kaj stepripridelavi hranepozorni v vašempodjetju?
Ker smo v svoji strategiji kot proizvajalec jedilnih jajc in krmil predani oskrbi slovenskega trga, moramo vsakodnevno skrbeti za zadovoljstvo naših kupcev in potrošnikov, saj je njihovo zaupanje, izkazano z nakupom naših proizvodov, edini razlog za obstoj naše družbe in naših delovnih mest. Svežina, širok nabor pakiranj in proizvodov, prehranska in higienska kakovost jedilnih jajc, odličnost v distribuciji in konkurenčna cena so glavni poudarki, za katere si vsakodnevno prizadevamo.
Praviloma so osnovna živila cenejša od predelane hrane (izdelkov). Umna gospodinja oz. gospodinjec zlahka izračuna, v katerih živilih so beljakovine in energija najcenejše, za okus in kulinarične užitke pa poskrbi s svojimi kuharskimi veščinami.
Kakšni so trenutni trendi, želje in navade slovenskih kupcev na področju, kigapokriva Jata Emona?
Navade in želje kupcev oblikujejo njihove vrednote, znanje, finančne zmožnosti in modni trendi. Ker živimo v svetu prehranskega izobilja in je jajce poceni živilo, stopa pri delu kupcev v ospredje skrb za dobro počutje kokoši, ki ta jajca nesejo. Čeprav počutja kokoši ne znamo izmeriti, predpisi potrošnikom omogočajo, da po označbah razlikujejo jedilna jajca glede na način reje kokoši. Načini reje se razlikujejo predvsem po količini prostora, ki ga imajo kokoši na voljo v času nesnosti. Tako ločimo rejo v obogatenih kletkah, kjer kokoši živijo in nesejo jajca na omejenem prostoru enega do dveh m2, v skupini od 10 do 30 kokoši, hlevsko rejo, kjer kokoši živijo v zaprtem hlevu, velikost jate pa je odvisna od velikosti hleva, in prosto ali pašno rejo, kjer je kokošim omogočen izhod iz hleva in 4 m2 »pašnika«. Slednji način reje je v našem klimatu zelo vprašljiv, saj imamo več kot pol leta hladno vreme. Za vsak način reje je potrebna registracija s strani Veterinarske uprave, ki preveri, ali reja izpolnjuje predpisane pogoje. Pašna reja v decembru torej ne pomeni, da se kokoši pasejo po snegu, ampak da jajca prihajajo iz reje, ki je tako registrirana. Modna so tudi bio jajca iz ekoloških rej. Tudi tu je potrebna registracija, zahtevan je pašni način reje in posebna pravila glede sestavin krme, ki morajo biti praviloma pridelana na registriranih ekoloških kmetijah. Zal sta higienska kakovost in učinkovitost prireje jajc v talni in prosti reji slabše obvladljivi kot pri reji kokoši na omejenem prostoru. V Jati Emoni redimo kokoši pretežno v obogatenih kletkah, imamo pa tudi farme s hlevsko in prosto rejo. Na hranilno vrednost jajc način reje ne vpliva. Ima pa močan vpliv na hranilno vrednost jajc prehrana kokoši. Kokoši hranimo pretežno z žiti in tropinami oljaric, tako da je hranilna vrednost jajc kar najbolj ugodna. Še posebej smo pozorni na vsebnost omega 3 maščobnih kislin, ki jih v običajni prehrani Slovencev primanjkuje. V krmo za kokoši zato vključujemo kuhana lanena semena in sveže posušeno lucerno. Ker sta to dragi sestavini krme, so jajca z višjo vsebnostjo omega 3 maščobnih kislin dražja in jih posebej pakiramo. Ta jajca nosijo tudi mednarodno priznano označbo višja kakovost zaradi ugodnejše hranilne vrednosti. Za gospodinje, ki želijo za peko posebej rumene rumenjake, nesejo naše kokoši »jajca za peko«. Tudi pri njih je pomembna prehrana kokoši, saj jim v hrano vključimo več tistih sestavin, ki so bogate z rumenimi in rdečimi pigmenti. Takšne sestavine so posušena detelja, koruzni zdrob, posušena rdeča paprika ali moka iz cvetov agetesa.
Kam se Jata Emona uvršča v slovenskem in širšem regionalnem prostoru?
Jata Emona spada po mednarodni klasifikaciji velikosti podjetij med velika podjetja, vendar pa po svoji velikosti sodi med manjše evropske proizvajalce krmil in jedilnih jajc. Naš najpomembnejši poslovni program predstavlja proizvodnja krmil, sledi program proizvodnje jedilnih jajc, najmanjši pa je program proizvodnje valilnih jajc in dan stare perutnine. V okviru perutninskega poslovnega področja se ukvarjamo tudi s predelavo kokošjega gnoja v odlično organsko gnojilo Bogatin za vrtičkarje, vrtnarje in kmete. Od lani imamo tudi program dietne hrane z blagovnimi znamkami Enemon, Diemon in Braunemon, ki ga je že pred 30 leti razvila naša hčerinska družba Razvojni center za prehrano. V slovenskem prostoru smo največji tržni proizvajalec krmil
Hrana je posebna dobrina in skrbno ravnanje z njo je odraz naše osebne kulture in solidarnost s tistimi, ki nimajo te sreče, da bijo imeli v izobilju.
in jedilnih jajc za trg, naša hčerinska družba Pivka perutninarstvo pa je druga največja proizvajalka perutninskega mesa in izdelkov. Delamaris, ki deluje kot hčerinska družba Pivke perutninarstva, pa ima vodilni tržni delež v kategoriji konzerviranih rib z zelenjavo. Izvažamo okrog 15% naše proizvodnje. V ožji skupini Jata Emona je 270 zaposlenih, v vseh družbah skupine pa 660. Skupna vrednost prodaje cele skupine znaša nekaj manj kot 100 milijonov evrov.
Kako se vaše podjetje spopada z vedno višjimi cenami na trgu surovin, kakšnoje razmerje med ceno in kakovostjo v končni oblikiproizvoda?
V	zadnjih letih se soočamo s skoraj podvojenimi cenami žit in oljaric, kot so soja, sončnice, oljna repica... Te podražitve so poglaviten vzrok podražitev krmil in jedilnih jajc. Na kakovost naših proizvodov te podražitve ne vplivajo, na našo poslovno uspešnost pa. Pred letom dni, ko celo leto nismo uspeli prenesti podražitve surovin na prodajno ceno jajc, smo kljub strogemu varčevanju utrpeli za dober milijon evrov škode.
Časi, ko je bila lastna pridelava in lokalna tržnica edini vir hrane, so že precej oddaljeni. Prav pa bi bilo, da cenimo in podpiramo lokalno kmetijstvo, saj bi se morali zavedati, da v izrednih razmerah predstavlja edini zanesljiv vir prehranske varnosti.
Na Duplici ima Jata Emona svojo največjofarmo. Jo lahko predstavite našim bralcem?
V	občini Kamnik, na Duplici ima Jata Emona največjo slovensko farmo kokoši nesnic jedilnih jajc s prostorom za 300.000 kokoši. Farma je bila zgrajena leta 1964 in modernizirana v letih 2006-2011. Modernizacija še ni zaključena, saj načrtujemo še nov pakirni center in odpremno skladišče. Na farmi potekata dva procesa: hlevska prireja jedilnih jajc in pakiranje jedilnih jajc z odpremnim skladiščem. Za poslovno področje perutninarstva v našem podjetju sta farma in pakirnica na Duplici najpomembnejši obrat. Perutninarstvo na Kamniškem nima kakšne posebne tradicije, predvsem zaradi hladnih zim v naših koncih, vendar se je z gradnjo dupliške farme to spremenilo. Zakaj so jo postavili ravno sredi polja, pa je vprašanje tedanjega odnosa do prostora.
Že od nekdaj na dupliškem koncu zaradifarme smrdi. Kako urejate to težavo? Se okoliškiprebivalcizelopritožujejo?
Od decembra 2011 bi moralo biti neprijetnih vonjav bistveno manj. S problematiko gnoja in smradu, ki je pereča zlasti ob nizkem zračnem pritisku, smo se ukvarjali skoraj dve desetletji. Z zadnjo prenovo pa smo problem zmanjšali na minimum in številni okoličani so to tudi že opazili. Iztrebke takoj po nastanku posušimo in jih vskladiščimo v zaprtem prostoru, potem pa z originalnim postopkom stisnemo v pelete, ki so odlično organsko gnojilo Bogatin. Tudi mi smo si oddahnili, da nimamo več odprtih deponij in kompostarne, ki so bile glavni krivec za smrad. Iz okoljske neprijetnosti smo z uvedbo nove tehnologije naredili okolju in potrošnikom prijazno organsko gnojilo, ki ga načrtujemo še izboljšati. Z zaprtim skladiščem in predelavo iztrebkov v celoti izpolnjujemo tudi druge okoljske zakonske predpise.
Se lahko nadejamo povečanja proizvodnje na Duplici in s tem novih zaposlitvenih možnosti v kamniški občini?
Zal dobrih novic nimam. Farmska prireja jedilnih jajc je izjemno delovno ekstenzivna dejavnost. Z obnovo hlevskega dela smo potrebe po delu v enem objektu zmanjšali. Več dela zahteva pakirnica in odpremno skladišče, kamor smo tudi premestili del farmskih delavcev. Kako učinkovit sistem je sodobna prireja jedilnih jajc pove podatek, da porabimo za prirejo, pakiranje, odpremo in dostavo jedilnega jajca v trgovino le 2,5 sekunde delovnega časa. Kljub temu, da je delo visoko produktivno, se moramo za prodajo močno truditi, saj je jajce poceni živilo. Novih zaposlovanj v prihodnje ne načrtujemo. Seveda pa delovna mesta lahko ogrozi recimo uvoz jajc od drugod. Slovenski trg jedilnih jajc je namreč zrel trg, za katerega je značilna količinska stagnacija prodaje. Rasti zato ne načrtujemo. Želimo se držati proizvodnje 100 milijonov jajc na leto, za kar pa se bomo morali krepko potruditi.
Nafarmi na Duplici potekata dva procesa: hlevska prirejajedilnih jajc in pakirnicajedilnihjajc z odpremnim skladiščem. Modernizirana tehnologija v obratu omogoča zelo učinkovit sistem. Paketjajc, ki ga kupimo v najbližji trgovini, s hlevskim delom in pakirnico vzame 2,5 sekunde delovnega časa.
Septembraje slovenskojavnost vznemirilo dejstvo, da imajo slovenski trgovci za 30% višje trgovske marže kotje povprečje v EU. Kakšenje trenutno odnos vpreskrbni verigi odproizvajalca do trgovca?
Mogoče netipičen odgovor, a pri nas je izhod za prodajo mogoč le preko trgovca. To je še vedno najbolj racionalen način prodaje, s katerim dosežemo končnega potrošnika. V trgovini na Duplici prodamo le dober odstotek celotne proizvodnje jedilnih jajc. Skozi lastno mrežo ne moremo nagovoriti veliko potrošnikov. Seveda bi radi, da bi bile marže čim nižje, so pa od trgovca do trgovca po različnih pakiranjih zelo različne, kar nas še najbolj moti. Trgovci v Sloveniji imajo izjemno različne pristope. Naše cene so seveda bistveno nižje kot na koncu na trgovski polici. Delamo z vsemi trgovci v Sloveniji, z nekaterimi več z nekaterimi manj. Zaenkrat nimamo težav.
Še vedno imam najrajejajce na oko z dobrimi ocvirki.
Vaše podjetje ponuja blagovno znamko Jajca izpod kamniških planin. Kakšenje odziv med slovenskimi kupci?
Jajca izpod kamniških planin obeležujejo geografsko poreklo naše proizvodnje, saj za nas proizvajajo jajca tudi kmetje v Gornjegrajski in Zgornji Savinjski dolini. Z imenom želimo potrošnikom poudariti čisto okolje s kvalitetnimi vodnimi viri, v katerem redimo kokoši. Pod tem imenom prodamo okoli 15% svoje proizvodnje.
Kamniška občina ima zagotovo kar nekaj neizkoriščenih potencialov na področju pridelave hrane, tudi pri trženju izdelkov iz kamniške regije. Kako to opažate?
Stanja kmetijstva in izkoriščenosti njegovih potencialov v občini Kamnik žal ne poznam dobro, vendar kot občan ne vidim veliko
Nadaljevanje na strani 7
v
Odmev dvakrat zlat na mednarodnem zborovskem tekmovanju Canta al mar v Španiji
Glasbaje univerzalnijezik človeštva. (Carl Maria von 'Weber)
Clanice in člani MePZ Odmev pod umetniškim vodstvom Anice Smrtnik smo si po izjemnem uspehu na letošnji Naši pesmi v Mariboru, kjer smo dosegli absolutno šesto mesto med najboljšimi slovenskimi zbori in osvojili srebrno plaketo, zaželeli, da se naš odmev tudi to sezono zasliši izven meja naše domovine. Prejeli smo precej vabil na mednarodna tekmovanja, vendar smo se po razmisleku odločili za slikovito Španijo, deželo flamenka, starih mest in sodobnih umetnikov, kjer se je od 17. do 21. oktobra odvijalo mednarodno zborovsko tekmovanje »Canta al mar«.
Znano morsko letovišče Callela v bližini Barcelone je bilo prizorišče mednarodnega zborovskega tekmovanja, ki se ga je udeležilo 80 zborov iz 30 držav. V obeh kategorijah, tako v kategoriji mešani zbori, kot v kategoriji sakralne zborovske glasbe, smo dosegli vrhunske rezultate in si prislužili zlati plaketi ter postali eden izmed najuspešnejših zborov. Težko je opisati veselje ob tako odličnem rezultatu, za katerega gre največja zahvala naši zborovodkinji.
Posebno priznanje je Odmevu izkazal organizator s povabilom, da izvedemo krajši koncert v samostanu Montserrat nad Barcelono. V veliko čast in ponos nam je bilo slišati odmev slovenske pesmi v tej čudoviti baziliki, znani tudi po Montserratskih dečkih, čigar nastop pride vsak dan ob 13. uri poslušat množica turistov in s katerimi
smo imeli čast nastopiti.
Iz mesta Callela s čudovito peščeno obalo, kjer so se najbolj pogumni Odmevovci predali tudi vodnim užitkom, se vračamo polni novih doživetij, predvsem pa ponosni na novo pridobitev - dvakratno zlato!
Ob tej priložnosti se pevke in pevci Odmeva zahvaljujemo sponzorjem in Občini Kamnik, ki razume, da je udeležba na mednarodnih tekmovanjih pomembna gonilna sila vrhunskega zborovskega ustvarjanja.
SLAVIPODBELŠEK Foto: Anže Burja
Nadaljevanje s strani 6
»Slovenci smo glede hrane naravnani zdravo staromodno«
neobdelanih kmetijskih zemljišč, čeprav je večina sveta hribovita in razmere za pridelavo težke. Seveda opažam, da se tudi v naši občini zaraščajo strme parcele, vendar je treba vedeti, da ima vsak pridelek svojo ekonomsko ceno, ki kljub državnim dodatkom ne pokrije stroškov in nevarnosti pridelave na zelo težkih terenih. Zgodbe o košnji Kamniškega vrha še pred petdesetimi leti so zgodbe o pomanjkanju hrane in neverjetnih naporov naših kmetov za njeno pridelavo. Nekih velikih možnosti za razvoj kmetijstva naravne danosti na Kamniškem ne nudijo, bilo bi pa vredno najti način, da kmetje, ki pridelujejo hrano v težjih razmerah, dobijo primerno rento za ohranjanje proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč in kulturne krajine. Tudi zavarovalnici plačujemo za primer nesreče, zakaj ne bi še za prehransko varnost.
Kaj bi si želeli na področju kamniške pridelave prehrambenih izdelkov, tako s strani majhnih pridelovalcev (kmetje) kot večjih pridelovalnih podjetij?
Po mojem vedenju v Kamniku delujejo še vsaj štiri prehrambna podjetja: Eta, Meso, Nektar in Fractal. Želim si, da bi vsa, kljub težkim časom, dobro gospodarila in se razvijala. Glede sodelovanja s kmeti pa bi se morali najprej bolje spoznati in ugotoviti, ali lahko na kakšnem področju drug drugemu koristimo. Vedno smo odprti za odkup žit, imamo pa tudi močno svetovalno ekipo na področju prehrane mlečnih krav.
Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z Občino Kamnik?
Pri svojem delu se z občinsko administracijo ne srečujem prav pogosto, ker pa delujemo v več občinah, vam lahko zagotovim, da je kamniška občina ena najažurnejših pri urejanju številnih zadev. Tukaj ne mislim samo občine v ožjem pomenu, ampak tudi upravno enoto in zemljiško knjigo. V zadnjih treh letih, ko smo z oddelkom za okolje in prostor pripravljali prostorski načrt in pozneje urejali gradbeno dovoljenje za obnovo farme Duplica, so bili odnosi zelo korektni. Odmere komunalnih prispevkov so pri velikih projektih za investitorja vedno boleče, a lahko tudi tukaj pohvalim občinske uradnike, da so se potrudili tako z roki kot z razumevanjem nekaterih naših argumentov. Na enak pozitiven odnos smo naleteli tudi ob pripombah na odmero davka na stavbna zemljišča.
Kakšno hrano kupuje vaša družina, slovensko ali tujo?
Skoraj izključno hrano in pijačo slovenske pridelave in predelave. Izjema so včasih kakšne slaščice, nesezonska zelenjava in južno sadje. Trdno sem prepričan, da je slovenska hrana kvalitetnejša od večine uvožene, že zato, ker je pridelana v nadpovprečno čistem okolju z zdravo vodo. Ste kdaj na potovanju poskusili piti vodo iz vodovoda v evropskih mestih? Slovensko hrano pridelujejo naši kmetje, ki so tudi sami potrošniki, so pod strokovnim nadzorom vestnih kmetijskih in živilskih strokovnjakov, ki se zavedajo, da so potrošniki tudi njihovi otroci, sorodniki, prijatelji in znanci. Se vam ne zdi, da je to precej višja stopnja garancije za zdravo hrano kot žig kakovosti iz 1000 km oddaljene dežele? Kot gospodarstvenik pa se še kako dobro zavedam, da s favoriziranjem hrane slovenskega porekla glasujem tudi za slovenska delovna mesta, urejeno krajino in razvito podeželje.
Se nagibate k samopreskrbi?
Ne, majhen vrtiček in nekaj sadnih dreves imava z ženo za hobi. Ona skrbi za zelišča, blitvo, korenje, solato, buče, kumare..., jaz pa za prekopavanje, paradižnik in sadje.
Vsakdan ste v stiku zjajci. Kako sijih najrajepripravite?
Še vedno imam najraje jajce na oko z dobrimi ocvirki. Morda se sliši za koga pregrešno, a to je še vedno odličen in tudi glede hranilne vrednosti kvaliteten obrok. Jajca imam zelo rad. Smo pa doma enkrat računali in z začudenjem ugotovili, da kljub temu nismo veliko nad slovenskim povprečjem porabe jajc.
Kako sepočutite v Kamniku?
V Kamniku živim že 25 let in ga imam rad. Kupili in obnovili smo srednjeveško hišo na Šutni in lahko vam zaupam, da je to enkraten ambient za življenje. Spredaj mestna ulica, zadaj vrt in mir kot v parku. Škoda, da ni več navdušencev za stare hiše, ki bi obnovili in poselili vse hiše na Šutni. Življenje v Kamniku ponuja kvalitetno preživljanje prostega časa v naravi, ki mi veliko pomeni.
BOJANA KLEMENC
SREČANJA S KNJIGO - bralna značka za odrasle v kamniški knjižnici
V knjižnicah skušamo z različnimi oblikami spodbujati k branju, še posebej starejše. Matična knjižnica Kamnik že drugo leto organizira Srečanja s knjigo, ki je tudi posebna »bralna značka« za odrasle, saj ob zaključku vsi udeleženci prejmejo priznanje, nagrada pa bo skupno srečanje na literarnem izletu. V juniju smo Srečanja prejšnje sezone zaključili z obiskom pripovedoval-skega večera na Križnikovem festivalu.
Srečanja potekajo od oktobra do konca maja po vnaprej določenem programu. Odrasli bralci, ki radi berejo dobre knjige, se srečujejo v več krajih: v Komendi v prostorih Zavoda za medgeneracijsko središče, v Motniku v šoli, v Šmarci v knjižnici, v prostorih Društva upokojencev v Kamniku, v kamniški knjižnici, na novo pa sta nastali bralni skupini v Šmartnem (v šoli) in skupina Metu-
lji v Frančiškanskem samostanu.
V skrivnostni svet knjig bodo udeležence tudi letos popeljali izkušeni voditelji: prof. Daniel Bezek, prof. Ivanka Učakar, prof. Irena Mi-livojevič Kotnik in Barbara Božič. Naši voditelji predstavljajo knjige, berejo, povedo zgodbe, predstavijo avtorje, se pogovarjajo in prisluhnejo. Po predstavitvi knjige se razvije živahen pogovor. Branje in pogovarjanje o knjigah je namreč namen srečanj, ki privabljajo čedalje več novih bralcev in bralk. Zanimanje za literaturo je tudi zanimanje za človeka, katerega bistvo ostaja isto ne glede na čas, prostor in okoliščine. Veronika Zarnik, črnske služkinje, ameriške gospodinje, Anna, Hanna in Johanna s švedskega podeželja, Mila Kačič s svojimi pesmimi, general Maister v Partljičevih zgodbah, aleksandrinke, šavrinke, deček Pij v istem čolnu s tigrom - vsi ti liki ima-
Voditelji srečanj prof. Daniel Bezek, prof. Ivanka Učakar in Barbara Božič. Foto: Aleš Senožetnik.
Plesni jubilej folklorne dediščine
jo vsaj eno, eno samo skupno točko z Ivanko iz Motnika, Jožetpm iz Kamnika, Ano iz Šmar-ce, Viko iz Komende, Marjano iz Kamnika ... Jožičina mama je ravno tako slonela ob oknu in čakala na moževo vrnitev kot Veronikina mama iz romana To noč sem jo videl. Usode šavrink so spodbudile spomine starejših na njihova mlada leta, ko so se še borili za kruh in preživetje. Pesmi Mile Kačič so ženske spomnile na njihove lastne izgube najbližjih. Usoda generala Maistra je nekatere spodbudila k razmišljanju, da Slovenci ne cenimo pokončnih ljudi, da se čas pravzaprav ne spreminja bistveno. Letos bomo med drugim predstavili življenjsko pot znamenitega violinista Tarti-nija izpod peresa pisatelja Ivana Sivca, življenje brezdomke z naslovom Brezdomka v Parizu, roman o skrivnostni lepotici s pomarančami z istoimenskim naslovom, roman o ljubezni, zvestobi in nezvestobi Muzej nedolžnosti turškega no-belovca Orhana Pamuka, poezijo Toneta Pavčka in Ivana Minattija in še veliko drugih knjig slovenskih in tujih avtorjev.
Branje je proces, ki se ne zaklju-
V skrivnostni svet knjig udeležence popelje tudi prof. Irena Milivojevič Kotnik. Foto: Vida Kovačič.
či, ko knjigo zapremo. Prebrano še dolgo deluje v nas, se nas dotika, potiska misli, občutke in celo nezavedno sem in tja. Naši voditelji Barbara, Danijel, Ivanka in Irena z občutkom izbirajo gradivo, ki spodbuja notranje premike. Udeleženci na srečanjih povedo, da še dolgo nehote razmišljajo o knjigi. Vsakogar se dotakne nekaj drugega. A tudi voditeljev se dotakne dialoški princip v teh skupinah. Tudi nas, ki delamo z ljudmi, razveseli učinek našega dela.
TINA ARNEŽ, BREDA PODBREŽNIK
Plesalci Folklorne skupine društva upokojencev Komenda so v soboto, 20. oktobra, v dvorani Kulturnega doma v Komendi proslavili in slovesno obeležili deset let delovanja in 375 nastopov doma in v tujini.
V sodelovanju z gostujočimi skupinami v skoraj polni dvorani so komendski folkloristi pripravili lep praznični večer. Nastopili so folkloristi iz Cerkelj, domača otroška plesna skupina Avrikelj, ljudske pevke iz Šmartnega ob Dreti, zaplesali so pari Folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane.
Med gosti v prvi vrsti so bili z ženami župan Tomaž Drolec, predsednik domačega društva upokojencev Janez Čebulj, predsednik gorenjskega združenja društev upokojencev Janez Sušnik in tudi prvi predsednik in ustanovitelj Folklorne skupine Valter Horvat; ustanovil jo je na pobudo takratnega predsednika društva upokojencev Komenda Janeza Kimovca.
Spremljali smo plese, skeče, prisluhnili pesmi... Čestitke in želje za uspešno delo naprej z zahvalo za desetletje odličnih predstavitev Komende doma in v tujini so jubilantom namenili župan, predsednik Društva upokojencev Komenda, predsednik gorenjskih upokojencev in Marinka Mošnik, predstavnica Javnega sklada za kulturo Slovenije, enote v Kamniku.
Za petletno in desetletno delo je članom FS DU Komenda podelila Maroltova priznanja. Bil je lep večer, kot pravimo »za dušo« z lepimi željam, da plesalke in plesalci FS DU Komenda nadaljujete naprej.
ANDREJZALAR
8 9. november 2012
NAŠI JUBILANTI
Kamniški OBČAN
PRVO SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO LIRA KAMNIK PREPEVA ŽE 130 LET
Prvo slovensko pevsko društvo Lira je v soboto, 3. novembra, s slavnostnim koncertom v Domu kulture Kamnik obeležilo izjemen jubilej -130. obletnico svojega obstoja, delovanja in prepevanja. Na slavnostni akademiji so poleg Lirašev nastopili še pevci Slovenskega okteta in Vipavski tamburaši pod vodstvom Neže Zgur, častni gost in slavnostni govornik pa je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk s soprogo Barbaro Miklič Türk. Koncerta ob častitljivi obletnici so se udeležili tudi kamniški župan Marjan Šarec, podžupanja mag. Julijana Bizjak-Mlakar, varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Cebašek-Travnik ter častna občana Kamnika dr. Niko Sadnikar in Jože Berlec ter seveda nekdanji pevci, podporniki in ljubitelji kamniške zborovske glasbe. Vsi nastopajoči so do zadnjega kotička polno dvorano navdušili z ubrano pesmijo.
Pevsko društvo Lira se let- Jeseni 1882 pa so se pevci od-ponaša Z bogato tradicijo ločili stopiti na samostojno pot
V soboto, 4. novembra 1882, se Tradicija zborovskega pet- jih je zbrala pe§čica Ü1 v kanmi_
ja je v Kamniku zelo stara m ški „ostilni pri Grafiku, pod zgo-sega daleč pred ustanovitev Lire. dov^sko hruško, ki je vse do le-
zbrali z namenom deliti veselje ob glasbi z mnogimi drugimi. Temu so ostali zvesti vseh 130 let. Zbor je že od samega začetka deloval pod vodstvom vrste uglednih zborovodij: Franceta Steleta, Cirila Vremšaka in Sama Vremšaka, zadnjih dvanajst let pa zbor uspešno vodi dr. Andrej Misson. V svoji dolgi zgodovini so kamniški pevci vseskozi ostajali zvesti slovenski pesmi, tako narodni kot umetni pesmi, v zadnjem obdobju pa v svoj program uvrščajo tudi glasbo iz oper, muzikalov in nekatere zvrsti zabavne glasbe. Sodelovali so s številnimi znanimi slovenskimi skladatelji, kot so Emil Adamič,
Liraši, kakor se tudi sami imenujejopevci Prvega slovenskegapevskega društva Lira, so se ob ustanovitvi pred mnogimi leti, kot radipoudarijo še danes, zbrali z namenom deliti veselje ob glasbi z mnogimi drugimi. Temu so ostali zvesti vseh 130 let. Zborje že od samega začetka deloval pod vodstvom vrste uglednih zborovodij: Franceta Steleta, Cirila 'Vremšaka in Sama Vremšaka, zadnjih 12 letpa zbor uspešno -vodi dr. Andrej Misson.
Na slavnostni akademiji so poleg Lirašev nastopili še pevci Slovenskega okteta in 'Vipavski tamburaši pod vodstvom Neže Zgur, častni gost in slavnostni govornik paje bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. 'Vsi nastopajoči so do zadnjega kotička polno dvorano navdušili Z ubranopesmijo in vsemposlušalcempripravili nepozaben kulturni večer.
tih, kakor tudi na raznih proslavah, obletnicah, komemoracijah, na planini in še drugje. Pojemo z zanosom zase in za našo zvesto publiko, ki nam s svojo prisotnostjo in sprejemanjem našega petja daje še posebno voljo in moč za nadaljnje ustvarjanje.«
Lirašem je v pozdravnem nagovoru čestital tudi župan Marjan Šarec in jim še naprej zaželel ubranega petja, lepih melodij, predvsem pa srca in zavesti, saj, kot pravi, je Kamnik mesto kulture in bo tak tudi ostal. Predsednik države dr. Danilo Türk pa je v svojem slavnostnem govoru med drugim povedal: »Današnja podoba društva Lira in njen ugled sta plod -volje -vsakega od njenih pevcev posebej in -vseh skupaj skozi -vso dolgo pevsko zgodovino. Kot prvo slovensko pevsko društvo je Lira postala pomemben nosilec družabnega Življenja in je tudi v širšem prostoru s svojim delovanjem uveljavila sto-
ski kontinentalni zbor, nazadnje letos julija, ko so bili povabljeni na pevsko gostovanje v okviru olimpijskih iger v Londonu.
Slavnostni koncertni večer navdušil
Sobotni jubilejni koncert Lirašev je do zadnjega kotička napolnil dvorano kamniškega kulturnega hrama. Z odličnim izborom in izvedbo koncertnega programa, seveda pa tudi s pomočjo gostov - Slovenskega okteta in Vipavskimi tamburaši so Liraši navdušili občinstvo. Pester in zanimiv glasbeni program, ki sta ga povezovala Barbara Božič in Tone Ftičar, je bil po godu poslušalcev, kar so potrjevali navdušeni aplavzi po vsaki skladbi. Na koncertu smo lahko prisluhnili tako slovenskim ljudskim in umetnim pesmim iz različnih epoh, kot repertoarju, s katerim so letos nastopali v Londonu, s pomočjo
Poslušalce so navdušili tudi gostje, med njimi Slovenski oktet.
letja staro slovensko -voljo po združevanju zaradi skupnega ustvarjanja. Pevska in človeška povezanost so Liraše pripeljale do odmevnih uspehov, tudi v novem času globali-ziranosti. Nedvomno zaradi čistega odzvena človeškega glasu, tega najstarejšega in najlepšega glasbila, s katerim Liraši -vedno znova pritegnejo in prepričajo poslušalce, tako doma kot v tujini. Blagor hiši, kjer se petje sliši, pravi star slovenski pregovor. Naj Lirina pesem torej nikoli ne utihne, naj nam poje še naprej. Naj ljudje pojo z njo tudi v prihodnje. Naj nas spremlja v naporih za boljši in boljprijazen svet. In naj bo nocojšnji -večer začetek te velikeprihodnostl«
Lira med
najpomembnejšimi slovenskimi zbori
Lira je v svojih sto tridesetih letih prehodila pomembno pot, se udeležila številnih tekmovanj doma in v tujini ter prejela lepo število laskavih priznanj. Od leta 2000 zbor vodi dr. Andrej Misson, ki je zagotovo zelo zaslužen za to, da se je kakovost zbora v zadnjem desetletju še dvignila, Liraši pa so pod njegovo taktirko svoj program razširili tudi na sodobnejšo glasbo. V vseh teh letih so dosegli kar nekaj mednarodnih priznanj na področju moškega zborovskega petja, sodelovali so na različnih festivalih doma in po Evropi, kot enega največjih uspehov pa v svoji kroniki navajajo tri nastope v Londonu v zadnjih osmih letih, kjer so nastopili kot prvi evrop-
tamburašev pa so Liraši s svojim prepevanjem ponesli občinstvo v lahkoten dalmatinski melos.
Ob jubileju so na slavnostni akademiji zaslužnim pevcem in drugim sodelavcem zbora tudi podelili priznanja.
Koncertni večer je bil zares izvrsten, zagotovo bo še dolgo odmeval v ušesih zbranih poslušalcev. A na koncu bi rada povedala še nekaj. Kamniški kulturni dom je v soboto zvečer pokal po šivih. Nedvomno bi Liraši dvorano napolnili še enkrat, če bi dodali ponovitev koncerta. Ob prostem vstopu na koncert so bile še vedno potrebne vstopnice, ker pa je veliko obiskovalcev ostalo pred vrati brez vstopnice, je prišlo tudi do »vroče krvi« in glasnega izražanja jeze ter razočaranja. A mene je razočaralo nekaj drugega. Naš odnos do kamniške kulture, do vseh tistih, ki se z veseljem, navdušenjem in radostjo trudijo za ohranjanje tako dolge tradicije. Na koncu koncerta je v škatli s prostovoljnimi prispevki žalostno sameval dvajsetak.
»Kdor poje, slabo ne misli,«-pravi star slovenski pregovor. Liraši to s svojim prepevanjem skozi kamniške generacije in zgodovino potrjujejo. Zdajšnjim pevcem zato lahko samo iskreno čestitamo za njihovo vztrajanje in dolgoletni prispevek k slovenski in kamniški kulturi.
Še na mnoga pevska leta, Liraši!
BOJANA KLEMENC
Foto: Bojana Klemene, Janja Zorman Macura
Prvo slovensko pevsko društvo Lira je nastalo v času, ko je bila slovenska pesem buditeljica narodne zavesti, ponosa in domoljubja. Leta 1868 se je v Kamniku ustanovila Narodna čitalnica, po takratni tradiciji je takoj ustanovila tudi lasten pevski zbor, ki je pripomogel k uspehu njenih prireditev. Prvič je nastopil 17. avgusta 1868, ko je čitalnica pripravila svojo »veliko besedo«. Svojemu matičnemu društvu je potem ostal zvest celih štirinajst
tošnje jeseni stala na Krautovem vrtu na Šutni, pripravila Pravila pevskega društva Lira v Kamniku. Že v prvi točki so opredelili smisel svojega delovanja: »Namen društva je pospeševati lepo petje in po mogočnosti podpirati slovenske glasbene izdatke. To društvo se ustanovi na željopevcev.«
Liraši, kakor se tudi sami imenujejo pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira, so se ob ustanovitvi pred mnogimi leti, kot radi poudarijo še danes,
Zorko Prelovec, Ciril Vremšak in drugi.
Neminljive misli ob 130-letnici
»Nekaj -vznesenega je, če se ljudje zberejo ne le, da bi ob pesmi preživeli -vesele ure, temveč, da želijo to -veselje deliti tudi z drugimi. To je bilo gotovo -vodilo ustanoviteljem Lire pred 130. leti. Te besede je pred davnimi leti zapisal tedanji predsednik Lire dr. Albert Cebulj. Liraši so temu idealu ostali zvesti do dana-
šnjih dni. Ni bilo lahko, še posebej ne v zadnjem času, ko se je država začela čedalje bolj mačehovsko obnašati do kulture«, je v jubilejni knjižici zapisal Jože Prezelj, predsednik PSPD Lira Kamnik. Na slavnostnem večeru je nadaljeval: »Zavedamo se odgovornosti in svojega kulturnega poslanstva v Sloveniji. Kljub težki finančni situaciji nam je v zadnjih desetih letih uspelo izvesti veliko število samostojnih koncertov. Z veseljem prepevamo tako na koncer-
O svoji zgodbi z Liro smo povprašali Liraše:
nju programa sem hote segel k skladbama nekdanjih dirigentov Cirila in Sama Vremšaka, nekaj je svežih iz gostovanja v Londonu, za Kamnik je zanimiva noviteta Jenkinsa, katero smo premierno izvedli na koncertu v Angliji. V drugem delu koncerta sta za poslušalce zanimivi dve ljudski, izvedli smo ju skupaj s tamburaši, Kolo Vasilija Merka in Srebotnjakova Rezijanska sta s svojim ritmom in temperamentom navdušili. Izbrali smo še skladbi, posvečeni tako materi (Mati, ostaniva prijatelja) kot očetu (Oprosti mi, pape). Ker je letos 50-letnica slovenske popevke, nam je šinila v glavo ideja, da bi izvedli tudi Mandolino. Naše petje je imenitno dopolnil tudi Slovenski oktet. Skupaj smo pokazali, kako je nas tradicija moškega petja izjemna, zaključili pa smo skupaj z vsemi gosti z Vodopivčevo Pobratimijo, da se skupaj s poslušalci pobratimo. Z Liraši se počutim zelo dobro, veseli me, da delam z njimi. Vsak se trudi po svojih najboljših močeh. Veseli me tudi, da imamo v zboru več generacij pevcev, kar je že vseskozi tudi tradicija Lire. Vedno nam je izziv malo starejša srca povezati z mlajšimi, starim srcem vlivamo mladost, mladim pa izkušnje.
Vili Klemenčič: Prihajam iz Sežane in se redno dvakrat na teden z največjim veseljem vozim na vaje in druženje z Liraši. Pred časom sem živel v bližini Kamnika in se takrat priključil zboru. Tudi, ko sem se vrnil nazaj v domači kraj, nisem želel zapustiti Lire, saj zelo rad pojem z Liraši, všeč mi je naš pevski program, družba zborovskih prijateljev. Vožnja v Kamnik mi niti najmanj ni v napoto. Velikokrat me prijatelji vprašajo, zakaj to počnem, a jim odvrnem, kaj naj bi vtem času počel doma, kot gledal televizijo, kar pa že tako ne počnem. Se zgodi, da pridem na vaje slabe volje in se domov odpeljem dobro razpoložen. Kaj hočeš lepšega.
Zborovodja dr. Andrej Misson, na fotografiji s hčerko Nežo: Za 130-letnico smo pripravili zanimiv koncertni program z gosti, želimo pokazati vse, kar počnemo v zadnjem času. Na naše veselje s tamburaškim orkestrom obnavljamo tudi tradicijo, ki jo je Kamnik nekoč že imel, a je sedaj ni več. V snova-
Jože Prezelj, predsednik PSPD Lira:
130-letnica Lire je res velik jubilej, na katerega smo se pripravljali kar nekaj časa. Poleg koncerta smo pripravili tudi enourno radijsko oddajo, ki je bila predvajana teden dni pred koncertom na Arsu. V oddaji smo predstavili našo zborovsko zgodovino. V zboru trenutno prepeva 25 aktivnih članov. Navdušeni smo, da se zbor pomlajuje. Še posebej smo ponosni, da je zbor vsa ta leta deloval neprekinjeno, zato se ne bojimo za nadaljevanje naše pevske tradicije. Vsi pojemo z veseljem in srcem. Verjamem, da bo zbor prepeval Kamničanom tudi naslednjih 130 let.
Janez Lap: K Liri sem prišel leta 1964, ko je zbor prevzel Samo Vremšak in vztrajam od svoje prve vaje - z veseljemjn sem zelo hvaležen, da mi zdravje še vedno služi. Še vedno z veseljem prepevam. Na vajah in koncertih uživam v lepo in ubrano zapeti pesmi, doma se pa hitro naveličam televizije. Rad sem v družbi Lirašev, še posebej po pevski vaji, ko sproščeno kakšno rečemo v naši pevski sobi. Liraši so res sami fejst fantje.
Primož Krt: Z Liro sem povezan že od leta 1989, že takrat sta v zboru pela brata, oče in stric. Seveda sem se z veseljem pridružil zboru sam, saj je to že skorajda narekovala družinska tradicija. Imeli smo nepozabne vaje pri Samu Vremšaku in veliko koncertov. Zame je vsak trenutek z Liraši čudovit. Tudi sedaj, ko ne živim več v Kamniku, sem še vedno z veseljem in ponosom član Lire. V zboru je toliko tradicije, da bi bilo »greh« to opustiti. Koncert je bil zares krasen, sprva sem se bal, da bo program malce prehud, kar se tiče angleških pesmi, a bilo je super. Občinstvo je pokazalo, da so bili zadovoljni, mi pa veseli, da je bila tako polna dvorana.
dr. Danilo Turk: Koncert je bil zelo lep. Ta izbor je izredno kvaliteten. Prepričan sem, da je to zbor za velike dvorane, zbor, ki ima močne in ubrane glasove, izjemno kulturo izvedbe, zvočni kolorit, zato ga je užitek poslušati. Za nocojšnji koncert je zbor izbral izredno zanimiv, po svoje nenavaden program, zelo raznovrsten z instrumentalnimi dodatki. Zagotovo je ta koncert dogodek, ki je pokazal širok razpon umetniške ustvarjalnosti Lirašev, ki po mojem mnenju sodi med najboljše slovenske pevske zbore. Zaradi bogate zborovske tradicije v Sloveniji ta status ni lahko doseči, ampak 130-letno tradicijo je res potrebno spoštovati, še posebej, če se poveže s tako kvaliteto, kot smo jo lahko slišali nocoj.
MED NAMI
9. november 2012 9
Prav nič dolgočasen novembrski vikend v duhu martinove goske in volitev
Čeprav veljajo novembrski dnevi za puste in dolgočasne, tega ne moremo trditi za prihajajoči vikend. V nedeljo namreč goduje sveti Martin, ki po starem ljudskem izročilu »dela iz mošta vin«. Zato se bo ves vikend, ponekod pa že kak dan ali dva prej, dobro jedlo, zlasti tradicionalno gosko, rdeče zelje in mlince ter poskusilo prvo letošnje vino. Vikend bo minil tudi v znamenju volitev predsednika države. Ljudi po Kamniku smo povprašali, kakšne načrte imajo za ta vikend: kakšne so njihove navade ob svetem Martinu, kako poteka martinovanje pri njih, pa tudi, če se bodo v nedeljo odpravili na volišča.
M- -Mgfc
Cvetka, upokojenka iz Bakovnika
»Prazniki so zame bolj folklornega značaja. Če je dobra družba praznujem, če ne, pa tudi ne. Martinovega v principu ne praznujem, razen če naletim na kakšno dobro družbo, potem eno rečemo, se poveselimo in nazdravimo. Gre predvsem za druženje. Volitev naslednji dan se bom udeležila, imam svojega kandidata, ki se mi zdi od vseh treh najbolj kredibi-len. Tistega, ki bi ga zares volila, pa ni na listi.«
Tanja, Živa in Žan, družina iz Podgorja
»Čez vikend gremo z družino uživat v toplice. Tam bomo tudi martinovali. Se bomo pa pravočasno vrnili, da se bomo lahko udeležili volitev.«
Manca, študentka iz Domžal
»Ko sva bili s sestro mlajši smo martinovo praznovali doma, sedaj, ko sva starejši, pa se na praznovanje odpravita starša s svojo družbo. Mi se s prijatelji zmenimo kak dan ali dva prej - lani smo šli, za letos še ne vemo. Naslednji dan na volitve verjetno ne bom šla, ker jih tudi nisem spremljala. Sicer se volitev pomembnejših vprašanj udeležujem, teh pa se ne bom, ker me najverjetneje ne bo doma.«
Sonja, upokojenka iz Podgorja
»Sem v Društvu invalidov Kamnik in vsako leto gremo skupaj martinovat. V nedeljo dopoldne bom šla na volitve, potem pa v zdravilišče Topolščica zaradi zdravstvenih težav.«
Julijana in Jernej, upokojenca iz Kamnika
Julijana: »V soboto popoldne bomo praznovali v krogu družine. Ker smo tri družine v hiši, bo vsaka od gospodinj pripravila tisto, kar najbolj zna: ena bo spekla meso, druga pripravila solate, tretja pa pripravila sladico.
Imeli se bomo lepo, kot za vsak praznik, ki ga radi praznujemo skupaj.«
Jernej: »Poleg tega grem sam martinovat še prej in sicer v petek z Društvom civilnih vojnih invalidov, katerega član sem. Letos se bomo odpravili na Dolenjsko. Tam imamo poseben obred krsta vina po starih običajih temu pa potem sledi še veselo druženje.«
Julijana: »Na volitve bom šla in sem se tudi že odločila za kandidata«.
Jernej: »Pred nedeljo si bom ogledal še zadnja soočenja kandidatov in se nato dokončno odločil ter svojo izbiro izrazil na volitvah.«
KATJA URAN KAR
Veselje ob odprtju prenovljene enote in Otroško veselje na novem igrišču dodatnega oddelka Cepetavčka v Nevljah vrtca Sonček
25. oktobra je bilo v Nevljah veselo razpoloženje. Župan Marjan Šarec je z ravnateljico Vrtca Antona Medveda Kamnik Renato Hojs odprl prenovljeno enoto in dodatni oddelek enote Cepetavček Vrtca Anton Medveda Kamnik.
V sklopu sanacije so bile preurejene tudi sanitarije, zamenjane instalacije ter preurejena
je urejen dodatni oddelek za 12 otrok v starostni skupini od 1 do 3 let. V enoto Cepetavček je v letošnjem šolskem letu vključenih 43 otrok.
Pozdravne besede ob slovesnem odprtju je zbranim namenila pedagoška vodja enote Cepetavček Brigita Urbanija, ravnateljica Vrtca Antona Medveda Kamnik
kakšnem okolju otrok razvija sposobnosti -vključevanja v družbeno določenem času. Zato je potrebno pohvaliti prizadevanja -vseh, ki so pripomogli k današnjemu dogodku, da se bodo otroci počutili -varno in prijetno v okolju, kjer odraščajo,« je povedal župan Marjan Šarec.
Sledila je obljuba Cepetavčkov, ki so jo družno povedali otroci
manjša zunanja igralna površina
zaradi večjega števila vključenih otrok. Na novo sta opremljeni igralnici, v eni igralnici pa je uporabljena že obstoječa oprema vrtca. Gradbena dela je izvedelo podjetje NGD d.o.o. Ljubljana, za notranjo in zunanjo opremo pa je poskrbelo podjetje Bruma d.o.o.. Vrednost investicije je znašala 112.400 evrov. V prenovljeni enoti, ki je v lasti krajevne skupnosti Nevlje,
^aa
Renata Hojs pa
se je zahvalila vsem, ki so pripomogli k prenovi in dodatnemu oddelku vrtca. »Vrtec je eden pomembnejših dejavnikov otrokove socializacije. Strokovni delavci otroke pripravljajo na -vlogo, ki jo bodo zasedli v družbi. Pri tem pa je pomembno v
PIZZERIA MURKA
v Mekinjah, Cankarjeva 4i a, tel.: 01/83 1 70 92. 070 717 775
[nm.-feivU'k nil II. do 23. uit. .	[httek h itil mi j oil 11. flu 24. ore,
TUDI DOSTAVA NA DOM!	*11

Ravnateljica VrtcaAntona Medveda Kamnik Renata Hojs in župan Marjan Šarec sta z zadovoljstvompo-zdravila novo urejeno otroško igrišče, ki omogoča še boljše delo in pogoje za kar čim lepše otroštvo vseh v vrtcu Sonček.
enote. Župan Marjan Šarec pa je skupaj z ravnateljico Vrtca Antona Medveda Kamnik Renato Hojs in najstarejšim otrokom enote Cepetavček, deklico Saro Vdovč, slavnostno podpisal listino.
Nikakor ni bilo moč spregledati otroškega navdušenja nad prenovljenimi prostori enote Cepetavček. Skupaj z mentorji so nam pripravili zanimiv kulturni program, kjer se je skupina Zvezdice predstavila s pesmico ob spremljavi kitare Ines Kern »Igramo se«. Otroci skupine Lunce so dogajanje ob odprtju popestrili z deklamacijo »Vrata«. Vsi otroci enote Cepetavček pa so nato zapeli še pesmico »Ce si srečen«.
JANJA ZORMAN MACURA
Otroci v Sončku, enoti vrtca Antona Medveda Kamnik, v igri in razigranosti uživajo tudi na novem igrišču ob vrtcu. Na slovesnosti 17. oktobra sta ga odprla župan Marjan Šarec in ravnateljica Vrtca Antona Medveda Kamnik Renata Hojs. Dela je izvedel Razvojni zavod d.d., investicija pa je znašala približno 18.000 evrov.
Pred simboličnim prerezom traku se je ravnateljica Vrtca Antona Medveda Kamnik Renata Hojs zahvalila županu Marjanu Šarcu za podporo vsem ravnateljem v občini, direktorju občinske uprave mag. Ivanu Kendi za strokovno podporo pri investicijah, predsedniku KS Šmarca Dušanu Drolcu in predsedniku PGD Šmarca Luki Podbelšku, ki sta omogočila koriščenje prostora za namene igrišča. Pozabila pa ni niti na sodelavke in sodelavce, ki so poskrbeli, da so kljub izvajanju del dejavnosti v vrtcu potekale nemoteno.
Otrokom in strokovnemu osebju je čestital tudi župan Marjan Sarec, izrazil veselje ob pogledu na novo igrišče in dodal: »Predšolska -vzgoja v občini Kamnik ima kakovosten program in prepričan sem, da bo novo igrišče še dodatno izboljšalo delo strokovnih delavcev enote Sonček Vrtca Antona Medveda Kamnik. Vsekakor pa je najpomembnejše, da boste otroci na otroškem igrišču preživeli -veliko lepih trenutkov.«
Otroci enote Sonček so nam skupaj z mentorji pripravili resnično prijetno vzdušje in kultur-
no popestrili dogajanje. Skupina Zvezdice so se predstavili z mi-mično lutko »Mihec« in zapeli pesmico »Kolesa na avtu«. Otroci skupine Sončki so nam zapeli pesmico »Ko si srečen«, skupina Ježki pa pesmico »Kostanjček
zaspanček«. Za zaključek so vsi otroci še družno zapeli pesmico »Miha znakec«. Po končanem programu se je prijetno jesensko druženje nadaljevalo ob kostanjevem pikniku.
JANJA ZORMAN MACURA
im
^^ AVTO CENTER
Parovo 27, 1241 Kamnik, 01/ 83 08 350
www.gume.si
VELJ3 KOT KUPON
Supercene in brezplačna montažavelja v predsezoni do15.11. 2012.
10 9. november 2012	POGLEDI	Kamniški OBČAN

KATERIH PET UKREPOV POTREBUJEMO?
Opozicija je tik pred zdajci vložila zahtevo za referendum o zakonu o državnem holdingu in za zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Zaradi tehnične nedoslednosti opozicije referenduma o sanaciji bank ne bo. Referendum o slovenskem državnem holdingu (SDH) pa je odvisen od odločitve ustavnega sodišča. Če bo do referenduma prišlo, bo ogrožen eden izmed petih ukrepov, ki jih Slovenija potrebuje, da sama reši nastale težave in zaustavi negativne gospodarske trende.
Za zaustavljanje negativnih gospodarskih trendov potrebujemo 1. uravnotežene javne finance, 2. pokojninsko reformo, 3. reformo trga dela, 4. boljše upravljanje državnega premoženja in 5. sanacijo bank. Naše javne finance moramo spraviti v red, saj je krivično prelagati naše dolgove na prihodnje rodove. Pokojninska reforma je nujna, saj bo sedanji pokojninski sistem v nekaj letih nevzdržen, brez vzdržnega sistema pa ni dostojnih pokojnin. Urejene javne finance in pokojninska reforma sta le dva izmed petih ukrepov. Naslednji trije so ključni: sanacija bank, reforma trga dela in boljše upravljanje državnega premoženja. Negativnih gospodarskih trendov ni mogoče zaustaviti brez sanacije bank. Brez tega ni pogojev, da banke končno začnejo posojati denar posameznikom, ki lahko uresničijo številne majhne gospodarske projekte in tako končno zaženejo gospodarstvo. Če podjetniki ne dobijo denarja, ne morejo izpeljati ideje in ustvariti novih delovnih mest. Žal pa sanacija bank brez reforme trga dela ne bo dovolj za nova delovna mesta. Imeti moramo namreč jasna pravila na trgu dela, s pomočjo katerih se lahko ljudje hitro zaposlijo, delodajalci pa jih lahko tudi hitro odpustijo, če delajo slabo ali če nastopi kriza. Ukrep, ki bi pomembno prispeval k ohranjanju obstoječih delovnih mest, pa je boljše upravljanje državnega premoženja. Poskušamo ga zagotoviti z novim državnim holdingom. Sedanji sistem upravljanja državnega premoženja z več agencijami je nepregleden in omogoča nekaterim, da v sedanji zmedi iz državnega premoženja iztisnejo milijone evrov na zasebne račune. SDH uvaja preglednejše upravljanje, kar najbrž moti številne strice iz ozadja. Pri zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank pa imajo najverjetneje težave, ker podaljšuje zastaralne roke za sojenje tistim, ki so dajali kredite »na lepe oči«.
Koliko šteje dana beseda opozicije zgovorno govorijo dejstva. Še poleti so se vse parlamentarne stranke, tudi opozicija, strinjale o nujnosti sanacije bank. Glede slovenskega državnega holdinga (SDH) so iz Pozitivne Slovenije sporočili, da jih moti samo sestava nadzornega sveta, idejo državnega holdinga pa načelno podpirajo. Opozicija je želela sanirati banke z doka-pitalizacijami, nam pa so se zdele po dosedanjih izkušnjah neučinkovite. Pripravili smo zakon, ki dokapitalizacije še vedno omogoča, vendar vzpostavlja tudi t.i. slabo banko. Vse to govori, da opozicija resnih vsebinskih razlogov za referendum nima. Zahteva za referendum je politikantstvo, ki ima dva politična cilja: 1. onemogočiti sedanjo vlado in 2. preusmeriti pozornost javnosti iz afere predsednika države v zvezi s pomilostitvami preprodajalca mamil na referendume. Predsedniku bi ta afera tik pred volitvami zagotovo zelo škodila.
MATEJ TONIN, poslanec
Novembrska premišljevanja: narod, kultura, država, sprava
Konec oktobra in začetek novembra je v Sloveniji poleg verskih tudi čas dveh državnih praznikov z močnim sporočilom za našo narodno samobitnost, zlasti glede vrednot, jezika, književnosti in kulture: 31. oktober je dan reformacije, 1. november pa dan spomina na mrtve. Dan reformacije obeležuje temelje oblikovanja slovenskega naroda - izjemne dosežke slovenskih protestantov v razvoju slovenskega knjižnega jezika, mdr. slovnice, črkopisa, prvih slovenskih knjig (Trubarjev Katekizem in Abecednik 1550), prvega prevoda celotnega Svetega pisma v slovenščino (Dalmatin 1584). Pri tem poudarjamo trajne pridobitve, ki nam jih je zapustil ta čas, kljub verskemu konfliktu, kije globoko zaznamoval sam začetek nastajanja slovenskega naroda. Se več, dan reformacije nosi nekakšen spravni naboj, saj je znamenje, da smo kot narod ustvarjalno predelali verski konflikt izpred pol tisočletja in se oklenili dragocene dediščine, na kateri temelji dobršen del naše moderne narodne samobitnosti. 1. novembra pa se, kar zadeva naš narod in državo, spominjamo vseh, ki so zastavili svoje življenje za slovenstvo, zlasti v 20. stoletju: padlih v 1. svetovni vojni in (Maistrovih) bojih za severno mejo, vseh žrtev vseh strani, civilnih in vojaških, v 2. svetovni vojni in sočasni državljanski vojni na naših tleh, pa tudi žrtev povojnih pobojev. Spravni vidik tega praznika se še(le) oblikuje ob konfliktnem soočanju s travmatično novejšo zgodovino.
Na Kamniškem je razvita (dragocena) tradicija dostojanstvenih kome-moracij v spomin na tiste, ki so izgubili življenje v travmatičnih trenutkih narodove zgodovine v 20. stoletju, kar moramo ohraniti ter nadgrajevati, in sicer celostno in resnicoljubno, torej s stališča narodne sprave, na civilnodružbeni in politični ravni. Tradicionalna spominska sveta maša v Kamniški Bistrici za vse žrtve druge svetovne vojne na Kamniškem je skupaj s komemorativnim programom, ki ji sledi, vsakoletno spravno dejanje, ki pa mu kamniška (žal tudi vladajoča) politika namenja premalo pozornosti. Izjema so predstavniki »pomladnih« strank na Kamniškem ter pomladna in krščanska civilna družba. Letos bi pričakovali vsaj formalno udeležbo predstavnikov občinske oblasti, kar bi pomenilo simbolni poklon spominu in spravnim prizadevanjem glede težkih dogajanj med in še zlasti po vojni na Kamniškem, saj našo občino močno bremeni temačna dediščina povojnih pobojev in grobišč zelo raznolikih žrtev, katerih število nekajkrat presega število vseh medvojnih žrtev tega območja.
Dneva reformacije pa Kamnik doslej še ni dovolj obeleževal, čeprav se dobro prilega kamniški spravni tradiciji za 1. 11. in bi se lahko naslonil na zgodovinsko izpričano obdobje protestantizma med kamniškim meščanstvom, ki se je vendarle ohranilo v našem kolektivnem zgodovinskem spominu in nam tudi zapustilo premalo raziskano ter zato skrivnostno kulturno dediščino: skrivni protestantski rov, ki je z Malega gradu vodil pod žalskim hribom, po katerem so kamniški protestanti neopaženo zapuščali mesto, ko so se udeleževali verskih obredov, mdr. na gradu Zaprice, kjer so imeli zatočišče. To dediščino bi lahko osmislili z navezavo na osrednjo osebnost slovenske reformacije, Primoža Trubarja, ki naj bi ob izgonu s Kranjske še zadnjič maševal prav kamniškim protestantom v kapeli na Zapricah. Konkreten način obeležja povezanosti Trubarja in reformacije s Kamnikom pa prepustimo modrosti in ustvarjalnosti kamniških politikov, civilne družbe, kulturnikov, intelektualcev in občanov. Kamniška kulturnika Tone Ftičarin Goran Završnik sta na večer pred letošnjim dnevom reformacije že poskusila v »kamniških okvirih« ustvarjalno oživiti ta praznik v Kino klubu Doma kulture Kamnik. Se bo prihodnje leto že našlo kaj večsomišljenikov?
PRIMOŽZUPAN, tajnik 00 NSi Kamnik
DOBRA ARHITEKTURA HIŠKE XS V GODIČU
Hiša XS, kijoje zasnoval Matej Gašperič,je v Godiču pri projektu Odprte hiše Slovenije požela veliko zanimanja. Hiša XSje zasnovana trajnostno,je pravilno orientirana in osončena, ogreva se s toplotno črpalko in ima zbiralnik kapnice. Konstrukcija, kije energetsko učinkovita,je lesena. Zagotovoje eden izmed boljših primerov dobre arhitekture v naši občini.
jih podjetje trži. Toplotna izolacija iz ekoloških materialov, strešna folija iz reciklirane gume in majhna poraba energije podkrepijo izpolnjevanje ekoloških in ekonomskih meril, značilnih za trajnostne stavbe.
Koliko prostora je dovolj prostora?
Tretji primer dobre novogradnje v kamniški okolici so si obiskovalci lahko ogledali v Godiču, ki z izvrstnimi rešitvami nazorno dokazuje, kako je majhna arhitektura zares lahko prostorna. Družina Resnik, naročniki Hiške XS, ki je delo arhitekta Mateja Gašperšiča, vsak prosti trenutek investira v hipi potovanja s Volkswagnovim kombijem, katerega ljubkovalno kličejo Pika Poka. Povsod se počutijo kot doma Na majhnem koščku zemlje so si v Godiču zamislili idealno, le 115 kvadratnih metrov veliko hiško, njihov dom za visoko kakovostno življenje s poudarkom na trajnosti v širšem pomenu besede. Hiša XS svojo trajnostno naravnanost izkazuje najprej z majhno kvadraturo, ki jo je bilo mogoče doseči s funkcionalno optimizacijo prostorov in premišljenimi tlorisi. Ob načrtovanju je bila posebna pozornost namenjena orientaciji in senčenju, ki omogoča, da objekt v veliki meri izkorišča pasivno ogrevanje pozimi in se ne pregreva poleti. Ima leseno, energetsko učinkovito nosilno konstrukcijo in izolacijo iz lesne volne. Leseno je tudi vse stavbno pohištvo. Objekt se ogreva s toplotno črpalko zrak-voda, ki se je izkazala kot optimalna izbira glede odnosa med ceno in izvedbo. Kot vir ogrevanja jo dopolnjuje romantični kamin. Prezračevanje je speljano preko rekuperatorja. Poleg tega je objekt opremljen tudi z 8.000 litrskim zbiralnikom deževnice, ki se uporablja tako za potrebe na vrtu (zalivanje, pranje vozil..) kot tudi za splakovanje WC kotličkov. Vse to naredi Hišo XS trajnostno, ne samo z vidika velikosti, investicijske vrednosti in absolutne porabe energije, temveč omogoča njenim prebivalcem trajnostni življenjski slog in prijetno bivanje.
Javni ogled XS hiše pod vodstvom lastnikov hiše ter arhitekta Mateja Gašperšiča, ki je v zadnjih letih postavil več arhitekturnih hiš v kamniški okolici, je v dveh terminih naletel na zelo odmeven odziv. Na ogled so prišli bodoči graditelji iz vse Slovenije, ki so bili navdušeni nad videnim. Večina obiskovalcev ni pričakovala tolikšnega občutka prostornosti in odprtosti v tako majhni hiški, vse pa je tudi navdušila povezanost hiške z okoljem.
Matej Gašperšič je zbranim povedal, da se z osredotočanjem na realne potrebe ljudi uspeva vsako stanje arhitekturno preseči. Če si namreč dovolj vztrajen, če vsako vprašanje obrneš naokrog in če skušaš razumeti vsako perspektivo, bodo vselej sledili šarmantni rezultati. V Godiču je ta rezultat zagotovo dobro viden.
BOJANA KLEMENC
Arhitektura in urbani prostori nas obdajajo vsak trenutek ter vplivajo na naše počutje, zdravje in varnost. Pomembno je, da so vsi grajeni posegi oblikovani premišljeno in dobro. Arhitekture ne oblikujejo samo arhitekti, oblikujemo jo vsi. Dobra arhitektura ni samo lepa, je predvsem trajnostna. Kakšna je dobra arhitektura v okviru projekta Odprtih hiš Slovenije smo si lahko ogledali tudi v kamniški občini in njeni okolici.
Ob svetovnem dnevu habitata odprte hiše že 20 let po vsem svetu
Teden arhitekture in prostora sovpada z zaznamovanjem dneva bivalnega okolja, ki se ga vsak prvi ponedeljek v oktobru po vsem svetu spomnijo od leta 1985. Na priporočilo komisije za človekove pravice ga je določila Generalna skupščina Združenih narodov z namenom, da bi poudarili pomembnost človeških naselij in pravico vseh ljudi do zavetišča. Dan habitata pa je namenjen tudi opominu sveta na kolektivno odgovornost za prihodnost človekovega bivalnega okolja. V mednarodno mrežo Open House Worldwide je povezanih že 17 mest po vsem svetu, s čimer je tudi Slovenija del največjega svetovnega arhitekturnega festivala, ki ga obišče več kot milijon ljudi.
V soboto in v nedeljo, 6. in 7. oktobra, je po vsej Sloveniji tako potekal projekt Odprte hiše Slovenije, ki je sklenil Teden arhitekture in prostora. Sprehoditi se je bilo mogoče po številnih arhitekturah in ureditvah po vsej državi, od opazovalnice ptic do prostorov Državnega zbora Gre za preprost in učinkovit koncept, ki najširši javnosti ponuja brezplačne oglede dobre arhitekture in prostorskih ureditev. Hiše so odprte zato, da lahko vsi preizkusijo zanimive rešitve z vsemi svojimi čuti in obenem prisluhnejo zgodbam lastnikov, uporabnikov, arhitektov in drugih, kako so skupaj ustvarjali zanimive zgodbe. Trije objekti so bili predstavljeni tudi v okolici Kamnika.
Predstavljeni trije primeri dobre arhitekture v okolici Kamnika
Prvi primer je visoko v Kamniških Alpah. Na Velikih podih pod Grin-tovcem se nahaja bivak, katerega je projektiral arhitekt Miha Kajzelj.
Stoji ob planinski poti, ki s Kokrškega sedla vodi proti Skuti in ga je moč doseči le peš. Je ves čas odprto in brezplačno zavetišče za gornike. Zasnova upošteva vse zahteve alpinske gradnje - dobra izolacija, minimalni poseg v pokrajini in minimalna teža objekta, ki je bil na svoje
mesto pripeljan s helikopterjem. Njegova zunanja podoba in pojavnost gornikom pomagata, da ga v stiski lažje najdejo. Bivak je leta 2010 in 2011 prejel tri večje arhitekturne nagrade.
V poslovni coni Komenda je bil predstavljen poslovno skladiščni objekt Ekoprodukt, ki so ga v letošnjem letu projektirali arhitekti Milan Radenovič, Peter Pavšič in Matjaž Križman. Poslovni objekt s svojo zasnovo in podobo jasno izkazuje dejavnost podjetja in njegovo zavezanost naravnim in ekološkim lastnostim. Čista arhitektura, značilna za industrijsko-poslovne stavbe, dosledno kaže na izjemne ekološke možnosti tovrstnih objektov. Temeljna lesena konstrukcija iz masivnih lesenih križno lepljenih plošč v kombinaciji z jeklenimi elementi in fasado kreativno ponazarja drevesna debla in tako izraža vir surovin, ki
Ne zatiskajmo si oči pred drugačnostjo
Osnovna šola 27. julij je v septembru vstopila v 30. leto svojega delovanja. Za tiste, ki morda ne veste, naj povem, da je OS 27. julij šola, ki jo obiskujejo učenci s posebnimi potrebami. Izobražujemo jih v dveh programih, in sicer v prilagojenem programu za nižji izobrazbeni standard in v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Poleg obeh programov naše specialne pedagoginje nudijo dodatno strokovno pomoč na vseh kamniških večinskih šolali in vrtcih, v OŠ Komenda Moste in v OŠ Dragomelj.
Kdo pa sploh so otroci sposebni-mipotrebami?
Otroci s posebnimi potrebami so po Zakonu o osnovni šoli otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci in otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene izobraževalne programe oziroma posebni
program vzgoje in izobraževanja, ter učenci z učnimi težavami.
Na srečanju s predavanjem na temo Imam otroka s posebnimi potrebami, kaj pa zdaj, ki ga je 4. oktobra v Domu kulture Kamnik organizirala OŠ 27. julij, smo govorili predvsem o otrocih z učnimi težavami. To so učenci, ki brez prilagoditev metod in oblik dela pri pouku težko dosegajo standarde znanja. Šole tem učencem prilagodijo metode in oblike dela pri pouku ter jim omogočijo vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Na podlagi odločb komisije za usmerjanje jim je nudena dodatna strokovna pomoč. Trenutno takšno pomoč potrebuje 219 učencev.
Kako se takšna pomoč izvaja v praksi so predstavile predavateljice mag. Katarina Kesič Dimic, Lea Frle-ta Klemenčič, Janja Verbančič in Fadila Bužimkič Halilovič.
Mag. Katarina Kesič Dimic, specialna pedagoginja, ki nudi dodatno strokovno pomoč (v nadaljevanju DSP) na OŠ Marije Vere, se je v svojem predavanju z naslovom Med pričakovanji in realnostjo, dotaknila vseh razočaranj in strahov, s katerimi se soočajo starši, ko ugotovijo, da je njihov otrok drugačen od tistega, kar so pričakovali, da ima posebne potrebe, ki jih ne bo mogel zadovoljiti
na takšen način kot večina otrok. Da to pravzaprav ni konec sveta, ampak, da je od njih samih v največji meri odvisno, kako hitro bodo otroka sprejeli takšnega kot je in mu po svojih močeh in s pomočjo za to izobraženih ljudi kar najhitreje in najbolje pomagali na poti odraščanja in izobraževanja.
Specialna pedagoginja Lea Fr-leta Klemenčič, ki je zadnje leto poučevala na OŠ 27. julij kot razredna učiteljica, ima pa bogate izkušnje kot mobilna specialna pedagoginja za DSP v vrtcu, nam je predstavila obravnavo otrok v predšolskem obdobju. Poudarila je pomembnost zgodnje obravnave otrok in odnosa vzgojitelj - starši
-	svetovalna služba, kajti pogoj za uspeh je sodelovanje vseh akterjev. Strokovni delavci nudijo otrokom pomoč, staršem pa pokažejo pot, kako naj spodbujajo in učijo otroka v domačem okolju.
Specialna pedagoginja Janja Verbančič, zaposlena na OŠ 27. julij, DSP pa nudi učencem na OŠ Marije Vere, je predstavila, kako pravzaprav poteka obravnava učenca, ki ima učne težave od vstopa v šolo in naprej. Predstavila je vseh 5 korakov pomoči in sicer: 1. korak - pomoč učitelja (pri pouku, pri dodatnem pouku, v času OPB), 2. korak -pomoč šolske svetovalne službe in specialnega pedagoga, 3. korak
-	dodatna individualna in/ali skupinska pomoč (učitelji, specialni pedagogi, svetovalni delavci), 4. korak - mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove in 5. korak
-	program s prilagojenim izvajanjem in DSP. Če se ugotovi, da kljub temu ne gre, je smiselno in pravzaprav nujno potrebno otroka vključiti v program, primeren njegovim sposobnostim, običajno je to prilagojeni program za nižji izobrazbeni standard.
Pogostokrat starši predolgo oklevajo, si predolgo zatiskajo oči in nočejo sprejeti, da njihov otrok enostavno ne zmore. Takrat ne delajo v korist otroka, saj mu težave, nesprejetost pri sošolcih, večni neuspehi,... začno povzročati dodatne težave in frustracije. Morda temu botruje tudi premajhna seznanjenost staršev s tem, da imajo tudi ti otroci prihodnost, da prav tako lahko pridejo do poklica, da sicer morda nikoli ne bodo zdravniki in pravniki, bodo pa lahko pridni rokodelci, uspešni v svojem poklicu.
Možnost nadaljnjega poklicnega izobraževanja je predstavila Fadila Bužimkič Halilovič, ki je na OŠ 27. julij zaposlena kot svetovalna delavka. Predstavila je predvsem nižje poklicno izobraževanje in poklicno izobraževanje, ki ga izvajajo Srednja strokovna šola Bežigrad, Šolski center Ljubljana
-	srednja lesarska šola, Biotehniški center Naklo, Srednja gradbena in geodetska šola Ljubljana in pa Q-RIUS Kamnik.
Po predavanju se je razvila prijetna diskusija, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem prisotnim, ki jih sicer ni bilo veliko, so pa s svojo prisotnostjo dokazali, da jim NI VSEENO za njihove otroke.
JASNALAMPE, ravnateljica OS 27. julij
Obisk partnerskih šol na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju
MEDNARODNI PROJEKTI IN IZMENJAVE NAS BOGATIJO
Dijaki GSŠRM Kamnik spoznavamo lepote Slovenije
Naravne lepote Slovenije včasih mladim ostanejo nedotaknjene, saj smo ob sodobnih medijih obremenjeni s tisočerimi podatki in slikami. Na naši šoli je bogata tradicija šolskih ekskurzij, ki popeljejo dijake v vsak kotiček naše domovine. Pot, ki združujejo geografsko, literarno, zgodovinsko in etnološko izročilo, je velika učilnica vtisov, iz katerih črpamo podobe pri urah v razredu. O teh lepotah pišemo, pripovedujemo, primerjamo in aktualiziramo. Dijaki tretjih letnikov smo se podali v lepem jesenskem času po dolini Krke v Belo krajino.
S sprehodom do izvira Krke smo si prebudili zaspane misli in si ogledali Krško jamo, v kateri še zmeraj prebiva človeška ribica, ki je zaradi prijaznosti do preživetja očem skrita. Pokrajino smo popestrili z Jurčičevimi pripovedkami in Pavčkovo poezijo o dolenjski deželi. Pogled skozi okno avtobusa nam je odstiral vasice in strugo reke Krke s številnimi lehnjakovimi pregradami. V Žužemberku smo se ustavili, pomalicali in pogledali reko z naravno lepoto in geografskimi značilnostmi. Pot smo nadaljevali po Zgornji krški dolini mimo Dvora, ki je vas brez cerkve, a ima veliko zgodovinsko vrednost. Tu se nahaja plavž, ki govori o železarstvu v dolini. V nedavni zgodovini je obratoval in nudil zaposlitev ljudem, številne umetnine tega kovaštva najdemo po slovenskih krajih. Peljali smo se mimo Soteske, znani predvsem po gradu in lesni industriji, do Metlike. Prva točka, ki ima naselje dvignjeno nad ostalim delom, je bil Belokranjski muzej. Nekoč grad, ki je služil za obrambo pred Turki, danes predstavlja muzej z bogato zbirko, ki nas popelje od Rimljanov, preko turških vpadov do sodobnih me-
ščanov in revnega prebivalstva ter njihovega življenja. Na glavni ulici v Metliki smo prisluhnili pripovedki o Dveh sokolih in s tem izvedeli o nastanku metliškega grba. Pokukali smo še v vinsko klet, ki nas je presenetila z obsežnostjo, veličino, ponudbo in vinom, ki nam predstavlja hrano. Prvi del naše ekskurzije je bil skupaj z odličnim kosilom v hotelu končan. Drugi del se je prav tako kot prvi začel z ogledom izvira, a tokrat reke Krupe. Izvir je svetovno znan, na žalost slovi po visoki onesnaženosti (IV. kakovostni razred - najslabši), velja tudi za največji belokranjski izvir. Kljub onesnaženosti pa je okolica izvira nadvse čudovita. Z navdihom, ki smo ga dobili, smo se odpravili proti Vinici, rojstni vasi Otona Zupančiča in pred njegovo spominsko hišo recitirali njegovo najdaljšo pesnitev Duma. Oton Župančič, ki ga večina pozna po njegovi otroški in mladinski poeziji, je v Vinici živel le prvi dve leti. Nato je odšel v Dragatuš, kjer je ostal na-
dalj njih deset let. Bela Krajina je nanj naredila izjemen pečat, prepoznaven v njegovi poeziji. Iz Vinice smo odšli v Žuniče, natančneje Sokčev dvor. Vodiča sta nam v tipičnih nekdanjih oblačilih z velikim veseljem razložila razloge izseljevanja slovenskih ljudi v tuje dežele, način takratnega dela in življenja. Predstavila sta nam značilen belokranjski dom, obleke in s postrežbo sveže belokranjske pogače izredno belokranjsko gostoljubnost. Nič drugače ni bilo na naši zadnji točki v Adlešičih. Na domačiji Cvitkovič so nam predstavili način pridelave in predelave lana in izdelave pisanic. Prav presenečeni smo bili, koliko dela in časa je potrebno vložiti v izdelek iz lana in ponosni, da je domačija Cvitkovič s svojim trudom prodrla v svet in je svoje izdelke razstavljala v Los Angelesu in na Japonskem. Seveda pa smo bili zadovoljni, ker smo lahko sami preizkusili delo na statvah in izdelavo pisanic.
Ko smo se vračali, smo se
spomnili na rojaka Mengšana Trdino, ki se je sprehajal po teh krajih in zapisoval bajke in povesti; nekaterim smo tudi prisluhnili. Pot je vodila mimo Novega mesta, ki mu je pesnik Kette posvetil dragocene pesmi, zato smo recitirali najznačilnejše. Še enkrat smo se poklonili Tonetu Pavčku, ki se ni v poeziji nikoli zares izselil iz dolenjske dežele. Tako je z nami potovala vsa tenka, vsa mirna zarja večerna iz Župančičevih verzov.
Ta dan je razkril, kako bogata je naša Slovenija, ki jo opevajo številni pesniki, o njej pišejo pisatelji, upodabljajo jo slikarji. Mi smo v zemljevid vrisali pot, imena krajev in prepoznali naučeno geografsko in zgodovinsko snov. V naših srcih pa še vedno donijo Pavčkovi verzi: »Dolenjska, med griči in gmajnami, med blatom in brajdami, mehko valovanjeprostora.«
MATEJA ANTOLIN, dijakinja gimnazije Kamnik
Na osnovni šoli Šmartno v Tuhinju, kjer izvajajo Comeniusov projekt Aquamobility, so od 16. do 21. oktobra gostili partnerske šole iz Litve, Nemčije, Nizozemske, Francije, Norveške.
Comeniusov projekt Aquamobility se od predhodnih projektov razlikuje po tem, da so oblikovanja projektne skupine, ciljev, zamisli in idej potekala v Sloveniji, in sicer na kontaktnem seminarju v Portorožu. Letošnje šolsko leto OŠ Šmartno v Tuhinju gosti partnerske šole, vključene v projekt. To je priložnost, da Slovenijo predstavimo v najboljši luči in upravičimo sloves šole. Po besedah vodja projekta Aquamobility na OŠ Šmartno v Tuhinju Bobana Iliča se je šola uspešno povezala s šolami z Nizozemske, Norveške, Nemčije, Francije in
Aquamobility predstavlja za šolo velik izziv. Kljub temu, da zahteva od zaposlenih na šoli dodatno delo, izkušnje slovenskih in evropskih šol kažejo, da se takšna naložba bogato obrestuje. Mednarodni projekti spreminjajo -vzdušje v učiteljskem kolektivu, krepijo občutek za timsko delo, prinašajo možnosti za izmenjavo izkušenj s šolami v tujini in omogočajo spoznavanje pedagoških praks iz drugih okolij ter tako prispevajo k'večji odprtosti šole in strokovnemu razvoju učiteljev. Z dolgoročnim vključevanjem v mednarodno okolje šola zagotovo krepi svoj ugled. Svež pristop k poučevanju in povezova-
Litve. Združili so se okrog vode in vodnih virov, saj se zavedajo, da je voda globalni vir, ki potrebuje zaščito na lokalnem nivoju.
Gostujoči učenci in njihovi mentorji si v času bivanja v Kamniku poleg delavnic, ki se izvajajo na šoli, ogledajo poleg našega srednjeveškga mesta tudi Bled in Postojnsko jamo, Ljubljano s starim mestnim jedrom.
Slovesne prireditve projekta Aquamobility 18. oktobra se je udeležil tudi župan Marjan Šareč. Zbrane je nagovorila ravnateljica Osnovne šole Šmartno v Tuhinju Jožica Hribar, ki ni skrivala ponosa, da sodelovanje v projektu
nju s tujino pa prispevata k večji motivaciji učencev za učenje tujih jezikov. Vsem želim uspešno delo, prijetno počutje in obilo -veselja pri sklepanju mednarodnih znanstev in prijateljstev.«
Zupan Marjan Šareč je pohvalil prizadevanja vodstva šole, njenih strokovnih delavcev in učencev šole, ki s svojo vnemo in zagonom prispevajo k večji prepoznavnosti šole, posledično pa tudi naše občine. »Pozitivni učinki tovrstnih izmenjav se kažejo na marsikaterem področju. Od znanja učencev o življenju in šolskem Življenju partnerskih šol, strpnosti do drugih kultur, do povečane motiva-
Lutkovna predstava Bratec in sestrica napolnila dvorano na Lazah
V soboto, 27. oktobra,je bila v sklopu prireditev ob 60-letnici Kulturnega društva Tuhinj premierno upodobljena avtorska lutkovna predstava Bratec in sestrica, s katero so se ustvarjalci predstave vrnili k zlatim osnovam tradicionalnega lutkarstva. Premiero sta pospremila nastopa pevskega zbora in dramske skupine podružnične osnovne šole Zgornji Tuhinj.
- V začetku letošnjega leta je v Kulturnem društvu Tuhinj oživela ideja, da bi ustanovili lutkovno sekcijo in pripravili domačo predstavo za gledalce. K sodelovanju smo povabili Jožeta Pernarčiča, ki je ustvaril že več kot 300 lutk, na to temo vodil seminarje in delavnice ter izdal knjigo in video posnetke z navodili za izdelavo lutk. Okrog gospoda Pernarčiča se je zbral krog »domačih« tuhinjskih lutkaric, Monika Jeglič pa je osnovno zgodbo bratov Grimm preoblikovala in napisala besedilo za dramsko uprizoritev.
Med letom smo ustvarjale in izdelovale lutke ter scenske elemente ob nepogrešljivi pomoči Braneta in Edite Vrankar.
'	Led smo prebile na premierni
predstavi. Približno 180 gledalcev je preseglo vsa naša pričakovanja in navdušeno pozdravilo začetek lutkovnega udejstvovanja vTuhinju. Otroci so odprtih ust sledili polurni zgodbi o bratcu in sestrici, ki pobegneta zlobni mačehi in se v gozdu prebijata skozi različne prigode ter spoznata večno resnico o dobroti, ki se vrača in poplača tistemu, ki izkaže svoje usmiljenje do drugih. Ob tehnični pomoči Primoža Kožlakarja smo predstavo postavile na noge: Urška Petač: sestrica, Nina Modrijan: bratec/je-lenček, Katjuša Lanišek: ptiček, veverica, Marta Vrankar: mravlja, lovec, medved, Darja Močnik: volk, zajček, Urška Poljanšek: lisica, jelen, Monika Jeglič: mačeha, princ, avtorica besedila.
Gledališki dejavnosti Kulturnega društva Tuhinj smo tako dodali še lutkovno in po odzivih sodeč, je to nekaj, v kar se splača vlagati tudi v prihodnje.
Tuhinjske lutkarice Foto: Metka Komatar
cije učenja tujih jezikov, izboljšanja socialne spretnosti in sposobnosti timskega dela, pa vse do -večje samo-zavestiposameznegaučenca. Vseto znanjeje v današnjem svetu še kako dobrodošlo.«
Pozdravni nagovor udeležencem srečanja je namenil tudi Bo-ban Ilič, vodja projekta Aquamobility na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju. »Partnerskim šolam bomo predstavili našo šolo, šolski sistem in -vodne -vire v upanju, da bodo del izkušnje prenesli tudi v njihov domač kraj. Mednarodno sodelovanje s seboj nosi -veliko odgovornost in prinaša naši šoli dodano -vrednost, saj jo uvršča med tiste slovenske šole, ki se zavedajo pomembnosti medkulturnega dialoga ter odgovornosti do razvijanja evropske zavesti. Z vsako izmenjavo postajamo bogatejši za nove izkušnje.«
Učenci so skupaj z mentorji pripravili prijeten kulturni program, v katerem so se predstavili z ljudskimi plesi in glasbo. Učenci, ki sodelujejo pri projektu Aquamobility, so uprizorili Povodnega moža. Vsekakor pa je bila zanimiva tudi predstavitev držav partnerskih šol.
O Comeniusovem projektu Aquamobility
Kot pravijo, se je na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju vse začelo leta 2005, ko so na šoli začeli s sodelovanjem v triletnem mednarodnem projektu Comenius pod naslovom »Okolje, v katerem živimo, nas oblikuje«. S partnerskimi šolami s Cipra, Italije, Nemčije, Španije in Portugalske so spoznavali življenjske navade in
vpliv pokrajine na način življenja. Učenci so začeli obiskovati izobraževalne ustanove v tujini in prvič prebivali pri njihovih tujejezičnih vrstnikih. Tudi učitelji so spoznali, da je življenje na Cipru precej dražje, kot v Sloveniji, da imajo v Italiji zelo lepe muzeje, v Nemčiji čudovite gradove, da so Portugalci pravi pomorščaki in Španci pravi ku-linariki. Izobraževanje je dobilo povsem novo, svetovljansko obliko. V resničnem življenju pa so začeli spoznavati navade in običaje drugih narodov ter se učiti sprejemanja drugačnosti. Po končanem projektu so na šoli iskali nove izzive v želji, da pridobljene izkušnje obdržijo, se iz njih nekaj naučijo ter poskušajo znanje nadgraditi. Vključili so se v projekt Poskusnega uvajanja obveznega drugega tujega jezika. Nemščina je tako postala obvezni predmet za vse učence v zadnji triadi. Učenci šole so dobili novo jezikovno priložnost pri kateri je poudarek na razvi-
janju sporazumevalne zmožnosti. Izkušnje s prvega Comeniusovega projekta so leta 2009 poglobili s projektom Slovita, v sodelovanju z osnovno šolo iz Italije, ampak tokrat v podprogramu eTwinning. Kar 21 učencev je v mesecu novembru 2009 teden dni preživelo pri svojih prijateljih. Obiskovali so njihovo šolo, si ogledali znamenitosti Rima in okolice, spoznali navade in način življenja svojih prijateljev. Vse to pa so v mesecu maju 2010 v Sloveniji omogočili tudi učencem iz Italije. Preko spoznavanja naše dežele so se prijateljske vezi še poglobile. Po končanem projektu pa so se na šoli odločili, da bodo začeli z zgodnjim poučevanjem tujega jezika, in sicer v 3., 4. in 5. razredu so začeli izvajati angleške urice. Angleške pesmice, izštevanke in pravljice so se vselile v učilnice šole. Jezik je postal bolj zanimiv in prijaznejši.
V letu 2011 so prvič sodelovali v projektu Akademija srednjeevropskih šol (ACES) s srbsko šolo
iz mesteca Durdevo in razvijali medkulturni dialog. Ohrabreni z doseženimi rezultati, z odzivom otrok, staršev in lokalne skupnosti so se odločili, da mednarodno sodelovanje razširijo in popestrijo v projektu ACES (Akademija srednjeevropskih šol) ter v Comeniusovem projektu Aquamobility.
Na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju se zavedajo pomembnosti vključevanja otrok in učiteljev v širšo mrežo mednarodnega sodelovanja na področju izobraževanja. Želijo ozavestiti pomembnost poznavanja in razumevanja evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter mladim pomagati v pridobivanju osnovnih življenjskih spretnosti. Program Vseživ-ljenjskega učenja v podprogramih Comenius, eTwinning in Akademija srednjeevropskih šol (ACES) na šoli nudijo prepoznavnost in tako željen evropski pridih. Z vsako izmenjavo na šoli postajajo bogatejši za nove izkušnje.
JANJA ZORMAN MACURA
Recital dijakov GSŠRM Kamnikpred spominsko hišo Otona Župančiča.
Mi pa radi plešemo!
Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil človekovega življenja, kajti z vsakim gibom se v človekovi duši ustvarja zadovoljstvo. Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda. Ples je tudi umetnost in hkrati šport ali neke vrste rekreacija in vse pogosteje tudi način preživljanja prostega časa, kot pravijo plesni navdušenci v naših krajih.
Kar lepo število plesnih parov je svet plesa spoznalo in vzljubilo s pomočjo plesnih tečajev, ki zadnja leta v Kamniku potekajo v okviru plesne šole Art v prostorih Ciriusa. V začetku oktobra pa so se srečali na plesnem vikendu v Umagu. Kot pravi plesni učitelj Matevž Jerman, plesni vikend pomeni predvsem pester konec tedna z obilico plesa, sprostitve in
TRADICIJA SE NADALJUJE - NOGOMET NA NAJVIŠJI RAVNI JE BIL ODIGRAN
Tekači KGT Papež na 17. Ljubljanskem maratonu dosegli lepe rezultate
MIKIJEVCI SMO V »TOP FORMI«
Novi plesni uspehi Patricije Crnkovič
Jesen je čas mednarodnih tekmovanj v modernih tekmovalnih plesih. Od 4. do 7. oktobra je v Frankfurt!! v Nemčiji potekalo Svetovno prvenstvo v modemu, na katerem je nastopilo približno 1400 najboljših plesalcev iz 23 držav in 4 kontinentov.
Udeležila se ga je tudi Kamničanka Patricija Crnkovič, članica Društva Kazina, in se odlično odrezala. V kategoriji mladinskih malih skupin je osvojila 1. mesto in naslov mladinskih svetovnih prvakov. V paru s soplesalko Majo Osojnik pa sta za las zgrešili stopničke in osvojili odlično 4. mesto.
Od 25. do 28. oktobra pa se je 1500 plesalcev iz desetih držav borilo za naslove na Evropskem prvenstvu v showu na Madžarskem. Patricija je v kategoriji mladinskih formacij ubranila lanski naslov evropskih prvakov, v kategoriji solo mladinke pa se je uvrstila v finale in osvojila 5. mesto.
Patricijina sestrica Neli Crnkovič, prav tako članica Kazine, pa je s soplesalko Brigito Kraševec v kategoriji pionirskih parov za las zgrešila stopničke in osvojila odlično 4. mesto. To je bilo njuno prvo veliko mednarodno tekmovanje.
V teh dneh pa so se mlade plesalke že začele pripravljati na še eno veliko tekmovanje - Svetovno prvenstvo v showu, ki bo v Riesi v Nemčiji od 26. do 30. novembra. Želimo jim vso srečo!
Vanda Klopčič
sto, Klara Senica je s	"	"
svojo jazz točko (kor. Maja Lavrinc) med 45 plesalkami osvojila 24. mesto.
V soboto, 13. oktobra, je v Radljah ob Dravi potekalo Državno prvenstvo v kombinacij i desetih plesov. Jaka Podgoršek in Katarina Matuš, aktualna državna prvaka v latinskoameriških plesih v kategoriji mlajših mladincev, sta si okoli vratu ponovno nadela zlato. V isti kategoriji
sta njuna klubska kolega Jan Hafner in Žana Jereb osvojila 9. mesto, Žan Grm in Ana Pestotnik pa med starejšimi mladinci 8. mesto. Med člani sta svoj prvi skupen nastop na državnem prvenstvu opravila Andraž Koritnik in Neža Škofljanc in v finalu priplesala na 5. mesto. Njihova trenerja Nina Medja Černivec in Matevž Ogorelec sta na uspehe zelo ponosna.
Plesalci pionirske street show male skupine Potepuhi (kor. Andraž Mrak) so po naslovu državnih in evropskih prvakov 21. oktobra na Svetovnem prvenstvu v Pecsu osvojili odlično 5. mesto.
Prav tako v Pecsu je od 25. do 28. oktobra poteklo tudi Evropsko prvenstvoma katerem so nastopili show plesalci. Plesalke pionirske male skupine Želodki, ki so se letos že okitile z zlatom, so osvojile bron. Skupaj s soplesalkami so s formacijo Na dnu morja dosegle 6. mesto. Mladinska formacija Moč vilinovje uspešno nastopila v finalu in dosegla 4. mesto. Mladinska mala skupina Na ulici je bila 12., Laura Potočnik in Lana Smolni-karsta v paru pravtako dosegli 12. mesto, Lea Razpotnik in Sara Perko pa 14. V finalu je nastopila tudi članska formacija High voltage in zasedla 6. mesto, članska mala skupina Volume lashes pa 13. mesto. Za koreografije vsehtekmovalnihtočkje poskrbela Maja Lavrinc.
Orientalske plesalke so med novembrskimi prazniki v mestu Liberec na Češkem nastopile na EP v show orientalskih plesih in SP v orient plesih. Plesalka in koreografinja Andrea Zanardi, članica 2, je dosegla 3. mesto v showu in 2. mesto v oriental, pionirka Anastazija Baloh in mladinka Barbara Grmek 12. mesto, Ajda Križman 26. mesto, mešana skupina Marsovci na obisku orienta 2. mesto, skupina Biseri orienta pa 3. mesto. Naše plesalke so skupaj s plesalkami BPS Radovljica nastopile v članski formaciji Baladi in bile odlične četrte.
V	jesenskih dneh smo se plesalci, pedagogi in koreografi Plesnega kluba Miki udeležili številnih domačih in mednarodnih tekmovanj. Bera uspehov je bila popolna: državna prvaka v kombinaciji desetih plesov sta Jaka Podgoršek in Katarina Matuš, plesalca electric boogieja Niko Komac in Žiga Colarič sta evropska in svetovna prvaka, plesalci street male skupine Potepuhi so evropski prvaki.
Od 3. do 7. oktobra jev Bochumu potekalo Svetovno prvenstvo v Street disciplinah. Tam sta Žiga in Niko, EB pari pionirji, naslovu evropskih prvakov dodala naslov svetovnih prvakov. V mladinski kategoriji sta Anja Stefančič in Janez Štrukelj v močni konkurenci 14 parov osvojila odlično 4. mesto. Članski par in vrhunska športnika Dejan Djurovič in Andraž Mrak, tudi učitelja prej omenjenih plesalcev, sta osvojila 2. mesto in se po štirih letih le povzpela z večnega 3. mesta. Plesalci EB so tekmovali tudi s solo nastopi in osvojili: Niko 6. mesto, Žiga 7. mesto, Anja 13. mesto, Janez 14. mesto, MatijaTernovec23. mesto, Dejan 10. mesto.
V	istem času sta v Frankfurtu svoj nastop v modemu (kor. Kristina de Ventus) opravili mladinki Eva Gorjup in Maja Gregi in osvojili 27. me-
Potepuhi.
zadnjem plesnem vikendu smo konca, ki si želijo kar čimveč plesni tečaji v Ciriusu, ki se za-srečali kar lepo število plesnih dogodkov in priložnosti, da čenjajo v prihodnjih dneh, in parov iz kamniško-domžalskega lahko zaplešejo, med njimi so plesni vikend v marcu.
zabave. Na plesnih delavnicah kami. Še posebej prijetni pa so se udeleženci seznanijo z razli- večeri s plesom ob živi glasbi čnimi plesnimi koraki in tehni- in spletanju novih znanstev. Na
pravi Štajerci in tisti, ki domujejo najbližje Štajerski. Goli so bili že postavljeni, za kar gre zahvala PD Celje Matica, vendar so jih igralci malo premaknili, da so bolj ustrezali igri in terenu. Po izbiri članov moštva in ponovitvi pravil (ni auta, ni vratarja, gol velja le v primeru, če pride žoga vanj s prave stani in podobno, predvsem pa ti, da je vse skupaj bolj družabni dogodek kot pa tekmovanje) se je tekma začela tradicionalno točno opoldne in trajala dvakrat po deset minut. Ekipi sta šteli po sedem članov in članic. Kranjce je vodil Franc Obreza, Štajerce
pa Vital Vek, odlično pa je sodil Franc Pohlin. Igralci so igrali zelo srčno in prizadevno, vsak po svojih najboljših močeh, kondiciji in znanju. Najstarejši igralec je imel 79 let, a nikakor ni bil najslabši ali najpočasnejši! Prihajalo je do raznih komičnih situacij, ki so vzbujale prave salve smeha. Malo se je poznala tudi nadmorska višina, zato je prišlo zelo prav pravilo, da ni avta, saj so do vrnitve žoge na primerno razdaljo od gola lahko ostali igralci malo počili. Obe moštvi sta imeli kar nekaj priložnosti za zadetek, vendar je bil gol ali prenizek ali preozek... Na koncu je v zadnji sekundi uspelo Štajercem zabiti zmagoviti gol. Zato je štajerski kapetan predlagal, da bi tudi na naslednji tekmi, 35. leto zapored, ki bo v nedeljo, 6. oktobra 2013, igrali z isto žogo, s katero so Štajerci zmagali že drugič zapored...
Vremenska napoved ni bila ravno najbolj obetavna, zato je kar precej udeležencev odpovedalo obisk oziroma so ostali v dolini ali šli kam drugam. Vendar so bili tokrat vremenarji zelo točni, ne le z napovedjo vremena, ampak tudi v poznavanju zemljepisa. Na Korošici v nedeljo, 7. oktobra, v času prihoda, same tekme in tudi vrnitve v dolino čez Podvežak ni padla niti kaplja dežja.
Žal tudi tokrat tistih planincev oz. alpinistov, ki prebivajo na Štajerskem, ni bilo, tako da so jih morali zastopati na Kranjsko priseljeni
Pretekli vikend je bil v znamenju 17. Ljubljanskega maratona, ki je letos potekal v čisto pravih zimskih razmerah. Gorski tekači KGT Papež, vajeni ekstremnih razmer, so zopet dosegli zavidljive rezultate.
Na sobotnem teku za osnovnošolce in srednješolce je Lucija Pevec med učenkami 1.1998 stopila na zmagovalne stopničke kot tretja, v nedeljo pa na 10 km dosegla 86. mesto. Med dijakinjami je Karmen Orehek zasedla 4. mesto, njena sestra Suzana pa 25. mesto.
Na razdalji 42 km si je Mirko Janjatovič pritekel odlično 24. mesto, v svoji kategoriji je bil drugi. Luka Mihelič je bil 47., Anže Božič 57. Matic Slabe pa 400. Mihelič in Božič sta se Še Luka Mihelič je na maratonski razdalji posebej izkazala kot sprem- spremljalslepegatekača. Ijevalca slepemu tekaču. Na
21 km je Tone Klemene je dosegel 3161. mesto. Na 10 km je bil Franci Teraž absolutno dvanajsti, Lado Urh pa dvaindvajseti. Vsem čestitke za pogum in uspešne dosežke!	MIRA PAPEŽ
Kamniški QßCAN
Iz odbojkarskega tabora
Calcitove ekipe nadaljujejo z odličnimi predstavami
Kamničani v osmini finala Pokala CEV
Calcit Volleyball se je z vrhunsko odbojko preselil v Halo Tivoli, saj v Kamniku in bližnji okolici ni ustrezne dvorane (in nič ne kaže, da bo kmalu drugače). V 1/16 finala pokala CEV so bili Kamničani boljši od švicarske ekipe iz Amriswila. Selitev ni odvrnila kamniških gledalcev, za najzvestejše in najglasnejše navijače je klub organiziral brezplačni avtobusni prevoz. Calcitovci so se prikazali v vrhunski luči z atraktivno in borbeno igro. Gostujočo obrambo so preluknjali kot švicarski sir in zasluženo so se veselili prve zmage v pokalu CEV. Fantje niso imeli dosti časa za počitek, saj so že v soboto nadaljevali s tekmami v Interligi, kjer so gostili avstrijsko ekipo Posojilnico Dob. Tokrat so v kamniški dvorani presenetili avstrijskega podprvaka in tekmo dobili z rezultatom 3:2. Igralci Doba bodo tudi njihov nasprotnik v 1/8 finala Pokala CEV. Kamničani so na povratni tekmi v St. Gallnu sicer izgubili, vendar so nato dobili zlati niz s 15 proti 11, kar jim je zagotovilo napredovanje v 1/8 finala Pokala CEV. Ponovno bodo zaigrali v Hali Tivoli v sredo, 14. novembra, ob 18. uri. Po sladki zmagi v Švici so Calcitovci nadaljevali pot v slovaški Humenne, kjer jih je čakala tekma 6. kroga Srednjeevropske lige. Naporna, več kot 14-urna vožnja je pustila posledice v oslabljeni kamniški ekipi, tako da so morali priznati premoč domačim odbojkarjem, ki so tekmo dobili brez izgubljenega niza.
Dekleta premagala avstrijske prvakinje
Kamniške odbojkarice so odšle na gostovanje v Bratislavo k ekipi Slavie in ponovno dokazale, da na gostovanjih nikakor ne najdejo ritma in ne prikažejo igre, s katero blestijo na domačem parketu. Varovanke Olega Gorbačova so tekmo sicer dobro začele, vendar so po napakah morale priznati premoč domačinkam. Na Dunaj so se odpravile odločene, da popravijo vtis. Z najboljšo letošnjo predstavo so povsem nadigrale avstrijske prvakinje in jim zadale prvi poraz. Calcitovke so se domov vrnile s polnim izkupičkom, zmagale so s 3:1. Najboljša igralka je bila hrvaška repre-zentantka Ane Starčevič (21 točk, šest asov) v dresu Kamničank, ki je po težavah s poškodbo končno pokazala, da gre za veliko okrepitev. Za dobro igro velja pohvaliti tudi Petro Kramolc in libera Uršo Podlesnik. Po krajšem premoru in dveh zaporednih gostovanjih se bodo ponovno predstavile domačim gledalcem v sredo, 7. novembra, ob 20. uri v četrtfinalu Pokala Slovenije, kjer se bodo pomerile z ekipo HIT Nova Gorica. Pred njimi bodo četrtfinalno tekmo Pokala Slovenije odigrali fantje proti ekipi OK Metal Ravne ob 18. uri.
SPORT
9. november 2012
brehta. Med drugim bodo podeljena priznanja posameznikom za dolgoletno delo v klubu. Vaše prisotnosti bomo zelo veseli. Dodatne informacije na calcit.volleyball@gmail.com.
Mlade ekipe Calcit Volleybaila nadaljujejo z dobro igro
Ekipi v tretji ligi nadaljujeta zmagovalni pohod. Kamničanke so na gostovanju v Kranju premagale tekmice iz Triglava, čez teden dni na domačem parketu ekipo iz Brestanice in nato nadigrala še ekipo iz Pirana, kateri so pustile zgolj 28 točk. Kamniška ekipa je trenutno vodilna na lestvici. Tretjeligaši so najprej gostovali v Črnučah, kjer so po ogorčenem boju zabeležili že tretjo zmago, nato so v domači dvorani brez večjih težav premagali ekipo iz Prvačine, v soboto pa so morali prvič v letošnji sezoni priznati premoč ekipe iz Anhovega.
Omeniti velja dobro igro mladincev, ki so se uvrstili na polfinalni turnir, kot druga ekipa skupine. Zaostali so za vrstniki iz Anhovega, s katerimi so se borili za osvojitev prvega mesta, a so v tretjem, podaljšanem nizu izgubili z rezultatom 15:13. Na polfinalnem turnirju bodo v skupini M, kjer jim bodo družbo delale ekipe iz Žužemberka, Mežice in Hoč. Mladinke so žal obstale v četrtfinalu, kjer so morale priznati premoč tekmicam iz Zgornje Gorenjske in Ljubljane - Vital 1 in Volleyball 2. Kadeti so se s sobotnima zmagama utrdili na prvem mestu v skupini, tako da so že uvrščeni v A ligo.	N.S.
65 let OK Kamnik
CALCIT VOLLEYBALL KAMNIK v letošnjem letu praznuje 65. obletnico delovanja, zato vabi vse aktivne in nekdanje člane kluba - igralce, trenerje, funkcionarje OK Kamnik na kratko slovesnost, ki se bo odvijala v času dveh mednarodnih tekem, v soboto, 17. novembra, v jedilnici OŠ Frana Al-
NAPOVEDNIKTEKEM:
Sobota. 10. november
3. DOL (m) ob 14. uri OŠ Stranje: CALCITVOLLEYBALL II : BLED 3. DOL (ž) ob 16.30 uri OŠ Stranje: CALCITVOLLEYBALL II : GALEB GROUP IZOLA Interliga (ž) ob 20. uri ŠD Kamnik: CALCITVOLLEYBALL: DOPRASTAV BRATISLAVA Sreda. 14. november
1/8 finala Pokala CEV (M) ob 18. uri Hala Tivoli: CALCITVOLLEYBALL: POSOJILNICAAICH DOB Sobota 17. november Interliga (m) ob 17.30 uri ŠD Kamnik: CALCITVOLLEYBALL: ACH VOLLEY Interliga (ž) ob 20. uri ŠD Kamnik: CALCITVOLLEYBALL: ŽOK RIJEKA Sreda 21. november
pokal Challenge (ž) ob 19. uri ŠD Kamnik: CALCIT VOLEYBALL : VFM FRANCHES-MONTAGNES Sobota. 24. november 3. DOL (m) ob 14. uri OŠ Stranje: CALCITVOLLEYBALL II : BREZOVICA 3. DOL (ž) ob 16.30 uri OŠ Stranje: CALCITVOLLEYBALL II : ŽIROVNICA
ZADNJA NOVICA Z eno nogo že na finalnem turnirju Pokala Slovenije
Odbojkarji Calcita Volleyballa so v prvi četrt-finalni tekmi pokala Slovenije brez večjih težav opravili z gosti z Raven, trenutno vodilno ekipo druge slovenske lige. S to zmago so z eno nogo že na zaključnem turnirju pokalnega tekmovanja, ki bo 27. in 28. decembra.
Na papirju so bile igralke Calcit Volleyballa izrazite favoritinje in so pričakovale lahko delo proti ekipi Hita Nove Gorice, a so se krepko uštele. Po porazu v prvem nizu je domači trener Gorbachov zamenjal Handanovičevo in v igro poslal Kramol-čevo. Po izenačenem začetku je igra domačink le stekla in naslednje tri nize so gladko dobile in so že korak bližje finalu četverice.
Povratni tekmi bosta na sporedu 28. novembra, ko bodo fantje igrali na Ravnah, dekleta pa v Novi Gorici.
Calcit Volleyball - Fužinar Metal 3:0 (16,18,12)
Calcit Volleyball - Hit Nova Gorica 3:1 (-24, 21,15,14)
-V v"
«M
OFF ROAD KAMNIK DVIGNIL UTRIP
Sport touring club Panther Kamnik je v soboto, 20. oktobra, vTunjicah pri Kamniku organiziral že 2 OFF ROAD srečanje ljubiteljev terenskih 4x4 vozil in ostalih 4x4 vozil s spretnostnimi vožnjami. V Tunjicah nas je pričakalo jesensko sončno vreme, lepo število voznikov terenskih 4x4 vozil in atv motorjevter gledalcev, ki so nestrpno pričakovali spretnostne preizkušnje. Udeleženci so se pomerili v soft trial, spretnostni in hard preizkušnji, ki je tudi najbolj atraktivna. Vozniki atv motorjev pa so tokrat prišli na svoj račun, saj smo jim pripravili čisto posebno preizkušnjo.
V okviru prireditve so potekale tudi avtokros vožnje dveh izkušenih mojstrov vrtenja volana buggyja - domačina Gašperja Plevela izTunjic (Fiat buggy 2WD ) in Damjana Dolinška s Perovega (VW buggy 4x4). Za veselje v Tunjicah je tudi tokrat poskrbel domačin Mirko Golob (Jeep Cherokee) iz kluba organizatorja STC PANTHER KAMNIK, ki je v soft tri-alu suvereno zmagal, v spretnostni preizkušnji pa je bil odličen drugi. Za turistične tipe voznikov pa smo organizirali turistični roadbook po turističnih destinacijah Kamnika.
mJ&^Z^- i/-.-
PLANINSKI KOTIČEK
RAZMERE V PLANINAH
Konec oktobra je vse do nižin zapadel sneg, ki se bo v visokogorju obdržal. Če ne bo otoplitev, bodo padavine prinesle novi sneg. Zavedati se moramo, da je v visokogorju že prava zima, razmere se precej menjajo in potrebno bo še nekaj časa, da se stabilizirajo. Zato se je priporočljivo v tem času turam v visokogorje odpovedati oziroma biti še posebno previden. V vsakem primeru pa je treba turo prilagoditi razmeram, opremi, znanju in sposobnostim.
Kamniški Bistrici (01 8325-544) pa ob petkih, sobotah in nedeljah ter po dogovoru, stalno je odprto gostišče Pri Jurju (041 732-099). Koča na Kamniškem sedlu (051 611-367 oz. 018 391 345) je odprta ob lepili koncih tedna in samo zasilno oskrbovana. Za dejansko odprtost se je pred obiskom dobro pozanimati po telefonu, za Kamniško sedlo pa lahko tudi na spletni strani /www.drustvo-pdkamnik.si/ oz. pogledati na tablo pri Domu v Kamniški Bistrici.
Na severni strani je v Logarski dolini po vnaprejšnjem dogovoru odprt Dom planincev (070 847-639), ki je sicer zaprt. Frischaufov dom na Okrešlju (03 4924-850) je odprt ob sobotah in nedeljah, če je lepo vreme. Kočo v Grohotu pod Raduho (041 417-951) in Kočo na Loki pod Raduho (041 968-022) odprejo po vnaprejšnjem dogovoru z oskrbnikom.
d . -r^'.iäli U
!* T v- F®* J *
Na Poljanskem robu so bile konec oktobra snežne opasti kot so običajno sredi zime.
V	veliko pomoč pri načrtovanju ture in spoznavanju razmer so poleg vremenskih napovedi tudi spletne kamere, posebej tiste, ki v živo kažejo razmere v planinah. Njihove posnetke si lahko ogledamo npr. na spletnih strani http://www.hribi.net/spletne_kamere_v_gorah.
V	oktobru je večina visokogorskih postojank v osrednjem delu Kamniških in Savinjskih Alp zaprla svoja vrata do naslednje sezone. Za zasilno prenočevanje in zavetje pred neurjem je še vedno možno uporabiti zimske sobe, ki pa so različno opremljene in omogočajo zgolj zasilno prenočevanje. Podobno je tudi v bivaku Pavla Kemperla na Velikih podih ali pod Skuto na Malih podih. Zato je priporočljivo, da vsi, ki nameravate prenočiti v zimski sobi ali bivaku, vzamete s seboj spalno vrečo in kuhalnik.
Na »sončni strani« so stalno odprti na Mali planini Domžalski (051 665 665) in Jarški dom (041 676-254, ob ponedeljkih zaprt), Črnuški (041 621-732) je odprt ob sobotah in nedeljah, prav tako tudi Dom na Menini planini (041783-668). Na Veliki planini je podnevi stalno odprto gostišče Zeleni rob na Traticah (051 644-512), tudi ko žičnica ne deluje. Dom planincev na Gospincu (04 2012-922) je do začetka smučarske sezone odprt le ob lepem vremenu ob sobotah in nedeljah, Dom v
Za veselje v Tunjicahje tudi tokrat poskrbel domačin Mirko Golob (Jeep Cherokee ) iz kluba organizatorja STC Panther Kamnik.
Na prireditvi smo izvedli tudi solidarno akcijo zbiranja zamaškov za ljudi, potrebni pomoči. Zbralo se je kar lepo število zamaškov in zahvaljujemo se vsakemu, ki je odvrgel zamašek v škatlo in stem nekomu ponudil roko za boljši jutri.
Seveda pa zahvala velja vsem sponzorjem in donatorjem, ki so pripomogli k izpeljavi druge tovrstne letošnje prireditve, domačinom izTunjic, ki so nas toplo sprejeli v svoje okolje, ter športnim zanesenjakom in članom kluba STC Panther Kamnik s predsednikom Branetom Prezljem za odlično izpeljani prireditvi!
STC PANTHER KAMNIK
Kamniška pikado liga
Res, hitro je minilo poletje, jesen je tu in začel se je ples puščic. Pikado v Sloveniji postaja vse bolj popularno, sliši pa se, da naj bi v bližnji prihodnosti postal tudi olimpijska disciplina.
V naši Kam. pikado ligi se je po skromni lanski sezoni, v kateri je igralo samo 7 ekip, letos prvenstvo začelo z 10 ekipami. Našim stalnim ekipam so se letos pridružile ekipe: Kostelar bar, Sušnik bar, Ježovc bar in Californija bar. Ekipa Sušnik bar je v kamniški ligi že nastopala, a sedaj je to povsem nova ekipa mladih fantov iz okolice Soteske in Vrhpolj. V prvem kolu so naleteli na enega izmed favoritov lige in izgubili 16:00 - trema in spoštovanje do desetkratnega prvaka lige sta naredila svoje. V drugem krogu pa so na domačem terenu premagali tudi enega izmed velikih favoritov lige, novo ekipo Californija bar iz Doba, ki je po mnenju mnogih resen kandidat za osvojitev prvenstva vtej sezoni.
Ekipa Californija bar je res ekipa starih »mačkov«, ki že vrsto let igrajo pikado po Sloveniji in tudi izven nje. Kapetan ekipe je eden najboljših igralcev Kamniške lige Branko Magerl, ki pa je bil vrsto let kapetan ekipe Bar Bac 1 in njihov vodilni igralec. Kostelar bar je ekipa iz Tuhinjske doline - mladi fantje, ki so se prvič odločili poizkusiti in po dveh kolih se kar dobro držijo - le tako naprej! Peter Pan in Ježovc pa sta ekipi iz Komende..
LESTVICA:
Razlika Točke
1.	BAR BAC1	28:04	4
2.	BAR BAC2	23:09	4
3.	CALIFORNIJA BAR	20:12	2
4.	PETER PAN	17:15	2
5.	JEŽOVC	15:17	2
6.	CONAB	15:17	2
7.	KOSTELAR BAR	12:20	2
8.	SUŠNIK BAR	09:23	2
9.	PIVNICA ST. TRG	13:19	0
10. RUSOVC		08:24	0
			Bac
gume
PRIPRAVITE SE NA ZIMO ' S PNEVMATIKAMI PO UGODNIH CENA&
EKOOBNOVA TOVORNIH PNEVMATIK
KUMHO
TYRES
BREZPLAČNA DOSTAVA
ZtRIDCESTOflE
Your Journey, Our Passion
MUiUWi
A better way torward
NOVA LOKACIJA!
TRG PADLIH BORCEV 3 ŠMARCA- MENINA 1241 KAMNIK
WWW.EUROGUME.SI
051-310-100
s pesmijo in krajšim uvodnim šaljivim delom, saj imajo v svoji sredini prave »profesionalne« amaterske igralce.
Zunanja skupina MARJAN-CE se sestaja v Društvu upokojencev Kamnik, vodita jo Branka Lap in Irma Končnik. Po Brankini predstavitvi skupine je zvdušje v skupini opisala članica. Veliko se pogovarjajo, kar je osnovni namen skupin, srečanja pa popestrijo tudi s kakšnim izletom.
Srečanje se je zaključilo z mislijo Iva Andriča: »ŽIVLJENJE NAM VRAČA SAMO TISTO, KAR DAJEMO DRUGIM.«
JOŽE GAJŠEK
SIMfiX
Domžal! Masljera 11,1230 Domžale, tel. 01 724 IG 56 Kcmnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel. Ol 831 17 96 www.simax-slo.com
spletna trgovina
www.autoengineering.si
AVTOOEU - AVTOM EHANIKA VULKAN IZERSTVO
SojLxr
10% POPUST S TEM OGLASOM!
Skupina Metulji sejepredstavila s humornim skečem. Foto: Martina Ozimek.
organiziralo MD Jesenski cvet iz Domžal. Tako so se poleg že delujočih skupin DOBRO-VOLJČKI in PAGLOVEC, ki delujeta v Domu starejših ob-
skupinah, ki štejejo v povprečju deset članov.
Na prvem srečanju skupin se je predstavila najstarejša skupina DOBROVOLJČKI, ki jo vodi
Da bo problemov čim manj vam Evropski potrošniški v Sloveniji center
svetuje:
1.	Za nakup se odločite le, če poznate prodajalca. Resna podjetja ne skrivajo podatkov, ampak se potrudijo, da so potrošniku na voljo vse potrebne informacije.
2.	Preverite identiteto prodajalca!
3.	Kupujte na spletnih mestih, ki jih razumete! Če jezika, v katerem so napisani podatki na spletišču posameznega prodajalca, ne razumete dovolj, vam nakup odsvetujemo.
4.	Preverite postopek in rokza odstop od pogodbe.
5.	Preverite, ali prodajalec zagotavlja posredovanja podatkov in plačevanje vvarnem načinu.
6.	Preverite, kako je z garancijo za izdelke, kijih kupujete v spletni trgovini v drugi državi. Je možnost servisiranja zagotovljena tudi v Sloveniji?
7.	Posredujte le najnujnejše podatke o sebi in svoji bančni kartici.
8.	Vse informacije o posameznem spletnem nakupu si natisnite in jih shranite.
Več koristnih informacij o čezmejnem spletnem nakupovanju najdete
na www.epc.si.
srečuje v Domu starejših občanov Kamnik. V skupino so vključene tako stanovalke doma, kot tudi članice, ki živijo v domačem okolju. Rezka je ob klavirski spremljavi člana skupine Mitja Žiberta zapela starodavno pesem o vrtnarju iz Celovca.
Zunanjo skupino METULJI, ki deluje dve leti, pa vodita oče in hči Romana in Jože Gajšek. Srečujejo se v Frančiškanskem samostanu Kamnik. V skupini se
DVOSOBNO STANOVANJE VCENTRU KAMNIKA ODDAM V NAJEM.
TEL: 031-395-142
Nakupov preko spleta vedno več, težav potrošnikov prav tako
Težave pri nakupu potrošnikov preko spleta niso redkost, kar kažejo tudi aktualne številke iz poročila Mreže Evropskih potrošniških centrov ECC-Net o pritožbah potrošnikov v 2010 in 2011. Od 31.000 pritožb (letno), kijih je obravnavala mreža centrov, se jih kar 56 % nanaša prav na spletne nakupe. A določenim problemom se je moč izogniti, če potrošniki vnaprej
preverijo, »kdo je na drugi strani zaslona«.
Slovenski potrošniki so imeli najpogosteje težave pri dobavi izdelka (ni prispel ali z zamudo), pri poprodajnem servisu (v primeru napak na izdelku), v primeru vračil kupnine (kljub vračilu izdelka v zakonskem roku so imeli potrošniki težave pri vračilu kupnine), bili pa so tudi žrtve spletnih goljufij.
Tudi za nas, ki tedensko obiskujemo vadbo za ohranjanje gibalnih sposobnosti s poudarkom na ravnotežju, gibanju in moči v Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, se je pričelo novo šolsko leto. Že osmo leto vodi telesne aktivnosti dr. Tatjana Novak s pomočjo sodelavcev dr. Rajka Vute, Darinke Vrho-vec in Cvetke Brumen. Starost sodelujočih je od 60 do preko 80 let. Vsako leto v začetku oktobra pred uradnim začetkom vadbe naši vaditelji organizirajo
ekskurzijo, bogato s kulturnimi, zgodovinskimi in naravnimi znamenitostmi Slovenije. Tako smo se 3. oktobra popeljali proti vzhodnemu delu naše domovine. Najprej smo si ogledali Minorit-ski samostan v Olimju.
Prisrčno smo se nasmejali duhovitemu vodenju patra Ernesta, ki nas je seznanil z zgodovino in dejavnostmi samostana. Zdravje je od nekdaj za človeka največja vrednota, zato nismo odšli praznih rok, saj je bila prodajalna s čaji in drugimi zdravili precej
mamljiva. V bližini samostana se v nekdanji osnovni šoli nahaja Čokoladnica. Zaposleni so nas seznanili s postopki ročnega izdelovanja čokolade, nekaj čokoladnih dobrot pa smo nakupili tudi za domov.
Pot nas je popeljala po ovinkasti in strmi cesti do avtohtone Kozjanske domačije v Dobje. Prijazen gospodar domačije in njegova žena sta nas ob prihodu za dobrodošlico pogostila s kozjansko ocvirkovko. Gospodar Bojan nam je razkazal muzej v naravi,
s slamo krito 250 let staro leseno hišo in prostore v njej, da smo si lahko predstavljali, kako skromno so ljudje nekoč tod živeli. Ogledali in preizkusili smo še delujoče stroje, ki so jih pri mlačvi, rezanju slame in drobljenju žit uporabljali predniki. Polni vtisov smo si na Kozjanski domačiji privoščili tipično kozjansko kosilo ter se zadovoljni in nasmejani odpravili domov. Ta dan bomo nanizali kot biser v ogrlico življenja. Tam se nizajo le tisti, najlepši.
METKA MESTEK
Moj muzej - drugačen vodnik po razstavah
Prijetno srečanje skupin starejših ljudi za samopomoč
Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim
V okviru tedna otroka je Medobčinski muzej Kamnik v sredo, 3. oktobra, pripravil dan otroka ter predstavil Moj muzej, nov, drugačen vodnik po razstavah muzeja. Na ta dan so bili brezplačni ogledi zbirk in muzeja, avtorici vodnika Moj muzej mag. Zora Torkar in Janja Že-leznikar pa sta pripravili javno vodstvo in praktičen prikaz interaktivne razstave Odsevi kamniških tisočletij.
Povabilu na predstavitev vodnika Moj muzej so se odzvali učenci 5. razredov OŠ Rodica in nekaj njihovih učiteljev, OŠ Toma Brejca ter posamezniki. Ciljni uporabniki vodnika so prav otroci, osnovnošolski, srednješolski in predšolski ob pomoči staršev. Po preizkusu vodnika na terenu, po razstavišču in ogledu doma, so prisotni učitelji in odrasli zatrdili, da so tudi sami v vodniku našli precej zanimivih novih podatkov, receptov, bili so presenečeni, da so se naučili toliko novega...
Avtorici sta uvodoma zbranim predstavili pot nastajanja male knjižice, ki obsega 63 strani. Povod za njen nastanek je bila 50 letnica ustanovitve muzeja, ki so jo praznovali decembra 2011. Obletnici muzeja je posvečena prenovljena
lahko pobožajo neveljskega mamuta, izkopavajo kot arheologi, tkejo na statve, se igrajo rimske igre, kujejo srednjeveški denar, si sestavijo svojo ali kamniške legende, popeljejo srednjeveške trgovce na pot, se izmerijo z merili iz 16. stoletja, postanejo črkostavci, spoznajo skrivni rokovnjaški jezik in še kaj.
Kam'nček je naš vodnik
Glavni akter dogajanja na razstavi in v vodniku je Kam'nček, čudovita figurica, ki sta jo oblikovala Polona Matek in Vladimir Ristič. Na razstavi in v vodniku nas Kamn'ček opozarja na pedagoške kotičke, ki se nizajo skozi razstavišče. Pove nam, kaj smemo tam početi, kaj smemo božati, tipati, z nami se
Na predstavitvi vodnika Moj muzej v okviru tedna otroka so šolarji Že vneto reševali prve strani vodnika. Občudovali so mamuta in ga z veseljempobožali.
V prijetnem oktobrskem popoldnevu smo se prostovoljci vseh petih skupin starejših ljudi za samopomoč Medgeneracijske-ga društva Jesenski cvet iz Domžal, ki delujemo v občini Kamnik, zbrali v Domu starejših občanov Kamnik, da se med seboj še bolj povežemo in spoznamo.
Jože Gajšek, ki je vodil srečanje, je pozdravil vse navzoče in goste Lidijo Knavs - predstavnico Doma starejših občanov Kamnik, Martino Ozimek iz Zavoda Oreli, Danico Kropivšek, nekdanjo dolgoletno voditeljico skupine in kontaktno osebo lokalne mreže za občino Kamnik. Vse prisotne sta pozdravili tudi Lidija Knavs in predsednica MD Jesenski cvet Majda Knehtl. Pogrešali smo predstavnike Občine Kamnik, ki podpira in sofinancira delovanje teh skupin.
S pomočjo Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije, ki je krovna organizacija programa Skupine starejših ljudi za samopomoč, se je leta 2010 pričelo strokovno usposabljanje voditeljic in voditeljev, ki ga je
veliko pogovarjajo, družijo, pojejo. Tokrat so se predstavili s pesmijo in skečem, ki so ga izoblikovale članice Metuljev pod vodstvom Marije Mrak.
Zunanjo skupino BODEČA NEŽA iz Zgornjega Tuhinja vodita Antonija Hrastovec in Vera Baloh. Predstavili so skupino in nadaljevanje srečanja popestrili
čanov Kamnik, ustanovile še zunanje skupine: BODEŽA NEŽA, MARJANCE IN METULJI.
Včasih so se ljudje zbirali skupaj ob večerih in pogovarjali. Danes pa je življenje takšno, da je mnogo ljudi osamljenih. Ljudje potrebujejo bližino, pogovor, toplo besedo. Zato se srečujejo tedensko v različnih
Nataša Brišnik in deluje že 19 let. Nataša je predstavila svojo skupino, nato pa smo prisluhnili zvokom klavirja izpod njenih prstov. S svojo osebno zgodbo se nam je predstavil tudi dolgoletni član skupine in stanovalec doma Ivan.
Skupina PAGLOVEC, ki jo vodi Rezka Zore, se že vrsto let
Voditelji in vodstvo društva Jesenski cvet. Foto: Martina Ozimek.
Na razstavi Odsevi kamniških tisočletij ter v vodniku Moj muzejje poudarek na izkustvenem spoznavanju duha časa in njegovih temeljnih značilnosti skozi arheološke najdbe, historične predmete, opise, listine... Klara in Kaja sta trenirali možgane s šahu podobno igro »latrunculi«. Kateri bo uspelo prej onesposobiti nasprotničinega kralja?
stalna razstava Odsevi kamniških tisočletij. Razstavo s pedagoškimi kotički, ki so redkost v slovenskem merilu, saj dovoljujejo obiskovalcu stik s predmeti, poseganje v razstavni prostor, so v muzeju v celoti dokončali junija letos. Janja Železnikar pravi, da je koncept postavitve razstave al tudi izhodišča za koncept izdelave vodnika. Razstava Odsevi kamniških tisočletij obravnava širši prostor Kamniško-bistriške ravni, Tuhinjsko dolino in mesta ob obeh oseh skozi optiko arheoloških, zgodovinskih, etnoloških in umetnostnozgodovinskih spoznanj. Na razstavi obiskovalci
igra. V vodnik je treba pisati, risati in ob izpolnitvi šestih nalog si prislužimo nagrado.
Sprehod po muzeju in branje vodnika zares postane zanimiva dogodivščina. Denimo, kako bi si najlažje zapomnili, da so Andeški velika rodbina in da je njihovo družinsko drevo zelo razvejano, če ne bi naredili svojega drevesa in si skovali »njihovega« denarja. Na zabaven način se lahko naučimo, kaj so trgovci iz naših krajev vozili na Primorsko in obratno, saj smo primorani trgovce z novci in konji popeljati na pot. Na razstavi in v vodniku izvemo kaj je pergament. Lahko ga otipamo, tako kot ročno izdelan papir ali rimske voščene tablice.
V vodniku so statisti otroci. Njihove fotografije nas v bistvu spomnijo, kako naj se kje lotimo kakšne naloge. Poleg vodnika lahko domov odnesemo tudi spominsko fotografijo, posneto v našem ateljeju s konca 19. začetka 20. stoletja, kuharček Kam'nček nam izda recept za cesarske piškote... V muzeju bodo veseli tudi novih predlogov reform za izboljšanje sveta, nabiralnik je ob lični omari z reformami Marije Terezije.
Razstava z vodnikom je res zelo zanimiva, poučna in kratkočasna. Tako za mlajše in starejše otroke kot tudi tiste, mlade po srcu. Če vam bo v prihajajočem letnem času ob slabšem vremenu doma dolgčas, vam na poučno zanimivem raziskovanju muzeja z vodnikom Moj muzej zagotovo ne bo.
BOJANA KLEMENC Foto: SAŠA BUČAN
PRIJETEN DAN NAmBaiBBBMHra
9. november 2012 15
V četrtek, 11. oktobra, so nas v Zavodu usmiljenk, Domu sv. Katarine v Mengšu obiskale Ljudske pevke Predice. S seboj so pripeljale še ljudskega godca, kijihje spremljal na harmoniki. Pridružili smo sejimpri prepevanju, godcu pa smo pokazali, da se znamo ob spremljavi harmonike tudi zavrteti. Ce še ne poznate pesmi oAdamu in Evi,pa lepovabite v goste Ljudskepevke Predice!	KLEMENJERINC
dfe&Mtnc ...
Ob stoletnici osnovne šole v Mekinjah
Preteklo je skoraj pol stoletja, ko je moj prvorojenec Janez zakorakal v mekinjsko šolo. Le dobrih dvesto korakov gaje ločilo od našega doma do šole in dvesto od šole do doma. S strani domačih ni bil deležen posebne pozornosti, saj so mu v šolo sledili še dve sestrici in dva bratca. Po štirih letih se je poslovil od podružnice v Mekinjah in prestopil prag osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku. Ob končani osemletki leta 1974je dobil darilo: Slovar tujk Franceta Verbinca za osemletni odličen uspeh.
Prislužil si je status -vrhunskega športnika v alpinizmu in naziv profesor športne vzgoje. Vse to priča o njegovi pridnosti in uspešnosti pedagogov na šolah Frana Albrehta. Hitel je živeti in dosegal je -visoke cilje, kot bi -vedel, da bo njegova življenj-skapot kratka. Na spominskiplošči njegovega grobaje zapisano:
Janez Benkovič Beni, umrl 16. 10. 2000.
Prvi Slovenec, kije osvojil 6856 m visoki AMADABLAM v Himalaji.
Prvi Kamničan, ki je preplezal vse triprobleme Alp:
EIGER, MATERHORN in GRAN-DESJORASSES.
V moji jeseni življenja je šola, podružnica Mekinje, sprejela pod širokogrudno okrilje še eno Janezovo sestrico in še enega bratca,
najmlajšega Davida. Vsi so zlahka izdelovali razred za razredom, toda osemletne šolske odlike niso dosegali. Z -veseljem sva z možem Marijanom izmenično prihajala na govorilne ure, proslave in prireditve v mekinjsko šolo. Zapuščala sva jo nasmejana in dobre -volje. Moje oko seje orosilo in duša seje za trenutek zlomila pri zadnjem obisku govorilnih ur, pri učiteljici Bernardi Rifel. Pa ne zaradi slabih ocen ali drugih problemov, temveč zato, ker je moj najmlajši otrok David zapuščal mekinjsko šolo. Prešinila me je misel, da sem kot mati sedmih otrok zadnjič na govorilnih urah v tej šoli.
Hvala pokojnim prednikom, ki so pred sto leti zgradili šolo. Hvala vsem, ki ste šolo sto let vzdrževali. Hvala -vsem, ki ste prispevali k obnovitvi in ohranitvi šole. Hvala učiteljem, kateri ste šoli dali dušo, brez -vas in naših otrok šola ne bi vršila svojega poslanstva. Njena bit je prepojena z znanjem učiteljic in učiteljev, otrok ter hvaležnosti kra-jank in krajanov.
Zaupali smo -vam naše otroke -našo največjo dragocenost. Hvala vsem, ki ste v Mekinjah učili moje otroke, jih izobraževali in povezovali v srčne, ponosne državljane Slovenije.
Ivanka Potočnik, Lovro Peterlin, Vera Verstovšek, Antonija Slano-
POGREBNIK d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorjel3,4207Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-68^) www.pogreHniK.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, |frrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini)
•	PRODAJAPOGREBNEOPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
f

Nekje v tebije bila bol, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom — močnejši sem, a -vendar ni bilo tako.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 58. letu življenja zapustil naš dragi
ADIDROLC
iz Zg. Motnika 19
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, Marinki za ganljive besede slovesa, trobentaču in pevcem Krt za zapete žalostinke.
Žalujoči: mama Marija, Stanko, sestre Vida, Ančka in Albina z družinami.
Oktober 2012
vec, Bernarda Rifel, Jana Svetec in pokojna Malči Ogrinec, ki je orala ledino prvih razredov in mehke otroške duše gnetla v sposobne ljudi, pripravljene kljubovati -viharjem Življenja.
Kuharici Francka Sitar in Zdenka Gradišek sta in še zaznamujeta šolo s kančkom domačnosti.
Življenje pa piše drugačne črke, razmetane po že naprej določenih poteh. Vsaka pot se konča, a se -vedno znova vrača v naše duše, v naš spomin.
Frančiška Benkovič
Gostišče GTC 902 ČRNIVEC
Tirosek 73
A 03/83 94 602 041/689 865
Povabljeni na prijetna praznovanja rojstnih dni, obletnic, Abrahamov
Sprejemamo rezervacije za
> DECEMBRSKE ZABAVE
ob petkih in sobotah z ansamblom GALOP in meniji že od 10,00 € dalje
Vabljeni tudi na nedeljska in praznična ßsila,
^ SILVESTROVANJE z bogatim silevestrskim menijem in polnočno penino ter ognjemet, za zabavo bo igral ansambel GALOP
NAČRTUJETE POROKO?
Pravočasno si rezervirajte termin za poročno slavje, > ■ da bo takšno, kot si želite!	. ' '
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
jj Üfe
^ fV
_ , jpm
/.V* . IV ZAHVALA
Svojo življenjsko pot sta sklenila naša draga
MIRAN in MARICA BEČ
119. 8. 2012
115.10. 2012
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste kakorkoli pomagali in v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami.
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu.
Vsi njuni
Oktober 2012
AKCIJSKA PONUDBA
SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE
ŽITARICE
JABOLKA za ozimnico, za prešanje in žganjekuho PO UGODNI CENI!
VSE ZA KOLINE: naravna in umetna čreva, začimbe, kolofonija, slovenski česen
AGROPROMET CERKLJE
I Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni. kar druži nas. So vezi močnejše. Zanje brez pomena so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Umrl je dragi ata
MARIJAN KASTELIC
iz Slatnarjeve ulice v Kamniku
»Dragi ata, končno sta z mamo spet skupaj v večnem življenju« Zahvaljujemo se vsem za pomoč, podporo, darovane sveče in cvetje.
Jože z Barbaro, Alenka z Milanom in vnuki Lidija, Rok, Irena in Eva.
November 2012
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostalaje tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi
CIRIL POLJANSEK
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, stanovalcem ulice KZO in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izražena sožalja, darovane sveče in cvetje.
Vsi njegovi
Oktober 2012
Zbralo seje veliko ljudi - umrlje dober človek...
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil mož, oče, sin in brat
FRANC HRASTOVEC
iz Laz v Tuhinju
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč in podporo. Gospodu župniku Nikolaju Stolcerju se zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo ter pevcem animatorskega zbora za sočutno petje. Hvala Rezi Kadunc za besede slovesa in vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in druge darove. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji
poti.
Žalujoči vsi njegovi
November 2012
Akcija Martinov paket v salonu
Vsem, ki nas boste poklicali do ponedeljka 12. 11. 2012 do 20. ure, bomo omogočili nakup Martinovega paketa
znižanega iz 280 eur na kar 150 eur.
Paket zajema ... 2x kardio s pomočjo kolesa NOVO, 2x vadba v termokabini IR NOVO, 2x limfna drenaža s pomočjo IR toplote in elektro stimulacije NOVO, 2x parafin za roke ter masko za obraz in 2x savno IR NOVO v kombinaciji s kisikovo terapijo za krepitev odpornosti.
Dosegljivi smo na št. 031 721 295 tudi ob sobotah in
nedeljah.
Za več informacij se nam lahko pridružite na facebooku
in v kratkem na naši novi spletni strani www.lepagospa.si
Ljubljanska c. 68 v prvem nadstropju nasproti Vele v Domžalah.
Gostišče pri Planinskem orlu
Stahovica 20, telefon 01/83 25 410, el. naslov: pri.orlu@siol.net
odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto
Petki in sobote v decembru bodo pri nas veseli ob živi glasbi Ognjenih muzikantov in odlični hrani.
Rezervirajte si svojo mizo.
Naše goste pričakujemo v prijetnih prostorih s plesiščem in kotičkom za igro najmlajših. Ob že tradicionalno dobri domači hrani je tudi ob živi glasbi zagotovljena izvrstna zabava in dobro počutje do 150 ljudi. Zaželjene rezervacije.
Se posebej dobrodošli vsi, ki bi radi v krogu svojih najbližjih praznovali poroko, obletnico, rojstni dan ali kakšno drugo priložnost!
Gostišče ima tudi sodobne, a prijetno domače urejene nadstandardne sobe in wellness studio s finsko savno, masažno kadjo, masažno prho in kotičkom za počitek.
Gostilna Slovenija
Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi
Stomatološka ordinacija Strehovec dr. Jagoda
^^ Aljaževa 30, Ljubljana
f 1 Tel.: 0599 37 081, gsm: 040 703 517, 070 736 727 www.stomatologija.si, info@stomatologija.si Sodobna zobozdravstvena ordinacija, ki vlaga v tehnično opremljenost in strokoven pristop, nadaljuje dobro prakso s področja bolezni zob, ustne votline in čeljustnega sklepa iz Domžal na novi lokaciji v Ljubljani, na Aljaževi ulici.
Še poseben poudarek namenjajo
*	implantologiji - zobni nadomestki, ki se vgradijo v kost kot nadomestna korenina naravnega zoba,
*	protetiki
*	beljenju zob..
Delovni čas: ponedeljek, sreda,
četrtek od 13h do 19h, torek in petek od 9h do 14h.
S tem oglasom 20% POPUST na storitve
■+■ BREZPLAČEN PRVI PREGLED IN SVETOVANJ E
V vsakdanji poslovni tekmi s časom, stroški in konkurenco je pot do zmage lažja z uigrano ekipo Peugeot: vrhunski lahki dostavniki, hiter in kakovosten servis ter ugodno financiranje. Naj se tekma začne, zmagovalci smo pripravljeni na vse!
*Velja za vozilo Bipper furgon 1,4.
PEUGEOT LAHKA GOSPODARSKA VOZILA
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: OI /729 92 01, prodaja: OI /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367
PEUGEOTPROFESSIONAL
ÜDAJ TUDI SPLETNA ■■KOVINA!