v dvoje gre lažje boštjan bugarič arhitektura krušec – Preden začnemo pogovor, me najprej zanima, kajrazumeta pod terminom trajnostno načrtovanje? L. & T.: Trajnostno načrtovanje je izraz, ki se danes na srečo ne uporablja več samo pri načrtovanju prostora in zagotavljanju novih oblik energije, ampak je pojem, ki je svoj pomen dobil tudi v politiki, ekonomiji, različnih inženirskih vedah itd. Kljub vsemu pa je vsem skupni imenovalec čim brezčasna arhitektura | Lena in To- maž Krušec se zavedata pomena trajnostnega razvoja znotraj arhitekturnega ustvarjanja. Njuni projekti se nagibajo k temu, da so v naravno ali mestno krajino postavljeni tako, da z leti postanejo njen neločljiv del. Tako postaja njuna arhitektura nerazdružljiv sestavni del okolja, brezčasna arhitektura, ki ne sproža vprašanj in konfliktov, je enostavno tam in služi svojemu namenu. manjše obremenjevanje okolja oziroma uporaba obnovljivih surovin in energije. Apokaliptično napovedovanje konca naftne dobe in posledic, ki jih bo to obdobje pustilo zanamcem, je marsikdaj pretirano, vseeno pa se je treba zavedati, da se je človeštvo, tako kot že velikokrat v zgodovini, znašlo na prelomni točki. Industrijska doba 19. in 20. stoletja, ki je bolj kot katera koli prej temeljila na izkoriščanju narav- Lena in mag. Tomaž Krušec nih virov Zemlje in obremenjevanju okolja, se izteka. Smo na točki, ko lahko z natančnostjo nekaj deset let napovemo trenutek, ko bo naravnih bogastev, na katerih temelji večina našega vsakdana, zmanjkalo. Posledice neodgovornega obnašanja do narave se že kažejo s pojavom vedno novih bolezni, podnebnimi spremembami itd. In to je trenutek, ko se mora človeštvo vprašati, kako naprej. Kako je mogoče doseči trajnostno načrtovanje v arhitekturi? L. & T.: Kot pri drugih panogah ima tudi arhitektura nalogo, da najde načine, kako s strpnejšim in manj agresivnim vedenjem ohranjati ravnovesje našega planeta. Prvo, na kar nestrokovnjak pomisli ob tej temi, so hiše, ki namesto klasičnih ogrevalnih tehnik uporabljajo sisteme pasivnega ali nizkoenergetskega ogrevanja oziro- Skalni vili se gradita v Celju (Arhiv Arhitektura Krušec) 30 oktober v dvoje gre lažje Celjska koča (Arhiv Arhitektura Krušec) ma hlajenja. To je seveda zelo pomembno poglavje o trajnostnem razvoju v arhitekturi, vendar je težko reči, da je kakovost nekega arhitekturnega dela odvisna od uporabe sodobnih tehnik ogrevanja oziroma hlajenja. Drugače povedano, poznamo ogromno objektov, ki imajo vgrajene dosežke hišne tehnike, vendar so iz arhitekturnega vidika zasnovani katastrofalno slabo. Druga tema je seveda uporaba naravnih, ekološko nespornih materialov, torej gradiv, ki so lahko razgradljiva in predvsem biotelegram nadomestljiva. Vendar je tudi tako imenovana reciklaža samo eden izmed mogočih odgovorov na vprašanje trajnostnega načrtovanja v arhitekturi. Torej trdita, da so lahko tudi rešitve, ki niso nujno reciklažne, načrtovane stno obravnavo težave strpnosti do okolja. Govoriva o pametnem oblikovanju, ki zajema vse plasti dobre arhitekture, od pravilne zasnove tlorisov in prerezov, skladnega oblikovanja fasad in seveda, kar se mi zdi še najpomembnejše, odnosa do lokacije, kjer objekt sto skladno z dok-S posebnim spoštovanjem gledava ji. Govoriva o tem, trino trajnostnena izdelke, v katere je nekdo vložil da je mogoče že ga načrtovanja veliko intelektualnega in fizičnega s pametno zasnookolja? truda. Ti izdelki imajo možnost, da vanim osnovnim L. & T.: Seveda. Gre si s časom pridobijo status brezčaarhitekturnim kon pravzaprav za celo-snosti. Mag. Tomaž (1972) in Lena (1976) Krušec ustvarjata v skupnem studiu Arhitektura Krušec. Mag. Tomaž Krušec je prejemnik Plečnikovega priznanja za leto 1998. Sta prejemnika nagrade interier leta 2005. Objekt Glazija je bil uvrščen v pregled sodobne slovenske umetnosti: “95–05, Slovenska umetnost 1995–2005” in razstavljen v Moderni galeriji poleti leta 2005. Pregled je izšel v referenčni knjižni obliki. Leta 2005 sta sodelovala na razstavi izbora individualnih stanovanjskih hiš “11 x ena, Slovenska enodružinska hiša, izbor 2001– 2004” v Galeriji Dessa. Delo biroja Arhitektura Krušec je bilo uvrščeno v potujočo mednarodno razstavo mlade sodobne evropske arhitekture “Wonderland”. Razstava potuje po vseh evropskih prestolnicah. Na 7. Internacionalnem tekmovanju za inovativne prostorske koncepte 2007: “Contractworld.award” sta uvrščena na listo najboljših izbranih projektov. IZBOR IZVEDENIH REFERENČNIH OBJEKTOV: • Stanovanjsko-poslovni objekt Glazija v Celju, 6.300m2 (izvedeno 2000–2004, avtorji: Marko Apollonio, Nina Crljenko, Lena Krušec, mag. Tomaž Krušec) • Enodružinska hiša pri Ljubljani (izvedeno 2003/2004, avtorja: Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec) • Planinski dom in planinski hotel Celjska koča, 1.800m2 (2006, v gradnji, avtorja: Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec, soavtor: Vid Kurinčič) • Stanovanjsko naselje “Skalne vile” v Celju, 1.800 m2 (2005/2006, v gradnji, avtorja: Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec, soavtor: Gregor Košorok) • Pilates center v Ljubljani 400 m2 (izvedeno 2004/2005, avtorja: Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec) • Poslovni objekt računalniškega podjetja v Celju (izvedeno 2005, avtorja: Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec) • Energetski objekt E-5 v Celju, (izvedeno 2005, avtorja: Lena Krušec in Tomaž Krušec, soavtor: Vid Kurinčič) • Poslovilni objekt na teharskem pokopališču (2006, v gradnji, avtorja: Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec) • Prenova jedilnice v časopisni hiši Delo v Ljubljani (izvedeno avgusta 2005, avtorja: Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec) NATEČAJI: • 1. nagrada na internem natečaju za ureditev osrednje tržnice v Celju (2005, avtorja: Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec, soavtor Vid Kurinčič) ceptom rešiti mar sikatero težavo, ki bi jo morali sicer reševati z vgrajeno tehniko. Kot sva poudarila že prej, pa se nama zdi najbolj bistven do lokacije objekta. Obstajajo namreč arhitekturna dela, ki so v naravno ali mestno krajino postavljena tako, da z leti postanejo njen neločljiv del. Marsikdaj izgleda, kot da so stavbe na tem mestu od nekdaj. So nerazdružljiv sestavni del okolja, kjer stojijo. To je samoumevna in brezčasna arhitektura, ki ne sproža vprašanj in konfliktov, je enostavno tam in služi svojemu namenu. Takšnim stavbam • 1. nagrada na internem natečaju za ureditev poslovilnega objekta na teharskem pokopališču (2005, avtorja: Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec) • 1. nagrada na natečaju za ureditev turistično-rekreativnega območja “Celjska koča” (2004, avtorja: Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec, soavtor: Vid Kurinčič) • 1. nagrada na natečaju za Garažne objekte na Dolgem polju v Celju (2002, avtorja: Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec) • 1. nagrada na internem natečaju za Stanovanjsko-poslovni objekt Glazija v Celju (2001, avtorji: Marko Apollonio, Nina Crljenko, Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec) • 1. nagrada na razpisu za oblikovanje notranje opreme knjižnice na Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani (2000, avtorja: Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec) • 1. nagrada na razpisu za oblikovanje notranje opreme poslovnih prostorov na Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani (2001, avtorji: Marko Apollonio, Nina Crljenko, Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec) • 2. nagrada (prva ni bila podeljena) na natečaju za Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani (2003, avtorja: Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec) • povišana 2. nagrada (prva ni bila podeljena) na natečaju za ureditev nabrežja reke Savinje v Celju (2002, avtorji: Marko Apollonio, Nina Crljenko, Tina Demšar, Lena Krušec, mag. Tomaž Krušec, Mitja Škrjanec, Gregor Vreš) • 2. nagrada na natečaju za stanovanjski objekt v Izoli (2002, avtorja: Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec, soavtor Benjamin Hafner) • 2. nagrada na mednarodnem natečaju za stanovanjsko gradnjo Europan 5, (Ženeva 1998/1999, avtorji: Rok Bogataj, Boris Bežan, Vlatka Ljubanovič, Lena Krušec, mag. Tomaž Krušec, Stojan Skalitsky) • 2. nagrada na natečaju za arhitekturno rešitev za dograditev rekreacijskega centra Zagorje ob Savi in zunanjo ureditev celotnega kompleksa (2005, avtorji: mag. To- maž Krušec, soavtorji: Vid Kurinčič, Miha Žargi, Matej Nolda) • 3. nagrada za rešitev tržnice v Novi Gorici, (Nova Gorica, 2000, avtorji: Marko Apollonio, Nina Crljenko, Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec) • 3. nagrada za rešitev športne dvorane Srednje šole Srečka Kosovela v Sežani, (Se- žana, 2000, avtorji: Marko Apollonio, Nina Crljenko, Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec) oktober 31 v dvoje gre lažje boštjan bugarič v dvoje gre lažje boštjan bugarič Stanovanjsko-poslovni objekt Glazija (Foto: Miran Kambič) Energetski objekt v Celju (Foto: Tomaž Krušec) ni nujno potrebno biti reciklažen, saj imajo stoječe naravno okolje. Ob prvem prihodu objekte, ki imajo zaradi izredne vsebine ali je je med nastajanjem videl tudi investitor, že ob svojem nastanku potencial, da traja-na lokacijo se je odpiralo vprašanje o smi-lokacije možnost, da trajajo dlje kot druge ki je takrat zahteval, da se na tem mestu jo za vedno. To je vsekakor težko dosegljiv selnosti oblikovanja hotela kot hiše z izra-zgradbe. Neumno bi bilo skladno s prej opi-ne sme izvesti tipskega objekta, ampak se ideal, h kateremu v našem biroju težimo z zito oblikovanimi arhitekturnimi elemen-sano doktrino oblikovati na primer industrij-mora zgradba zasnovati skladno s posebvsakim našim delom. ti. Ta dvom nas je sko halo, ki je že v nostmi lokacije. In kako se ta ideal večnosti spremljal do konca Obstajajo namreč arhitekturna dela, svoji definiciji po-Objekt smo zasnovali kot čim nižji beton odraža na vaših delih? in tako je podoba ki so v naravno ali mestno krajino drejena nenehnim ski volumen, na katerega smo poveznili L. & T.: Poglejmo na primer objekt hote-objekta zasnovana postavljena tako, da z leti postane-spremembam, ki jih plašč iz pocinkane ekspandirane pločevila “Celjska koča”, ki se pravkar gradi in bo brez vidnih oken jo njen neločljiv del. Marsikdaj izgle-narekujejo vedno ne. Mrežasta struktura pločevine služi kot končan v začetku prihajajoče zime. S pro-in vrat. Izgleda kot da, kot da so stavbe na tem mestu nove tehnologije. opora za rast popenjalk. Z leti bo tako zejektom smo zmagali na javnem nateča-velika skladovnica od nekdaj. So nerazdružljiv sestav-Ravno zdaj dela-lenje popolnoma obraslo objekt, ki bo na ju, vendar smo morali zaradi spremenje-lesa, ki jo lahko sre-ni del okolja, kjer stojijo. To je samo-mo na dveh projek-koncu izgledal kot še en grm, ki raste ob ne lokacije projekt spremeniti. Hotel stoji čaš kjer koli v sose-umevna in brezčasna arhitektura, ki tih industrijskih hal, rečnem nabrežju. Vizualna prisotnost in- ob smučišču Celjska koča, sredi mogoč-dnjih gozdovih. Ho-ne sproža vprašanj in konfliktov, je ki bodo zasnovane dustrijskega objekta bo tako izginila. Tako nih gozdov, na previsnem bregu, ki gle-rizontalne letve so enostavno tam in služi svojemu na-tako fleksibilno, da razumeva trajnostno načrtovanje. da proti celjski kotlini. Najlepši element različno medseboj-menu. jih bo mogoče kaČe ostanemo pri vajini želji po lokacije so neskončni pogledi proti okoli-no razmaknjene, sneje dograjevati, ustvarjanju arhitekture, ki lahški naravni krajini. S postavitvijo objekta v tako da nadzorujejo poglede iz notranjo-spreminjati ali celo podreti in nadomestiti z ko traja večno. Kako si potem razprostor se ohranja in poudarja obstoječe sti proti zunanjosti. Tako oblikovanje fasa-novimi. Kljub temu pa so zasnovane skla-lagata, da je večina starih mestnih poglede. Večkrat obrnjeni tlorisi so zasno-de tvori različno prostorsko razpoloženje v dno z značilnostmi lokacije, kjer stojijo. jeder prazna oziroma brez aktualne vani z namenom odpiranja pogledov proti notranjosti objekta. Tudi energetski objekt E5 v vsebine? izbranim naravnim dominantam. Vhodna Ali glede na povedano vsako Celju je industrijska zgradba? L. & T.: Arhitektura se od drugih umetnifasada je izmaknjena iz linije nadstropij nalogo zasnujete s predpo-L. & T.: Poseben pomen energetskega ških zvrsti loči predvsem po tem, da nikoli zato, da je obiskovalcu ob prihodu v hotel stavko, da bo na tem mestu stala še objekta E5 se ponovno skriva v lokaciji. ne more biti sama sebi v namen. Zgradba omogočen neposreden pogled proti skal-stoletja? Stoji namreč ob reki Savinji v neposredni brez vsebine je mrtva. In prav to se je zgonatem vrhu Grmade. Z ohranjanjem po-L. & T.: Poudariti je treba, da je o takšni ar-bližini starega mestnega jedra in spodnje-dilo večini slovenskih mest med tranzicijo. gledov se čim manj optično posega v ob-hitekturi smiselno govoriti le za določene ga celjskega gradu. Pomembnost lokaci-Odliv kapitala na obrobja mest zaradi boljše 32 oktober Pilates center v Ljubljani (Foto: Miran Kambič) dostopnosti, lažjega parkiranja in nižjih cen kupovanje v brezobličnih industrijskih halah, zemljišč je povzročil zamiranje večine trgo-pod vedno isto umetno svetlobo, nikoli ne vskih programov v mestnih središčih. Oseb-more nadomestiti sprehoda po stoletja stano upava, da je to le začasno stanje, saj na-rih, s soncem osvetljenih zavitih ulicah. Kako se različna mesta opre deljujejo do te težave? Ali poznata v Sloveniji ali v tujini kakšen primer dobre prakse? L. & T.: Primerov dobre prakse v tujini je veliko. Tudi tam se je pred desetletjem ali dvema pojavila enaka težava praznjenja mestnih jeder na račun nakupovalnih središč, ki so rasla ob obvoznicah. Danes je tam že mogoče zaznati vračanje določenega segmenta trgovskega in poslovnega programa in zato je jasno razlikovanje med ponudbo nakupovalnih središč in zgodovinskih mestnih jeder. Pralnega stroja in samokolnice pač ne bomo kupovali v butično naravnanih trgovinah v mestnih središčih. Seveda sta za takšen obrat potrebna čas in dvig splošne kupne moči prebivalstva, ki omogoči rentabilnost programov v v dvoje gre lažje po množici naložb v primestne lokacije dogaja v Celju. Z gradnjo nove osrednje knjižnice z javno kavarno v pritličju in nove tržnice v mestnem središču lahko mesto v jedro pritegne več ljudi. To so nedvomno načini, kako lahko javni kapital sproži verigo zasebnih naložb in tako pripomore k splošnemu oživljanju zamrlih mestnih jeder. Ali mislita, da porabniška mi selnost vpliva na večje obremenjevanje okolja? L. & T.: Nedvomno. Velika poraba prinese za seboj veliko odpadkov, več porabljene energije za izdelavo in razgradnjo izdelkov, več prevažanja itd. Obremenjevanje okolja zaradi povečane porabe ima neslutene razsežnosti. Poglejte samo primer sodobne tekstilne industrije, kjer je celoten princip modnega obli mestnih središčih. Zgradba brez vsebine je mrtva. In kovanja naravnan Tudi v večini sloprav to se je zgodilo večini sloventako, da se vsako venskih mest se skih mest med tranzicijo. sezono povsem bo sčasoma začelo vračanje porabnikov v mestna središča. S povečevanjem povpraševanja pa se bo posledično povečala tudi ponudba. Gre pač za logičen proces, ki pa ga je seveda mogoče nadzorovati ali spodbujati. In tu ima največjo vlogo mestna občina. Ta mora imeti predvsem izdelano jasno strategijo razvoja, na podlagi katere lahko usmeri vlaganje v razvoj mesta. V Kopru so na tako gradi nova univerza, ki bo v mestno središče pritegnila veliko študentov. Večja količina morebitnih porabnikov mlajše generacije bo po vsej verjetnosti spodbudila vlaganje zasebnega kapitala v gradnjo lokalov, trgovin in druge infrastrukture, ki lahko v prihodnje oživi še do pred kratkim povsem mrtvo staro mestno jedro. Podoben proces se menjajo modne smernice. Če je bila še lani modna rjava barva, je letos rumena. Z močno medijsko podporo se tako sezonsko menja okus porabnikov, ki so prisiljeni zavreči stara oblačila in jih nadomestiti z novimi. V nasprotju z navedenim sva midva od nekdaj občudovala dobro izdelane stvari. S posebnim spoštovanjem gledava na izdelke, v katere je nekdo vložil veliko intelektualnega in fizičnega truda. Ti izdelki imajo možnost, da si s časom pridobijo status brezčasnosti. Poglejte na primer nekatere kultne oblikovalske dosežke 20. stoletja. Čeprav so bili izdelani v 20. ali 30. letih prejšnjega stoletja, so še vedno aktualni. To so izdelki, ki so narejeni zato, da trajajo. Verjetno se to najino prepričanje zrcali tudi v najinem delu. Mrliška vežica, pokopališče Teharje (Arhiv Arhitektura Krušec) oktober 33