Od tedna do tedna CHAMBERLAINOV ODSTOP Chamberlain ia končno re- signiral. Anglija ima sedaj koa¬ licijsko vlado, kateri stoji na 'čelu konservativec Churchill, v n ji pa sedijo tudi predstavniki liberalne in delavske stranke. Mož z marelo, ki je brez dvo¬ ma v večji meri odgovoren za _ prodiranje nacijske Nemčije in VOLUME IV. za zmage, ki jih doživlja njeno :Tt^Z tiZEZZ Jugoslavija podpisa- (( vezniških sil obupen. Bodisi, da je bil to njegov namen ali ne, ampak njegov režim, prav kot Daladierjeva vlada v Fran¬ ciji, je skrajno učinkovito vršil vlogo “pete kolone.” Ako bi ta dva moža ne bila tako nesramno prodajala eno malo državo za drugo ter jih evropska država, ki ni še nikdar prepuščala fašističnim krvolo- imela diplomatičnih vezi s Sov- kom, bi se Anglija in Francija jetsko Rusijo, je prošli teden danes ne nahajali v taki krizi podpisala trgovinski in naviga- kot se dejansko nahajata. Da eijski sporazum z vlado v Mos- niso bili od kramarjev v Lon- kvi. Rečeno je, da bo v smislu donu prodani in izdani španski podpisanega pakta promet med Cleveland, Ohioi May 15, 1940 This issue in two sections NUMBER 198 la pakt z Rusijo V kratkem bo med obema državama baje podpisana tudi vojaška pogodba. Blitzkrig” na za- padni fronti! Prošli petek je nacijska ob- dneh zadnje svetovne vojne po- orožena sila kot strela iz jasne- zorišče krvavih bojev. Jugoslavija, ki je bila edina ga udarila na za P adni fronti in Po bliskovitih . vojnih udarih lojalisti, bi ne bila padla Av¬ strija, Češkoslovaška bi bila še vedno tukaj, in Hitler bi ne bil imel poguma zanetiti nov sve¬ tovni vojni požar. Chamberlain in njegova “cli- vendenska družba” je šla od ene kapitulacije k drugi, vse na račun demokracije v malih državah. Naivno je verjela Hit¬ lerjevemu blufu, da hoče streti “boljševizem,” uničila je zadnjo obema državama v letih 1940 in 1941 znašal 176 milijonov dinarjev. Med obema deželama imajo biti tudi izmenjane trgov¬ ske misije. Sovjetska časnikarska agenci¬ ja “Tass” javlja, da Rusija na¬ merava uvažati iz Jugoslavije baker, svinec, zink, mast in druge potrebščine, v zameno pa izvažati tja poljedelske in dru¬ ge stroje, petrolej, bombaž in sled zaupanja, ki ga je imela razno drugo blago. Anglija izven svojih meja, mi- V Beogradu je bilo z zadošče- sleč, da bo s tem zavarovala in- njem vzeto na znanje, da je bila terese angleškega lastujočega; jugoslovanska trgovinska misi- razreda ter ustavila razvoj in ja v Moskvi osebno sprejeta od zlasti, da bo s tem odprla pot, Josipa Stalina, medtem ko je potegnila v vojni metež tri na- proti Holandski in Belgiji, je daljne države: Holandsko, Bel- nemška vojska stopila v ofenzi- gijo in malo kneževino Lukseni- vo tudi na severnem koncu fran- burg. Bil je to Blitzkrieg v po- coske meje, kjer se obeta v pri- polnem pomenu besede, v kateri hodnjih dneh vršiti strahovita so igrala najbolj važno vlogo bitka, ki bo morda odločila izid bojna letala in mehanizirana vojne na zapadni fronti. Napa- vojska. dajoči nemški tanki so na treh Nad mesta in zrakoplovišča točkah, na 50 milj dolgi fronti, napadenih držav so priluli silni od Namurja v Belgiji pa do roji bojnih letal, s katerih je Sedana v severni Franciji, pre- poskakalo na tisoče vojakov, ki stopili reko Meliso in zanesli so pristali na zemlji v polni vojno na teritorij, kjer je v vojni opremi. Na ta način je zadnji svetovni vojni tekla kri bilo zasedenih in požganih več v potokih, zrakoplovišč in sovražnik je bil Ako se vojna sreča v prihod- kot bi trenil v osrčju vdrtega; njih dneh ne obrne, je možno, ozemlja. Istočasno je stopila v da bo Anglija sama okusila in- akcijo na vseh točkah armada vazijo svojega ozemlja. Uspehi, tankov. ki jih doživlja nemško orožje na Naciji so na ta način v teku zapadni fronti, kjer so imele; 48 ur zasedli mnogo najbolj zavezniške armade od septem- 1 važnih točk na Holandskem in bra prošlega leta čas, da se pri- se ob času, ko to pišemo, bliža- pravijo na odpor, so skoro ne-1 jo morski obali. Holandska vla- verjetni, zato pa toliko bolj , » , , y .. . i . , .... ... . da s kraljico vred je zbežala v osupljivi. da se Sovjetsko Rus,jo pomete | imel sovjetski zunanji komisar j kajti kot i2gleda , ne bo ; Zadlljc Yestl pravi j 0 , da Nem . s površja zemlje. Ampak kako Molotov s člani misije tri ure | grozovito se je ukanila! Sedaj j trajajoč razgovor dolgo, ko bo vsa dežela v nem- ci pripravljajo bliskovit udar na j . . . . ' ških rokah. Vršilo se je več; Švico. Iz tega bi bilo sklepati,! Ang ija žanje, er je am e. y se j e vpričo razširjenja 1 ostrih bojev, v katerih je padlo da gre strategija Nemčije za vojne v severni Evropi, kjer na tisoče mož. tem, da bi se vdrlo v Francijo so bile tri nadaljne male države j Belgijska armada, katero vo- na krilih, v katerem slučaju bi invadirane od nemške oborožene di mladi kralj Leopold, se je bila Maginotova obrambna črta sile, ogromne značilnosti. Po- Nemcem junaško zoperstavila, | ki teče od švicarske do belgij- roča se namreč, da se najbrže ; ampak tudi na belgijski fronti | ske meje, brez pomena. Fran- v kratkem poda v Moskvo ju- so naciji prodrli že globoko v cozi ne morejo pustiti, da bi goslovanska vojaška misija, ki notranjost dežele. Francosko- jim sovražnik od< dveh strani se bc Dogajala s sovjetsko vla-; angleška ekspedicija, ki je hite- prišel za hrbet. lain sejal. Mož, ki je reševal mir z iz¬ dajstvi na levo in desno, stopa vpokoj. Vprašanje je, če že ni prepozno. Gotova je, da bo nje¬ gova pogubna politika veljala življenje na stotisoče in morda milijone ljudi, ki bodo padli v' katero bi se bilo strašni vojni, katero di se diio glede sklepa vojaškega za- i la na pomoč, je prišla prepozno, V prihodnjih dneh bo zapadna dalo preprečiti. Ne samo Angl®- vezn ig£ va> da bi ustavila nemški vojni'fronta najbrže priča masne 1 bitke, kakršnih še ni videla Ev- ži, temveč ves civilizirani svet Povsem jasno je, da je to edi- valjar. X5X5kSX2X5x5xSX5XSXSXS)®<5)®®®®®®<2X2>®®® e i z j avi la - da ^ — ~~ _ . ovo mes to koti v 0 varovala meje države z večjo ni . , . je b il imenovan čuječnostjo kot kdaj prej.” Na vojni ^ ^ e iu ji stoji George Tatarescu. VOJ in » v Maršal Simjon Timosenko. Na mladinskem festiva¬ lu, ki se bo vršil v nedeljo 19. maja v Clevelandu, bo¬ do sledeči dečki in deklice, člani Vrtcev, navzoči kot častni gostje, kot nagrada za uspešno delo v prid or¬ ganizaciji: William Wapotich, št. 5, Cleveland, Ohio. Edward Stokel, št. 5, Cleveland, Ohio. Louis Znidersich, št. 9, Indianapolis, Ind. Robert Zaman, št. 11, r Cleveland, Ohio. j George J. Tirpak, št. 13, Madison, lil. Agnes Tekstar, št. 44, Ambridge, Pa. Julia Kramžar, št. 72, ; Sygan, Pa. Evagene Chad, št. 89, Eveleth, Minn. William Tršar, št. 139, Chicago, lil. Marg Klevisher, št. 140, Pierce, W. Va. Violet Widgay, št. 148, Govvanda, N. Y. jElla Yuvancic, št. 169, Bridgeville, Pa. Florence Žitko, št. 171, Cleveland, Ohio. VSTOPNICE ZA KON- VENČNE PRIREDBE Oni, kateri želijo vstopni¬ ce za različne prireditve v konvenčnem tednu, si jih lahko nabavijo pri dobro poznanemu cvetlic arju Franku Jelerčiču na 15302 Waterloo Road in v proda¬ jalni Mrs. Makovec v S. N. Domu. Obenem se tudi prosi pro¬ dajalce vstopnic za kon- venčni banket, da sporočijo, koliko so jih prodali vsaj do sobote zvečer dne 18. maja tajniku Skupnih dru¬ štev SSPZ, kateri se bo na¬ hajal ta večer v spodnjih prostorih SND. Odbor želi te informacije zato, da se bo vedelo, za koliko ljudi bodo morale kuharice iz¬ vršiti delo. John J. Kikol, tajnik Opozorilo! Vsi oni, ki bodo pomagali pri predstavi mladinskega kulturnega festivala ‘Grow- ing Up,’ so prošeni, da so v soboto 18. maja ob 1. uri popoldne navzoči na odru S. N. Doma na 6417 St. Clair Ave. Istotako naj bodo navzo¬ či tudi vsi oni, ki nastopijo v predstavi, tako oni iz Cle¬ velanda kot tudi iz zuna¬ njih naselbin. Naj mimogrede tudi ne¬ koliko omenim bogati pro¬ gram, katerega so pripra¬ vila clevelandska Skupna društva SSPZ za konvenčni teden. Mladinski festival, kot znano, se vrši v nedeljo popoldne v S. N. Domu. V torek 21. maja bomo imeli priliko zabavati se ob ko¬ mediji “Zadrega nad zadre¬ go,” v kateri nastopijo naj¬ boljše moči dramskih dru¬ štev “Verovšek” in “Naša Zvezda,” katere je izvežbal mojster Frank Česen. V sredo 22. maja zvečer se vrši banket in koncert, na katerem boste čuti naše najboljše pevske moči, se zabavali ob komiki Antona Eppicha in se osebno spo¬ znali z našim čislanim ro¬ jakom, okrajnim sodnikom Frankom Lauschetom, ki bo glavni govornik večera. In v petek pa se bomo skup¬ no zabavali na plesni zaba¬ vi. Vse priredbe razen prve se vrši jo v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. Konvencije se ne vršijo vsak dan, take priredbe kot jih je pripravil Cleveland za razvedrilo cenjene dele-, gadje, pa morda samo en¬ krat na deset let. Pozdravljeni gl. odbor¬ niki in delegat je v metro¬ poli ameriškega slovenstva, in da bi bilo vaše bivanje v naši sredi prijetno in nam vsem skupaj v čast in na¬ predek! V ponedeljek se otvori 10. ! redna konvencija SSPZ Z mladinskim kulturnim festivalom v nede¬ ljo popoldne se prične teden bogatih priredb za delegacijo in goste Teden, ki se prične z nedeljo nov, ki so prisostvovali že mar- 19. maja, bo teden velikih in bo- sikateri konvenciji, ampak po- gatih priredb, katere so pripra- mešanih med njimi bo tudi pre- vila clevelandska Skupna dru- cej novih obrazov, štva SSPZ za delegacijo in dru- Pa pustimo konvencijo, ker to ige goste. Med slednjimi je 13 je uradna stvar in vrnimo se ra- ! dečkov in deklic, ki so se v festi- je k priredbam, ki se bodo vr- valni kampanji, ki se je vršila jšile tekom konvenčnega tedna, koncem prošlega leta, tako odli-1 Na večer prvega konvenčnega kovali, da jih je organizacija zasedanja, to je v ponedeljek povabila, da pridejo na njene j 20. maja, se bo v dvorani Slo- stroške v Cleveland, da so priča venskega delavskega doma vrši- prvemu Narodnemu mladinske- la filmska predstava. Vodil jo mu kulturnemu festivalu, ki ga bo br. Michael Vrhovnik, po za- prireja naša ali katerakoli dru-J ključku pa bodo člani in članice ga bratska organizacija med na- društva “Utopians” skrbeli, da mi. :se ne bo nihče dolgočasil. že v nedeljo se tudi pričakuje, Torek večer bo posvečen dra- da bodo dospeli v Cleveland de- matiki. Frank česen je zbral legatje, delegatinje in pa glav- igralce in zrežiral komedijo “Ža¬ ni odborniki, ki pridejo od vseh drega nad zadrego,” o kateri je štirih vetrov, da vidijo mlade ta- bilo že poročano v “Napredku” lente iz petih različnih držav, ki in drugod. Iga je nova za slo- bodo na odru velikega avditori- j venski oder v Ameriki in edino, ja v S. N. Domu proizvajali pro- ;kar rečemo je to, da kdor je ne gram, ki bo celo za Cleveland, bo prišel pogledat, se bo kesal, kjer se ne manjka vsakovrstnih V sredo popoldne bo imela de- ! mladinskih priredb, nekaj čisto legacija prosto. Zato si bo ogle- novega. dala Cleveland in se dala slika- Dasiravno s v javnosti o fes- ^ na P r °čelj u Umetniškega mu- tivalu iz Clevelanda do zadnje- ze -i a v Wade Parku. « ga časa ni veliko slišalo, pa so Zvečer se bo vršil v dvorani bile priprave za ta dogodek v SDD na Waterloo rd. konvenčni teku nič manj kot polne štiri banket ,spojen s koncertom, pri mesece. Vršilo se je dopisovanje katerem bodo nastopili pevci in - in posvetovanj med tajnikom br. pevke od vseh clevelandskih slo- Kikelom, br. Lischom in upra- venskih zborov, in sicer v solo- ' vitij i raznih Vrtcev ter njihovi- spevih, duetih in kvartetih. Go- jmi mladimi varovanci, in pola-i vornikov bo malo, ampak ti bo- igoma se je prikazal vzpored v do dobri in — kratki. Glavni go- jvsej pestrosti in bujnosti, ki je vornik večera bo sodnik Frank i bil večinoma samo v duhi zamiš- J. Lausche, naš rojak in eden l.jen, ampak je tako trdno v ro- najbolj čislanih mož v javnem kah “impresarija” Lischa, kot življenju našega mesta, da so se že teden in tedne vršile Na tem banketu se bo slišalo skušnje na odru, kjer se bo v pevce kot so Louis Belle, Frank medeljo popolne zamišljeni sen Plut, Josephine Milavec, Mary uresničil. Hvanusch, John Lube, itd., An- Marsikdo bo osupnjen in tež- ton Eppich bo podal kuplet, ko mu bo verjeti, da je tako Frank Slejko bo igral violino, | predstavo mogoče aranžirati ta- Vadnalov orkester pa bo igral korekoč “iz daljave,” ampak pri- za ples. dite in prepričali se boste na , Ker se pričakuje, da bodo de- lastne oči in ušesa! legate do petka že precej utru- Pri vzporedu sodelujejo člani jeni od sedanja in jim bo treba in članice -sledečih mladinskih j malo “exercise,” se zvečer vrši Vrtcev: št. 171, Cleveland, O.; konvenčni ples, in sicer v dvo- št. 9, Indianapolis, Ind.; št. 13,,rani SDD, na katerem jim bo da- Madison, 111.; št. 112, Bon Air, na priložnost, da si nekoliko raz- 1 Pa.; št. 33, Milvvaukee, Wis.;;gibljejo ude. Igral bo znani Jan- - št. 160, Chicago, 111.; št. 30, Gir- kovičev orkester, in ker smo že ;ard, Ohio; št. 10, Strabane, Pa.; pri godbi, bodi povedano, da za 'št. 11, Cleveland, Ohio, in št. 5, mladinski festival, ki se vrši v 'Cleveland, Ohio. nedeljo popoldne, bo igral pri- Ako pogledate današnjo pri- ljubljeni orkester Johna Peco- ; logo “Vrtec,” boste tam našli sli- na, ki bo preskrbel tudi sprem- ;ke mladih pevcev, pevk, godbe- ljavo za oderske točke, kjer se jo nikov in plesalk, ki vas bodo za-;bo potrebovalo. ;bavali v nedeljo popoldne s Ako ste do tukaj čitali, boste predstavo “Growing Up,” kate- priznali, da ob večerih delega- ro si je zamislil br. Lisch. Pred-‘tom ne bo treba, da bi se čmer- stava je razdeljena v tri dele, ki no držali, neglede na to, kako so tako mojstersko skupaj pove- burne utegnejo biti konvenčne zani, da tvorijo lepo in zaokro- debate tekom dneva, ženo celoto. Med delegati in delegatinja- V ponedeljek ob 9. uri dopol- mi bodo Clevelandčani gotovo dne se bo v dvorani Slovenskega [našli ožje rojake in morda celo delavskega doma na Waterloo sorodnike, katerih že dolgo let Rd. formalno otvorila 10. redna [niso videli, morda so zadpjič go- konvencija. Kot razvidno iz sez- vorili ž njimi v starem kraju, nama, bo navzočih 57 delegatov ^zato vam svetujemo, da obiščete in delegatinj in 14 glavnih od- eno ali drugo izmed navedenih bornikov, skupaj 71. Med dele- prireditev, če mogoče pa kar lg@gx j x5)( i ) g^^ gati bo mnogo Zvezinih vetera- vse. Užitek boste imeli na vseh. 15. maja, 19 40 STRAN 2 NAPREDEK GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE SVOBODOMI¬ SELNE PODPORNE ZVEZE. _ IZHAJA VSAKO 8 BEDO _ Cene oglasom: Me palec ta posameznike; St palec sa društva Naročnina ta člane 7Se letno; u nečlane ta inozemstvo $2.M PROGRESS OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRES- _ SIVE BENEFIT SOCIETY _ Owned and Pnbllshed by the Slovenc Progressive Pene.it Societj T edenski pomenki A.. ZAITZ SANJE SO SE URESNIČILE! ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscriptlon for members $.78 per year — nonmembers $1.5» foreign conntries $2.00 Advertising rates: 40c net for individuals; 35c net for societies 4AFREDEK Naslov nrednlštva In npravnlštva; 6231 ST. CLAIR AVENUE Telephone: HEnderson 5311 CLEVELAND, O. VOLUME IV. m NUMBER 198 m Entered as Secona Class Matter August 5th, 1936, at the P 06 t Office at C leveland, Oh io, under the Ac t of August 24, 1912 ._ PREDODLOČITVIJO PONEDELJEK 20. maja se snide v Clevelandu 10. redna konvencija Slovenske svobodomiselne podporne zveze, katera bo morda z izjemo njene prve konvencije najvažnejši dogodek v vseh letih njenega obstoja. Ta konvencija bo namreč stala pred vprašanjem, ki je sicer že mnogokrat razvnemalo duhove v njenih vrstah, ampak še nikoli prej pod takimi okoliščinami kot Laš letos. To vprašanje je seveda'združenje. Misel,, da SSPZ kot samostojno telo nima prilike, da bi se razmahnila in uveljavila v takem obsegu, da bi bila sposobna kljubovati zobu časa, je v zadnjih mesecih od strani znatnega dela članstva tako odločno poudarjana, da ji bo konvencija morala dati določen in pozitiven od¬ govor. Kakšen bo ta odgovor, mi ne vemo in tudi nihče drugi ne. Vemo pa mi in vsakdo, ki hoče pogledati resnici v obraz, da nobeno organizirano telo ne more živeti in uspevati, ako v njenih lastnih vrstah vera v njeno življe¬ nje ni dovolj močna, da bi tozadevne dvome razpršila, ■ predno se tako razširijo, da ji ne pustijo niti živeti nitij umreti. To je odgovornost, pred katero stoji delegacija 10. redne konvencije. Delegatje se morajo tega zavedati in nastopiti z jekleno odločnostjo. Bil bi neodpustljiv greh nad organizacijo, ako bi ta konvencija šla domov'ter pustila viseti nad njeno glavo Damoklejev meč združitve¬ nega vprašanja. Kajti SSPZ je danes gospodarsko krepka, v poslovnem oziru izpopolnjena v toliko, v kolikor je za povprečno bratsko organizacijo sploh mogoče, in pod nobenim pogojem bi se torej ne smelo dopustiti, da bi se vsled neodločnosti ali bojazljivosti katerekoli skupine na konvenciji organizacijo prepustilo počasnemu hiranju, v katero bi bila neizogibno obsojena, ako bi konvencija ne imela poguma izreči odločno besedo, ki bi enkrat za vselej napravila konec omahovanju in dvomom. Nič na svetu ni namreč tako ubijajoče kot negotovost. Človek bo prenesel najhujše preizkušnje, kadar spozna, da drugega izhoda ni, ampak celo najbolj železni živci ne bodo vzdr¬ žali dolgo pod pritiskom negotovosti. In isto velja za skupine in organizacije. Upamo, da se zgornjih vrst ne bo krivo tolmačilo ali da bi se nam celo pripisovalo namene, katerih nimamo. Mi ne želimo predstavljati združenja kot nekaj tragične¬ ga, dasiravno je iz nekaterih dopisov, ki so bili priobčeni v glasilu, razvidno, da so člani, ki si iz globokega čuta lojalnosti do Zveze ne morejo kaj, da bi v združenju videli kaj drugega kot kapitulacijo in smrt nečesa, kar jim je zelo pri srcu. Združenje, ako se izvede tako, da bodo zavarovani interesi našega članstva in da bodo dani pogoji za bujnejšo rast in napredek skupne organizacije, bo blagoslov za celoto in torej tudi za Zvezine člane. Zdrav sentiment je lepa lastnost in mesto zanj je zlasti pri pravi bratski organizaciji, ampak pretirana sentimen¬ talnost bo raje škodovala kot koristala. Pri odločevanju vprašanj življenjske važnosti moramo predvsem poklicati na posvetovanje razum, in akb nam ta jasno pove, da je neka akcija potrebna, moramo slediti njegovim diktatom. Vse drugo mora biti začasno pozabljeno. Pisec teh vrst je kot član 8. redne konvencije, ki se je vršila pred osmimi leti v Pittsburghu, Pa., poudarjal, da bi bilo brezmiselno, ako bi se Zveza spuščala v kako združevalno pogajanje in opozarjal je, da naša prva na¬ loga je, organizacijo postaviti na trdno gospodarsko pod¬ lago, kadar bo ta cilj dosežen, pa bomo imeli najlepšo priliko, da se zavzamemo za tozadevni program, ki bo v korist nam in splošnosti. To je točka, na kateri se danes nahaja ta Zveza. Iz razgovorov, katere so imeli naši glavni odborniki s pred¬ stavniki dveh drugih slovenskih podpornih organizacij, se da sklepati, da obstoji dobra volja tudi pri njih. Akc se torej ne dokaže, da je ta vtis napačen, ni nobenega pravega vzroka, zakaj bi 10. redna konvencija SSPZ re mogla napraviti zaključka o vprašanju združenja. Za¬ ključek pa mora biti jasen in določen. Odločitev mora biti taka. da bo vsak dvom izključen, kje stojimo — združenje se mora ali izvesti, brez odlašanja in zavlače¬ vanja. ali pa moramo misel na to definitivno opustiti. Izbegavanja bodisi na eno ali drugo stran ne sme biti Zadnja številka pred konven¬ cijo. Napisal bom nekaj poseb¬ nega, tako sem še odločil še ted¬ ne prej, ne iz kakšnega osebne¬ ga razloga, temveč iz namena, da dostojno pozdravim uresni¬ čenje mojih sanj leta nazaj, ko smo v tisti mali vasi v Penn- sylvaniji dali življenje prvemu Vrtcu, iz katerega bomo pri¬ hodnjo nedeljo videli v SND impozantno predstavo naše mla¬ dine iz različnih držav. Pa se je zgodilo, kakor se je sedaj že mnogokrat prej, da se je svet sami obupavali, kakor da bi mi rekli: “Kaj se nam splača učiti, ko nimamo dvorano za predsta¬ vo? Kar tako na koncu dvora¬ ne na tleh enkrat ali dvakrat je že dobro, ampak če hočemo res kaj pokazati, bi morali imeti oder.” Šel sem uo našega člana stav¬ benika, kateri je sedaj poštni mojster Dominik Franciscota in mu razodel mojo bol. “Učimo čev iz Govvande, N. Y. Vsi dele¬ gatje in delegatinje, ki bivajo med temi omenjenimi mesti so vabljeni: Pridite par dni prej — s tem mislim v nedeljo, v Cleveland; ne bo vam žal. Takoj po festivalu se vidimo v pri¬ zidku, kjer ne bo rokovanja ne konca in kraja. “Prmej!” bo rekel ta ali oni, s katerim se že nismo videli več let. “Spremenil si'se!” “Staramo se, kaj hočeš, ’ bodo odgovori, nakar se bo ra¬ jalo. No, pa kaj bi pravil. Zelo pozno bo najbrž za marsikatere¬ ga, ko se bomo poslovili od St. Clairja in šli k počitku v tisti razvpiti Collinwood. Drugi dan v jutro bomo imeli najbrž o- kar čez noč spreobrnil in da so ra ni, toliko da bi se igralci vi¬ se igro,” sem mu pojasneval “in bi za igro neobhodno rabili | pravka- z mencanjem oči, trepal- vsaj nekaj čevljev odra v dvo-; n ^ c > katere se tako rade sprim- sedaj že v drugič v kratki dobi jutranji časopisi prinesli tiste velike kričeče naslove: “Hitler invadiral Dansko in Norveško.” In prav sedaj, ko so moje misli bile na 'festivalu in na konven¬ ciji: “Hitler invadiral Belgijo, Holandsko in Luksemburško.” Pa se ti misli porazgube, kakor se bodo porazgubili nešteti be¬ gunci iz prizadetih krajev na vse vetrove. Saj štirinajst dni bi še počakali, sem mislil .sam pri sebi in vrtil prejemnik na radio; štirinajst dni, da bi mi¬ nul naš festival, napovedana “Zadrega nad zadrego,” plesi, slike in konvencija, pa bi se vam zopet podal, kakor sem se vam v vseh važnih svetovnih do¬ godkih, ki me vržejo iz tira, da preobračam mape, ki so vsak dan drugačne in tiščim v radio, kakor bi hotel zlezti v njega. Ampak sedaj, ravno sedaj, ko imam še komaj par dni, pa če se postavite vsi skupaj na gla¬ vo tam v Evropi, v resnici ne morem, če hočem, da bo naslov tega članka “Sanja so se ures¬ ničili,” v resnici kaj vreden. V prejšnji številki sem čital spored velikega kulturnega fes¬ tivala, ki se ima vršiti prihod¬ njo nedeljo. Naš gl. podpredsed¬ nik Lisch je podrobno opisal spored, kateri je izborno sestav¬ ljen. Da, zamislil sem se, kakor se najbrž bom prihodnjo nede¬ ljo v tiste čase, ko se je vse to pričelo, koliko odmajevanja je bilo: “Saj ne bo nič . .In se¬ daj je že tretji nastop naših mladih iz različnih držav na odrih, lepa četa Vrtcev v skoraj vsaki državi, kjer imamo društ¬ va. Kdo bi sedaj zanikal uspehe tega gibanja? Meseca februarja 1932 sem se vračal s seje glavnega odbora v Chicagu proti domu v sprem¬ stvu tedanjega gl. porotnika in tovariša Krista Stokelja. Peljal 'sem se na njegovo željo v Cleve¬ land. “Nikoli še nisi bil v naši vasi,” je rekel Krist, “pojdi za j en dan, da ti jo razkažem.” j Ustavila sva se najprvo v SND j na St. Clairju; ta me je najbolj zanimal. Veliko sem čital in sli¬ šal o njem prej, zato sem mu že med potom rekel, da naj mi ga gotovo pokaže. Ogledovala sva tisti veliki avditorij in pro¬ storni oder, kateri je bil že ta- 1 krat res moderno opremljen. Krist mi je pokazal kulise, raz¬ svetljavo in bogato zbirko vsa¬ kovrstne oprave in opreme za igralce. Da bi tukaj enkrat imel svojo malo četico, sem mislil sam pri sebi, tukaj na tem odru in ne tam, kjer smo v tistih ča-1 sih imeli že par predstav v mali j “Zvonovi” dvorani brez vsakegai odra, brez vsakega zagrinjala ali posebne razsvetljave. Oni, kateri so sedeli spredaj so malo videli, vsi drugi zadaj pa so morali stegovati vratove ali sta¬ ti na prstih, da so kaj videli. mejo skupaj, potem pa bomo hiteli v dvorano SDD, kjer *<■ pričeti napovedana kon ^ nanje povabi, Iposeko se Zadrega im a TudTdruge konvenčne P« cija. iucu uiLig vr edne redbe v Collinwoodu so ds, S6 . , m priredba v torek, tista ^ nad zadrego,” ker ima * U z* 'C:■ Chicagu, ko je stikal za Pokonou glave, delegatje in delegatinje! Konvencije se vršijo vsaki dan. Pomenkar je pripravljen na vse ter bom injel V žepu čisto nov svinčnik, z na menom; če bo čas, da se za e žijo vse tiste, za katere bi bilo škoda, da bi zanje vedel samo Collinwood in Cleveland. Na svidenje! _ __ deli po dvorani.” “Razumem kaj misliš,” je takoj uganil. “Ne bom računal več kot samo j par dolarjev.” In res so za pari PREDKONVENCNE MISLI . Ko bodo te vrstice tiskane, ■ bratske organizacije dolarjev odškodnine postavili na j bodo že delegati in g i avni 0 d- lujejo v tem smislu, koncu dvorane mali oderček. 7 boiiliki na poti v mest o Cleve- Organizacija, katera zahtevano ceno sem prišel predj^ Q kjer ge bo vršila deseta staia po združenju teh katere de¬ bi na- treh: društvo. Treba je bila nastopati re d7ia koiivencija SKvenske Svo- bratskih organizacij, bi uživala ugled in spoštovanje ne samo pri jugoslovanskem narodu, tem¬ več tudi pri ameriški javnosti, in dosti koristnega bi ta velika] organizacija napravila za naš __^ slovenski narod tukaj v Ameri- doš i v naš delokrog in upamo ki. Potreba je samo malo dobi e da bo vaše delo in trud na tej volje in požrtvovanja na goto- konvenciji prineslo še večji vih mestih in cela zadeva bo uspeh in napredek SSPZ, kakor gotovo prikorakala do dobrega ga je imela naša organizacija zaključka. jako previdno, da so dovolili, in ko so dovolili to, je bilo treba dovoljenje od dvorane in zastor, za kar smo kupili čisto navadno blago in naredili sami zagrinja¬ lo. Kakšno navdušenje je bilo pri igralcih, ko smo nastopili na tem novem odru, in nič manj ni bilo navdušeno občinstvo sa¬ mo. Takoj po tisti igri je vod¬ stvo dvorane dalo napraviti stal¬ ni oder v dvorani, za katerega lahko rečem je pripomogla naj¬ več aktivnost za dramatiko pri našom društvu in Vrtcu. bodomiselne Podporne Zveze. Skvpna društva naše organiza¬ cije v tem mestu, katera deluje¬ jo kot pripravljalni odbor za konvencijo, kličejo vsem zboro¬ valcem desete konvencije dobro- MARšIč MARY, umrla dn e 27 aprila, t. 1- v Banning, p a> v starosti 67. let. Rojena je bil a 31 okt. 1873 v vasi Sv. Duh, ob. čina Loče, okraj Konjice na šta- ierskem. Tu zapušča soproga i n odraslega sina. Bila je od l e t a 1917 članica društva štev. 112, v Wick Haven, Pa. PROSEN JOHN, umrl vsled srčne oslabelosti dne 4. maja, t H v Sreboyganu, Wisconsi n . Pokojni je bil rojen leta 1891 v Malih Poljanah, št. 1, občina šmarjeta v Novomeškem okra¬ ju v Sloveniji. V Ameriki za¬ pušča dve sestri, eno v Sheboy. ganu, Wis., drugo v Clevelandu, V Ameriki je bival 30 let in ob smrti je bil gostilničar, član SSPZ je bil dvakrat, prvič od leta 1911 do 1916, drugič od ma¬ ja, 1936, dalje. Spadal je k dru¬ štvu štev. 63, Sheboygan, Wi s . JAZBEC RUDOLPH, umrl 22. aprila, t. 1. v Black Diamon- du, Washington. Rojen je bil l e . ta 1884 v Planinski vasi v okra¬ ju Brežice na štajerskem. Tu za¬ pušča družino. Bil je član dru¬ štva št. 4, v Black Diamondu, Wash., od leta 1913. Vzrok smrti je bila srčna kap. Sem pa tudi mnenja, da ako ta združevalna akcija propade, na en ali drugi način, da se po¬ tem pozabi na vsako združenje za prihodnjih deset let, kajti vse to pisanje in govorenje o združenju na vsakih par let brez vsakega definitivnega za¬ ključka ali združenja škoduje ugledu SSPZ in je torej ^oljše za nas vse skupaj, da se ta kratke igre in razne pevske in muzikalične točke na progra¬ mih. Nastalo je vprašanje in so pri tem bile uresničene moje sanje, katere sem gojil takoj ob počitka, da naj bi se tem mla¬ dinskim društvom dalo prilož- Pri tem bi se tudi rad izrazil o konvencijah naših slovenskih ! organizacij; da se tako rekoč ! vrše preveč dolgo časa. Kon¬ vencija organizacije kot SSPZ j bi lahko zaključila vse svoje do sedaj. Pripomniti pa tudi moram, da vam je ta konvenčni odbor ved¬ no na razpolago za časa kon- Takrat se tem našim skrom- j vencije in za vse pojasnila, ka,- nim priredbam ni polagalo po- 1 tere želite, se obrnite na ta od- sebne važnosti; bili smo precej, bor, v katerem so bratje: V. časa popolnoma sami, edino j Grili, K. Stokel, Fr. Pucel, Wm. društvo te vrste med Slovenci j Candon, R. Lisch, Matt De- v Ameriki. Sčasoma pa, ko so! bevec, J. Kikol in še več drugih, se pričeli Vrtci organizirati tu- j kakor tudi sestre A. Opeka, A. di po drugih krajih in je dobila Jeric, M. Jeric, Antonia Žagar gj^ ar T~p 0za foi ideja večji razmah, je kazalo, da ! in druge. bo nekaj iz tega. V glasilu so Časi, v katerih se bo vršila se pogosto oglašale priredbe na- j deseta redna konvencija so jako ših Vrtcev, imeli so božičnice, resni, vojna tako rekoč že ob¬ jema skoro ves svet in more¬ biti se znajde kmalu tudi Ame¬ rika v tem barbarskem klanju, akoravno si večina nas tega ne ! delo v treh ali štirih dneh in en želi. Resni trenutki so tudi pri dan bi delegacija lahko porabila naših bratskih organizacijah,! za razvedrilo in vožnjo po me- pooebno še pri SSPZ, kajti pri- stu. Ampak navada je pa že ta- nost razvijati svoje talente in šli smo do razpotja, na katerem ka, da se prve dneve potroši potem, ko se posamezno izpo- moramo napraviti važen korak, vse po nepotrebnem na vsaki polnijo pri svojih edinicah, da V mislih imam namreč združe- konvenciji in zadnji dan se pa bi se jim dala prilika za nastop, i nje. osvaja resolucije in predloge, da ne samo v enem mestu, temveč Dosti se je pisalo o tej za- se vse kadi. Priznati pa moram, v krajih, kjer je mogoče spra- devi za in proti, edino kar bi da so bile konvencije SSPZ do viti skupaj več društev in na- jaz rad pripomnil, je to, da po sedaj še najbolj kratke v pri¬ praviti večjo priredbo. Nadaljni mojem skromnem prepričanju bi meri z drugimi organizacijami korak je bil storjen s prvim kul- bilo združenje po načrtu, kateri in upam, da ostanemo še tako turnim festivalom, ki se je vršil je bil osnovan po odborih treh j naprej. v Chicagu dve leti nazaj. Pri- bratskih organizacij koristen in John J. Kikol redba je našla tako ugoden od- pošten za našo kakor tudi druge j delegat št. 215 mev od strani občinstva in dru-1 nnnma m nnnn ,.. ; - : ---- štev, ki so pod okriljem fede DOPISI IN POROČILA ČLANSTVA racije to priredila, da smo mo- -— rali imeti v Chicagu tudi drugi Federacija društev SSPZ v Johna Rovana, ki se ne more STANIŠA JUSTINA, umrla vsled srčne oslabelosti dne 24. aprila, t. 1., v Grass Valley, Cali- fornia. Rojena je bila leta 1889 v Leobnu na štajerskem. Tu je zapustila odrasle otroke in so¬ proga. Članica je bila od Teta 1925. Pristopila je v društvo štev. 149, v Butte, Montana, umrla pa kot članica društva št. 147. BRUCE MARTHA M., štiri mesece stara hčerka Leona in Hilde Bruce, ter članica mladin¬ skega oddelka, umrla po štiri¬ dnevni bolezni za pljučnico, dne 23. aprila, t. 1. Poleg staršev ža- 'juje za njo starejši brat. Bila je članica Vrtca štev. 160 v Chi¬ cagu, 111., od 1. aprila, 1940. vzhodnem Ohio (Zapisnik seje, vršeče se 28. aprila v Pov/er Point, O. Predsednik otvori sejo in čita festival, ter bi najbrž imeli tudi tretjega, ako bi ne imeli kon¬ vencijo v Clevelandu Tako se je ta stvar razvijala in smo prišli s skromnim pričetkom iz čisto navadne dvorane na največji se zapisnik zadnje seje, ki je z slovenski oder v Ameriki. Cie- bm Poptavkom sprejet kot je velandčani so z neštevilnimi pri- |čitan. Navzoča sta zastopnika redbami že tako razvajam, da je društva št. 79 iz East Palestine, res težko prirediti kaj, kar bi k ' izjavljata, da nimata polne bilo nekaj čisto novega za me- m °či zastopati njih društvo, ker tropolo. Ampak prihodnjo ne- med Nani ni dovolj zanimanja, ddjo bodo morali pa tudi ti kar da bl se vdeleževali federacij- pripoznati, da se kaj takega do' sklh aej ter razpravljali o skup- čil strinjata sedaj še ni vršilo, in da bo to mh Problem.h, kar je enako ko- trmjata ' dogodek posebne vrste, na kate- ristno član i orn kot Zvezi - Dalj,* rega se z zaupanjem lahko agi- p010Ca ^ a ’ a se mora t a odstra- tira za 'udeležbo. J"* 1 ’ ker , imata obiskati nekega bolnega brata. Poročilo se vza- Clevelandčane so že povabili me na znanje, naši razni aktivni zvezarji tam- Sledijo poročila odbornikov, kaj, jaz pa bom povabil še dru- — Brat tajnika poroča, da se je ge iz bližnjih držav, kakor so: nahajala v federacijski blagai- \ deležiti sej e.Ona je delegatinja za 10. konvencijo in zastopa tu¬ di Vrtec št. 31 ter pojasnjuje, da bo imel omenjeni Vrtec zaba¬ vo 12. maja, vabeč obenem na¬ vzoče, da bi se iste po možnosti vdeležili. Poročilo se vzame na znanje. Zastopnik društva št. Gl, Bar- berton, Ohio, Matt Mochnik, po¬ roča, da so dobili enega novega elana iz mladinskega oddelka Ostala dva zastopnika se s porc- Tak je bil pričetek, prvi nastopi i Penn’a, West Virginia in In- ni 28. aprila 1940 vsota 899.57 vec! prvega Vrtca s kratkimi igrami, deklamacijami in petjem. Bilo je v resnico v primeri z drugimi večjimi naselbinaipi vse skrom¬ no in preprosto, a 'odnehali ni¬ smo, dokler nismo dosegli, da je mala dvoranica društva “Zvon” dobila oder in smo poslej zelo ponosno igrali na tem odru. Spo- kako hudo mi j Br Albin Osredkar, zastopnik diustva st. 158 iz Massillon, O. poroča, da mladina se še pre¬ cej povoljno zanima in vdeležu Je f L pa ni posebnega' izgreda za napredek. Poročilo se vzame na znanje. Br. Jacob Tauchar poroča rK S ° iZ * Ubili ^ga člana, nakt b ’'. predsednik pozove da v znak sožal diana. V časih, ko ima že skoraj Poročilo se vzame na znanje, vsak svoje vozilo, kaj pa je na- Poročila zastopnikov. praviti par sto milj? Razen go- Br. Andy Karvina poroča za p°.!f ko poroča zastopnik št 18 iz stov povabim še posebno našo 1 društvo h. 18, Girard, Ohio, da brlrard A da so izgubili dva fleiepariin in Solim rln nrirle od io rlVnafv« un ■ na, ki iih hnrln a " navzoče, Ja vstanejo.. I s . delegacijo in želim, da pride od je društvo še vedno včlanjeno v najbolj oddaljenih delegatov, federaciji. Da se niso vdeležili Moverna in Larkota iz Kalifor- federacijske seje v Massillon nije, Pucelna in Leskovarja iz Ohio, ki se je vršila 28. jan., je Montane, Vrhovnika in Cerarja bil vzrok pomota v datumu' ki m m jam se, kako hudo mi je bi- iz Minnesote, pa do najbolj od- se je vrinila v glasilo. Dal je'po lo, ko sem učil igralce, ki so i daljenega z vzhoda, Matekovi- roča, da zastopa cest. Pirc br jih bodo težko pogrešali ^-opet vstanejo v z^aTt jasnilo je bilo, da se' 1 L™ P °’ strinjajo. Poročilo L* ^ ne ran predlog sejo zaključi istega dn ot) 4 - uri popoldne. , ANTON ZAITZ, nadomestujočl P j sodnik seje. ? L WILLIAM Rus - gl- tajnik, zapisi “NAPREDEK" STRAN 3 [5. maj a 1940 Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza USTANOVLJENA 1908 INKORPORIRANA 190» GLAVNI URAD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO ILL. Telefon: PULLMAN 9665 ’ ^ UPRAVNI ODBOR: JOHN KVARTICH, predsednik, 411 Station Street, Bridgeville Pa PM m ° l< susrchi- MIRKO KUHEL, blagajnik, 245-47 West 103rd Street Chie->™ tu MICHAEL VRHOVNIK, direktor angleško poslujočih in mladih' skih društev, 245-47 West 103rd Street, ShTcagoV d NADZORNI ODBOR: WILLIAM CANDON, predsednik, 1058 E. 72nd St Cleveland n JOSEPH H. GRILLS, Box 69, Moon Run Pa ui eveland, O JOHN MAREN, 618 W. Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: FRANK PUCEL, predsednik, 17921 Delavan Road. Cleveland Ohio FRANK MEDVED, Box 40, Yukon, Pa. VINCENT PUGEL, 1409 South 56th St., West AUig wi». UREDNIK-UPRAVNIK GLASILA: VATRO J. GRILL, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St.. Pittsburgh, Pa. štvu, akoravno živim 250 milj proslavite DAN SSPZ na vrtu skem domu na Waterloo Rd. kih kmečkih izrazov, kateri ka- • čin spravi zopet k “pameti.” daleč od njegovega sedeža. Au- Romian Picnic Grove, ki se na- Pred in za časa konvencije se rakterizirajo slovenski narod, j Ob koncu igre se zopet vsi roro sem zapustil v juniju 1918 haja na 123. cesti in Union Ave. vršijo različne pirredbe, ki so Glavni junak te igre je vaški pobotajo. France dobi svojo in že 22 let pošiljam vsak mesec Ta proslava Skupnih društev vredne vaše pozornosti. štacunar Dominik Piškur. Ker Fani — šimelj prismuknjeno tja denar na tajnika, kar gotovo SSPZ v Chicagu se bo vršila v | V nedeljo 19. maja se bo vršil je z vsemi “žavbami” namazan, Tončko — Krišpin dvojno pla- 1 ni mala sitnost. In ko sem bil nedeljo 30. junija. jnarodni mladinski kulturni fe-.je natvezil svoji ženi Urši baj- čo — Dominiku je Urša odpu- pred kratkim nenadoma odpe¬ ljan v bolnišnico, ali mislite, da me je kak član naše Zveze obis¬ kal ? Kaj še, kdo bo prihajal 250 milj daleč, ampak obiskali so me člani tukajšnjega društva št. 237 SNPJ, dasiravno nisem član omenjenega društva, imam pa svojo družino pri SNPJ. Tukaj se vidi, da bi me tukajšnje dru¬ štvo SNPJ brez ugovora spre¬ jelo, ako pride do združenja. Ob Pripravljalni odbor vam ob- j stival; katerega bo vredno iti ko o svoji “nezakonski hčeri.” j stila njegovo sleparijo glede ljublja obilo i*azlične zabave. Program bo vseboval: 1. Balincarske tekme za moš¬ ke in ženske. 2. Predvajanje Prem ičnih slik z raznih priredb SSPZ. 3. Ples ob zvokih priljubljene godbe Gradišek-Omerza. 4. Igre za člane Vrtca in njih prijatelje. 5. In končno, najboljše okrep- ! tej priliki naj se tudi lepo za- čilo za vse okuse in teke IZ GLAVNEGA URADA SSPZ URADOVANJE IN KONVENCIJA Društveni uradniki in članstvo v splošnem naj vzame na znanje , da se v konvenčnem tednu ne bode uradovalo in zato naj se ničesar ne pošlje v gl. urad v dnevih od 17. do 25. maja, 1940. Ako ima kdo za poslati kako važno sporočilo, predvsem stvar, ki bi se tikala konvencije, naj jo naslovi sledeče: CONVENTION S.S.P.Z. SLOV EN E WORKINGMEN’S HOME, 15335 Waterloo Road, Cleveland, Ohio. Kot rečeno, na ta naslov naj se pošlje samo zadeve, ki so važnega pomena za konvencijo, uradne, navadne zadeve pa naj st zadrži in jih odpošlje na naslov gl. Urada šele proti koncu konvencije. V glavnem uradu ne bode nikogar, ki stvari pre¬ vzemal in jih reševal; vse bode moralo čakati povratka gl. uradnikov z konvencije. WILLIAM RUS, gl. tajnik. DOPI SI ČLAN STVA Za združenje | hvalim vsem članom SNPJ, ki so me obiskali, ko sem se naha¬ jal v bolnišnici ter mi drugače pomagali in tolažili mojo sopro¬ go in hčerko na domu. Sedaj pa apeliram na delega¬ te, da glasujejo za združenje s SNPJ in ako bi združenje pro¬ padlo na konvenciji, upam, da bo veselje tistih, ki bi to radi vi¬ deli, kratko, kajti potem imamo še referendum in jaz bi stavil dve kravi, da smo dva proti ene¬ mu za združenje pri SSPZ. Z bratskim pozdravom, John Pugel, št. 17 Pozdrav konvenciji (Dalje iz 2. str.) Sledi razno. Društva št. 181,, Slieldon, Wis. — Veliko se pi- Power Point, Ohio, št. 61, Bar-, še o združenju in kot vidim, je berton, Ohio, in št. 158, Massil- večina za to, da se združimo s Ion, Ohio, so se združila v svrho 'SNPJ. Istega mnenja sem tudi izvolitve delegata. Delegatom je jaz. Kot meni zdi, nasprotuje bil izvoljen br. Matt Mochnikjtej ideji le par društev in posa- iz Barbertona, Ohio, za namest- meznih članov, ki nočejo videti nika pa je bil izvoljen br. Karol i stvari take kot je in se poglobiti Bogatay iz Power Pointa. jv to vprašanje. Jaz bi rekel, da tem ljudem so krave pojele bu- V pretres se vzamejo pravila ■ itve, ko so hodili v šolo ali pa so Cleveland, Ohio. — Cenjeni glavni odborniki in delegat je SSPZ! V nekaj dneh se snidete na zborovanju 10. redne kon¬ vencije SSPZ v našem mestu, v slovenski metropoli Cleveland, Ohio. Vsem vam kličem: dobro¬ došli. Trdno upam, da se boste počutili med nami cleveland¬ skimi rojaki in rojakinjami, po¬ sebno pa med clevelandskim članstvom SSPZ popolnoma do¬ mače in zadovoljne. Članstvo, ki vas je izvolilo kot cvet iz svoje srede, gotovo pričakuje, da boste na tem zbo¬ rovanju delovali v najboljšo ko¬ rist članstva in Zveze. Delujte tudi za pravo in zdravo združe¬ nje, ker v združenju je moč. Tu¬ di ako želi kateri izmed zboro¬ valcev kakršne koli informacije, posebno pa noslove svojih sorod¬ nikov, prijateljev ali znancev, se lahko z zanesljivostjo obrne: na spodaj podpisanega. Po zdravljeni! Še nekaj o balincarski tek¬ mi. Zmagoviti team bo obdarjen s primernim znakom ali dari¬ lom. Ena skupina iz štirih čla¬ nov, ki smejo biti samo moškega spola ali pa samo ženskega, lah¬ ko so pa tudi pomešani. Priprav¬ ljalni odbor bi rad naprej vedel, koliko skupin se bo vdeležilo te tekme, zato so balincarji in ba- lincarke prošeni, da se prija¬ vijo pismeno na naslov 247 W. 103 St., Chicago. Pripravljalni odbor je s pol¬ no paro na delu, da pripravi za posetnike polno užitka za ome¬ njeni dan. Boste še kaj več sli¬ šali o tem velikem pikniku, Na veselo svidenje! Zahvala za presenečenje Chicago, lil. — Pisalo se je 5. naja, 1940. Na ta datum je bila nedelja, in povrhu še prav lepa Pripravljalni odbor in druga vprašanja, ki pridejo naV adni troti. Sicer pa je vseeno, pred 10. redno konvencijo. Br. ka j 4 j vsak član ima pravico se Karvina poroča, da se je njih izraziti za in proti združenju, društvo izreklo za združenje bo- ] ca j ti pri naši SSPZ je demokra- disi s SNPJ ali JSKJ. Poročilo c jj a j az edinole pomilujem te se vzame na znanje. siromake, ni pa moj namen, kra- t, „ . . • , titi jim pravice in veselje. Br. Osredkar pojasnjuje, da društvo št. 158 ni za združenje. Naj omenim, da ako bi se Poročilo se vzame na znanje, združili s SNPJ, pri kateri je ki je bil priobčen dne L maja iz Zastopnik št. 181 br. Bogatay itak večina naših elanov, bi bil°J Indiaiiapolisa> ki ga je pisal br . Poroča o spremembi pravil m za vse lažje plačevanje asesmen- da je omenjeno društvo za pra- tov, katere siromaki že zdaj tež- Društvo št. 100 Chicago, lil. — Naše društvo je na zadnji mesečni seji skle¬ nilo, da priredi piknik na 4. av¬ gusta na prostorih Parson Grove v bližini Stoney Island Ave. Pro¬ šena so torej vsa sosedna dru¬ štva, da na omenjeni dan ne pri¬ rejajo slične zabave, ker to bi nam in vam škodovalo. Kar pa se tiče našega piknika, boste slišali in čitali v Napred¬ ku več q tem pozneje. , Pikniški odbor pogledat. Da bo nekaj finega, Ker se je Urši dekle smililo, je “nezakonske” hčere, in prav- nam jamči naš glavni pod^red- dajala Dominiku že celih pet- tako sta Lipe in Monika pozabi- sednik br. R. Lisch, in vstopnina indvajset let po pet “metuljev” j a na svoje mladostne “grebe.” je samo 25c. mesečno, da jih pošlje svoji Vstopnina na to izredno ve- V torek 21. maja se bo vršila “Fani.” Toda navihani Dominik seloigro je samo 25c, zato ste igra, komedija “Zadrega nad je v družbi soseda Lipeta Ko- vljudno vabljeni, da se je vde- zadrego.” Predstava je v dobrih rena ves denar pognal po grlu ležite! rokah in torej ni nobenega dvo- na “občinskih sejah.” Frank Česen ma, da bo dobro vprizorjena. i Piškurjevi imajo postavne-* - V sredo 22. maja je konvenčni ga sina Franceta, dočim živo- banket in koncert, oziroma vi- tari pri Korenovih nekoliko o- šek medkonvenčnih priredb kjer mejena hči Tončka. Oba sta bomo slišali nekaj govornikov godna za možitev, zato si zlasti od drugih organizacij, poleg gl. Tončkina mati Monika prizade- predsednika in podpredsednika va, da jih spravi “skupaj.” To- nedelja te mrzle pomladi, ko me naše Zveze, glavni govornik pa da njen trud je zaman. France prijatelji povabijo, da naj s so¬ bo naš dobro poznani in pri- je namreč že “zateleban” v na- progo posetim to jn to zabavo, ljubljeni sodnik Frank J. Lau- : takarico Fani iz sosednje vasi, kise bode vršila v dvorani znane- sche. j dočim se je Tončki srce vnelo 2 a Antona Tomažina na Cer- V petek 24. maja bo ples ali za vaškega pismonoša “Šime- mak Road in Lincoln ulici. In zaključna konvenčna prireba za Ija.” ker i e b Na ^ e P a ne( 3elja, in še splošno javnost. j Dominik obhaja svoj petde- popoldne povrhu, sem rekel: pa Združeni Dratje, pozor! Vsi seti rojstni dan. Njegova Urša mjdimo, in šli smo. oni, ki ste na zadnji seji, ki se mu pripravi ob tej priliki ne- Veliko pa je bilo moje prese- je>,yr,šila 5.| rn^ja, pipevželp^a^U običajno presenečenje. Pisala nečenje in nič manj soproge, ko del op. bodita 1 gotovo navžjdfii 'iž# je namreč Fani Logarjevi (Do- J' e bdo povedano da je to J " * ““ minikovi namišljeni nezakonski ‘surprise party” in da je na¬ pravljena nama, na čast najine srebrne poroke, ali 25-letnice na¬ jinega zakonskega stanu. Kaj takega nisva pričakovala, zato tudi nisva bila za prigodek dostojno oblečena, brez šopka in vsega drugega. Marsičemu pa je bilo kasneje odpomoreno in o- skrbljeno po prijateljih. In kaka družba je bila zbra¬ na! To ni bil krog ožjih znancev in prijateljev, bila je prava ljudska ali društvena veselica, ^ * i|X v ii ^ ri jp jj Wsi tukaj V Collln- hčeri) naj poseti “svojega” o- četa za njegov rojstni daii. Fa¬ ri- bi se je res odzvala, toda s tem woodu na pr va, ki-g^je ,pj|V’ vencjja, ^ebnaŽa M^lžrtOdtp jiifcp je spravila Dominika v obupen gremo v vsčhj-bzirili položaj. Toda zviti Dominik se pomagamo, da ; bodo vjsš grir.ocj-i hitro znajde, zlasti ker Fani be izvršene v najboljšem redii sama ne ve, kedo je njen oče. in da s tem pomagamo k njih In tako je Dominik ves srečen uspehu. jv družbi “svoje” hčere. “Oče- ‘ t> -u ^ -i- i i. ., . .tovskih” poljubov, kar neče biti Dobrodošli glavni odborniki, ? delegat je in delegatinje 10. red- j oneC- ne konvencije! | rinik nadaljuje svojo i Mihael Jakin, št. 26 gro. Medtem pa P- -de sin Fran- sodeč po številu navzočih. - j ce, ki presenečen obstane, ko Bil i so tu mladi in stari, so- Društvo št. 107 | zagleda svojo izvoljenko Fani,-eodniki, prijatelji in znanci in todo ko mu oče pove, da je Fani j znancev znanci, med njimi veli- Vsem. ki so bili njegova “po poli sestra” tedaj Seja federacije SSPZ v za- padni Pennsylvaniji E asi Pittsburgh, Pa. — Pri¬ hodnja seja Federacije društev SSPZ v zapadni Pennsylvaniji j se bo vršila 2. junija v dobro poznani naselbini Yukon. Pa. j Pričetek seje točno ob 2. uri po- A^nton Jankovich, i p 0 j ( j ne> nov j £ ag . poverilnice so 14o06 S.ylvia Ave., j raZ p 0S i an e na vsa društva in ker član. št. 20 bo se j a rav no po konvenciji, pričakujemo stoprocentno vde- Proti združenju fležbo. Indianola, Pa. — Veliko se 1 Na zadn Ji se P -l e bil ° zak,ju ' govori in piše za združenje in čeno ’ da društv0 št 107 v Yu ' tudi veliko jih je nasprotnih konu priredi piknik po seji skup Y ukon. Pa. na zadnji federacijski seji v Pittsburghu meseca februarja, je znano, da se vrši prihodnja seja federacije SSPZ 2. junija v Slovenski dvorani v Yukonu ob 2. uri popoldne. Tak je za¬ ključek seje, po seji se pa vrši domača zabava na prostem, ali kot nekateri pravijo “piknik.” Torej vsi, ki do sedaj še niste postane silno potrt. Na pozor- nico stopita Tončka in šimelj, ki s svojo kokljo in rožami po¬ vzročita mnogo zabave. Mogoče bi Dominiku teklo življenje kot v “malih nebe¬ sih,” in njegova sleparija bi ne prišla nikdar na dan, da ni vrag prinesel Fanine matere Petronile, ki vrže vso stvar iz ko meni malo poznanih. In ra¬ zume se, da se je kaj kmalu raz¬ vila prijetna zabava, običajna, kadar je zbranih tako veliko šte¬ vilo ljudi ob takem prigodku. Vse je bilo pri roki. Godba, ku¬ harice in točaj, in zbog teh seve¬ da petje, ples, jed in pijača. Dolžnost najina bi bila zahva¬ liti se vsem osebno, ali poimen¬ sko potom časopisa, za nama iz- V6 .. e h a .. Se P ° Za ' )U . C a se J e | tira in razkrije, da ni Dominikj kazano čast. prijateljstvo in do- msi pi m , naj vam s uzijo e, jr an j n 0 če, temveč njegov paj- prinešeno finančno žrtev. Je pa daš Lipe Koren, ki ravnokar j kaj takega nama mogoče vpričo vstopi s svojo hudo ženo Mo- številnih posetnikov priredbe? niko. Tedaj pa nastane prav- Ne, ni mogoče in radi tega naj cata hišna “revolucija,” ko je vsaki in vsaka, ki je kaj pripo- žrtve postaneta oba, Lipe in j mogel ali bil navzoč na tem slav- vrstice v naznanje Ker bo to prva sja federa¬ cije no konvenciji, bo gotovo marsikoga zanimalo slišati po¬ ročila s konvencije, in torej li¬ pam, da, pridete ne samo dele- D om jmk, ki nenadoma izgineta, i 1 ju sorejme naju 25-letnikov gati, pac pa tudi vasi domači m prijatelji, ako ne na sejo, pa di naše društvo in tudi druga piknikov, ne pozabiti priti 2. ju- ko zmagujemo, obenem pa bi pri obeh organizacijah obdržali vso zavarovalniko kakor sedaj. Vsaj jaz stvar tako razumem. Do tu¬ kaj je vse dobro. Ravno tako bi m _ ^ se prihranilo na plačah glavnih T _ ^ „ adnikov in pri konvencijah v ilno združenje. Na stavljeni predlog je skle¬ njeno, da naj se pravila glasijo, da člani gl. odbora imajo po $5.00 dnevnice na konvenciji po~ % redne plače. Vrši se razpra¬ va o glasilu. Na predlog br. Kar- j^Votako" Prihranek bi znašal le- V;ne je sklenjeno, da pravila naj tigočake . o tem pomislite tis- W ostala brez popravkov skozi ^ k - pišete pro ti združenju, pri tke leti; dalje, da glavni stan te ’ m pa ne pomislite, da za vse to Zv eze ostane tam, kjer je sedaj, moramo m i plačati. Mi kot čla- pozneje na piknik, ker prostora _ —_ „_ _ r _ .. . .. imamo dovolj in tudi drugega združenju., Med slednjimi je tu- . n ® s ^ e pa5 pa na 30 . maja ob 10. uri dopoldne. Tak je za- društva v tej okolici/Mi se po- n U a v Yukon, Pa. polnoma strinjamo z dopisom, 1 Sklenjeno ie tudi bilo, da se priredi prvH3SPZ Dan v Penn- sylvaniji, ampak do danes še Kam . . . ? j iskreno zahvalo za vse storjeno, Monika se po brezuspešnem : cepra\? ni z imenom imenovan, iskanju svojega moža zgrudi na Imava pa Vas vse v spominu in stol, kjer jo mučijo strašne če bode sreča mila, upava na sanje. Za nameček jo pa še hla- oovrnitev ob gotovem času. pec Krišpin nadleguje. Vpričo položaja dobi tudi Tončka ko Louis Znidarsich. On je dobro raztolmačil, da ne bomo nič na boljšem, pač pa na slabšem, ka¬ kor j6 pokazalo zadnje združe¬ nje, kajti sedaj moram več pla¬ čevati kot sem nekdaj, ne dobim ura 111 da se samo članom Zveze do- nos j mo skupaj kot čebele in v °b posojila po 3% obrestni me- kar ima ggpz, to imamo vsi sku- akoravno je bilo zaključeno že marca meseca, da je treba pro¬ stor dobiti. Mogoče so se ne¬ kateri ustrašili združitve ali pa dela. Torej ne pozabite seje in pik¬ nika 2. junija. Na svidenje v velikem številu. Louis Karish, tajnik ključek zadnje seje. Oni, ki ste bili na seji, tu že veste, drugim pa naj sluzi to naznanilo, iu rej ,s : na sejo ■“ " j 1 " Jaz ne razumem, zakaj so ne¬ kateri člani tako vneti za zdru¬ ženje. Moj nasvet njim je, da pustijo eno društvo, pa bodo združeni, tisti, ki ste samo pri enem društvu, se vam pa ni tre¬ ba vmešavati, ker ste že itak gkala št. 63 je na svoji redni ur J : z d ra nit i!M< lian k IliV i Led Glede združenja Slieboijgan, Wis. — Društvo i n ■ m ■ Posamezno ni še nobeden , jona, več milijončkov v seji dne 5. maja razpravljalo o združenju in je prišlo do za- združeni in potem gotovo ne bo ste nič na boljšem. •O oddelka naj bi bili po d'o p7veg7 m iL | .<•» * *>» Ključka! da ie proti ,druženju - .izmed nas p | ls{ala že sta dve prodajalni v eni našel- z JSKJ iz razloga , ker pravila obliki smrtnin bmi ’ kako1 P a ce l e samo ena > JSKJ se preveč razlikujejo od ker ako v eni ne dobiš, kar želiš, prav }] sspz in podpor. ^ j greš lahko v drugo. Isto velja Smo pa za pošteno združenje Jaz sem pristopil k Zvezi me- za naše organizacije. g gNpj t ker njena pravila so Apeliram na delegate prihod- s jjg na nagjj-n Za 'reg- m Cleveland, O ( bi začel, da bi v«m £ n-1 j t.0 in v kratkem puda' rajžo in vztraja pri tem, da vzame šimelj a. Medtem pa izve France, da si nista s Fani v sorodu. Temu sledi neizmerna radost. Pravtako sta vesela ši¬ melj in Tončka, ker je sedaj odstranjena glavna ovira za njuno poroko. Medtem se priplazita vsa bo¬ ječa v hišo Dominik in Lipe. V mučnem položaju čakata uso¬ de, v obliki stojih babnic. Tedaj pa vstopi'zaspani hlapec Kriš¬ pin z nekim pismom, v katerem se razkrije na Lipetovo veselje, da je tudi Krišpin nezakonski sin in sicer-—Monikin. To od- Frank in Frances Prosen 441 N. Ridgeway Ave. Chicago, Illinois ri - Sklenjeno je, da člani mla- dinsk Prestopu v odrasli oddelek takoj deležni cele smrtine. „ Spenjeno je dalje, da dru- ' ty 0 plača delegatu dnevnice po $7.00 in stroške plačajo združe- na društva, medtem ko federa- 7 ’ a šest mesecev nazaj, kar j nje konvencije, da dobro razmo- Sklenjeno na seji dne 5. maja, Jba k temu prh tino. seča junija 1911, ampak plačal sem za ene najduhovitejših in t a; etib kritje silno okorajži Lipeta, ker veseloiger v slovenskem jezi sedaj mu nima Monika ničesar ku: “Zadrega nad zadrego.” Ta očitati glede Fani. Oba imata igra v treh dejanjih, jo ravno- namreč “stare grehe” nad se¬ kal - došla iz stare domovine, boj. Na podlagi tega skuje Do- Vprizorjena bo v torek dne 21. minik fantastičen načrt glede maja, v Slovenskem delavskem njune obrambe. Lipeta nauči, domu na Water! u Rd. ob pri- kako naj nastopi pred Moniko, liki konvencije SSPZ. Pri vpri- Pevski festival v Chicagu Chicago, IU. — Vse članstvo SPZ v Chicagu in širni okolici e vabljeno na IV. spomladanski ievski festival, ki ga prirede 'ovenski pevski zbori v tem o- rožju v nedeljo, 19. maja, v tefanikovi dvorani, 2448 S. Pu- aski Rd., pričetek ob 3. popol- Ine. Ta festival se letos prvič rši v Chicagu in bo torej res ne- aj novega za nas. Na nedeljskem programu bo- io slišali sedem zborov—Pre- erna, Savo in Slovana iz Chica- Napreja in mladinski zbor ’PJ iz Milvtaukeeja, Sočo iz Salla i« zbor SND iz V/auke- - ana. Podali bodo 23 točk, kar omeni, da bo okrog dve uri in ol donelo krasno petje po dvo- ari. In na teh festivalih se res sliši dobro petje, ker se vsak Z bratskim pozdravom, ispeva eno četr- pomeni) da se m član od decem- j triva j o to vprašanje, predno bo- 1940 bra 1910, oziroma januarja do glasovali. | Sledi razora va o federacij- 1911, torej 30 let. Pristopil sem «*« Ptoiku. ki ne vrši 30. ju- k društvu št. 58 v ^ Sv Sa,cm ' Ohio ' kicr . se dan vrši seja federacije. | lo ah P J ka ge je zgodilo g Ke I sam ne vem, r je s tem dnevni red izčr- i npm _ Tajnik pri tem društvu je Pan ’ se predsednik vsem navzo-: Geshell, ki je danes bli- ^ zahvali za posluh in zaklju- zu 75 ali go let star, ako je še Cl Se -io- živ . od tam sem prestopil k dru- V si 17 v Aurori, Minnesota, Mary Bogatav st ™ Všc Verom pri tem dru- zapisnikarica | m sem se zmei John Ferjan. ( p ečat ) tajnik št. 194 . Matt Koščak, presednik Frank Jamnik, tajnik zorib i sodelujeta dramski dru- “znorel.” š .vi ‘ Verovšek” in “Naša zvez- Monika nastopi v vsem svo- dočim on sam sklene, da bo zbor čim bolje pripravi in izvež- ba. Po programu bo igral za ples da”, potom svojih najboljših jem elementu, toda naletela je radijski orkester Rudyja Deich- moči. na nepričakovan odpor. Name- mana iz Jclieta, Seveda igral bo 'gra kot taka je izborna slika sto ponižnega Lipeta ima oprav- “ za stare in mlade,” kar je nje- vaškega življenja na Sloven- ka z drznim “gospodarjem,” gova specialiteta. Vstopnina 40c skem. V njej nastopajo ostro kateri ji bere levite zaradi v predprodaji, 50e pri blagajbi Cleveland-Collihwood, O. _ začrtani karakterji, ki se kre-j “pankrta” Krišpina. Dominik in 25c samo za ples, Seveda bo Naj mi bo dovoljenih par vrštic, šnjo med seboj v čudnih okol-jgre v hlev in “znori.” Medtem domača pesem donela tudi po Chicago, lil. — Skupna dru- kajti kotvam je znano, se pri- 1 ščinah, dokler se zopet ne znaj - j pridrvi razkačena Urša. Ko ji programu. Privoščite ri n kaj štva SSPZ v Chicagij vas uljud-jhodn.ii teden v našem mesti vrši dejo v harmoniji. “Zadrega nad povedo, da je Dominik od ke- ur lepega užit!-?. i:i veselo za or¬ no vabijo, kakor tudi vse vaše j kcnvenci ja SSPZ, ki se prične , zadrego” je najpopolnejša zbir-j sanja svoje burke po odru, do- j ve. Uljudno vabljeni vsi. prijatelje in prijateljice, da j 20. maja v - Slovenskem delav- ka pristnega humorja in krep- čim ga Urša na prefrigan na- ■ Odbor Piknik Skupnih društev SSPZ v Chicagu Konvencija pred durmi hlc po $8.00 na dan. ^zvzemši delegati redne konvencije, ki so upravičeni le povrnitve vožnjih stroškov, ne dnev¬ nic. Točka 19. Poleg vožnjih stroškov, dnevnic, ali od¬ škodnin, je upravičen vsaki gl. odbornik, ali član, do povrnitve stroškov v zvezi s opravljanjem službe za Zvezo, iz upravnega sklada, kot: za poštnino, telefon, brzojave, ekspres, nakup potrebščin in drugo. Izvzeti so stroški v zvezi s društvenimi uradi, katere plačajo dru¬ štva sama. Glasilo Točka 20. Zveza izdaja svoje uradno glasilo, ki izhaja redno po enkrat na teden, v kraju, kjer je sedež Zveze, pod imenom Napredek. Poleg rednega glasila sme izdajati še druge publikacije v propagandne svrhe in tolmačenje svojih idej. (a) Uradno glasilo izhaja v slovenskem in angleškem jeziku, druge publikacije pa kakor določi glavni odbor, ki določa tudi obliko in obseg glasila in vseh drugih publikacij. (b) Uradno glasilo mora biti urejevano v smislu prvega odstavka načelne izjave v ustavi in po načelih in principih razredno zavednega in strokovno organi¬ ziranega delavstva. Mora biti branitelj in bojevnik idej bratskega zavarovanja. Mora prinašati informativno in poučno gradivo v besedi, in sliki in mogoče tekoče sve¬ tovne, domače in društvene novice. Predvsem mora uradno glasilo služiti za objavo uradnih računov, za¬ pisnike sej glavnega odbora, odsekov in pododsekov. Poročila glavnih odbornikov: sklepe in resolucije glav¬ nega odbora, njega odsekov in društev. Uradne objave in naznanila društev. Sezname izplačil te Zveze za posmrtnine, bolniško podporo, operacije in odškodnine; izredno in starostno podporo, posojila in sploh vse, kar ima biti objavljeno v glasilu po določbi pravil ali skle¬ pov glavnega odbora. Naslovnik uradnikov društev in Vrtcev mora biti objavljen vsaj dvakrat na leto, v ka¬ terega spadajo: Ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika; čas in kraj seje, in pri Vrtcih še ime in naslov upravitelja. (c) Glasilo priobčuje tudi dopise in članke članov, ki stvarno razpravljajo probleme Zveze in društev; do¬ stojno kritizirajo sklepe ali postopanje društvenih ali Zvezinih uradnikov, ali ki poročajo domače novice, de¬ lovanja in priredbe društev in slične zadeve, v kolikor dopušča prostor. Vsak dopis ali članek mora biti podpi¬ san po dopisniku in z označbo številke društva h ka¬ teremu spada. Ne sme pa priobčati člankov osebne vsebine z očitki dejanj iz privatnega življenja sočlana, ali če se obtožuje posamezne člane, društvene ali glav¬ ne odbornike, prestopkov pravil. Take zadeve morajo biti rešene po inštancah Zvezinih razsodišč in le te smejo objaviti v glasilu uradne zaključke takih zadev. (d) Glasilo sme sprejemati in priobčati oglase trgo¬ vin in tvrdk, ki ne oglašajo predmetov, ki bi utegnile biti v škodo članstva. Dalje oglase priredb dru¬ štev. naznanila smrti 'in zahvale in mogoče druge stvari, katere odobri seja glavnega odbora ali upravnega od¬ seka. Za vse take objave se računa pristojbina po lest¬ vici, ki jo odobri glavni odbor ali upravni odsek ali upravni pododsek v slučaju nujnosti. Ce) Druge Zvezine publikacije ne smejo sprejemati oglasov ter se jih izdaja le za gotov namen, ki ga glavni odbor določi. (f) Prejemati glasilo je upravičen vsaki član. Glav¬ ni odbor pa sme omejiti pošiljanje glasila družinam ki štejejo več članov in žive skupaj na enem naslovu. Dru¬ ge publikacije se razpošilja po določbi glavnega odbora ali seje glavnega upravnega odseka. (g) Vsi tjohodki in izdatki v zvezi z izdajanjem gla¬ sila in drugih publikacij se stekajo in iztekajo v in iz upravnega sklada in glavni tajnik mora o njih voditi pregledne račune. Skladi Točka 21. Ta Zveza vzdržuje štiri sklade, ki so; Smrtninski, bolniški-odškodninski, dobrodelni in uprav¬ ni. Vsak član sme biti zavarovan v vseh skladih, ali samo v posameznih po dolčbah teh pravil. Skladi se vzdržujejo s prispevki članov, z dohodki investicij in mogočimi drugimi prejemki. Ako je en sklad deljen v dva ali več razredov, mora glavni tajnik voditi o vsakem pregledne račune dohod¬ kov in izdatkov, za pregled in oceno imovine dotičnega razreda. Vsaki sklad, ali razred sklada, ima svoje obveznosti izplačil, kot tu naprej določeno. (a) Smrtninski sklad. Legalna rezerva članskega smrtninskega sklada mora biti dosledno ločena od vseh drugih skladov in se je ne sme rabiti za drugo kot za izplačevanje posmrtnin in drugih obveznosti Zveze, na¬ stalih skozi zavarovalne certifikate, in pa za delitev preostanka. Legalna rezerva članskega smrtninskega sklada se mora vedno vzdržati v sorazmerju s svoto, ki ni manjša od one, ki jo zahteva rezerva smrtninske lestvice, obrestna mera in pa pogoji zavarovalnih cer¬ tifikatov. Zahtevana rezerva se ima nabirati na pod¬ lagi takozvanega Illinois Standard načrta. Vse obresti, dobljene skozi investicijo premoženj smrtninskega sklada, se mora staviti v ta sklad, po odbitku mogočih stroškov z investicijo. Ako radi previsoke umrljivosti ali skozi druge nepričakovane slučaje svota zakonite re¬ zerve, članskega smrtninskega sklada pade pod svoto, kot jo določa ta točka, snie glavni odbor razpisati iz¬ redni prispevek za dosego polne svote, predpisane smrt¬ ninske rezerve. Tak izredni prispevek mora biti plačan na način in po tistih članih, kot določi glavni odbor. Kadar se v smrtninskem skladu nabere svota, ki pre¬ sega svoto določeno v ti točki, sme glavni odbor odre¬ diti, da se celotni preostanek, ali del istega, porabi za prekinjenje plačevanja asesmenta, ali za povrnitev go¬ tovine članstvu v znesku in po načinu, ki ga določi glavni odbor. Vse prispevke, vplačane v prvem certi¬ fikatnem letu (izvzemši tak del svote kot spodaj ozna¬ čeno; za certifikate članov, in tak del vseh plačanih prispevkov po članih za nadaljna leta po prvem cer¬ tifikatnem letu, ki presega njih čisto tabularno vred¬ nost, se stavi v upravni sklad te Zveze s pogojem, da se izplačano zavarovalnino umrlih v dobi prvega certifi¬ katnega leta, prenese iz upravnega v smrtninski sklad. Tak del čistih tabularnih prispevkov prvega certifikat¬ nega leta, ki preostane od prvoletnih pogojnih prispev¬ kov, kot je potrebno za tak certifikat, in tabularne čiste prispevke za vsa nadaljna ponavljalna leta, ki se prično z drugim certifikatnim letom, plačanih po članih, se pa stavi v članski rezervni smrtninski sklad. ib) Bolniški-odškodninski sklad sestoji iz dveh raz¬ redov iz katerih se izplačuje; (D Iz bolniškega podpora za bolezen in poškodbe, in odpravnino za izstop iz tega razreda neozdrav¬ ljivo bolnim ali zastalno poškodovanim članom, po določbi pravil za take slučaje. (2) Iz odškodninskega vse slučaje operacij in od¬ škodnin za izgubljene, ali ohromele ude, ki so izplačlji¬ vi na podlagi teh pravil. (<^> Dobrodelni sklad sestoji iz dveh razredov iz katerih se izplačuje: il) Iz razreda starostne podpore se podpira člane, ko dosežejo 65 let starosti, po določbi pravil za take slučaje. (2) Iz razreda izredne podpore, se deli podporo čla¬ nom in nečlanom, narodnim ustanovam, sploh vsako¬ vrstno podporo, ki je ne krijejo drugi skladi. Podpi¬ rati se sme vse, kar služi koristim te Zveze, njenemu članstvu in narodu v obče in namenu, ki ga predvideva točka IV ustave te Zveze. Predvsem se ima podpirati športno aktivnost med društvi in Vrtci te Zveze, zakar se sme izdati znesek, ki enači prispevkom enega centa (lc) od člana. za ne . - . . _ vplačan čisti smrtninski prispevek Sploh mora skrbeti tudi zato, da ostali člani delajo opravičeno zavarovalnino. c \irTNINSKO ZAva vedno in povsod v korist Zveze In članstva. Točka 38. DVAKRATNO »mra zavar ovanje (d) člani morajo vedno in povsod gledati za dobro ROV ANJE. Zveza sme dovoliti d - p0 načinu m ime Zveze, gl. in društvenih odbornikov, in posameznih za smrtnino za slučaje smrti vsle . ‘ do ioči. Tako za- članov. Delovati morajo za porast društva in Zveze, za takimi prispevki kot jih glavni °u dose gii starost 55 uresničenje idej, ciljev in namenov te ustanove. varovanje se ne dovoli članom, m v iožitve P*° š " (e) Vdeležiti se morajo seje glavnega odbora, gl. j e t ob bližnjem rojstnem dnevu °“ . se preneha ob upravnega odseka, ali pododseka. ako katerega pozove nje za tako zavarovanje, in zavaro J dn e starosti gl. tajnik po naročilu višje oblasti, v zvezi s rešitvijo obletnici certifikata, bližnjega rojs d jrektno ali ne- važne zadeve. 60 let elana . A ko izvira članova smrt a dvakrat - direktno vsled sledečih vzrokov, se ne w »ntov v enem letu, v sklad, ali ra več asesmen^rt smr tninskega zavarovank I .—fonpk. * voliti in biti izvoljen, nima pa pravice glasovati o skladih, v katerih sam ni zavarovan; sme se udeležiti sej bratskih društev, s pravico ki mu jo dajejo ta pravila. ia) Doižnost vsakega člana je, sprejeti in se ravnati po načelni izjavi, ustavi in pravilih ter sklepih gl. upravnega odseka in g\, odbora, referenduma in kon¬ vencije. Udeleži naj se najmanj vsake tretje redne seje društva, razven če je tako oddaljen, da se sej vdeležiti ne more, ali ako ga določbe teh pravil in drugi razlogi oproščajo, ali mu prepovedujejo. (b) Obiskati mora bolne člane prostovoljno in ka¬ dar jim tako naroči društveni tajnik; udeležiti se po¬ greba urmlega člana prostovoljno in ako tako sklene seja društva. Sploh mora pomagati bolnemu članu po svojih najboljših močeh in vsakemu drugemu članu, kadar je potreben pomoči. ic) člani morajo prijaviti vsak prestopek kadar¬ koli in kjerkoli ga opazijo. Kdor ve za prestopek, pa ga noče prijaviti na pristojno mesto, zapade sam kazni je in E"?* * Dediči. Točka 32. KDO SME BITI DEDIČ. Dediči do smrtninske zavarovalnine smejo biti krvni sorodniki, ali sorodniki po zakonu, zaročenci in zaročenke, neza¬ koniti otroci, zakoniti osvojeni otroci, in redniki, kakor tudi članova osebna zapuščina (Estate). (a) Za dediča sme biti imenovana tudi vsaka ne- sorodna oseba, ako član nima družine od njega odvisne za oskrbo in preživljenje, ako jo ima, da so otroci pol¬ noletni in soproga preskrbljena. Smrtnino se sme za¬ pustiti tudi ti Zvezi, njemu podrejenemu društvu, ali kakemu dobrodelnemu zavodu v Združenih državah. Z določbo dedičev imenovanih pod to podtočko (a) mora zapustnik podati razloge, zakaj je imenoval take dedi¬ če. Te razloge uvažuje seja gl. upravnega odseka, ali pododseka, in ako so upravičljivi, določbo potrdi in glavni tajnik jo vpiše v članski certifikat. (b) V slučajih, kjer je Zveza imenovana koristnica ali dedič do smrtnine kakega člana, se smatra vse od Zveze plačane ali darovane svote v korist zavarovanja takega člana kot dolg na certifikat, in ako tak član kasneje spremeni dediča, ima tak dolg prvenstvo pri iz- plačitvi posmrtnine. (c) V prošnjo, ali v certifikat, ni dovoljeno staviti vpis, s katerim bi se dalo kaki osebi pravico določati dediče .ali delitev smrtninske zavarovalnine, ali kake druge podpore plačljive po ti Zvezi. ne zavarovalnine: ri pra vi pameti (a) Vsled samomora, ako je elan P ^ ali slaboumen, ali vsled poizkusa v pnžnini kot (b) ako služi, ali se vozi v, na, a J han ične na- potnik, ali drugače, kakega vozila zra čni polet, prave za podmorsko delo ali vožnjo, ali za aU (c) V 8 Vsled kriminalnega napada ali zlocina^d eina> (d) Vsled izgreda, vstaje ali 'Oji dejanja, v zvezi s istimi; vd ihania plina, bodisi (e) Vsled zavžitja strupa ah vdihanj prostovoljno ali drugače; vnlivom vpijan- (f) Vsled nesreč, ako je c an P°, d JP“' d °c istih; ljivih ali narkotičnih snovi, ah vsi'ed P' tih j am a ii (g) Vsled dela pri ali v prostori! odprttf^ prQg . podzemskih rovov ali, pri, na ; ah „ dni de iavec, kot tračnicah ,tiru ali kolodvoru, hot na tovornih ali pregledovatelj prog, ali kot kolodv • znamen j e - mešanih vlakov zavirač (brakeman) dajatelj (flagman). nmpiuieio smrt¬ ih) V slučajih smrti, kjer pravna om^uje o ^ nine vsled kateregakoli vzroka; v tak h sla f e J 11ive p0 plača le dvakratni znesek smrtnine P 5 “X' 39. ZNIŽANJE ZAVAROVALNINE.^ ali za tanek zuje tak ^ ija , črtanje, izobčen SuspenziJ a ’ m )zrednl Točk* »• lač ij iv istočasno, prvega dn e prispevek jeP plača do ali zadnega I seča i nk ^ ca V suspendiran, brez vsake^S skega stopi v veljavo s prvim S? : suspenzija sv Ro je elan suspendiran meseca-V c podpo re in odškodnine 2a N*? vice do bo*"! e je bil zavarovan, ter % racije, za da bi ga pilo treba o tem obi! JVl -asesment « d^ trch koledarskih mesejS? član nmre . suspenZ ij e . se smrtnino dedi? «4$ uveljavljenj zadržka ali ovire, odteeJf 651 hr drUŠt idne tfo endarakc mesece. Je Črtan ir, ,"' 'V te* zavarovalnine v vseh ne, brezfi bV nrispevki plačani po člani* za > 5 pa do časa l.o je postal suspen^' cer .kliučna last te Zveze izvzemši, akoT' določeno v certifikatu takega elana. I k* 46 PONOVNI SPREJEM V T&n, Član, sedaj ali v bodoče sprejet^ ^ MESECEV 1 suspendir8n radi neplačanega kl 3 V teku treh mesecev od pričetka) su sp » član sme izročiti Zvezi svoj certifikat in potmp£°šnje zaprositi za certifikat za znižano svoto smrtomske z^ (c) Ako je v certifikatu člana imenovan le en : edič, cerrif?kat n |adolžln mfčfsvotof ki°bi Stegnila presegati in je ta.dedič soprog ali soproga, ter sta postavno raz- jf ‘ vrednost novega, znižanega certifikata za poročena, ali ce dedinjstvo zapade vsled nezakonitosti dolo g eno starost plačevanja in starost certifikata. Do- uuiuucihj vso«luot -- .v »ovarn- kazov sposobnosti zavarovanja se za zmza j valnine ne zahteva. , „ rariI , n (a) Potom obvestila, ko izpolni in podpise uradno listino za tako svrho, se član sme odpovedati ‘ vanju v bolniškem skladu. Noben se pa ne moi 1 vedati zavarovanju za poškodbe in zavarovanju ali smrti dediča, ali če je dedič morilec zapustnika, ali da je za dediča imenovan kakšen dobrodelni zavod, ki je prenehal poslovati že pred smrtjo zapustnika, ali da veljavnost dedinstva zapade vsled katerega drugega vzroka, potem pridejo v poštev: soprog ali soproga, otroci, stariši, bratje in sestre, polbratje in polsestre, vnuk in vnukinje, nečaki in nečakinje, bratranec in hrodelnem^skladu” doWer*’je "zavarovan pod rednim sestrična, stric in teta kot dediči in sicer po redu kot certifikatom za smrtnino. Pod rednim certifikatom navedeno, tako da vsaka oseba v doticnem redu prejme zavarovani samo 2a smrt nino smejo biti le člani, ki se enak! del zavarovalnine ostali po redu pa so izključeni to zavarujejo ob pristopu v to Zvezo in pa taki, do dedsune, izvzemši kadar imajo priti v poštev otroci ip zavarovanje v drugih skladih, razen v smrtninskem, zapadlo skozi suspenzijo črtanje^ ali bi¬ vanja izven Združenih držav ali Kanade, ah vsled Ka “otroci’' v ti točki pomeni, da so kot taki smatrani tudi otroci, zakonito osvojeni ali, ki pridejo v družino potom žentive ali možitve, *to je: pastorki. Le-ti imajo polno in enako pravico do dedščine po umrlem članu, kot otroci krvnega sorodstva. V slučaju, da so dve ali več oseb. Imenovane za dediče in da kateri izmed dedičev, navedenih v certifikatu, umrje, ali da izgubi pravico do dedščine Iz katerega drugega vzroka, tedaj se njegov delež razdeli enakomerno na ostale dediče, ki so nave¬ deni v članskem certifikatu. V slučaju, da umrli član nima nobenega živega krvnega sorodnika, prednika ali naslednika do četrtega kolena, tedaj se smrtnino izplača članovim nedoločenim dedičem ,ali zapuščini. (d) Pri označbi dedičev je vedno merodajno krstno ime in označba sorodstva, in ne priimek, v slučaju uravnave zapuščine zadeve, kjer je upis nejasen, po¬ manjkljiv ali nepravilen. Točka 33. SPREMEMBA DEDIČEV, član sme vsa¬ ki čas spremeniti dediče in imenovati druge od onih, ki so označeni v oporoki, in/ali v certifikatu. Zeljena sprememba dedičev mora biti spisana na uradno listi¬ no zvano SPREMEMBA DEDIČEV in član zapustnik jo mora svojeročno podpisati pred dvema pričama, od katerih mora vsaj eden biti uradnik društva, predsed¬ nik, ali tajnik. Ti dve priči morati člana zapustnika podpis potrditi s svojima podpisoma, član oddaljen od društva, mora prošnjo z navedbo novih dedičev podpi¬ sati pred uradno osebo, ki ima pravico sprejemati za¬ prisego, in ta uradna oseba potrdi zapustnikov podpis s svojim podpisom in odtisom uradnega pečata. Prošnjo za spremembo dedičev in certifikat je poslati v urad glavnega tajnika, in ta stavi upis novega dediča v cer¬ tifikat in ga vrne članu, prošnjo za spremembo dedičev pa shrani. (a) Sprememba dedičev, ako izvršena po predpisu tega člena, je pravomočna takoj, ko je izvršena. Ako se iz kakega razloga nove označbe, dedičev ne more upoštevati, da je nje legalnost dvomljiva ali nezakonita, in če zapustnik umre, predno se zadevo izčisti in zrav¬ na, je namen spremeniti dediče priznan. Skozi ta na¬ men so vse obstoječe označbe dedičev neveljavne in za¬ varovalnino se izplača krvnemu sorodstvu, po redu kot je navedeno v točki 33 (c). Svedočbo nameravane spre¬ membe dedičev, ako ni dejansko, pismeno izvršena in stara označba dedičev preklicana, se ne upošteva. Ce se gre za določitev veljavnosti označbe novih dedičev ali upis, ali odobritev glavnega upravnega odseka ali pododseka, se sme upis napraviti, ali odobriti nove de¬ diče tudi po smrti člana. Točka 34. IZGUBLJEN, ALI UNIČEN CERTIFI¬ KAT. član, ki izgubi svoj certifikat, ako je bil uničen, ali prišel na kakoršen koli način iz njegove posesti, sme zaprositi za nov, ponovljen (duplicate) certifi¬ kat. Prošnja za tak certifikat mora biti spisana na uradno listino, dobljeno iz glavnega urada, podpisano kega drugega vzroka navedenega v teh pravilih. (b) Pod označbo “Prošnja”, se misli uradno listino, ki je izdana po glav. upravnem odseku, ali pododseku, uporabljivo za take slučaje. Dokler se take listine, pra¬ vilno In popolno izpolnjene, ne prejiiie-v_glavnem uradu te Zveze, se nikdo nima pravice sklicevati na veljav¬ nost spremembe v zavarovalnini. Glavni tajnik potrdi spremembo v smrtninski zavarovalnini potom certi¬ fikata, za drugo zavarovalnino potom navadnega ob¬ vestila. Točka 40. ZAVAROVANJE POD PLAČANIM CERTIFIKATOM, član, ki je na podlagi prošnje, v za¬ meno za redni certifikat, prejel plačan življenski cer¬ tifikat pred pretekom 20 letne dobe plačevanja, ne mo¬ re ostati zavarovan v drugih skladih razen v smrtnin¬ skem, pod določbami plačanega certifikata, član pa, ki je plačeval prispevek za redni certifikat skozi 20 let, ali če je postal plačan, ali da je zapadel plačitvi po svoji določbi pred pretekom 20. let, sme ostati zavaro¬ van nadalje v drugih skladih pod pogojem, da je ases¬ ment v vse take sklade plačevan, razen v smrtninski sklad. Asesment. Točka 41. Vsaki član mora letno plačati dvanajst rednih asesmentov v vsaki sklad, ali v razred sklada, v katerem je zavarovan. Asesment v smrtninski in bol¬ niški sklad se plačuje po določenih lestvicah, po sta¬ rosti bližnjega rojstnega dne ob času pristopa. Zahte¬ van asesment je sledeč: (a) (b) (c) (d) (e) -po smrtninski lest- osebe .ki ima prayico zaprisege, v smislu določil točke 33. za spremembo dedičev. Na tako prošnjo se izda le prepis izvirnega certifikata, ki ostane v veljavi, dokler ni izvirni certifikat najden. Za novi, ponovljeni certi¬ fikat je plačati pristojbino 25c. Zavarovalnine. Točka 35. člani sprejeti v Zvezo se smejo Zavaro¬ vati, ali zavarovani biti, za posmrtnino pod načrti za¬ varovalnih certifikatov, ki so v veljavi in za druge pod¬ pore tu naprej naveden, pod pogojem, da je zavarova¬ nje v vsakem posameznem, ali v vseh skladih, odobril glavni zdravnik. (a) člani, ako ni njih zavarovanje omejil glavni zdravnik, v starosti od 16. do 45. leta ob bližnjem rojstnem dnevu ob času zavarovanja, se smejo zavaro¬ vati za smrtnino v svoti po $250., $500., $1,000.. $1,500. ali $2,090.; v starosti od 46. do 50. leta, za svoto $250., $500., in $1,000.; v starošti od 51. do 55. leta, pa le za svoto $250.00. (b) člani zavarovani za smrtnino, v starosti do 50 let, se smejo zavarovati tudi za odškodnino in v obeh razredih dobrodelnega sklada skupno in ne ločeno. (c) člani, ki so zavarovani v vseh skladih označenih pod podtočko (b) te točke, se smejo zavarovati tudi za bolniško podporo, ako niso nad 50 let stari. (d) Vsaki član, ki se zavaruje, ali je zavarovan, pod to točka, podtočkah (a), £S n kak m pravicam, k. jih ima ali ki so j, ^ točko ali tem. pravili. Sprejem n držanj^ nrispevkov člana, v slučaju da član ni bil ^ zdravju ob času plačitve takih prispevkov, ne ^ tako osebo za člana in ne opravičuje njo in >3 dediče do zavarovalnin, najsibodo kakoršne^.;' f„ držanje takih prispevkov ne tvori odpov^N točke ustave, pravil, ali do kake druge zakomuS tP 7veze Nobena namera suspendirane osebij ponovno član ne stopi v veljavo in postane na drugače, kot če je taka oseba dejansko zdravju ob času plačitve zaostalih prispevkov r : nlačitev je in tvori jamstvo dobrega zdravja 8 k, v famstvo ni resnično, je certifikat člana in varovanje brezpravno in neveljavno. (a) Noben član, suspendiran radi nepla inrtnino se i; $250.00; $500.00; $1,000.00; $1.500.0 glasno z zeljo iKisamcznega člana pravil. 'a) SPLOŠNE DOLOČBE ZA C; spevki, katere se zahteva za zavarc članov, temelje na Amc obrestmi po 4% in 3' 4 % n E> leto. V SMRTNINSKI SKLAD vici za načrt zavarovanja V BOLNIŠKO-ODŠKODNINSKI SKLAD’ Za bolniško podporo po lestvici; Za poškodnine in operacije 12 centov. V DOBRODELNI SKLAD: Za starostno pod¬ poro 7 centov; 1 za izredne podpore 3 cente. V UPRAVNI SKLAD: Člani zavarovani samo za smrtnino 15 centov. ° elani zavarovani za smrtnino, poškodnino in operacije 18 centov. 111 člani zavarovani za vse podpore 23 centov elani zavarovani pod podtočkama (a' in (b) ™ , aI ; samo za gotove podpore, morajo nakladno plačevati se 3 cente v dobrodelni sklad, za LeSne po d - (f) ertifikatno Indemnity) po^do^očbo^teirpraGk mo^jop’^^ nakladno še 20 centov od $1000 zavsrovni, - b ‘ acevatl rimski sklad, poleg rednega prispevka ® V Smrt ’ i puvpioanu člani zavarovani pod dvema ali več od člana-prosilca in prič, ali javnega notarja, ali druge gevati^naklarmn^ smrtninsk ega asesmenta p'™ ioločb točke cev . at . 1 . centov v upravni sklad, za vsaki MENT. Asesm^U D rodm N in K i? r ^ii^ r , PLAČ ' A A SES- kot tudi društveni prispevek, ie plačlitv i? raz Pisan, vsakega meseca društvenemu tajniki. Ji- prve § a dne pooblaščencu, ali zastopniku pooblaščene^, nje f ov emu upravnem odseku, ali pododseku brez po^hn° glavnem tila razen te določbe in kdor ga nc nu - b ? Ba obves - dne tekočega koledarskega m»seca do zad nega Društveni tajniki, ali zastopniki Zv»J suspendiran, članski asesment. s točnim poročnom nT™ 10 plačan nemu blagajniku, da ga ta projme ne dP ° ati 3lav - dan po zaključku vsakega meseca kasne Je kot tretji Točka 43. IZREDNI ASESMENT T , m ali povišani asesment sme razpisati dm ' doda t- v poslovni dobi enega leta ki £ v ? lavn i odbor ako izdatki kateregakoli sklada aU 31 ‘ d ^embrn £°^ ke :, Tak izredni, sa ) ca uso ti citi, in pr asesment morajo plačati vsi člani aa Povišani plačujejo asesment v dotični sklad a n ° Vani v ali, ki za svoje zavarovanje - d ’ ah - ' r— J ’ ‘ dodatni ali iro v razred sklada a! i dobro- času in po načinu rednega ment. * ^ f ^ 2 OPu STrr : v m aSGS " 31. decembra. preostaS% d ° b i- ki eta k ,^ EE ' entom enega sklada i- nač i dvem ™ ena sif “ • {feffirrs rwavuv. Lil mau Ai določati, da je pivo časno zavarovanje spevke plačane v pr so bili prispevam z v icinši, da tudi .sinr zahteva plačevanje pa certifikati enciov plačevanje prispevkov sh morajo poleg drugega d< čamh prispevkov za prvo vzdrževanje rezerve v smislu Illinois za kalkulacijo rezerve. . Za to v 'Ndersi C ki a n redlllh ' ampak ’ C J za Seliti nlačevari £ S e e8a d ° dainega certifikata, a ne “ bližnjega 60 rojstn a™ ' kati Pr ‘ spevk ov zatuko Zavarovanj redmh 'cmiHkamv'V- vetah'* rrnčka 50. ZAMENJAVA CERTIFIKATA 1 zamenjati certifikat za kako vrsto načrta’ v ;« an Sevanja, ne nižjega, in prejeti v poravmlf^ p Mrcino rezervo na izvirnem ecrtifikatii ™;1 naV1 za "Sie starosti člana, ali certifikata, ali oboje^svnt 11 Soče zadolžbe izvirnega certifikata se prinese na "Točkami- PLAČAN CERTIFIKAT, član ki ip vrnil certifikat m prejel za njega pi ača n zavarovalni certifikat: član katerega certifikat je ostal v velfav fvnzi avtomatično posojilno določbo certifikat« £ «an, mojega certifikat je postal plačan skozi iztečeno ločilno dobo, je dolžan zadostiti vsem točkam m?®,”? določbam in odredbam te Zveze, izvzemši piaK i prispeva za smrtnino, v namenu, da ostane rili 1 stoječ član vati plačal.' šo zadolžba napram' certifikatu! ki zlhteva P." .ti no 5% na leto. Kadar zarinil ,,_ , eva prispevkov p ? ? mrH ***"»! Brekimenje niaoevanja v ootrJltn! 5?' kl sledl smrti - Sveta Certifikata plačljiva USTANov?m U, , ak0 živi ' ob koncu 20-tega leta. USTANOVNO ZAVAROVANJE DO 60. LETA First Year Term ( Knd °wment at Ane 60 ) m American Experience 3i/ a % Starost to» MESE£NI PRISPEVEK ZA starost $250 $500 Sionu sin vati take izredne smrtninske prisplvke^auUsmp vat ‘so razpisani po določbah teh pravil in čf^so plačani, so zadolžba napram certifikatu, ki zahteva obresti po 5% na leto. Kadar zadolžba z narastlimi obrestmi jednači rezervi vsebovani na takem certifl- katu, tedaj certifikat postane brezvreden in nevelja¬ ven . Kadar član, kateremu se je izdal gori omenjeni certifikat- m zavarovan za druge podpore in da ne Ičuje prispevkov v upravni sklad, tedaj je tak član smatran za ‘neenakopravnega” člana Zveze in vse njegove članske pravice prenehajo, izvzemši take ka¬ tere obstoje skozi določbe zavarovalnega certifikata 1 Točka 52. NEZAPADLJIVE VREDNOSTI CER¬ TIFIKATA. V slučaju da član ne izpolnuje določb ustave, pravil, sklepov m predpisev te Zveze, ali da je skozi drugega vzroka črtan ali izključen, članske pravice in vrednosti, katere ima pod pogoji in do¬ ločbami certifikata, ne zapadejo, ostanejo nadalje nedotaknjene in veljavne. Točka 53. IZBIRA PORAVNAVE POD POGOJI CERTIFIKATA . Vsak član, zavarovan v smrtninskem razredu zavarovalnine, ima pravico izbrati načrt za poravnavo smrtninske podpore; določiti sme način čas in svoto, ki se naj jo plačuje koristniku v obrokih’ kot določa certifikat ali kakor se član in ta Zveza redinita. Ako član ne napravi nikake izbire, potem preide ta pravica na koristnika. Ob času, ko so po¬ datki o smrti člana predloženi in odobreni, se ima izročiti Zvezi certifikat, Zveza pa v zameno izda do¬ datno pogodbo z določbo odplačil posmrtnine v smislu izbranega načrta. Koristnik, kateremu je bila dodatna pogodba izdana, nima pravice prodati, zamenjati iz¬ ročiti, prepisati, darovati ali zadolžiti bodoča izplačila pod tako dodatno pogodbo brez posebnega dovoljenja člana. Točka 54. RAZDELBA CERTIFIKATOV. Vsi čla¬ ni, premeščeni iz plačevanja prispevkov po N. F. C. 4 % smrtninski lestvici v plačevanje po American Ex- perience smrtninski lestvici s 4% obresti, pod izjemni¬ mi pogoji zamenjave certifikatov, zamenjanimi in izdanimi po 1. septembru, 1936, in med 1. januarjem, 1937, so označeni za člane razreda A. Vsi člani, pristopli, na ali po 2. januarju, 1933, ki plačujejo prispevke po American Experience 4% pla¬ čilni lestvici in oni, ki so premestili svoje zavarovanje iz plačevanja prispevkov po N. F. C. za plačevanje po American Experience smrtninski lestvici s 4% obresti s 1 . septembrom 1936, ali preje, so označeni za člane razreda B. Vsi člani, ki pristopijo na ali po 1. januarju, 1937, v to Zvezo, v načrte zavarovanja s plačevanjem pri¬ spevkov po American Experience 3%% smrtninski lestvici, so označeni za člane razreda C, zavaroval¬ niškega oddelka odraslih članov. Člen 55. Plačilne lestvice SMRTNINSKE PLAČILNE LESTVICE NAVADNO ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE (Ordinary Life) First Year Term American Experience V/ z % 0.8:5 0.87 0.01 0.9G 1.01 $1500 $2.01 2.64 2.69 2.73 2.78 2.82 2.87 2.91 2.97 3.02 3.08 3.14 3.20 3.26 3.32 3.39 3.45 3.53 3.60 3.69 3.77 3.86 3.95 4.05 4.16 4.26 4.37 4.49 4.62 4.74 $2000 $ 3.48 3.52 3.58 3.64 3.70 3.76 3.82 3.88 3.96 4.02 4.10 4.18 4.26 4.34 4.42 4.52 4.60 4.70 4.80 4.92 5.02 5.14 5.26 540 5.54 5.68 5.82 5.98 6.16 6.32 $1500 $ 5.09 5.09 5.10 5.10 5.12 5.12 5.13 5.15 5.15 5.16 5.18 5.19 5.21 5.22 5.24 5.25 5.27 5.30 5.81 5.34 5.37 5.40 5.43 5.48 5.52 5.57 5.63 5.69 5.75 5.82 $2000 $ 6.78 6.78 6.80 6.80 6.82 6.82 6.84 6.86 6.86 6.88 6.90 6.92 6.94 6.96 6.98 7.00 7.02 7.06 7.08 7.12 7.16 7.20 7.24 7.30 7.36 7.42 7.50 7.58 7.66 7.76 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 51 32 33 31 36 38 39 40 41 42 43 44 45 40 47 48 49 50 $ 0.35 0.36 0.37 0.38 0.40 0.41 0.42 0.44 0.45 0.47 0.48 0.50 0.52 0.54 0.57 0.60 0.62 0.65 0.68 0.71 0.75 0.78 0.83 0.87 0.92 0.98 1.04 1.12 1.20 1.29 1.39 ^ 1.52 1.66 1.82 2.02 P « oni «* 4 - 04 8-08 ■L 0 »,2 nem Plačevanju je asesment sledeč za naslednje starosti ?? . * Jr.? zavarovalnine: 30 let $ 2 . 16 ; 31 let $2.25; 32 let $2.35; I 34 let * 2 - 57 : 35 let $2.70; 36 let $2.84: 37 let $2.98: 33 - e t $ 3 -l5; 39 let $3.33. — Posmrtnina plačljiva takoj po smrt! elana; prekinjenje plačevanja asesmenta z mesecem, ki Sieni smrti. — Svota certifikata plačljiva članu, ako živi, ob obletnici najbližji 60. letu starosti. Pod to lestvico se novih članov ne sprejema NAVADNO ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE ... . „ _ (Ordinary Life) First Year Term American Experience 4% MESEČNI PRISPEVEK ZA evki temelje na plačitvi posmrtnine takoj po smrti in prekinjenju plačevanja v mesecu, ki sledi smrti. 0-LETNO PLAČEVANJE ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE (20 Paj-ment Life ) . Year Term American Experience 3!/ 2 % Pod to lestvico se novih, članov ne sprejema 20-LETNO PLAČEVANJE ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE (20 Pa j’merit Life ) First Year Term American Experience 4% MESEČNI PRISPEVEK ZA Starost $250 $500 $1000 $1500 $2000 ](> $ 0.40 $ 0.80 $ 1.60 $ 2.40 $ 3.20 17 0.41 0.82 1.63 2.45 3.26 18 0.42 0.83 1.65 2.48 3.30 19 0.42 0.84 1.68 2.52 3.36 20 0.43 0,86 1.71 2.57 3.42 21 0.44 0.87 1.74 2.61 3.48 22 0.45 0.89 1.77 2.66 3.54 23 0.45 ( 1.90 1.80 2.70 3.60 24 0.46 0.92 1.84 2.76 3.68 25 0.47 0.94 1.87 2.81 3.74 26 0.48 0.96 1.91 2.87 3.82 27 0.49 0.98 1.95 2.93 3.90 28 0.50 1.00 1.99 2.99 3.98 29 0.51 1.02 2.03 3.05 4.06 30 0.52 1.04 2.07 3.11 4.14 31 0.53 1.06 2.12 3.18 4.24 32 0.55 1.09 2.17 3.26 4.34 1 33 0.56 1.11 2.22 3.33 4.44 34 0.57 1.14 2.27 3.41 4.54 35 0.58 1.16 2.32 3.48 4.64 36 0.60 1.19 2.38 3.57 4.76 37 0.61 1.22 2.44 3.66 4.88 38 0.63 1.25 2.50 3.75 5.00 39 0.65 1.29 2.57 3.86 5.14 40 0.66 ' - 1.32 2.64 3.96 5.28 41 0.68 1.36 2.71 4.07 5.42 42 0.70 1.40 2.79 4.19 5.58 43 0.72 1.44 2.88 4.32 5.76 44 0.74 1.48 2.96 4.44 5.92 45 0.77 1.53 3.06 4.59 6.12 40 0.79 1.58 47 0.82 1.63 48 0.85 ' 1.69 49 : ; 0.88 1.75 50 0.91 1.81 Prispevki temelje na plačitvi posmrtnine takoj po smrti člana; plačevanje se .preneha z mesecem, ki sledi smrti, a ne deli kot 20 let. Pod to lestvico se novih članov ne sprejema USTANOVNO ZAVAROVANJE, IZPLAČLJIVO OB 70 LETU (Endovvment at Age 70) Illinois Standard First Year Term 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 MESEČNI PRISPEVEK ZA American Experience 4% temelje na plačitvi posmrtnine lanuj no , tih se preneha z mesecem, ki sledi smrti, ali P° 20-LETNO USTANOVNO ZAVAROVANJE (20 Year Jindowment) . ,,, 0 - " American Experience 3/2% Po 20-letnem plačevanju je asesment sledeč za naslednje starosti za $1,000 zavarovalnine: 45 let $2.94; 46 let $3.10; 47 let $3.27; 48 let $3.46; 49 let $3.66; 50 let $4.10. Podlaga te lestvice je: Plačitev posmrtnine takoj po smrti člana; prekinjenje plače¬ vanja prispevkov z mesecem, ki sledi smrti, ali ob starosti 70 let člana. Plačilna lestvica za dvakratno smrtninsko zavarovanje (Table of rate for Double Indemnity Insurance) Mesečni prispevek za vse starosti od 16 do 55 leta bližnjega rojstnega dne člana, ob pristopu v to za¬ varovanje. Zavarovalnina Mesečni prispevek $ 250.00 . 5c 500.00 . 10c 1.000. 00 . 20c 1,500.00 . 30c 2.000. 00 . 40c Prispevki temelje na plačitvi zavarovalnine takoj po smrti člana, ako umre pred obletnico pristopa ob bližnji starosti 60 let in preklnjenja plačevanja pri¬ spevkov v mesecu, ki sledi smrti člana ali najkasneje ob obletnici certifikata ob bližnji starosti 60 let člana. Plačilna lestvica bolniškega sklada Veljavna za vse člane, ki so vstopili ali prestopili v kak bolniški razred na ali po 1. juliju, 1932, Mesečni prispevek po starosti bližnjega rojstnega dne ob času pristopa v bolniški sklad. Točka 56. Nihče nima pravice tožiti to Zvezo za posmrtnino na podlagi certifikata, ali za odškodnino, odpravnino ali za bolniško podporo na podlagi do¬ datnih zavarovalnih izkazil (riders), dokler niso za¬ dostni dokazi o smrti člana in/ali opravičenosti do smrtnine, bolniške podpore, odškodnine ali odpravnine predloženi glavnemu upravnemu odseku, kakršne je želel prejeti, niti, ako ne vloži tožbe tirjatve na civilnim sodišču v teku dveh let po smrti člana, ali po dnevu ko je član zbolel ali se poškodoval in ne, dokler ni sporna zadeva glede podpor, odškodnin ali odpravnin rešena po najvišji sodni oblasti (prizivni inštanci) te Zveze. (b) ZAPAD PRAVIC DEDIČEV. Dediči, imenovani kot taki v zavarovalnem certifikatu umrlega člana, ali njih zakoniti varuhi, zgube pravico tirjatve dedščine, ako v teku dveh let od dneva smrti člana-zapustnika ne zahtevajo izplačitve smrtninske zavarovalnine. Zahteve po izplačitvi dedščine morajo biti ustmene, ali pismene poslane na ime te Zveze na naslov: Chicago, Illinois. Oglasi v časopisih niso merodajne prijave za izplačitev zavarovalnin, v smislu te točke neizplačano zavarovalnino pravim dedičem se po preteku dveh let od dneva smrti člana izplača krvnim sorodnikom umrlega člana po redu določe¬ nem v točki 32 (d) teh pravil, ali nedoločeni za¬ puščini. Bolniška podpora Točka 57. Vsak dobrostoječ član, ki je zavarovan v bolniškem skladu in ki prebiva v Združenih državah ali Kanadi, je upravičen do bolniške podpore v smislu določil teh pravil, ako postane vsled bolezni ali po¬ škodbe popolnoma onemogel. Društveni tajnik mora biti obveščen bodisi osebno ali pismeno o načinu one¬ moglosti, in sicer v teku treh (3) dni, in slednji mora sporočiti slučaj v glavni urad. Bolniška podpora je izplačljiva pet (5) dni po prvem zdravniškem obisku pod pogojem, da se je član javil bolnega pri društvenem tajniku tekom prvih treh (3) dni; ako se naznani pri društvu kasneje kot tri dni po prvem zdravniškem obisku, tedaj teče bolniška podpora s dnem take prijave, po odbitku prvih pet dni. Kadar je prijava bolnim pismena, tedaj se smatra datum poštnega žiga na ovitki kot dan prijave. Glavni odbor sme na svoji seji zaključiti, da se bolniška podpora prične tri (3) dni po prijavi bolnim. Vsi bolniški slučaji so podvrženi omejitvi in restrikciji, k je ozna¬ čena v kasnejših točkah. Točka 58. Novi člani so upravičeni do bolniške podpore devetdeset (90) dni po sprejemu V bolniški razred, člani, ki so prestopili iz mladinskega oddelka, so upravičeni do bolniške podpore petinštirideset (45) dni po prestopu. Glavni upravni odsek ima pravico preklicati in črtati zavarovanje V bolniškem razredu vsakemu članu tekom prvega (1) leta po sprejemu, ako dobi dokaze, da je član navedel napačne infor¬ macije glede svojega zdravja, družinske zgodovine ali posla. V vseh takih slučajih bolniška podpora zapade, in Zveza povrne vse prispevke plačane v bolniški razred. Točka 59. Bolniško podporo se izplačuje na urad¬ ne bolniške nakaznice, ki jih preskrbi Zveza, in katera imajo za izpolniti zdravniki. Samo one nakaznice so izplačljive, katere je izpolnil zdravnik medicine (M.D.), ali zdravnik istih kvalifikacij. Zdravniško spričevalo mora vsebovati popolne podatke o dobi onemoglosti in vrsti bolezni ali poškodbe, število zdravniških obiskov in druge podatke, ki jih zna od časa do časa Zveza zahtevati. Bolniki morajo biti obiskani po zdravniku najmanj vsaki sedmi (7) dan tekom dobe onemoglosti, izvzemši v 'slučajih daljših bolezni ali poškodb, kjer so tedenski obiski nepotrebni. V vseh takih slučajih odloča glavni zdravnik. Bolniške na¬ kaznice morajo biti izpolnjene in predložene društveni seji v odobritev mesečno. Po prejemu nakaznice v glavnem uradu se izplača bolniško podporo do zadnje¬ ga dne meseca, za katerega je Zveza prejela članov asesment. Točka 60. O SVOTI bolniške podpore odloča bol¬ niška kreditna lestvica, ki sloni na dobi zavarovanja, in DOBA prejemanja podpore je odvisna od omejitev in restrikcij, ki so kasneje navedene. Tekom prvega leta zavarovanja v bolniškem razredu zamore član prejeti trideset (30) dni CELE podpore in stodvajset (120) dni POLOVIČNE podpore, in za vsako nadaljno leto zavarovanja dvajset (20) dni cele in štirideset (40) dni polovične podpore, dokler ni dosežena naj- višja svota kredita, ki je $1,250.00. Pri računanju skupne svote prejete podpore se upošteva vse svote prejete po 1. januarju, 1920. CELA podpora pomeni en dolar ($1.00) na dan, POLOVIČNA pa petdeset centov (50c) na dan. Bolniška kreditna lestvica Doba zavarovanja v zvezi s bolniško podporo po¬ meni dotični čas zavarovanja, ko so bili prispevki v bolniški razred neprenehoma plačevani. Kadar je svota kredita za gotovo člansko dobo izčrpana, ne more član biti upravičen do nadaljne podpore, dokler si nakladne svote kredita na zasluži. Ako v lestvici določena svota kredita ni izčrpana, se razliko šteje članu v dobro in isto zamore prejeti v bodočih slučajih. Omejitve bolniške podpore Točka 61. Noben član ne more prejeti več kot devetdeset (90) dni cele podpore tekom katerekoli, dobe dvanajst (12) mesecev za eno ali več bolezni ali poškod. Na podlagi bolniške kreditne lestvice in drugih omejitev in pogojev označenih v teh pravilih se plača bolniško podporo za sledeče dobe: (a) Ne več kot DVA TEDNA (14 dni) se plača za; vnetje mandeljev (tonsils); adenoidov (adenoids); gripo; za navadne prehlade (coryza); za bolehanje pred večjo operacijo, izvzemši slučajev, ki so drugače kriti v teh pravilih. (b) Ne več kot TRI TEDNE (21 dni) se plača za; za lažjo želodčne bolezni in lažje bolezni na drobili — vnetje želodca (gastritis), želodčni krč (colitis), zaprtje (constipation) in vnetje malega črevesa (en- teritis); za bolezni, ki niso po zdravniku natančno dognane, in označene le kot “napaka želodca, pljuč, jeter ali obisti,” ali s drugimi nejasnimi izrazi. (c) Ne več kot ŠTIRI TEDNE <28 dni) se plača za: težke prehlade; influenco; akutno vnetja sapnika (acute bronchitis); za vse vrste lahkega revmatizma, živčnega in mišičnega trganja (arthritis, neuritis); za lokalna vnetja ali prisade; za okrevanje po opera¬ ciji za zlato žilo (hemorrhoids), na modniku (varico- cele), v nosni votlini (septum, sinus and ethmoid); za vnetje v ušesu (otitis media) in nosu, ki ne po¬ trebuje operacije. (d) Ne več kot DVA MESECA (60 dni) se plača za: okrevanje po težki operaciji, za katero se izplača tudi operacijsko podporo; za pljučnico; vnetje prsne mrene; legar (typhoid fever), škrlatinko (scarlet fever); mrzlico (malaria); za akutne slučaje revma¬ tizma, sciatike in trganja (acute, inflammatory rheu- matism, arthritis, sciatica, neuritis, and gout); pre¬ tegnjen hrbet ali lumbago; za uljesa in vnetje krčo- vičastih žil (varicose veins and varicose ulcers). (e) Ne več kot SEST MESECEV (182 dni) se plača za: izgubo roke ali zlomljeno kost v roki, ali rami; za oslepelost ali izgubo očesa radi bolezni ali odstranitve potom operacije; za uljesa v želodcu (ulcers of the stomaeh). (f) Ne več kot ENO LETO (364 dni) se plača za: zlomljene kosti v nogi, ali stopalu, ali v kakem drugem delu telesa, ne omenjene preje; za slaboumnost, ako se bolnik nahaja v umobolnici; v vseh slučajih stalne onemoglosti radi izgube udov, ali radi izgube rabljenja istih, kjer je član upravičen do odškodnine. Izvzeti so slučaji, ko se bolnik po enoletni popolni onemoglosti še vedno nahaja v bolnišnici radi ne¬ pravilne vložitve ali gnitja kosti. Točka 62. V vseh ostalih slučajih bolezni in po¬ škodb, ki niso posamezno navedeni v teh pravilih, plača Zveza bolniško podporo za dobo zdravljenja in popolne onemoglosti, toda v nobenem slučaju ne več kot dve (2) leti zaporedoma. Glavni zdravnik pa ima pravico od časa do časa odobriti nadaljno pod¬ poro, ako so mu predloženi nadaljni dokazi onemo¬ glosti v slučaju komplikacij. Točka 63. Bolniška podpora je' izplačljiva le za čas popolne onemoglosti (total disability), pogojno s prejšnimi omejitvami. Ako se dokaže, da je član zmožen opravljati lahko delo, akoravno ne svojega poklicnega dela, preneha prejemati bolniško podporo s dnem, ko je taka zmožnost ugotovljena. Zmožnega za lahka dela se smatra tudi vsakega člana, katere¬ mu dovoli zdravnik neomejeno kretanje na prostem. V vseh takih slučajih odloča glavni zdravnik kedaj bolniška podpora preneha, in njegov odlok je mero¬ dajen za Zvezo. Obiskovanje bolnikov Točka 64. Bolniki imajo biti obiskani po društve¬ nih obiskovalcih najmanj po enkrat na teden, ako se nahajajo doma in bivajo v razdalji pet (5) milj od društvenega sedeža, člani, ki bivajo od pet (5) do deset (10) milj od društvenega sedeža, morajo biti obiskovani kot odloči društvena seja. V vseh drugih slučajih se bolnike obiskuje kot odloči bolniški tajnik. Potne stroške za obiskovanje bolnikov plačajo obisko¬ valci sami do svote dvajset (20) centov obojestransko; društvo do zneska petdeset centov (50c) obojestran¬ sko; Zveza, ako presegajo stroški petdeset centov (50c) obojestransko. V nobenem slučaju pa Zveza ne plača potnih stroškov bolniških obiskovalcev, ako se obisko¬ vanja ni zahtevalo iz glavnega urada. Ako član ne . more biti obiskan od krajevnih obiskovalcev radi razdalje, mora zdravnik podpisati svoje spričevalo pred javnim notarjem, ali kakim drugim javnim uradnikom, pred katerim je mogoče napraviti zapri¬ sego. Ako se bolni član nahaja v bolnišnici, sanitori- ju, ali v kakem drugem zdravniškem zavodu, katere¬ mu načeljujejo priznani zdravniki medicine, tedaj za¬ dostuje uradno potrdilo take bolnišnice, sanitorija ali zavoda. Ako bolni člani niso redno obiskovani po društvenih članih kot predpisuje ta točka, tedaj jim Zveza ne plače bolniške podpore, dokler društvo s suspenzijo ne kaznuje obiskovalcev, ki so zanemarili svojo dolžnost. Ako društvo noče kaznovati takih obiskovalcev, tedaj sme glavni upravni odbor kaznovati s suspenzijo, ali drugače, celo društvo. Sumljivi bolniki Točka 65. V slučaju dvoma, ali nezadostnega do¬ kaza onemoglosti, sme bolniški tajnik zahtevati, da se sumljivi bolnik podvrže posebni zdravniški preiska¬ vi pri zdravniku, ki ga on izbere, ali ki ga društvo priporoča. Stroške take preiskave plača Zveza, ako je član pronajden popolnoma onemogel; ako pa pre¬ iskava dožene, da član ni popolnoma onemogel, tedaj trpi stroške zdravniške preiskave član sam, in nje¬ gova podpora preneha s dnem zdravniške preiskave. Vse potrebne listine za posebno zdravniško preiskavo preskrbi Zveza. Ako preiskava dožene, da boleha član vsled druge bolezni, ne one, ki jo je navedel zdravnik in pravo bolezen prikril v namenu, da bi član prejel bolniško podporo, tedaj bolniška podpora takoj preneha. Od takega člana se zahteva, da povrne vso podporo pre¬ jeto na račun prikrite bolezni, in ako omenjena pod¬ pora ni poplačana v teku dveh (2) mesecev po pre¬ jemu opomina, tedaj se odkloni sprejeti od člana redni asesment in se ga suspendira. Ako tak član nadalje noče povrniti zahtevane svote, tedaj se ga črta iz Zveze. V slučaju smrti takega člana, ko je zavarovalni certifikat še v veljavi, se dolgovano svoto odtegne od posmrtnine. Nevarna dela Točka 66. Ako član zboli ali se poškoduje pri, ali vsled opravljanja dela ali službe, ki je v točki . označena kot nevarno delo, tedaj je upravičen le do dve tretjini (2/3) svote, ki je drugače plačljiva za tak slučaj bolezni ali poškodbe. Posebno zdravljenje Točka 67. Ako se bolnik zdravi dalj časa brez vidnega uspeha, tedaj sme Zveza odrediti, da se član podvrže zdravljenju po specijalistu, ali v bolnišnici, pod pogojem da to priporoča tudi glavni zdravnik. Ako se bolnik noče podvreči taki zahtevi, tedaj izgubi pravico do vse bolniške podpore od dne, ko je bil o tem obveščen po društvenem tajniku pismeno, ali osebno pred pričo. Nedognane bolezni Točka 68. V slučaju bolezni, ki so označene kot “sclerosis, locomotor ataxia, tabes dorsalis, lues CNS” in drugih venerologičnih bolezni, mora poleg rednega zdravniškega spričevala biti priložena še posebna iz¬ java od priznanega laboratorija, kjer je bila bolezen diagnozirana potom izrednih preizkusov. V vseh takih slučajih odloča glavni zdravnik, ako je podpora iz¬ plačljiva ali ne na podlagi določbe glede spolnih bolezni. Nesprejemljive nakaznice Točka 69. Površno, pomanjkljivo in nejasno iz¬ polnjene bolniške nakaznice in spričevala mora bol¬ niški tajnik vrniti. Nakaznice s ponarejenimi označ¬ bami ali podpisi se zavrže, izvzemši ako zdravnik poda izjavo, da je vsled.tehtnega vzroka napravil popravke. Točka 70. Vsak bolnik se mora točno ravnati s določbami pravil glede bolniške podpore, navodil svo¬ jega zdravnika, društva in upravnega odseka. Vsi prestopki so kaznjivi na podlagi pravil. Točka 71. Ako bolani član ne more prejemati in oskrbovati bolniške podpore radi fizičnega ali dušev¬ nega stanja, ali radi značaja onemoglosti, tftdaj se izplačuje njegovo podporo osebam, ki so od člana odvisne. Ako ni odvisnih oseb, tedaj se podporo pridrži v Zvezini blagajni in isto izplača članu po okrevanju, ali v slučaju članove smrti njegovim dedičem, ali članovi zapuščini. (a) Bolniška podpora je izplačljiva le članu, ali osebi, ali osebam, ki so označene v ti točki. Bolniška podpora ni podvržena nikakemu osebnemu 1 dolgu osebam ali zavodom, in Zveza odklanja vsako zahtevo za podporo v zvezi s takimi dolgovi. Porodna nagrada Točka 72. Ob času rednega ali nerednega poroda se izpiača članici, ki je zavarovana za bolniško pod¬ poro, $15.00 bolniške podpore za dobo 30 dni; po pre¬ teku 30 dni pa ji teče podpora kot drugim bolnikom. V slučaju, da članica zboli po porodu za kako drugo boleznijo, ki nima stika, niti ne izvira vsled poroda, tedaj je upravičena do bolniške podpore petnajst (15) dni po porodu. Za nereden porod se smatra le slučaje, kjer je nosečnost trajala nad štiri mesece in pol (4%). Za izplačitev porodne nagrade za redne porode za¬ dostuje tozadevno društveno potrdilo na bolniški na¬ kaznici, v vseh drugih slučajih pa mora biti pred¬ loženo zdravniško spričevalo, ki mora vsebovati po¬ trebne informacije. Poleg zgoraj omenjene podpore za redne porode, se izpiača še nadaljnih pet dolarjev ($5.00) v prilog zavarovalnine novorojenčka v razredu A ali B mladin¬ skega oddelka. Prošnja za pristop takega otroka mora biti odobrena po društvu ne kasneje kot tri (3) mesece od dne rojstva, sicer nadaljna nagrada ne pride v poštev. Ako pa novorojenček umre predno je prošnja za pristop uradno odobrena, tedaj se označe¬ no svoto izplača materi. Odobritev podpore po društvu Točka 73. Vse bolniške podpore morajo biti odo¬ brene na društveni seji in nakaznice podpisane po predsedniku in tajniku, in opremljene s odtisom društvenega pečata ter odposlane v glavni urad za izplačitev. Tajnik mora označiti na vsako nakaznico število glasov za in proti izplačitvi. Ako navadna večina prisotnih članov glasuje proti izplačitvi, tedaj se izplačilo odkloni. Ako večina prisotnih članov glasuje za izplačilo, tedaj mora predsednik zaslišati vse one, ki nasprotujejo izplačitvi, in glasovati se mora ponovno po zaslišanju. V vseh slučajih, kjer manj kot tri četrtine (%) prisotnih članov glasuje za izplačilo, ima za odločati seja upravnega odseka. Bolniški obiskovalci poročajo na seji predno se glasuje o podpori. Točka 74. Ako kateri bolniški obiskovalec poroča na seji o bolniku laži, ali če glasuje proti podpori le iz osebne mržnje, mora biti tak član kaznovan, in sicer prvič z ukorom, drugič s suspenzijo in tretjič s črtanjem iz bolniškega sklada. Točka 75. Društvo, ki nakaže bolnemu članu pod¬ poro do katere isti po pravilih ni opravičen, mora isto povrniti Zvezi v svoti, ki se mu je izplačala. Društvo, ki se temu protivi, mora seja glavnega upravnega odseka kaznovati v smislu pravil s suspen¬ zijo. Nepravilno izplačano podporo se sme odtegniti od vsake podpore. Točka 76. Član, ki je izgubil bolniško podporo potom sklepa društva, bolniškega tajnika ali glavnega upravnega odseka, ima pravico pritožiti se v teku 30 dni po dnevu, ko je bil o sklepu obveščen, in sicer po instancah. Ako tega ne stori v omenjeni dobi, za- parie njegova pritožba. Točka 77. Za umobolnost se splačuje bolniško pod¬ poro za dobo enega leta bolezni pod pogojem da jo je član toliko upravičen prejeti pod izplačilno lestvico bolniške podpore in, ako slaboumnost ne izvira iz bo¬ lezni, za katero ta Zveza bolniške podpore ne plača. Po enoletni bolezni mora biti bolnik zdravniško preiskan in ako je spoznan za neozdravljivega, se izplača odprav¬ nino za izstop iz bolniškega oddelka. Ako je bolnik ože¬ njen, in da je soprog ali soproga živa, in da sta živela na enem naslovu, se le-ta smatra za naravnega varuha bolnega člana, kateremu se izplačuje ali izplača bolniško podporo in odpravnino, proti pobotnici, kakoršno želi dobiti glavni tajnik za izplačano odpravnino. Ako bol¬ nik ni oženjen, sta smatrana za naravnega varuha sta- riša, ali samo oče, ali mati, ako je eden izmed teh mrtev; ali če je bolnik vdovec ali vdova in ima odrasle otroke, so ali je oni, ki je v oporoki člana imenovan za koristnika posmrtnine, in le-ta je opravičen prejeti bolniško podporo ali odpravnino, ali v slučaju, da jih je več, skupno. Ako bolnik nima svojcev, starišev, sopro¬ ge, soproga ali doraslih otrok, potem Zveza upravlja gotovino, nastalo skozi neizplačano bolniško podporo in odpravnino. Zveza kot upravitelj skrbi, da se mesečne prispevke plačuje iz gotovine bolnika do časa, da je iz¬ črpana. če bolnik prej umre, se preostanek gotovine iz¬ plača koristniku ali koristnikom članove posmrtnine, ako so le-ti krvni sorodniki do četrtega kolena, drugače zapade gotovina Zvezi, bolniškemu skladu; ako bolnik ozdravi, da ga sodnija prizna za zdravega, se mogoči preostanek gotovine njemu ali nji izplača. V slučaju, da je slaboumnemu bolniku postavljen od sodnije oskrbnik njegovega premoženja, ima le-ta pravico pred vsem drugim sprejeti vso do tedaj neporabljeno goto¬ vino bolnika. Slaboumnost kot tako se smatra za bole¬ zen šele tedaj in od časa, ko je bolnik sprejet v kakšen zavod ali v bolnišnico. Lahki znaki slaboumnosti, ki do¬ voljujejo biti članu na domu, se smatrajo za boleh¬ nost, za katero se bolniške podpore ne plača. Točka 78. Vsak član, ki je dobil obvestilo od društ¬ venega tajnika, mora obiskati bolnika v teku 48 ur, ali mora društvenega tajnika obvestiti, zakaj ga obiskati ne more. Opravičljiv vzrok neobiska je: ako,je član sam bolan, odsoten, zaposlen skozi redno delo, ali težka bolezen v družini, ali kak drugi vzrok, odobren po društveni seji. Prepričati se mora o bolnikovem stanju in o bolezni ter zabeležiti na bolniško nakaznico dan obiska in jo podpisati. O obisku, kako in kje in v kakem stanju je našel bolnika, mora poročati na prvi seji in sicer ustmeno; ako pa je iz kateregakoli vzroka zadr¬ žan od seje, pa pismeno, če obiskovalec opazi pri bol¬ niku kaj sumljivega, ali je prepričan, da bolnik simu¬ lira, mora to takoj sporočiti društvenem tajniku, ki mora odrediti strogo preiskavo v smislu pravil. Točka 79. Da se izvede točke tega člena glede obiskovanja bolnikov, mora društveni tajnik upeljati sistematično obiskovanje bolnikov in obveščati člane po vrsti ne oziraje se na krajevne razmere in okolščine. Tajnik lahko zahteva od vsakega bolniškega obisko¬ valca odgovor, da je prejel njegovo obvestilo in bolnika obiskal. Točka 80. Ako je bolniški obiskovalec po bolniku ali njegovi družini nedostojno sprejet, sme društvena seja kaznovati bolnika z odtegnjenjem od enega do sedem dni do vse podpore, kakor zaključi društvena seja po temeljitem razisku slučaja. Kedaj zapade bolniška podpora Točka 81. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza ne plača bolniške podpore v sledečih slučajih: (a) Iz mladinskega oddelka prestoplim članom, ki še niso zavarovani petinštirideset (45) dni od datuma sprejema v bolniški razred. (b) Novim članom, ki še niso zavarovanj tri (3) me¬ sece od datuma pristopa. (c) članom, ki še niso zavarovani eno (1) leto, za sledeče bolezni: živčno in mišično trganje, za revma¬ tizme vseh vrst—sciatika, myositis, gout in lumbago; kronične bolezni jeter, ledic, pljuč, srca in trebušnih organov; rak; jetika; bolezni na umu; kronična golša; vnetje mandeljev in adenoidov; slabokrvnost; zlata žila; krčovičaste žile in uljesa na istih; za vse kronične bolezni, ki imajo izvor pred vstopom v bolniški razred. (d) Za spolne bolezni in bolezni označene v točki —. (e) Za bolezni in poškodbe, ki so nastale vsled čla¬ nove lastne krivde, ali vsled opojnih pijač, ali pri igranju za denar, ali vsled uporabe narkotičnih snovi, ali vsled poizkušenega samomora. (f) Za nepopolno onemoglost in za nezadostno zdravljenje. (g) Suspendiranim članom za dobo, za katero ases- irient ni bil plačan ob času kot določajo ta pravila. (h) Za bolezni, ki so nastale ali izvirajo vsled no¬ sečnosti, mesečnega čiščenja in spremembe časa (me- nopause). (i) članicam pred pretekom 30 dni po porodu, nered¬ nem porodu ali splavu. . (j) članicam za porod predno poteče polnih sedem (7) mesecev od datuma zdravniška preiskave za spre¬ jem. (k) članom v inozemstvu (izven Združenih Držav in Kanade) in onim, ki so se preselili in niso prestopili k lokalnem društvu tekom trideset (30) dni po selitvi. (l) Bolnim članom, ki se brez vednosti društva in brez dovoljenja zdravnika odselijo izven sedeža in delokroga svojega društva. i (m) Vsem članom, ki ne upoštevajo nasvete svojega zdravnika in se ne ravnajo po pravilih te Zveze. (n) Bolnim članom v poboljševalnici, ječi ali dru¬ gem zavodu za kazen. (o) članom, ki bolehajo za bolezni ali napake, ki po mnenju zdravnikov rabijo operacijo. V tem so vklju¬ čene kile "vseh vrst, vnetje mehurja, žolča in ledic, gobe in izrastko (tumors) vseh vrst, vnetje ženskih Spioinp določbe Točka 145. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza prizna popolno enakopravnost članov, in kjer je v pravilih beseda “član" ali “članstvo,” “delegat” in “odbornik,” pomeni obenem moške in ženske člane, delegata in delegatinjo, odbornika in odbornico. Točka 146. Joslovni jezik SSPZ je slovenski in angleški. Točka 147. V vseh pomanjkljivih, nejasnih ali iz¬ puščenih točkah in določbah pravil odloča seja glavnega odbora, na podlagi splošnega smisla načelne izjave, ustave, zapisnika in občnega mnenja zadnje konvenci¬ je, pravomočno in neovrgljivo. Točka 148. V točkah, kjer je smisel slovenskega besedila različen od angleškega, je merodajno angleško besedilo. Točka 149. Vsaki član sme brezplačno prejeti od društvenega tajnika pravila, in njih določbe poznati; nepoznanje določb pravil ni opravičba za njih kršitev. Točka 150. Ustava, pravila, predpisi, pogoji in urav¬ nave v članskih certifikatih, sedaj v veljavi ali kasneje sprejete, so brezpogojno obvezne za vse sedanje in bodoče članstvo, brez ozira in izjeme. Točka 151. Glavni odbor, ali glavni upravni odsek, ima pravico delati reklamo za Zvezo, kadarkoli, kjerkoli in kakoršnokoli se mu zdi umestna. Točka 152. Vsa naročila, za uradne potrebščine, ki stanejo $100.00 ali več, se morajo razpisati in naročilo dobi tvrdka z najugodnejšo ponudbo. Prednost pri vseh naročilih pa imajo tvrdke, katerih lastniki so člani Zveze; ki imajo vposlene člane Zveze, domače tvrdke in druge, vse pa morajo biti unijske, upravičene rabiti unijski znak. Točka 153. Bistven dodatek teh pravil je opravil- nik za društva in vse nadaljne določbe in odredbe, ki jih zna glavni odbor sprejeti za ravnanje rednih in mladinskih društev in za njih člane. Točka 154. Vse točke ustave in pravil tu natisnjene so bile sprejete in odobrene na in po 10. redni kon¬ venciji, meseca maja, 1940, v Clevelandu. Ohio, in so v polni moči in veljavi za vse članstvo od vštevšega 1. julija, 1940, nadalje. 10. redni konvenciji SSPZ poklonila Tiskovna družba “Enakopravnost” Compliments of “Equality” Printing Co. to lOth Convention of SSPZ . ; .104 Seznam točk predlaganih novih pravil s kaza¬ lom, kje se je nahajala v sedanjih pravilih 68 -^ 44 - 5 . ~ " ~ -- 59 -246. 60 -247 in 252. 61 -248-9. 62 -250-1. 63 -253. (254-5 deloma odpa¬ dejo, ali so drugod.) 64 -256 in 258. 65 -259,260 in 263. 66—t-261, 67 -262. 68 -264. 69 -265. 70 -266. 71 -267, 268 in 275. 72 -269. 73 -270. 74 -271. 75 -272. 76 -273. v 77 -274 s popravkom. 78 -276. 79 -277. 80 -278. 81 -279. 82 -280-2. 83 -283. 84 -284-6. 85 -287. 86 -308-9. 87 -310. 88 -311. (312 črtana, ker je že pri bolniški podpori.) 89 -313. 90 -314. 91 -315. 92 -Nova. 93 -288. 94 -300-2, 294-5 in 305-7. 95 -Nova. 96 -303-4. 97 -289. 98 -293. 99 -296. 100 -290. 101 -291. 102 -294. 103 -292 in 297-9. 104 -Nova. 105 -316-7. (318 spuščena.) 106 -319-322. 107 -323. 108 -324. 109- 110 - -825-6. -327-8. (329 črtana v ce¬ loti, ker je brez pome¬ na.) Ul-333. 112 -331. 113 -330-4. 114 -332. 115——335. 116_337-342. (343 manjka v starih pravilih.) 117--344-47. 118-355-9 in 349. H9_348. (349 je deloma pod novo točko 118, deloma pod točko bolniške pod¬ pore, zato je členu: POTNI ČLANI, izpu¬ ščena.) 350-4. 120 -360. 121 -375. 122 -376. 123 -Nova. 124 -361-364. 125 -170-173. 126 -174-177. 127 -181-188. 128 -190-197. 129 -198-212 (Med temi so stare točke 207-211 čr¬ tane.) 130 -89 do 95 in 98. (Med te¬ mi je točka 94 izpuščena v novi točki, ker je dru¬ god omenjena.) 131 -102, 103 in 145 s dodat¬ kom. 132 -97. 133 -100. 134 -101. 135 -99. (del samo.) 136 -96 in del 99. 137 -Nova. 138 -133 in 134. 139 -135 in 136. 140 -137 s dodatki. 141 -138 do 144. (145 je pod novo točko 131). 142 -146 do 151. 143 -168 in 169. 144 -152 do 167. (Med temi je stara točka 156 drugod zapopadena.) 140- 146- 147- 148- 149- 150- 151- 152- 153- 154- - 868 . -369. -370. -371. -366. -367. -373. -374. -372. -377. -365, je tu črtana, ker j e drugod omenejna. 375 obsega novo točko “FE DERACIJE.” 376 obs e ' ga novo točko “ATLET¬ SKI ODBOR.” POJASNILO l S podano preuredbo pravil Se morda kdo ne bo strinjal iz raz. loga, ker ne bo mogel najti sta¬ re točke, da bi jo primerjal 2 novo. Priznam, da jo je težko najti, a zagotovim, da so v Se stare točke zapopadene v novih z izjemo takih, ki so v starih pravilih dvakrat ali trikrat p 0 . novljene. Nova pravila se je skušala sestaviti tako, da vsaka točka predstavlja ali zapopada en predmet, ne da bi bila ena točka ali podtočka, še v drugi ponov¬ ljena, kot je bil slučaj v starih pravilih. Predvsem se je sku¬ šalo črtati vse besede, ki se jih lahko označuje za “prazne fra¬ ze,” ki so kar mrgolele v starih pravilih, a nič pomenile. Skrajšati in izboljšati se bi dalo še več, ko bi dopuščal čas baviti se z njimi nadalje in ako bi se jih hotelo pisati z besedami veščakov kot so odvetniki, aktu¬ arji in drugi, ki se izključno ba- vijo s takimi zadevami. Takim pravilom pa se navadno član¬ stvo upira. Hoče imeti pravila, ki jih razume in radi tega se ni vposlilo/nobenega veščaka, da bi jih sestavil. IVILLIAM RUS, gl. tajnik. f Razsodišča. Točka 125. Zvezino razsodišče obstoii i, delkov (instanc): Društvena porotaai L f tlrih od ' g i. odbor splošno glasovanje ali konvencij * ° dsek ’ (a) Vse prepirljive zadeve, obtožhe n im članom ali celim društvom radi kršeni posamez - drugih veljavnih zaključkov, obtožbe in ali gl- odbornikom radi nesposobnosti t a 5l tv ? nim ali zlorabe njihovih uradov in poslov dal le^H? 1 ^ Jenja sameznih članov ali celih društev kTsečuhFn ^ po ' godi krivica v kateremkoli oziru'od str ani Si Ji? “J 1 ™ štva ali Zveze, se mora rešiti pred razsol«* 1 a ’ dru " brezpogojno po vrsti od naj nižjega do n^vRi m S1Cer delka, kakor določa ta člen. Noben član nimt J Sa ° d ' iskati zadoščenja izven svojega društve n pravice društvo rešilo njegove zadeve; noben član in^K ni društvo nima pravice iskati zadoščeni e L n ° beno dokler gl. porotni odsek, gl. odbor splošno ^ ZveZe ’ ali konvencija ne reši njegove z?deve \^K° glasov anje nik ne sme iskati zadoščenji na konveSehf gl ‘ ? d l or - glasovanjem ali izven Zveze, dokle"ni nilin, splo ® mm rešena na sklepčni seji gl. odbora n Jegova zadeva (b) Društvena porota je prvo ne člane, društvene odbornike m rdavnl orih pos ® mez " so obtoženi kršenja pravil ali drugfhveliavmh kl ali če se hočejo pritožiti v katerikolizade^k? E pred društveno poroto. Kadar ie obtožene JeL j spada tedaj odpade društvena porota in gl pmotnf odl^ 5 ^ 0 ’ ri v tem slučaju prvo razsodišče ali cel a ohk tV ?" se giavni porotni odsek ne more zediniti £ gl odbor® ruke, ki so obtoženi prestopkov v zvezi s svniimi niškimi službami, velja večina ostalih gl odbornikov kot prvo razsodišče. 6 odpornikov (c) Kadar se gre za odklonitev bolniške odškod umske, operacijske, smrtninske ali druge nerw,, El . tajniku ali tajniku bolniškega sklada pravil, se sme elan pritožiti na sejo gl. upravnega odse ka ce m zadovoljen z odlokom tega odseka, le sme pritožiti na gl. porotni odsek in višja razsodišča v t a kih slučajih društvena porota odpade. Ako to odkloni glavni zdravnik je prvo razsodišče seja glavnega od- bora in vsa nižja odpadejo. s ° a oa Obtožbe in pritožbe Točka 126. Ako član krši katerokoli točko v usta¬ vi, pravilih, sklepe sprejete od gl. odbora ali gl. uprav¬ nega odseka, splošnega glasovanja in konvencije ie dolžnost vsakega člana, kateremu so prestopki znani' da o tem takoj obvesti društvenega predsednika ali tajnika ustmeno ali pismeno. Dolžnost predsednika ali tajnika je, da takoj imenuje dva člana v preiskovalni odsek ki morata v najkrajšem času zadevo preiskati in o rezul¬ tatu poročati odborniku, ki jima je poveril to nalogo (a) Društveni odbornik—predsednik ali tajnik—po¬ roča na prvi seji o obtožbi in prečita rezultat preisko¬ valnega odseka, če je bil prestopek ugotovljen po društ¬ veni seji, prevzame društvo vlogo tožitelja in tajnik mora pripraviti obtožnico v duplikatu, v kateri mora biti navedeno ime obtoženca, prestopek in sklep dru¬ štva. Obtožnico mora predložiti prihodnji seji, prepis obtožnice (duplicate) pa mora poslati v priporočenem (registriranem) pismu obtožencu s pozivom, da se v svrho zagovora udeleži društvene seje. V pozivu mora biti naveden čas in kraj take seje, in pismo oddano na pošto ne kasneje kot deset dni pred dotično sejo. Ako se obtoženi član ne zmeni za poziv, se pripozna za krivega in društvo sme izreči svojo razsodbo nad njim brez njegove navzočnosti, ter določiti kazen. To velja tudi za slučaj, da član prizna svojo krivdo na seji. (bi če je tožitelj ali toženec oddaljen, da mu vsled prevelikih stroškov ni mogoče priti k obravnavi, se mu mora dovoliti primeren čas, a ne več kot 40 dni, da ime¬ nuje sVoja zastopnika izmed članov društva. Zastop¬ nika mora pooblastiti pismeno, katero pooblastilo mo¬ ra hraniti društveni tajnik v društvenem arhivu. (c) Ako društvo ne zasliši svojih članov, ki so pod obtožbo, ko je prejelo obtožnico napram njim, ali ako jih ne kaznuje za dokazane prestopke, mora gl. porotni odsek kaznovati tako društvo radi neizpolnovanja dolž¬ nosti. (d) čn član misli, da.se mu v smislu pravil godi kri¬ vica v kateremkoli oziru ima pravico se pritožiti naj- prvo pri svojem društvu. Ako ni zadovoljen s sklepom društva, sme vložiti priziv na razsodišče po redu kot označeno v točki 125. (e) Nobene obsodbe ali kazni, izvzemši one, ki na¬ stanejo avtomatično vsled neplačanega asesmenta in drugih prispevkov se ne sme izreči nad članom ali društvenim uradikom, ako ni spisana obtožnica in pre¬ pis iste ižVočen obtožencu in da se po pravilnem pozi¬ vu na obravnavo nudi obtožencu vsa prilika za zago¬ vor, doprinešenje prič in dokazov o krivičnosti obtožbe. (f) Pritožbe se rešujejo posamezno, to je. da nobe¬ na stranka ne more v eni in isti zadevi vložiti več pri¬ tožb, dokler ni prva končana in o nji razglašen odlok Zvezinih razsodišč. Društvena porota Točka 127. Društvena porota sestoji iz članov dru¬ štvene seje. Vsaka stranka, tožitelj in obtoženec, izbe¬ re po dva člana, ki sta tožitelja ali zagovornika, ti štirje pa petega, ki je predsednik porote. Ako se prvi štirje ne morejo zediniti za petega, ga sme društvo izvoliti z nad- polovično večino glasov. Tožitelja, zagovornika in pred¬ sednik porete morajo biti dobrostoječi člani društva, pri katerem je obtoženec član. Za predsednika porote se ne sme voliti sorodnika tožitelja ali obtoženca, niti ne takega, ki ima stik pri trgovini ali pri delu s toži- tsljcm ali obtožencem. V slučaju, da obtoženec ali to¬ žitelj ne more dobiti pri svoje društvu zastopnikov, jih sme imenovati iz bližnjega društva. ta) Predsednik zasede predsedniško mesto in pred¬ seduje seji ves čas obravnave; imenuje zapisnikarja iz¬ med članov društva, kateri mora voditi natančni zapis¬ nik razprave in vpisati vsa stavljena vprašanja in od¬ govore na vprašanja. Pri porotni razpravi imajo bese¬ do le predsednik porotnega odseka, tožitelj, obtoženec ter njuna zastopnika in priče. Vsi ostali člani se udele¬ že porotne obravnave kot slušatelji. Predsednik porote mora strogo paziti, da je red in mir med razpravo. (b) Obe stranki morata biti osebno navzoči ali za¬ stopani po svojih pooblaščencih, ki pa morajo biti člani Zveze in se izkazati s pismenim pooolastilom, katerega izroče predsedniku porote in smeta pripeljati s seboj svoje priče, člane in nečlane Zveze. Porota sme od ne¬ članov zahtevati zapriseženo izjavo izpovedi, če se ji to vidi umestno ali potrebno. •c) Priče morajo govoriti resnico. Ge se pozneje dokaže, da so člani Zveze kot priče govorili neresnico in je bila vsled tega izrečena napačna razsodba, jih mo¬ ra društvo kaznovati z dvomesečno suspenzijo, prejšnja razsodba se razveljavi in ima se vršiti nova obravnava, ako ni že višja instanca izrekla svoje razsodbe, s kate¬ ro sta se stranki zadovoljili. . .. , ... (di Ko je končano zaslišanje, zaključi predsednik porote razpravo ter odredi, da se tožitelj, toženec in Priče odstranijo, dokler društvo ne izreče razsodbe. Potem da takoj ne glasovanje, da članstvo društva od¬ loči najprej, če je obtoženec kriv ali nekriv. Glasova¬ nje mora biti tajno, in glasovati morajo vsi elani, Ka¬ teri so bili ves čas obravnave navzoči. Tisti elani, materi niso bili navzoči ves čas obravnave, in tožitelj, toženec, njih zastopnika in priče ne smejo glasovati, niti n P obravnavi dajati navodila ali priporočati navzočim cia- nom, kako glasovati. V nobenem slučaju ne smejo le-u sami tvoriti' društvenega razsodišča. Pri glasovanju za kriv ali nekriv, odločuje .dvetretjinska večina oddanih glasov. _ , , , (e) Ako.se pri prvem glasovanju društva ne dob Potrebne večine za izrek 'kriv ali nekriv se ima gla¬ sovanje ponavljati, da se večino dobi; ako po tretje glasovanju ni izgleda, da bi se moglo dobiti P r ® dplsa * 0 število glasov, sme predsednik porotnega odseka raz- Pustiti poroto in zadevo prepustiti v rešitev višjemu razsodišču. Ako društvo s določeno večino &p ° zpa ° toženca krivim, predlaga predsednik P 0 . rotP ® 8a ° d ' jeio tri vrste-kazni, o katerih člani društva ta J p ° . 8 ' a fr ^ s J ov Kazen, za katero je oddanih polovično število b navzočih je v veljavi; ako pri prvem glas ° va ™p d n Dr °d- čanih polovično število glasov za nobeno / P .. laganih kazni, odpade ona, za katero je b dveh najmanj glasov in ponovno se glasuje o ostali« c ve Ko je razsodba izrečena, pokliče predsednik tožitelj m zatoženca ali njuna zastopnika v dvorano, J 'zid obravnave, nakar društveno poroto ra f pp “. ' vnqvp . Ako obtoženec ali tožitelj ne Pnde k porotni obravnavi, akoravno je bil pozvan s pnporočenm i tnom, najmanj 10 dni pred obravnavo ali ako ni po¬ oblastil dva člana Zveze za svoja zastopnika, da ga nadomeščate pri obravnavi, ga sme porotnik odsek mo jč ti za kazen. Ako se pa opraviči in v svojo opravič- bo navede tehtne razloge, se mora v teku 30 dni po prvi obravnavi, vršiti druga. (h) Ako je tožitelj član drugega društva kot obtože- nec, mora biti obtožnica podpisana od predsednika in tajnika, in potrjena z društvenim pečatom njegovega društva v dokaz, da je tožitelj dober član društva' in Zveze. Priziv na višje razsodišče Točka 128. Ako tožitelj ali obtoženec ni zadovoljen z razsodbo razsodišča, sme vložiti priziv na višje raz¬ sodišče in sicer najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je nižje razsodišče izreklo svojo razsodbo. Priziv vložen po preteku 30 dni se ne vpošteva in v veljavi ostane razsodba prejšnega razsodišča, izvzemši priziva na kon¬ vencijo potem ko jo zadeva bila obravnavana po vseh razsodiščih. Za stranko, ki je bila kaznovana in ki je v soglasju te točke vložila priziv na višje razsodišče, ostane prejšnja razsodba suspendirana, dokler ni iz¬ reklo svoje razsodbe zadnje razsodišče, na katero je stranka vložila priziv. (a) Alco se razsodba društva .društvene porote ali gl. porote tiče zadeve, v kateri so prizadeti interesi ali koristi Zveze ali Zvezinih skladov, sme seja gl. uprav- nega, odseka, ali gl. tajnik v imenu tega odseka, vlo- ziti priziv na višjo inštanco, dokler ne pride zadeva do tretje instance, to je, seje gl. odbora, katere sklep je za gl. upravni odsek sklepčen in merodajen. (b) Prizivi na višje razsodišče morajo biti spisani kratko in stvarno. Označeno mora biti, na katero in¬ stanco se pritožuje in zakaj ni zadovoljen z razsodbo prejšnjega razsodišča. Prizivna stranka mora priložiti tudi prepis zapisnika prejšnjega razsodišča. Za prizive na višje razsodišče naj služi članom sledeči vzorec. Kraj... dne . 19. Predsedniku porotnega odseka; (gl. tajniku) SSPZ: Cenjeni sobrat; Podpisani član društva št. f. . S. S. P. Z. nisem zadovoljen z razsodbo našega društva (razsodbo gl. porotnega odseka), ki je bila izrečena proti meni dne .. 194. Vsled tega vas prosim, da predložite mojo zadevo drugemu (tretje¬ mu) razsodišču v razsodbo. V prigibu pošiljam obtožni¬ co in zapisnik, porotne razprave (naznanilo) o sklepu gl. porotnega odseka in zraven navajam še sledeče fak¬ te v svojo obrambo, ki niso v zapisniku. Podpis. (c) Prizive na drugo razsodišče je poslati predsed¬ niku gl. porotnega odseka, za vse nadaljne pa gl. tajniku, član, ki se obrne za razsodbo na splošno glaso¬ vanje, se ne more obrniti potem na konvencijo ali obrat¬ no, temveč ostane sklep splošnega glasovanja ali kon¬ vencije pravomočen. (d) če so člani razsodišča pod obtožbo, se jih za dotični slučaj suspendira in zadevo reši višje razsodišče za obe instanci. V slučaju, da je pod obtožbo le en član, a ’i manj članov, kot se jih rabi za kvoroum, je razso¬ dišče pravomočno izrekati razsodbe. V slučaju enakosti glasov, da se ne more dobiti večine za razsodbo, pre¬ vzame mesto suspendiranega porotnika prvi namestnik glavnih porotnikov, in ta odloči. Suspendirani od raz¬ sodišča so le člani, ki so pod obtožbo. (e) član, ki ni zadovoljen z razsodbo prve, druge in tretje instance in ki želi predložiti svojo zadevo članstvu na splošno glasovanje, mora vložiti pri gl. tajniku po¬ trebno svoto denarja za pokritje stroškov splošnega glasovanja. Svoto določi gl. upravni odsek ali podod- sek. Ako splošno glasovanje izpade v prid člana, dobi založeno svoto povrnjeno, v nasprotnem slučaju pa svota ostane v Zvezini blagajni. (f) Stranka, ki predloži svojo zadevo članstvu na splošno glasovanje, mora v smislu pravil poslati svoj zagovor, kakor tudi obtožbo gl. tajniku, ki priobči celo zadevo v uradnem glasilu. (g) Vsaka stranka, ki se obrne na splošno glasova¬ nje, ima pravico izrabiti tri navadne kolone (stopce) v uradnem glasilu za obtožbo in/ali zagovor in sicer dva¬ krat, to je, teden po objavljenju obtožbe in zagovora, drugič, teden predno se splošno glasovanje prične. Kazni. Točka 129. Kazni so podvrženi vsi člani, društveni odborniki, cela društva in gl. odborniki ,če kršijo usta¬ vo in pravila, sklepe gl. odbora, splošnega glasovanja ali konvencije; dalje člani radi nespodobnega vedenja na seji; radi neopravičenega blatenja časti sočlanov, društvenih ali gl. odbornikov; radi hudobne grožnje napram sobratom, ali celo radi dejanskega napada na člana; radi delovanja zoper koristi društva ali Zveze; radi izkoriščevanja društvenega ali Zvezinega sklada ali skladov, ki prejmejo kako provizijo pri nakupovanju društvenih ali zvezinih potrebščin, sploh za vse prestop¬ ke, ki so kaznjivi po teh pravilih. (a) Vsako razsodišče sme kaznovati krivce od naj¬ milejše do najostrežše kazni, in sicer z ukorom, odvze¬ tjem članskih pravic od enega meseca do enega leta, to je, da ne smejo voliti ali biti voljeni, obdržavati ni- kakega urada, bodisi društvenega ali Zvezinega; dalje s suspenzijo do treh mesecev, v slučaju bolezni z odvze¬ tjem enodnevne do cele bolniške podpore; s črtanjem in odstavljenjem od društvenega ali glavnega urada, ali odborov. Ako glavni porotni odsek pronajde, da je član obtožil drugega člana iz osebnega sovraštva, in da je s tem škodoval društvu in Zvezi, na podlagi temeljitih dokazov, ima gl. porotni odsek pravico takega tožitelja takoj kaznovati brez nadaljnega dopisovanja.