NOVO MESTO, 23.12.1981 LETO XI.	ŠT.17
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 22Q0 izvodov — Ureja ga uredniSki odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan MoSkon— Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••<
uspešna prodaja
Le dobrih deset let je od takrat, ko smo v ' Labodu prvič v zgodovini našega kolektiva dosegli ! magično številko — milijardo starih dinarjev prodaje ! v enem letu.	'
V prvih decembrskih dneh leta 1981 pa smo dosegli fakturirano realizacijo za domači trg 85,883.855 000 S din, za izvoz pa 16,795.318.000 dinarjev. Skupaj smo torej zabeležili 102,679.173.000 starih dinarjev in s tem smo že presegli letni plan prodaje za 16,6 odstotkov.	!
srečno novo leto
1982!
Neglede na naše razpoloženje in voljo, se hitro izteka čas starega leta. V življenju vseh in vsakomur potrka vedno ob istem času dan Novega leta; dan, ko želimo pozabiti na težave in skrbi, ter smo pripravljeni oprostiti vsem, samo, da bi sproščeni podali roko delovnim tovarišem, znancem in prijateljem — vsakomur, ki ga srečamo in jim iz srca zaželeli, SREČNO NOVO LETO!
Prehod v Novo leto je tudi čas obračuna o vsem, kar nas je spremljalo in kar smo dosegli na prehojeni poti. Kljub življenjski resnici „da je življenje nenehen boj“, nam izkušnje in vera v svoje moči vedno potrjujeta upanje v stvarnost jutrišnjega dne. Ob tem je toliko bolj prijetno, če ta optimizem izvira iz lastnih dognanj in uspehov. Prav zaradi tega je ta enoten pomen in pojem „Novo leto“ za vsakogar tako različen.
V našem delovnem kolektivu je večina tistih, ki neprekinjeno delajo 10, 20 in celo več kot 30 let. Med njimi niso redki oni, ki jim je delo v naših tovarnah prvo službeno mesto.
Spoznanja in izkušnje kot proizvajalcev in samo-upravljalcev, prispevek in odnos do ustvarjenih sredstev, ocen in zavest, kaj pomeni za člane kolektiva in družbo Labod danes in jutri, so se njim globoko vtkala v smoter prihodnosti. Še posebej občutljivo razliko med preteklostjo in sedanjostjo tisti, ki so pred 20 leti v negotovosti o usodi današnje tovarne, pričakovali Novo leto. Tudi spomin na nerazvito Dolenjsko in na dolge vrste takrat nezaposle-
nih žena in deklet, a danes so vse zaposlene, nam upravičeno vliva zadovoljstvo, da smo ravnali pravilno in delali uspešno. Samoupravno in humano smo se obnašali tudi takrat, ko smo v stiski nesebično podali roko mnogim - danes našim članom delovnega kolektiva. Doglo vrsto let nazaj nismo poznali predaha. Znova in znova je prevladovalo hotenje in potreba — korak naprej! O tem ni potrebno pisati, ker je prepričljivih dokazov dovolj. To potijujejo tudi uspehi v letu 1981, med njimi ta, da smo že v začetku decembra prekoračili letni načrt prodaje za 16,6 % in vrednost prodaje lastnih izdelkov je presegla 100 milijard S din.
Navkljub temu bo koristno, da tudi ob tem Novem letu, kot smo to vedno delali do sedaj, dobro premislimo kolikšen in kakšen korak smemo, zmoremo in moramo storiti v naslednjem letu.
Dosedanji uspehi, stanje in naše sposobnosti so jamstvo za zaupanje v lastne sile s katerimi smo sposobni doseči, da bo tudi stabilizacijsko leto 1982 v Labodu uspešno.
V spodbudo naj nam ne bo le sedanje stanje, organiziranost in učinkovitost. Ozrimo se tudi nekaj let nazaj in si v številki 2 tovarniškega glasila iz leta 1974 oglejmo kako je ob prazniku podjetja in 50. obletnici obstoja tovarne, v slikah prikazana podoba nas in naših odnosov pod katerimi piše:
Delavka! V sebi združuješ delo v tovarni, materinstvo in
delo za družino. Si kot stroj, ki se ne sme ustaviti ne v tovarni ne doma. Tvoje delo dandanes znamo ceniti.
Tvojemu delu v tovarni dajemo iz leta v leto priznanje na najrazličnejše načine. Tudi nagradna ekskurzija v inozemstvo, k naši „zunanji" konkurenci in še kam, je ena izmed takih oblik.
Skupaj se veselimo delovnih zmag! Skupaj krepimo naše medsebojne odnose. Že zdavnaj smo spoznali, da so le-ti tista vez, ki nas najbolj čvrsto povezuje. Resni smo ob delu in veseli takrat, ko nanj pozabimo.
Ne skrivamo svojih veščin. Povabili smo druge, pokazali smo jim, kaj znamo, povabili smo jih na tekmovanje v šivanju. Ni nam bilo vseeno, ko smo opazovali sodelavce iz drugih obratov ali tovarn! Hoteli smo ostati najboljši in to želimo še danes.
Celo orožje nam je postalo dober znanec. Nič koliko ur je
bilo treba presedeti, da smo se mučili ravnati z njim. Danes smo močnejši še za eno spoznanje: težko bo tistemu, proti kateremu se bo boril ves mrod!
Svoje najbolje čuva lastnik sam. Nič koliko nevarnostim je izpostavljeno naše premoženje. Marsikatera; gasilska črpalka, cevi, ročniki itd. niso več neznanke. Obvladamo jih in po-zmmo. Nikoli ne vemo, kdaj nam bo to znanje lahko koristilo.
In pri vsem tem utrujajočem tempu dela in življenja se še vedno najde čas za šport in rekreacijo. Ta dejavnost združuje največ mladih. Mladi pa smo vsi.
Povezani ostajamo še potem, ko smo svoje moči izčrpali. Nadomeščajo nas mlajši. Ostajajo pa naši dosežki, plod mšcga dela. In nič ni lepše, kot živeti s tovarno še naprej in poznati utrip njenega življenja. Še vedno je naša in tudi ostala bo mša!
Taka je resnica o tebi, delavka, mati, gospodinja. Resnica, ki je nismo ugotovili, ampak smo se le spomnili nanjo. Stisnili smo si roke, si čestitali in si zapeli. “
Zahvaljujem se vsem zaposlenim v Labodu, organom samouprave in družbeno-političnim organizacijam za zaupanje in podporo in vam želim, da bi imeli tudi v letu 1982 in v naslednjih letih mnogo uspehov, zadovoljstva in osebne sreče.
Glavni direktor ZDRAVKO PETAN
* * * *+* * ***** *+********* ****+*+
★	*
* , :
*	Vsem našim bralcem |
| želimo	|
| srečno in zdravo	|
! leto 1982!	f
*	j •	*
|	Uredništvo f
*	★ *********************************************
doseganje
norme
Zakaj ne dosegamo sto-od-stotne norme je bil naslov okrogle mize v TOZD LOČNA, ki jo je organizirala mladina te temeljne organizacije. Tema kar sama kliče po udeležbi, po sodelovanju . . . toda udeležba je bila kljub temu minimalna - od devetintridesetih vabljenih mladih delavk, se je pogovora udeležilo le deset med njimi, tvorno pa sta sodelovali tudi sekretarka ZK v Ločni in pa socialna delavka, tov. Šventova. Preberimo si poročilo okrogle mize na temo „zakaj ne dosegam sto-odstotne norme“, ki ga je podala osnovna organizacija ZSMS TOZD Ločna:
Do novih ugotovitev nismo prišli — temu je vzrok gotovo tudi slaba udeležba. Toda določena stališča so prišla na dan — često je slišati, da je vzrok slabim rezultatom pogosto menjanje operacij. Strinjali smo se s tem, da ni prijetno v enem dopoldnevu zamenjati pet do šest delovnih operacij, res pa je tudi, da delavke ob tem dobijo bonifikacijo, ki nadomesti tako izgubljen dohodek. Če so bonifikacije pravilno razdeljene menimo, da ni vzroka za tarnanje glede večnega menjanja operacij. Gotovo je za mlade delavke ta oblika dela celo dobrodošla.
Podana je bila tudi ugotovitev, da smo nadvsem zadovoljni ob dobrih delovnih rezultatih, ko delavka „skoči“ za nekaj odstotkov navzgor; na drugi strani pa doslej še nismo zasledili, da bi nemudoma začeli odkrivati vzroke za primere padanja produktivnosti za včasih kar dvajset odstotkov. Prav bi bilo, da tudi temu problemu posvetimo več pozornosti in v dobro nas vseh skušamo odkriti, kaj naj bi bil vzrok tako naglemu padcu. Razumljivo je, da rezultatov ne dosegajo tiste delavke, ki so med nami šele leto ali dve (le te so se odzvale našemu vabilu), za ostale pa skoraj da ni opravičila. Tako mnenje je bilo podano tudi po pogovoru. Za vse tiste, ki se
Kontrola v TOZD Ločna.
kljub vabilu okrogle mize niso udeležile lahko torej menimo, da nimajo nobenih problemov. Ob tem pa se le še čudimo, kako to, da njihova produktivnost ni zadovoljiva.
So krive „čik — pavze", preveč klepetanja, morda težave doma . . . samo ugibamo lahko. Tehtnejše ugotovitve bi lahko podali brigadirji, ki nas pri delu celih osem ur opazujejo. Najbolj kritične bi lahko preverila tehnologija s tem, da bi spremljala njihov način dela in ugotavljala koliko taka delavka sploh lahko naredi.
Nekateri so naš sestanek morda vzeli bolj „za hec“ — češ, da je to spet ena od muh mladine. Pa temu le ni tako. Skušali smo slišati in skupaj ugotoviti, kaj vse vpliva na produktivnost med nami in kako pomagati tistim, ki norme ne dosegajo. Toda kot je že zapisano, kljub dobremu namenu odziva ni bilo. Vemo kako težki so danes pogoji za gospodarjenje, da se vsi borimo za boljšo produktivnost, za čim boljši izkoristek delovnega časa. Ampak očitno nekaterim to še ne gre v glavo. Radi bi dosegli, da se te odgovornosti zavemo vsi, in v teh prizadevanjih pomagali.
Vse kaže, da bo potrebno le ostro ukrepanje in storiti vse, da bi se delovni uspehi izboljšali. Tolikšno število delavk, ki ne dosegajo sto-odstotne norme, postaja že zaskrbljujoče. Pregledamo, da ta gibanja še naprej spremlja samoupravna delavska kontrola in, če ne gre drugače, da tudi ostro ukrepa.
zaostriti
odgovornost
Za poslovno leto 1981—82 je značilno to, da se bo odvijalo v izostrenih pogojih gospodarjenja. Nadaljevala se bo omejitev uvoza surovin, repro-materiala in strojne opreme. Po drugi strani bo splošna izvozna ofenziva povzročila, da bo prišlo tudi do občasnega pomanjkanja domačih surovin in repro--materialov. Vse to bo vplivalo tudi na nabavo surovin in repro -materiala za našo proizvodnjo. Pripravljeni moramo biti tudi na to, da bo proizvodni proces občasno moten zaradi pomanjkanja surovin ali pa, da se bo morda celo ustavil v posameznih temeljnih organizacijah. Po drugi strani vemo, da bo relativno zmanjšana kupna moč potrošnikov povzročila težave pri plasmaju naših izdelkov. Ob tem velja dodati tudi to, daje stanje v svetovnem gospodarstvu blizu recesij in da večina držav išče izhod v omejevanju uvoza. S tem imamo v grobem informacijo o vseh težavah s katerimi se bomo srečevali v poslovnem letu 1982.
Menim, da bo uspeh našega gospodarjenja v prihodnje odvisen predvsem od slehernega delavca in vseh služb, od odgovornosti in to predvsem od osebne odgovornosti do izpeljave svojih konkretnih nalog. Konfekcija kot nizko akumulativna dejavnost se zna kaj hitro znajti v težavah. Prav je, da smo s tem seznanjeni, kar pomeni
tudi, da poslovno leto pričakujemo pripravljeni, da organizirano in odgovorno pristopimo k proizvodnim nalogam v naši temeljni organizaciji.
Direktor TOZD TIP-TOP MILAN KAVČIČ
rokovnik oos v delti
Izvršni odbor OOS TOZD Delta je pristopil k vsebinskim in kadrovskim pripravam na občni zbor. V veliko pomoč pri tem je Priročnik za priprave in dobro izvedbo občnih zborov, kateri je zelo dobro sestavljen z vsemi dokumenti in navodili. Sprejeli smo rokovnik do kdaj morajo biti določene naloge in aktivnosti končane:
do 20. 12. moramo Občinskemu svetu ZSS Ptuj dostaviti seznam evidentiranih možnih kandidatov za 10 in nadzorni odbor ter druge organe v 00 do 25. 12. obravnavati kandidatne liste za člane 10, NO in drugih obravnavati poročila o delu v preteklem obdobju programske usmeritve za prihodnje, finančna poročila in finančni načrt
do 31. 12. opraviti organizacijsko-tehnične priprave na občni zbor, določiti datum občnega zbora.
Občni zbori morajo biti opravljeni v času od 15. 1. do 28 2 82
MAGDIČ MIMICA
z optimizmom v novo leto
Še nekaj kratkih delovnih in prazničnih dni nas loči od tistega dne, ko za trenutek pozabimo vsakodnevne težave, ugotovimo da le ni bilo tako hudo in si ob zdravici z optimizmom zaželimo srečno Novo leto.
Ni namen, da bi v tem trenutku do podrobnosti analizirali uspehe v letu, ki se izteka, vendar ne moremo mimo nekaterih stvari, ki so bile karakteristične za življenjski in delovni utrip v preteklem letu, kije bilo po pogojih gospodarjenja še težje in v katerem je vsaka delovna sredina morala res dokazati vso sposobnost premagovanja težav, odrekanja in veliko več delovne discipline.
Da je nam delavcem Laboda v TOZD LOCNA to resnično uspelo, dokazujejo rezultati dela, ki so najboljši v zadnjih letih, dokazuje pa tudi uspešno izdelana reorganizacija dela v eni izmeni, ki posebno v zadnjih mesecih leta daje take rezultate kot smo jih pričakovali.
Ne bomo posebej poudarjali tudi dejstva, da smo ob težavah na trgu vsled vse pogostejših pretrgov reprodukcijskih tokov imeli stalno delo.
Še več — sledili smo pobudi in možnosti naše družbe ter prevzeli dodatne obveze izvoza, kljub temu da smo aktivni izvozniki in tudi s tem dokazali našo sposobnost in pripravljenost reševati težavne naloge.
V letu, ki prihaja je naša osnovnželja, da bi še naprej tako uspešno in še bolje izpolnjevali zadane naloge, utrjevali medsebojne prijateljske, tovariške in delovne odnose ter še zadovoljnejši dočakali konec leta 1982, v katerem vam želim obilo sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov.
DIREKTOR TOZD LOCNA
pevke libne
Zbor TOZD Libna, ki ga srečujemo na naših prireditvah, vse pogosteje nastopa tudi izven Laboda. S svojo ubrano pesmijo razveseljuje poslušalce širom po regiji. Toda pevke same trdijo, da bi potrebovale še več vaj, saj po dve kratki vaji na štirinajst dni ne zadoščata za širjenje programa. Do teh težav prihaja predvsem zato, ker delajo pevke zbora TOZD Libna v dveh izmenah; prav to pa je tudi vzrok, da se bodo tudi v bodoče dobivale redkeje.
Poslušalci poznajo njihov program in kvaliteto, ki si jo je zbor pridobil z vztrajnostjo. Prav bi bilo, da bi jim v kar največji meri pomagali pri vztrajnosti in prizadevnosti, da bo zbor tudi v prihodnje obdržal svoj nivo, da bo program še razšiijal in še razveseljeval vse številnejše poslušalce.
ob izteku leta
Prišel je mesec december s katerim zaključujemo leto 1981. Leto ocenjujemo kot zelo uspešno. Dosegli smo rezultate kateri dokazujejo, da se vsi zaposleni zavedamo in trudimo, da kljub mnogim težavam med letom dosegamo rezultate, ki smo sijih zadali.
Dosegli smo več kot zastavljen plan in to kljub temu, da imamo število zaposlenih pod planom.
Pripomniti moram, da uskladitev časov, ki predstavlja 6 % ni malo saj morajo delavke za isti rezultat kot lani izdelati 4800 kom plaščev več. S predpostavko, da je rezultat kljub temu še nekoliko boljši kot v letu 1980 lahko rečem, da je to velik uspeh. Izkoristila bom to priliko, da dam vso priznanje za prizadevno delo delavkam kakor tudi proizvodni režiji in vsem zaposlenim v TOZD ,,Zala“ saj ob določenih konicah ura dve v TOZD „Zala“ ni pomenila konec dela, ampak se je delo nadaljevalo po potrebi. Dve sobote sta v proizvodnji na končnih fazah od-delale tudi delavke iz pisarne.
Res ni bilo lahko, posebno še ker pri takem tempu dela skrbeti, odgovarjati oziroma mora biti kvaliteta 100% ni lahko.
No težave so za nami. Naj naredimo majhen obračun še na samoupravnem delu.
V veliko zadovoljstvo in ponos nam je bilo v tem letu, daje bila svečana seja DS DO s podelitvijo priznanj najboljšim samoupravljalcem prav v TOZD „Zala“. Pripomniti moram, da je bilo zelo skromno saj naš mali TOZD ne razpolaga s prostori, ki bi ustrezali takim svečanim trenutkom.
Tudi obiski iz TOZD „Teme-nica“ in DSSS so nas razveselili. Želimo, da bi tudi v naslednjih letih tako sodelovali in nas kljub oddaljenosti in nevarni soteski Zali še obiskali.
Imeli smo tudi nekoliko drugačne obiske. To je bil obisk republiške inšpektorice iz varstva pri delu tov. ing. Škof Ružiča. Ta nam je naložila tudi nekaj dela, ker je ob pregledu ugotovila določene pomanjkljivosti, vendar kot kaže, bomo vse to lahko opravili do konca leta.
Ob izteku leta imamo skupaj z obračunom za nazaj tudi plane v naprej.
Kaj bo prineslo novo leto? Vsekakor težave lahko pričakujemo. Ker pa ocenjujemo naše službe zelo dobro, se upamo trditi, da bo tudi v letu 1982 šlo in, da bomo dosegali rezultate s katerimi bomo zadovoljni.
Dela in skrbi nas čaka veliko. Pred nami so volitve, katere zahtevajo veliko pozornosti in dela.
Na področju SLO ima TOZD ,,Zala“ tudi še veliko dela. Upamo, da bomo dobili v letu 1982 pomoč z nekoliko prioritete, saj je planirano za leto 1981 izpadlo zaradi nujnosti del v drugih TOZD. Ob obisku tov. DO Labod iz področja SLO je bilo ugotovljeno, da ima TOZD „Zala“ najmanj narejenega, oziroma veliko za tako mlad TOZD, saj nas na podlagi tega že vključujejo v občinske akcije-
Ob vsem tem razmišljanju vidim, da stopamo v novo leto zadovoljni in z vso odgovornostjo, ter, da se zavedamo težav, ki nas čakajo v letu 1982, katere pa z dobro organizacijo in pridnim delom upamo prebroditi.
Ob zaključku bi izkoristila priliko in bi zaželela vsem zaposlenim v DO LABOD Srečno in uspeha polno Novo leto 1982.
direktorica TOZD ZALA ALBINA TUŠAR
V letu 1981 je veljalo v TOZD Zala, od kjer je tudi naš posnetek, največ skrbi visoki kvaliteti izdelkov.
ali delamo ob izteku leta tudi osebne inventure?
Pravkar se bo izteklo še eno leto in prav je, da si napravimo tudi vsak svojo inventuro oziroma pregled, kaj smo naredili, kaj je od tega dobro in kaj slabo, in česa nismo storili, pa bi lahko oziroma bi bili morali, pa smo iz kakršnih koli razlogov zanemarili ali celo pozabili.
Vsi vemo, še bolj pa bi se morali zavedati, da predstavljamo vsak zase tudi mi tisti najmanjši delček v mozaiku naše družbe, ki jo pogosto tako radi kritiziramo, ne misleč na to, kaj smo, oziroma česa nismo prispevali k takšnemu stanju, ki nam pogosto ni po volji. Kar vprašajmo se, ali smo res storili vse v okviru svojih možnosti in sposobnosti, pa najsibo to doma v družini, v svoji krajevni skupnosti, v delovni organizaciji, kjer smo zaposleni in morda kot delegati v organih in organizacijah, kamor smo bili izvoljeni?
Ne, tako podobnih ljudi in s tem seveda tudi take družbe kot celote ni, zato pa moramo večkrat napraviti tak pregled, da bi lahko na osnovi tega pravila in še kolikor toliko pravočasno reagirali in ukrepali, oziroma usmerili svoje napore tja, kjer je najbolje potrebno. Le tako bomo pozitivno prispevali svoj delež na naš boljši danes in jutri in hkrati tudi z izboljšanjem vse slabšega gospodarskega stanja naše družbe.
In ker je to glasilo naše delovne organizacije, naj se omejim le v tem okviru, hkrati pa naj mi tisti, ki te zadeve bolj poznajo oprostijo, če česa ne vem ali ne poznam. Gotovo nas je takih več in še želja po spoznanju in lastnimi hotenji po sodelovanju tudi nekaj pomeni.
1)	V vseh naših TOZD in v DSSS se bodo in se še vršijo popisi vseh sredstev in njihovih virov, terjatev in obveznosti, itd. Veliko število delavcev je direktno vključenih v popisne komisije, od vseh nas pa je precej odvisno, da bodo inventure izvršene pravočasno in kar
najbolj popolno. Le iz pravilnih popisov bomo lahko videli dejansko stanje stvari, ki smo jih dolžni popisati in le tedaj bomo lahko pravilno ukrepali.
2)	Ob vsakem trimesečju v letu razpravljamo o naših periodičnih obračunih, ki nam vrednostno izražajo kako smo v konkretnem obdobju gospodarili. Še posebno skrb pa bomo morali posvetiti razpravi ob zaključnem računu oziroma takoj po izteku leta, da bi lahko takoj v naslednjem letu posvetili vso skrb za boljše delo in odpravljali pomanjkljivosti in zavore, ki negativno vplivajo na naš gospodarski razvoj.
In spet je izredno pomembno, da bomo v teh stabilizacijskih naporih sodelovali vsi in spodbujali drug drugega tako k delu kot tudi k pravilnemu usmerjanju. Težke gospodarske razmere v svetu zahtevajo od nas vseh še posebej hitro reagiranje in kar največ naporov za povečanje storilnosti, ki je najbolj oprijemljiva veja našega dokaj trhlega drevesa.
3)	Letos je mednarodno leto invalidov. Tudi v naši delovni organizaciji jih imamo nekaj,da ne govorimo o tistih, ki so toliko prizadeti, da niso niti zaposleni ali pa za njihovo zaposlitev nismo kot družba v celoti dovolj poskrbeli. In kaj smo na tem področju letos storili v Labodu? Smo morda preverili ustreznost dela njihovim zmožnostim in v tej zvezi tudi njihova nagrajevanja po delu? Smo morda nudili ustrezno zdravljenje ali predavanje za izboljšanje ali vsaj lajšanje njihovega zdravstvenega stanja? Smo morda sodelovali v razpravah kot delegati na občinskih ali republiški ravni in kaj smo kje uspeli?
Zanimivo bi bilo videti te-odgovore in veselilo bi me, če bo v njih več take resnice, ki je pozitivna.
4)	30. oktober je bil dan varčevanja. Glede na gospodarske težave in v želji za boljši in stabilnejši kos kruha pa je prav, da je dan varčevanja sleherni
dan v letu in seveda predvsem za slehernega državljana naše skupnosti. Prepogosto pa je ta poudarek le na „delavcu“ in še posebno v panogah gospodarstva, medtem, ko se v našem ljubem negospodarstvu, ki ga kot vemo financira gospodarstvo, igrajo nogomet z žulji teh „delavcev“.
Naj mi bo oproščeno zaradi izrazov, a kaj ko že nekaj let razpravljamo o tem, kako se neopravičeno dvigajo osebni dohodki v negospodarstvu, kako tam neopravičeno rastejo investicije, kako se pretirano širi nepotrebna administracija itd. Gospodarstvo pa seveda tako iz dneva v dan leze v težji položaj in če k temu dodamo še težke gospodarske razmere v svetu, bo potrebno od vseh nas veliko več naporov za odstranitev takih nepravilnosti in s tem izboljšanje gospdarskega polo-
žaja. Ravno v tej zvezi — glede varčevanja in glede pravih stabilizacijskih naporov bi lahko veliko povedali, pa vendar menim, daje povedanega že dovolj po vseh mogočih sredstvih javnega obveščanja in je le skrajni čas, da preidemo vsi od besed k dejanjem.
Zato pa je potrebno veliko dobre volje, naporov in samo-odpovedovanja, ki ga pa v naši družbi mnogi žal niso vajeni.
5)	Deseti december je dan človekovih pravic, sprejet oziroma potijen pred triintridesetimi leti. V tej zvezi so bile na mednarodni ravni sprejete številne deklaracije in resolucije od katerih pa se mnoge povsod žal ne spoštujejo in tako ni čudno, da številni narodi v svetu še niso samostojni, še bolj številni pa so kljub zadostni količini hrane v svetu, lačni in od lakote tudi umirajo. To pa je za moj skromen razum pretežko poglavje, zato zaključujem z mislijo, ki velja za naša tla: „Skrbimo za lepše odnose med ljudmi, delajmo več in bolje in branimo to kar imamo!"
Pa srečno, zdravo in uspešno novo leto vam želim.
ANICA NOSE
Še sam sebi nisi vselej zvest, pa bi ti bili drugi. Dvakrat zine, trikrat zlaže Zanesi se nase, povleci se vase.
Tnalo bi se prej udalo Čistemu je vse čisto.
Redki toda dragi so nam trenutki, ko se usedemo skupaj. Kljub zaostrenim gospodarskim pogojem upamo, da bomo v letu, v katerega vstopamo, več skupnih srečanj delavcev Laboda.
povzetki s seje io ds
Izvršni svet delavskega sveta delovne organizacije se je sestal 19. decembra in v osrednjih točkah dnevnega reda razpravljal o samoupravnem aktu o medsebojnih razmeijih pri združevanju dela in sredstev ter pridobivanju in razporejanju skupnega dohodka v poslovanju v in samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in organiziranju posebne finančne službe, obravnaval pa je tudi predlog smernic za plane TOZD, DSSS ter DO za leto 1982.
K obema sporazumoma je bilo posredovanih precej pripomb, tako, da je izvršni odbor sklenil, da je zaradi tega potrebno pripraviti čistopis obeh samoupravnih sporazumov. Več o obeh aktih pa smo že pisali v zadnji številki našega glasila.
Predlog smernic za plane temeljnih organizacij, delovne skupnosti skupnih služb in delovne organizacije predvideva v letu 1982 naslednja izhodišča:
Število zaposlenih bo na 1879, od tega v neposredni proizvodnji 1377 zaposlenih. Pred nami je 2192 delovnih ur in približno 141 milijonov minut. Razmerje pri proizvodnih minutah je 55 odstotkov za domači trg in 45 odstotkov za izvoz, kar pomeni, da predvidevamo občutno večji izvoz kot je bil v letošnjem 1981 letu. Z doslednim varčevanjem in racionalizacijo moramo doseči, da stroški ne bodo naraščali za več kot 12 odstotkov.
Izhodiščna vrednost točke za osebne dohodke za leto 1982 naj bi v bruto vrednosti znašala 21 dinarjev, kar je lOodstotkov več kot v letu 1981.
Na področju družbenega standarda je računati z naslednjimi predpostavkami:
Pri stanovanjski izgradnji moramo računati predvsem na sredstva izrednega prispevka. Na področju družbenega standarda in oddiha imamo v načrtu odkup štirih novih objektov na Lošinju (po posebnem aranžmaju). Za prehrano so predvidena sredstva v višini 1000 din na zaposlenega, regres v letu 1982 pa je 3000 din neto na delavca.
Istočasno z izhodišči je dal izvršni odbor v razpravo tudi osnove za ekonomska razmeija v svobodni menjavi dela med proizvodnimi TOZD in DSSS v
letu 1982. Vsebina tega dokumenta zajema program dela za vse službe v DSSS ter dodatno gradivo skupaj z navedenim številom izvajalcev teh del — 90. Vključen je tudi plan sredstev za tekoče poslovanje za DSSS, ki je predviden po istih kriterijih kot za proizvodne TOZD, tako da so skupno vsi poslovni stroški in vrednosti v porastu za 11,7 odstotkov v primerjavi z letom 1982. Celotni prihodek DSSS naj bi v letu 1982 znašal 36 milijonov, kar je za 19 odstotkov več kot letos. Plan sredstev za osebne dohodke delavcev DSSS predvideva — glede na leto 1981 — deset odstotno povišanje.
Pri zagotavljanju sredstev za razširitev materialne osnove dela predvideva v DSSS dopolnitev računalniške opreme.
Temeljne organizacije naj bi v letu 1982 združile 180.000 dinarjev za kadrovsko stanovanje .
Poleg navedenih vprašanj je izvršni odbor sprejel tudi enotno tolmačenje z metodologijo obračunavanja osebnih dohodkov, seznanil z informacijo o problematiki dela v podjetju Yuken ter razpravljal o problematiki nabave strojne opreme.
Izvršni odbor je tudi ugotovil, da je istega dne presežen
letni plan prodaje za 16,6 odstotkov in da smo dosegli fakturirano realizacijo prodaje stodve stari milijardi dinarjev. Za ta uspeh je izrekel priznanje vsem, ki so s svojim marljivim delom prispevali k tako lepemu rezultatu.
seja
počitniškega
odbora
Odbor za počitniško dejavnost je na svoji zadnji seji ob koncu leta razpravljal o številnih aktualnih točkah tega področja. V sklopu obsežnega dnevnega reda so se člani podrobneje seznanili s koriščenjem počitniških kapacitet v zadnji sezoni (poročilo smo objavili tudi v našem glasilu) Pregledali so izvajanje zastavljenih planov vzdrževanja in gradnje počitniških objektov v letu 1981, se seznanili s poročilom o realizaciji plana Počitniške skupnosti Krško za naselje Nerezine ter razpravljali o možnostih, terminih in dekadah letovanja v letu 1982. Beseda pa je tekla tudi o
celotni možnosti prihodnjega razvoja rekreacijske in počitniške dejavnosti v Labodu.
Člani odbora so se ustavili ob domu na Zelenici, kjer imamo sedaj osem postelj, z adaptacijo pa smo pridobili tudi kuhinjske bokse. Izpostavljeno je bilo vprašanje letovanja v počitniških prikolicah. Ob vse večjih in ugodnejših kapacitetah na Lošinju in v Savudriji ter ob vse višjih cenah v kampih, le-to nima večjih perspektiv. Najdlje pa so se člani odbora zadržali ob našem rekreacijskem centru na Sromljah. Ob vprašanju bodoče usmeritve tega je bil govor o popestritvi ponudbe, ki naj bi se nagnila k vsebini kmečkega turizma. Za to dejavnost je potrebno - zaradi registracije -poskrbeti za določene dopolnitve, ki bi zadoščale tudi predpisom za tovrstno dejavnost. Za racionalnejše poslovanje in za izkoristek tega lepega objekta je predvideno tudi sodelovanje z večjimi turističnimi organizacijami, morda v obliki dopolnitve ponudbe teh z enodnevnimi paketi ali kaj podobnega. Pogovori v tej smeri že tečejo in v kratkem bomo lahko kaj več napisali dokončni obliki in usmeritvi našega rekreacijskega centra, ki ga kljub svežemu zraku, dobri hrani in prijetnemu vzdušju, premalo izkoriščamo.
V kolektivu TOZD Temenica so se resno pripravili za poslovno leto 1982.
kritičen pristop v
temenici
Že nekajkrat smo pisali o določenih težavah v TOZD Temenica, ki o v drugem polletju postajale izrazitejše. Slabši delovni uspehi v poletnih mesecih so se sicer v oktobru in novembru izboljševali, v novembru pa je bila tudi manjša odsotnost z dela. Prav odsotnost pa je kolektivu Temenice povzročala največ težav. V septembru, ko je bilo potrebno zaključiti izdelavo jesensko—zimske kolekcije, je bila na montaži odsotnost kar 35 odstotna. Sicer pa je bo izdelavi 3500 plaščev (letos prvič) potrebnih več zamenjav, oziroma organizaciji posvetiti več pozornosti.Ob naštetem velja dodati, da je bilo pri rezultatih doseganja norme in plana v mesecu juniju in juliju pa tudi v septembru čutiti tudi močan vpliv usklajenih oz. zmanjšanih časov izdelave moške obleke. Za devet odstotkov zmanjšani čas ni bilo moč nadoknaditi z večjo produktivnostjo že v prvih mesecih po uvedbi spremembe, pač pa šele v daljšem obdobju petih do šestih mesecev. Podatki tako kažejo, da se je v novembru približala norma poprečju v prvem polletju.
Manjkalo pa ni tudi kadrovskih vprašanj. Hkrati s temi so v Temenici odkrito spregovorili tudi o strokovnosti, o organizaciji dela in podobno. Da se kolektiv v celoti zaveda situacije kaže tudi dejstvo, da so poslovne in delovne rezultate sproti obravnavali na vseh samoupravnih organih TOZD.
Vzroke za slabe delovne uspehe so analizirali tudi na sestankih strokovnih delavcev in nemudoma začeli izvajati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti v okviru TOZD.	Delavski	svet,
družbenopolitične organizacije in zbori delavcev so mesečno obravnavali	rezultate	dela.
Delavci so z razumevanjem
sprejeli organizacijske spremembe v delovnem procesu in obvezo, da z delom ob prostih sobotah nadoknadijo večjo odsotnost in manjkajoče število delavcev.
Ob analizi vzrokov za slabše delovne rezultate v drugem polletju letošnjega leta so v Temenici sprejeli več zaključkov in predlogov:
1.	Za leto 1982 zaposliti nove delavce do planiranega števila — 120 proizvodnih delavcev in petodstotne rezerve za nadomestitev večje odstotnosti.
2.	Vodstvo TOZD in socialna služba naj ponovno analizirajo vzroke odsotnosti in posredujejo predloge zdravstveni službi ter delavskemu svetu TOZD. Socialna služba naj sodeluje pri reševanju invalidskih vprašanj.
3.	Kadrovska služba naj sodeluje pri reševanju kadrovskih vprašanj v TOZD in usposabljanju strokovnih kadrov. Potrebno je pripraviti program in organizacijo funkcionalnega izobraževanja strokovnih kadrov TOZD.
4.	Razvojna in tehnološka služba naj nudita večjo strokovno pomoč pri reševanju tehno-loško-tehničnih problemov in organizaciji dela.
5.	Vodstvo TOZD mora izboljševati informiranje delavcev, predvsem pa posredovati informacije pomembne za izboljševanje delovnih uspehov in kadrovskih problemov.
6.	Vodstvo TOZD mora zagotoviti izvajanje osebne odgovornosti strokovnih delavcev.
7.	DPO se morajo aktivno vključevati v razreševanje vseh problemov.
Naši izdelki iz programa perilo—šport čakajo na prevoz do potrošnikov.
Posnetek iz prostovoljne akcije v skladišču.
pestro v commercu
Zaključek leta je bil vedno živahen. Pripravljali smo se na inventure, izpolnjevali zadnje obveze do tržišča, sestavljali plane, razgovori o novoletnem praznovanju so prijetno zapolnjevali odmore ob malici. Tisti, ki še niso izkoristili celega dopusta, so si lahko privoščili kak prost dan.
Zaostrene gospodarske razmere pa so urnik za konec leta precej, precej zgostile. O koriščenji zadnjih dni dopusta ni govora, saj je problematike čez glavo.
Še nikoli doslej se ni bilo tako težko držati plana kot letos, kajti če povemo, da smo bili samo v novembru in decembru priča neštetim spremembam na področju uvoza, nič ne pretiravamo. Na primer blaga, ki smo ga nujno potrebovali v novembru, nismo mogli uvoziti kljub posredovanju vseh deviz in pravic, ker bi morali dati zanj izjavo, da je namenjeno izvozu.
Čez teden dni, ko se je pisal dvanajsti mesec in je za to blago že preveč kasno, da bi srajce iz njega dobavili na trg, ta izjava ni več potrebna, temveč samo fizične pravice iz decembra, kajti novembrske so zapadle . . .
Izvoz srajc za firmo Lois spada pod kategorijo konti-ngetiranega izvoza in razpoložljive licence je potrebno izkoristiti do konca leta. Kako, če bo blago na razpolago šele v decembru in to v sredini meseca. Pritisniti bo treba konec meseca . . . Srajc za Alžir, za katere je blago pri dobavitelju že stkano, ne moremo dati v proizvodnjo, ker vzorec v Alži-ru še ni potrjen. Ko bo, bo potrebno naročiti pomožne materiale in zopet bo preteklo nekaj dni, da bomo začeli s proizvodnjo. Na rizik sicer lahko naročimo nekaj materialov, ki pa bodo v primeru, da so Alžirci določili drugačne ostali na zalogi. . .
Izdelavo uniform za izvoz bi morali v Temenici začeti v začetku decembra, toda sedaj še ne vemo, če bomo lahko začeli sredi januarja itd. Še bi lahko naštevali pa naj bo dovolj.
V vsakem primeru mora proizvodnja biti pokrita, vendar zaželeno je, da so to proizvodi, ki ne bodo šli naprej na več mesečno skladiščenje ampak na trg. Vemo pa, da je v proizvodnji že precej proizvodov kratkega rokava, ki bodo do aprila vezali naša obratna sred-
stva. Prav zato smo v TOZD COMMERCE predlagali proizvodnim TOZD rahlo spremembo koledarja v decembru, vendar premalo prepričljivo. Problem zase so cene. Ceniki, ki smo jih obravnavali na zborih delovnih ljudi še niso potrjeni, ker smo jih morali dopolniti. Vprašanje je, če bo cenik potrjen, ko se bodo morale začeti dobave. Še večji problem z nepotrjenimi cenami muči dobavitelje, tako da se težavam zaradi pomanjkanja repromateri-ala v tkalnicah pridružuje še negotovost okoli cen, ki pa se pri nas kaže skupaj, kot dobava, ki kasni. Za nas to pomeni le dodatne napore pri pokrivanju proizvodnje in od tod tudi odmiki od začrtanega plana.
Problemi, ki jih nakazujemo, nimajo namena iskanja kakršnegakoli opravičila v naprej, temveč želimo, da se vsi zavemo resnosti položaja in ukrepamo po najboljših močeh. Tu mislimo predvsem na izpopolnjevanje svojih nalog tako po rokih kot kvaliteti. Zaradi objektivnih težav se nam to lahko zdi težko uresničljivo, vendar kar je odvisno od nas, to moramo narediti.
To smo dokazali tudi s prostovoljno akcijo v skladišču, ko je vnaprej izgledalo, da pošiljke za CSSR ne bomo mogli pripraviti do roka, pa smo jo le. To se pravi — napravili smo nekaj, kar z običajnom delom ne bi bilo mogoče.
Trenutek to od nas tudi zahteva. Neopravičljivo je, da na primer prejem za blago v skladišču ni narejen v roku petnajstih dni in pride do prekrška
Zakona o zavarovanju plačil. Ce je razlog temu odstotnost delavca zaradi bolniške, so podani nujni pogoji za dokončanje naloge v podaljšanem času.
Takih utrinkov bi v TOZD COMMERCE še lahko naštevali, vendar pa konec koncev le moramo leto nazaj oceniti kot pozitivno z mnogimi premiki na boljše v organizaciji dela znotraj TOZD COMMERCE in tudi v odnosu do ostalih TOZD, kar prav v teh dneh določneje opredeljujemo v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmeijih pri združevanju dela in sredstev ter pridobivanju in razporejanju skupnega dohodka v skupnem poslovanju.
Zaključimo z najlepšimi željami vsem delavcem LABODA za prihodnje 1982 leto.
DIREKTOR TOZD COMMERCE VODOPIVEC MARJAN
PRVOMAJSKA NAGRADA DELA 1982
Do petega januarja 1982 imajo temeljne organizacije še čas, da na podlagi sklepov zborov delavcev, delavskih svetov ali družbenopolitičnih organizacij predlagajo kandidate za prvomajsko nagrado dela za leto 1982. Predlagani kandidati so lahko tisti, ki dosegajo izjemne delovne uspehe na družbenopolitičnem in proizvodnem področju in tako pripomorejo k oblikovanju socialističnih samoupravnih odnosov in napredku našega gospodarstva.
dograjevati nagrajevanje po delu
V letu 1982, ki nam obeta prav tako zaostrene pogoje gospodarjenja kot nam jih je prineslo leto, ki se izteka ali pa le še bolj, se moramo zavedati nujnosti varčevanja na vseh ravneh in discipliniranega odnosa do dela. Za naše delovne sredine lahko trdimo, da smo se tudi doslej obnašali v omenjenih okvirih, toda kljub temu ne
moremo biti imuni do tokov okoli nas in si moramo prizadevati za še doslednejše izvajanje ustalitvenih prizadevanj.
Ob delavnih nalogah v letu 1982 pa nas čaka tudi precej truda na dograjevanju sistema nagrajevanja po delu, ki bi moral biti dodelan tudi na ravni celotne družbe, ne le znotraj posameznih kolektivov. Le tako se bomo lahko primerjali z delavci v drugih branžah. Doslej je bilo temu problemu posvečenega premalo časa. Začeti bo treba razmišljati ali imajo nekatere „bogatejše“ branže preveč ali pa imamo mi — tekstilci in nam podobni — premalo. Vsekakor pa ta razmerja niso pravilna. Za spodbujanje delovnih rezultatov pa vprašanja nagrajevanja vsekakor niso postranska stran.
E. Komočar direktor TOZD Libna
s kakšnimi
koraki
napreduje
glasilo
Naše glasilo je v letošnjem letu izšlo sedemnajstkrat. Tokrat smo prvič izhajali tritedensko in s tem dosegli, da so bile novice bolj sveže in aktualnejše. Vsebinsko je glasilo sledilo programu dela s poudarkom na gospodaijenju, našim samoupravnim odnosom in življenju v temeljnih organizacijah Laboda. Manj kot prejšnja leta smo imeli novic, ki so zadevale dogajanja izven naših delovnih sredin in manj „mašil“; s tem pa se približujemo temeljnemu cilju glasila — da to postane zares naše — Labodovo.
Še vedno pa ostajajo določeni problemi, s katerimi smo se v glasilu srečevali že leta nazaj. Se vedno ni prave odmevnosti in še vedno prihaja premalo prispevkov od naših dopisnikov. Kljub temu, da smo v začetku leta poslali vsem TOZD program izhajanja glasila z roki oddaje gradiva do izida časopisa, še tisti prispevki, ki so -po opozaijanjih — prihajali na naš naslov, često niso sledili rokom. Tako je bilo ob predaji gradiva v tiskarno ob vsaki številki znova tesno. V bodoče bi želeli vsaj v ta rokovni in dopisniški del vpeljati več avtomatizma (upoštevanje rokov, samoiniciativnost dopisovanja, reden dotok informacij ob določenih dogodkih . . .) Ob tako organiziranem in utečenem pripravljanju glasila, bi delo teklo lažje in hitreje, s tem pa bi pospeševali tudi druge oblike informiranja, ki prav zaradi časovne stiske, še vedno ostajajo ob strani.
Zavedamo se tudi, da bomo morali polemičnost v našem glasilu, ki se sicer že pojavlja, nadaljevati. Toda s tem bomo morali posvečati več časa in pozornosti pripravam okroglih miz, analizam, ki naj bi služile za izhodišča in dajati večji poudarek informiranju. Le-to nikakor ne more ostati pasivno ampak mora biti vedno sredi dogajanja kot živa družbenopolitična sila. Kot tako mora biti naše pisanje vedno tehtno, dosledno in z nakazanimi rešitvami, sicer bi se znali kritični pogledi sprevreči v kritizerstvo, kar pa je daleč od kritičnosti. Prav tako ne bi smeli pozabljati, da je dolžnost nas vseh redno informiranje. Za naše delovne sredine sicer nikakor ne bi mogli reči, da ni informacij, nasprotno, veliko jih je. Toda oblika podajanja teh je različna. Tako še vedno ostaja mnenje, da določene informacije ne sodijo v glasilo. To gotovo drži za strogo poslovne informacije. Verjetno pa je še veliko do-
gajanj, o katerih bi morali pisati, pa se vendarle skrivajo pod naslovom poslovnih informacij in niso podane v taki širini, kot jo nudi glasilo.
V letu, ki je pred nami, pričakujemo, da bodo tudi družbenopolitične organizacije ter samoupravni organi več poročali o svojem delu. Premalo je bilo v našem glasilu napisanega o sprejemanju določenih sklepov, o spremljanju realizacije teh . . .
No in ta spisek bi bil lahko še dolg. Kljub temu pa na koncu le velja ugotovitev, da je bil na področju informiranja storjen zopet korak naprej, da smo uspešno zaključili akcijo „Tisoč delavcev — sodelavcev1*, da smo pogosteje izhajali in da smo se začeli pojavljati tudi s polemičnimi prispevki. Prepričani smo, da bomo ob letu lahko našteli še več pozitivnih premikov v sklopu našega glasila in informiranja nasploh.
Uredništvo
programsko-
volilna konferenca v delti
Osnovna organizacija zveze komunistov v TOZD Delta je 11. decembra 81 izvedla pro-gramsko-volilno konferenco. Ocenili so celotno poslovanje oziroma gospodarjenje v temeljni organizaciji in delo osnovne organizacije ZK. Izvoljeno je bilo novo vodstvo osnovne organizacije zveze komunistov:
—	za sekretarja tov. STRELEC EDI, tekstilni inžiner, sicer na delovnem mestu tehnologa proizvodnje
—	za namestnika sekretarja tov. PEVEC ZLATKA, šivilja
—	za člana Komiteja obč. konference ZKS Ptuj tov. Belo-vič Drago
—	za evidentičarja tov. Magdič Marija
Imenovan je bil pet-članski sekretariat ZK in delegati za:
—	kadrovska vprašanja
—	družbenoekonomska vprašanja
—	in idejnopolitično delo oziroma usposabljanje članov ZK
Programska usmeritev za prihodnje leto temelji na:
kolektivnem delu 00 ZK
—	idejnopolitičnem usposabljanju članov ZK
—	spremljanju gospodarjenja v TOZD, družbenoekonomskih gibanj v svetu in Jugoslaviji.
Na osnovi programske usmeritve bo izdelan akcijski program dela osnovne organizacije ZK za prihodnje leto.
V TOZD LIBNA jo trenutno v proizvodnji 15000 komadov športnih oblačil za firmo PFEIFFLE.