Let*o» XXI. TRGOVSKI UST Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za ino-eemstvo: 210din),za'/«let® •0 din, za v, leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska v Plata in toži se v LjubjanL Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Stevitka 128. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL , 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poStnl hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Imhsaisa vsak ponedeljek, fZricVfCf sredo In petek Liubliana, ponedeljek 21. novembra 1938 Cen*I posamezni ®«CA '*en® številki din 1 W Večji polet nam je potreben Enak duh kakor našo predvojno generacijo bi moral prevevati tudi našo sedanjo, ker skoraj nič manjše naloge se morajo rešiti danes ko takrat. Ce je bila naloga predvojne generacije, da nam izvo-juje politično svobodo, je naloga sedanje generacije, da to svobodo ne le ohrani, temveč k tej doda še našo gospodarsko svobodo. Ena naloga vredna druge in vsaka tako težavna, da izgleda v začetku kot nedosegljiva. Ko se je začela borba za našo politično svobodo, je bilo razmerje sil med pristaši in nasprotniki našega osvobojenja tako neenako, da je tudi velik del našega naroda dvomil v uspeh. Toda elan, ki je preveval prvoboritelje za naše osvobojenje, je bil tako nepremagljiv, da se je njih delo moralo posrečiti. Prav tako je danes z našo gospodarsko osamosvojitvijo. Kapitalno smo silno slabotni, večina naših narodnih zakladov se izkorišča od drugih, niti v začetku ni izvedena organizacija našega gospodarskega dela, manjka pa nam še tudi na vseh koncih in krajih strokovno usposobljenih ljudi — a kljub temu moremo tudi s svojimi tako skromnimi gospodarskimi silami zmagati, če sta v nas prava volja in pravi duh, če pride med nas pravi polet! Vse za-visi le od tega, s kakšnim poletom se lotimo dela in borbe. Danes pa nam poleta manjka in zato se pri nas naredi prav za prav samo to, kar življenje samo prinese s seboj. Naravni prirastek našega naroda je močan, naš narod poleg tega delaven in skromen in zato je naravno, da se vsako leto nekaj novega stori, da se naša mesta večajo, da se prometne razmere zboljšujejo, da nastajajo nova podjetja in nove industrije. Vsa ta nova podjetja in vse te nove hiše pa niso že same po sebi dokaz napredka, temveč o resničnem napredku moremo govoriti šele takrat, kadar smo napredovali pro-centualno tako ko drugi narodi in še nekaj bolj, da namreč nadoknadimo še to, za kolikor smo za njimi zaostali za časa naših nesvobodnih dni. Ce pa s te perspektive gledamo na naš napredek, potem pač ne moremo biti zadovoljni. Kje se nam je n. pr. posrečilo, da bi tudi le primeroma dvignili svojo agrarno proizvodnjo tako, kakor jo je dvignila Avstrija, kako daleč smo zaostali glede cest za Italijo, kako daleč v javnih delih za Nemčijo, in kako mnogo bi se mogli naučiti tudi pri Bolgarski in v mnogih drugih državah. Naš »napredek« je v primeri z napredkom drugih narodov le napredek v narekovajih. Tega se moramo zavedati in zato tudi tempo svoje delavnosti povečati. To pa se nam bo posrečilo le, Se ne bomo drug drugega ovirali, temveč drug drugemu pomagali. Ko je bila borba za osvobojenje, je ,vse prevevala Je ena misel in vsi so delali za en cilj, pa čeprav na razne načine. Tako bi moralo biti tudi danes. Ni važno, da prav vsi hodijo po isti poti, odločilno je le to, da vsa pota vodijo k istemu cilju. Tega je treba dvigniti tako visoko, da ga bo videl vsak in potem bo ta visoki cilj dvignil ljudi, da bodo z nav dušenjem hiteli k temu cilju. Za polet je potreben visok cilj. Vse za visi od tega, če bomo znali v mladini vzbuditi ono požrtvovalnost in oni visoki nacionalni čut, kakor ga je imela generacija, ki je začela osvobodilno gibanje. Naša bodočnost v resnici za visi od mladine in od poleta, ki ga bo imela. Bojimo se pa, da se danes na veliko vlogo mladine v bodočnosti pozablja in da se za njen napredek in za njene potrebe skrb} premalo. Mladini je potreben zanos, da more razviti svoje sile, da se ji vzbudi volja za žrtve in volja za zmago. Takšna mladina bo dala vsemu našemu življenju nov vzgon in tega potrebujemo. Kakor v čebelnjaku mora biti živo naše narodno življenje, da se bodo gibale vse sile v enem cilju. Danes pa dela vsaka sila le za sebe in po svoje. In zato ni poleta, zato živimo, kakor pač pride. Tuie firme in njih zastopstva Čudno vprašanie zagrebškega nemškega konzulata Vprašanje tujih firm in njih zastopnikov postaja v Jugoslaviji vedno bolj pereče in mnoga združenja trgovcev v Jugoslaviji so se s tem vprašanjem že prav resno in detajlno bavila. Zlasti pa je postalo živo zanimanje za to vprašanje, ko se je zvedelo, da velika nemška podjetja odstavljajo svoje židovske zastopnike, namesto njih pa ne imenujejo jugoslovanskih zastopnikov, temveč pošiljajo kot svoje zastopnike ljudi iz Nemčije. S takšnim načinom »reševanja« tega vprašanja se seveda naši gospodarski ljudje niso mogli strinjati. Zato je le naravno, da je postajala vedno glasnejša zahteva, da imenujejo nemške firme kot svoje zastopnike le ljudi, ki so jugoslovanski državljani. Tako so tudi jugoslovanski železninarji po svojem združenju sporočili svojim nemškim dobaviteljem, naj pošiljajo k njim kot svoje zastopnike le ljudi, ki so jugoslovanski državljani. Na to zahtevo jugoslovanskih že-lezninarjev pa se je obrnil zagrebški nemški konzulat na pristojno mesto z vprašanjem, če se nanaša zahteva jugoslovanskih železninar-jev tudi na jugoslovanske državljane nemške narodnosti. Po pravici naglaša »Jugoslov. Gvoždjar«, da se s tem vprašanjem nemškega konzulata nikakor ne more zadovoljiti in da mora vprašati, kako more nemški konzulat sploh staviti tako vprašanje. V polni meri se pridružujemo mnenju »Jug. Gvoždjarja« in vprašanje nemškega konzulata moramo označiti vsaj kot čudno! Predvsem je vendar notorično, da ni v naši državi državljanov dveh vrst. Vsi državljani imajo enake pravice, pa najsi so te ali one vere, te ali one narodnosti. Zato tudi nihče v Jugoslaviji jugoslovanskim državljanom nemške ali madžarske narodnosti ne krati njih pravic. Zato tudi nihče od nas ne bo prav nič protestiral ali ugovarjal, če bodo nemške tovarne imenovale za svoje zastopnike v Jugoslaviji jugoslovanske državljane nemške narodnosti. Seveda pa zahtevamo tudi od teh, da znajo naš jezik, ker pač od tega ne moremo odnehati, da je občevalni jezik v Jugoslaviji slovensko-hrva-ško-srbski. Drugačno lice bi pa dobila ta 'zadeva, če bi nemška podjetja nastavljala kot svoje zastopnike v Jugoslaviji izključno le jugoslovanske državljane nemške narodnosti. V tem primeru pa bi zadeva ne bila tako nedolžna in z njo se nikakor ne bi mogli sprijazniti. Izključno imenovanje zastopnikov nemške narodnosti bi namreč dokazovalo, da nemške firme ne bi imenovale zastopnikov po čisto poslovnem preudarku, temveč po nekem drugem, ki ga res ni težko uganiti. Še tem manj, ker smo že doživeli, da so plačevale nemške firme vojvodinskim izvoznikom nemške narodnosti za prešiče za 1 din pri kg žive teže draže ko pa izvoznikom jugoslovanske narodnosti. Ta neenakost je bila za nas naravnost žaljiva in zato je naravno, da so naši izvozniki proti tej praksi ostro nastopili. Po pravici so naši izvozniki takrat poudarjali, da sta izvoz in uvoz samo kupčijska posla, nikakor pa nista sredstvo za izvajanje neke posebne politike. Mislimo, da se popolnoma razumemo! Prav tako pa tudi mislimo, da tudi nemške firme razumejo, da bo mogel s popolnim uspehom zastopati njih interese le tisti, ki je v dobrih odnošajih z večino jugoslovanskih državljanov. Zato bodo redoma trgovski zastopniki jugoslovanske narodnosti nemškim tvrdkam brez dvoma več koristili, kakor pa zastopniki manjšinskih narodnosti. Ce bodo zato nemške tvrdke prav razumele svoje interese, bodo tudi temu primerno imenovale svoje zastopnike. Nikakor nočemo kratiti pravic naših državljanov nemške narodnosti in zato tudi ne ugovarjamo, če bi tudi njih imenovale nemške firme za svoje zastopnike. Druga pa bi bila stvar, če bi imenovale za svoje zastopnike izključno le jugoslovanske državljane nemške narodnosti. Takšna praksa pa bi bila očitno naperjena proti našim narodnim interesom in takšnega sistema pač ne bi mogli trpeti. Razlogi, zaradi katerih takšnega sistema ne bi mogli trpeti, pa so tudi tako evidentni, da je odveč vsako nadaljnje pojasnilo in da tudi nismo rekli preveč, ko smo označili vprašanje nemškega konzulata kot čudno! Prvi motorni vlaki v Sloveni Po dolgotrajnem prizadevanju naših tujskoprometnih in gospodarskih krogov je železniška uprava sedaj stavila na razpolago za Slovenijo dva motorna vlaka, ki bosta postavljena v promet predvidoma še ta mesec. V gospodarskem in tujskoprometnem interesu Slovenije bi bilo, da bi eden teh motornih vlakov vozil med Zagrebom skozi Ljubljano in Jesenice do Rateč-Planice, drugi motorni vlak pa iz Ljubljane skozi Celje do Maribora in odtod po Dravski dolini do Prevalj. Prvi motorni vlak naj bi odhajal iz Zagreba zgodaj zjutraj ter bi se od Jesenic naprej ustavil na vseh postajah, ki so izhodišče za zimske turistične kraje in zimskošportne predele. Iz Rateč-Planice naj bi se motorni vlak pozno zvečer vračal v Zagreb. Prav tako bi moral drugi motorni vlak iz Ljubljane odhajati zgodaj zjutraj ter bi moral imeti od Maribora naprej v Dravski dolini več postankov, tako da bi bil potnikom omogočen obisk važnih turističnih in zimskošportnih krajev, kakor so Sv. Lovrenc in Ribnica na Pohorju, Rimski vrelec in drugi. Vozni red obeh motornih vlakov bi se moral določiti na ta način, da bi imela vlaka v obeh smereh, torej zjutraj in zvečer, zvezo v Zidanem mostu, tako da bi bila podana tudi možnost zveze med Zagrebom in Mariborom odnosno Dravsko dolino in obratno. Gotovo je, da bi bila uvedba prometa z motornimi vlaki na omenjenih progah neprecenljivega pomena za tujski promet in sploh za gospodarstvo v Sloveniji, ker bi bila s tem ustvarjena idealna prometna zveza med Zagrebom in med najvažnejšimi tujskopromet-nimi predeli Slovenije na eni strani ter med glavnimi našimi gospodarskimi središči na drugi strani. Vsa naša javnost pričakuje z velikim veseljem uradno obvestilo o uvedbi prometa z motornimi vlaki na omenjenih progah. t Dr. Ante Trumbič Po daljši bolezni je umrl v Zagrebu hrvatski politik, bivši zunanji minister Jugoslavije in eden najzaslužnejših mož našega osvobojenja — dr. Ante Trumbič. Veliki, pomen pokojnika more prav oceniti le tisti, ki je za časa svetovne vojne delal in sanjal o onem velikem dnevu, ko bodo Jugoslovani združeni v eni državi začeli živeti svobodno življenje. Personificirana je bila ta želja v dr. Trumbidu, predsedniku londonskega Jugoslovanskega odbora. Z imenom dr. Trumbiča je bil povedan jugoslovanski program in ko je bila slovesno proglašena Kriška deklaracija, je ta program tudi zmagal. Ni tu mesto, da bi razpravljali o tem, zakaj Krfska deklaracija ni bila v celoti izvedena, vendar pa je treba naglasiti, da je v tem vzrok vseh naših kasnejših težav. Še se bo treba povrniti na Krfsko deklaracijo! Po nastanku Jugoslavije je vodil dr. Trumbič zunanjo politiko mlade države in moral rešiti predvsem najtežjo nalogo, da ji pribori nove meje. Silno težavna je bila ta naloga, ker so se postavljale ovire od vseh strani, Niso zato niti izostala težka razočaranja, ki jih je v obilni meri moral okusiti tudi dr. Trumbič. Ta razočaranja so bila tudi vzrok, da je dr. Trumbič postal zagovornik hrvatske politike in da se je popolnoma pridružil HSS: Z vso doslednostjo in možatostjo je branil to svojo politiko in se ni pustil niti najmanj odvrniti od začrtane poti. Ta njegova premočrtnost mu je tudi pridobila spoštovanje povsod in tudi pri njegovih političnih nasprotnikih. Pokojni dr. Trumbič je bil eden. tistih velikih mož, ki so nam priborili osvobojenje in zedinjenje. Ta njihova zasluga je tako velika, da bo njih ime za vedno zapisano na slavnem mestu v zgodovini Jugoslavije in našega naroda. Zato tudi vsa Jugoslavija iskreno žaluje ob smrti dr. Ante Trumbiča in zato se vsa Jugoslavija z veliko bolestjo v duši poslavlja od njega! Večna slava spominu dr. Trumbiča! Trgovinska pogaiania z Italiio za V petek so bila končana trgovinska pogajanja med jugoslovansko in italijansko delegacijo. Nova trgovinska pogodba se ne razlikuje mnogo od prejšnje. V glavnem se trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Italijo ne bodo spremenili. Izvoz iz Jugoslavije v Italijo se bo le malo zvišal ter bo le za malenkost večji od lanskega izvoza. »Jug. Kurir« pravi, da se bo povečal le od 590 na 600 milij. din. Pri tem pa bo izvoz v Italijo vezan na uvoz iz Italije. Za kolikor se bo povečal jugoslovanski uvoz iz Italije, za toliko se bo povečal tudi jugoslovanski izvoz v Italijo. Izvoz iz Jugoslavije se bo gibal na višini vplačil v prejšnjem tromesečju 1938. ter bo s tem doseženo ravnovesje, da aktivni saldo Jugoslavije ne naraste preveč. V plačilnem prometu pa ne bo nikakih sprememb. Uvoz iz Italije bo še nadalje popolnoma svoboden. Jugoslavija si bo prizadevala, da poveča uvoz iz Italije ter bodo v ta namen tudi nekatere državne dobave oddane v Italijo. »Jug. Kurir« poroča končno, da je dobila Jugoslavija pri sedanjih pogajanjih večje izvozne kontingente za les, živalske proizvode, celuloze in neke druge proizvode. Delo banovinskega turističnega sveta Poslovni odbor banovinskega turističnega sveta je imel dne 14. novembra svojo 8. sejo, na kateri je obravnaval uspeh poletne turistične sezone 1938, zimsko sezono 1938/39, tujsko - prometno propagandno in informacijsko službo, tečaje za pospeševanje turizma in gostinstva in sanacijo gostinstva. — Na seji je bila dana pobuda za sklicanje posebnih konferenc, tako o nedostatkih v železniškem, poštnem in telefonskem prometu, o industrijskem onesnaževanju rek in o zimskem športu. — Poseben odsek se bo pečal z vprašanjem tečajev za turizem in gostinstvo v razdobju 1938/39; poleg organiza-torne in didaktične strani je treba zlasti proučiti način finansiranja teh prireditev. Prihodnja seja poslovnega odbora bo v Mariboru. Na dnevni red pride predvsem vprašanje delovnega načrta za pospeševanje turizma na ozemlju bivše mariborske oblasti. N j. Vis. knez-namestnik Pavle odpotoval v London Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je s kneginjo Olgo odpotoval v London, kjer bosta gosta Nj. Vel. britanskega kralja. Čeprav ima to potovanje zasebni in prijateljski značaj, bo to potovanje izkoriščeno tudi za politične razgovore z odgovornimi činitelji angleške politike. Tako bo tudi potovanje kneza-namestnika služilo jugoslovanski politiki prijateljstva z vsemi narodi, a tudi utrditvi gospodarskih odnošajev med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Težave naše industrije za „ predelavo mesa V zadnjih treh letih se je zelo dobro raizvila naša industrija za predelavo mesa. Tvornice so povečale' svojo kapaciteto, ker so upale, da se bo mogel naš izvoz fnesnih' izdelkov še znatno povečati. Doslej smo največ izvažali mesnih izdelkov v Nemčijo, Češkoslovaško, Italijo in Anglijo. Angleškega trga pa ne moremo več dosti izkoristiti, ker so cene za mesne izdelke na angleškem trgu zelo nizke. Italijanski trg ne more kon-sumirati večjih količin, češkoslovaški trg pa je po zmanjšanju češkoslovaškega ozemlja izgubil mnogo na svoji kupni moči. Ostaja nam samo še Nemčija. Dosedaj smo izvažali v Nemčijo letno okoli 500 vagonov masti, 100 vagonov slanine in okoli 42.000 zaklanih prašičev. V bivšo Avstrijo smo izvažali na leto okoli 12.000 stotov mangalic, 12.000 stotov drugega svežega mesa, 12.000 stotov telečjega mesa, 2400 stotov drobovja, poleg tega pa smo imeli še letni izvozni kontingent za 12.000 stotov mesa. Pri zadnjih trgovinskih pogajanjih z Nemčijo niso bili za naše mesne izdelke določeni nobeni kontingenti. Pač pa je nemška delegacija izrekla svojo pripravljenost, da bo našim željam ■ustregla v bodoče, kolikor bo to le mogoče. Drugo vprašanje pa je, če bo sploh mogoče povečati izvoz naših mesnih izdelkov v Nemčijo, ker je pasivni saldo Nemčije v klirinškem računu že itak velik. Na povečanje izvoza mesnih izdelkov bi mogli upati le, če bi se zmanjšale naše terjatve proti Nemčiji. hlevov je Še vedno okuženih in oblastva morajo vedno skrbno paziti, da se kuga ne razširi. V Mariboru se je te dni tretjič pojavila slinavka in parkljevka, tokrat pri dveh svinjah v zasebnih hlevih. Mestni magistrat je moral zopet odrediti stroge ukrepe zoper razširjenje kuge. Klavnica je ponovno pod zaporo in Špeharji, ki v veliki meri zalagajo mesto z mesninami, ne smejo v klavnico. Parkljarji ne smejo v mesto in iz mesta. V Maribor smejo le, ako so določeni za zakol, ki pa se mora izvršiti takoj. Živinskih in svinjskih trgov ni v Mariboru že delj časa. Dolgo so morali tudi izostati dovozi sena in slame na trg, ker bi se mogla tudi s tern blagom, ki prihaja stalno v stik s parkljarji, zanesti kuga na zdravo žival. Računati je s tem, da bodo tudi ti varnostni ukrepi oblastva kmalu odveč in da bosta obe bolezni zatrti. Težave imajo kmetje tudi zaradi tega, ker tudi z govejo živino kot vprego ne smejo v mesto, konj pa precej primanjkuje. OUZD v oktobru Po izkazu OUZD se je v primeri z oktobrom 1937 število moških zavarovancev dvignilo za 877 na 66.267, zavarovank pa za 1.267 na 36.572, skupno torej za 2.044 na 102.839. Opaža pa se, da število članstva narašča z mnogo manjšo intenzivnostjo ko leta 1937. Tako se je od junija do oktobra 1937 povečalo vsak mesec za več ko 10.000, letos pa v juniju za 3.983, v juliju za 3.042, avgustu za 2.014, septembru za 1.938 in v oktobru za 2.044 zavarovancev. Letni diferencial v oktobru je ugodnejši le zaradi izredno milega vremena. Zdravstveno stanje zavarovancev je letos neznatno boljše ter je padel odstotek bolnikov za 0'10% na 2'59%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je pri zavarovancih narasla za 1-38 na 28'42, pri zavarovankah pa za 0'92 na 20'22, skupno za 1 '18 na 25'50 din. Tudi pri mezdah se opaža, da je letni diferencial začel' v letu 1938. nazadovati. Od aprila 1937. je stalno naraščal do maja 1938., ko se je dvignil od 0'67 din na 1'45 din, nato pa je začel padati in je v oktobru 1938. znašal le še din 1*18. Celotna dnevna zavarovana mezda se je dvignila za 170.526 din na 2,622.301 din. Naše terjatve proti Nemčiji padle Iz zadnjega izkaza o stanju naših kliringov se vidi, da so se znatno znižale naše terjatve proti Nemčiji, da pa so znatno padli tudi naši dolgovi proti Češkoslovaški in Madžarski. Naš dolg Češkoslovaški se je znižal za 5,4 milijona Kč, proti Madžarski pa za 3,59 milijona din. Stanje kliringov kaže naslednja tabela (vse številke v milijonih dotične valute): Aktivni kliringi: 15. XI. Bolgarska (red.) din 1-59 Bolgarska (tur.) din 0-38 Italija din 66-77 Nemčija RM 23'94 Poljska din 0-69 Turčija din 18’75 Španija pezet 2-93 Pasivni kliringi: Belgija belg Madžarska din Romunija din Češkoslovaška Kč Švica šv. fr. 2-46 34'83 9-78 160-10 4-21 8. XI. 1-64 0-38 67-40 25-25 0‘49 1874 2'93 2-47 34'42 9-63 165-54 4-30 Maribor že dolgo brez živalskih trgov Maribor je letos res zelo prizadet zaradi živinskih bolezni. Že več mesecev sta v bližnji in daljni okolici močno razširjeni slinavka ,in parkljevka, ki prizadevata kme-'iom velike skrbi. Cele vasi so v obmejnih krajih, kamor so pre nesli kugo iz inozemstva, Avstri je in Madžarske, odrezane od prometa s parkljarji, na stotine sala za pridobitev dovoljenja za zastopniško obrt kvalifikacijo samostojnega trgovca, naj zakon za trgovskega potnika predpiše vsaj kvalifikacijo trgovskega pomočnika ter neoporečnost in predvsem seveda, naše državljanstvo. Od lani naprej je trg. zastopnikom z ministrsko uredbo garantirano, da koncesije ne dobi nihče, ki nima kvalifikacije za samostojnega trgovca. Do lanskega leta se je koncesija za obrt zastopnika dobivala na podlagi pooblastila pro- ti prijavi. Lanska uredba priznava pridobljeno pravico. Vprašanje je, če ne kaže predlagati revizijo obstoječih pooblaščenj, izdanih za izvrševanje te obrti. Po opisanem bi se ugotovilo, kdo 600'— č) restavracije » 400-— d) ostali gostinski obrati „ 300-— e) bančni, menjalski in zavarovalni posli „ 1000-— f) tiskarski, litografski in ksilografski obrti, kolikor nimajo industrijskega značaja „ .300— g) pogrebni zavodi „ 500'— h) obrti, navedeni v § 60. zakona o obrtih: 1. pod št. 1—4, 6, 8 do 21, 23, 26, 29, 30 in 31 „ 250 — 2. pod št. 25 in 27 (iz-vzemši izvoščke in nosače » 350'— 3. ostali v tem § navedeni obrati „ 100'— Taksa od a) —d) se poviša za nadaljnjih din 100’— za potrdila gostinskih obratov v krajih oziroma mestih: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Bled, Jesenice, Jezersko, Rogaška Slatina, Rimske Toplice, Laško, Slatina Radenci, Kranjska gora, Rateče, Bohinjsko jezero, Radovljica, Kamnik in Dobrna. Taksa se pobira posebej za vsak prijavljen obrat, ki je zgoraj naveden.« II. V oddelku III. se za točko 8b) uvrsti točka 8 c), ki se glasi: »8 c) Potrdila za dosego znižanega prispevka v bratovsko skladnico, potrdila za dobavo industrijske soli in za trošarine prosto nabavo raznega trošarinskega blaga. a) za pošiljke od 10 do 15 ton din 40'—, b) za vsakih nadaljnjih 15 ton din 10—, c) -za pošiljke izpod 10 ton din 25—.« Soglasno sprejeto. Devizne ugodnosti za izvoz puranov v Anglijo Da se poveča izvoz puranov v Anglijo, je izdal g. finančni minister Letica odlok, po katerem bo odkupovala Narodna banka od izvoznikov puranov angleški funt po tečaju funt = 262 din namesto po tečaju 238 din, kolikor notira funt na naših borzah. Politične vesti Kralj Karol je odpotoval iz Londona v četrtek. Na kolodvoru se je poslovil od njega angleški kralj. Tudi pri odhodu je velika množica navdušeno pozdravljala romunskega kralja. Iz Anglije je odpotoval kralj Karol v Belgijo, kjer bo dva dni gost belgijskega kralja, nato pa odpotuje v Pariz kjer ostane tri dni. Romunski kralj Karol je s prestolonaslednikom odpotoval iz Belgije v Pariz. Ker ni njegov obisk oficialen, ni bilo slovesnega sprejema. Na čast kralja je priredil predsednik republike Lebrun velik lov. Iz Pariza je odpotoval romunski kralj v Berlin. Ministrski predsednik Chamberlain je poslal Mussoliniju ob uveljavljenju italijansko angleškega sporazuma brzojavko, v kateri izreka svoje zadovoljstvo, da je prišlo do prijateljskega sodelovanja med obema narodoma. Mussolini je odgovoril Chamberlainu s podobno brzojavko. Italijanski veleposlanik v Londonu je izročil v angleškem zunanjem ministrstvu noto italijanske vlade, ki sporoča, da Italija sprejema pomorski sporazum iz 1.1936. o kvalitetnem omejevanju pomorskega oboroževanja. Angleška spodnja zbornica je odklonila liberalni predlog, da se ustanovi posebno ministrstvo za pripravo vojnega materiala. Vlada jo bila proti temu predlogu, ker po njenem mnenju zadostuje, če se takšno ministrstvo ustanovi v času vojne. Avstralska vlada je uradno sporočila italijanskemu konzulu v Sydneyu, da priznava italijansko cesarstvo. Novi rimski veleposlanik Francije Fran?ois Poncet je izročil kralju in cesarju Viktorju Emanuelu svoje akreditivne listine. S tem je Francija priznala aneksijo Etiopije. Na seji finančnega odbora francoskega parlamenta je dosegla Daladierova vlada pomembno zmago. Socialisti in komunisti so predlagali nezaupnico vladi, njih predlog pa je bil odklonjen ter izglasovana vladi zaupnica s 23 proti 9 glasovom. Splošna delavska zveza v Franciji je proglasila 24urno stavko v protest proti naj novejšim sanacijskim ukrepom francoske vlade. Nemški listi so zelo nejevoljni, ker so tako Angleži ko Francozi odklonili vsako debato o vrnitvi nemških kolonij. Nemci so zlasti vznemirjeni, ker se nemška zahteva po vrnitvi kolonij odklanja v času, ko je Anglija priznala italijansko kolonialno cesarstvo. Odnošaji med Nemčijo in Združenimi državami Sev, Amerike so se zaradi zadnjih protižidovskih dogodkov znatno poslabšali. Sedaj je tudi Nemčija pozvala svojega veleposlanika v Washingtonu v Berlin, da ji poroča o razpoloženju, ki_ vlada med vodilnimi ameriškimi državniki. Tudi trgovinski ataše USA v Berlinu je bil pozvan v Ameriko. Češkoslovaškemu parlamentu je bil predložen ustavni zakon o Pod-karpatski Ukrajini, ki je podoben zakonu o avtonomiji Slovaške. Nadalje je bil predložen pooblastilni zakon, s katerim bi dobila vlada pravico, da spreminja tudi zakone in ustavo, če se ves ministrski svet soglasno izreče za te spremembe. Pooblastilni zakon je potreben zaradi sedanjih izrednih razmer. Slovaški poslanci pa so vložili proti temu zakonskemu načrtu svoj veto, ker da bi se mogel izdati tak pooblastilni zakon šele po volitvah. Nato je češkoslovaška vlada svoj pooblastilni zakon umaknila. V soboto popoldne se je začela v Pragi historična seja češkoslovaškega parlamenta, na kateri je sprejel parlament ustavna zakona o avtonomiji Slovaške in karpatske Ukrajine. Slovaška dobi svojo vlado in svoj zakonodajni zbor. Za predsednika češkoslovaške republike se more izvoliti samo oni, za katerega se izreče tudi večina slovaških poslancev. Uradni jezik na ozemlju Slovaške je samo slovaški jezik. Centralna vlada v Pragi se mora naslanjati na kvalificirano večino Slovakov. Enake pravice je dobila tudi Karpatska Ukrajina. Zakon o avtonomni Slovaški je bil sprejet s 142 proti 21, zakon o av-tonomni Karpatski Ukrajini p& s 147 proti 25 glasovom. Drž. podtajnik v madžarskem zun. ministrstvu Antal je izjavil, da Madžarska brez Nemčije nikdar ne bi dobila nazaj slovaškega ozemlja. Za Madžarsko je zato edina rešitev, da gre čisto vzporedno z Nemčijo. Japonci so doživeli na Južnem Kitajskem težak poraz. V okolici Kantona so se morale japonske čete umakniti. Poveljnik japonskih, čet na južnem Kitajskem je zaradi bolezni odstopil, kakor se lepo pravi v oficialnem sporočilu. Denarstvo V oktobru so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 24 milijonov din Po poda tki] i Zveze Jugoslovan skih hranilnic v Ljubljani so narasle pri 29 slovenskih hranilnicah v oktobru 1938. vloge na knjižice za 16 milijonov na 618,1 milijona ■din, vloge v tekočem računu pa za 8 na 441,4 milijona, skupno vse vloge torej za 24 milijonov din na 1.059,581.469 din. Te številke so prav razveseljive, če se pomisli, da so morale hranilnice v septem bru izplačati svojim vznemirjenim vlagateljem 55 milijonov več, ka kor so od njih v istem času pre jele. Vendar ne smemo prezreti, da so tudi v septembru izkazovale številne hranilnice porast vlog. To je bilo teh 9 hranilnic: Črnomelj, Novo mesto, Slovenj Gradec, Ma-renberg, Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož, Gornja Radgona in Murska Sobota. V oktobru so narasle vloge na knjižice pri 8, v tek. rač. pri 11, skupne vloge pri 14 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 8, v tek. rač. pri 6, skupno pri 7 hranilnicah. Znašalo je 132.247 din. Te številke dokazujejo, da se vloge in zaupanje v denarne zavode hitro vračajo in da smemo upati, da bo kmalu zopet doseženo stanje iz avgusta 1938. Tečaji na beograjski borzi popustili Ves prejšnji teden je bila ten denca na beograjski borzi izrazito mlačna. Le zadnji dan v tednu se je nekoliko popravila. Zasebniki ne kažejo zanimanja za nakup papirjev in čakajo, da bo te kupovala javna roka. Ta pa zopet ne kaže volje za prevzem večjih količin drž. vrednostnih papirjev. Pod pritiskom ponudbe so zato tečaji nazadovali in zboljšanje bi nastalo le, če bi zopet začela javna roka v večji množini nakupovati pa pirje. 0 gibanju tečajev nudijo jasno sliko naslednje številke: 11. XI. 18. XI. vojna škoda 474-75 466'— 7% investicijsko 99-25 99-50 4% agrarne ob v. 60'50 60'50 6% begluške 90'50 89-25 6% dalmatinske 90'— 88'75 7% Blair, 91-50 90-25 8% Blair 98'— 96-50 1% Seligman 101'— 100-— 1% stabilizacijsko 98-— 97-50 Ves promet je znašal 4,183.260, za 894.604 din manj ko prejšnji teden. Zmanjšanje prometa dokazuje, da ni narasla ponudba, temveč da je padlo povpraševanje. In ker ni ijavna roka kupovala več v neomejenem obsegu, je to nekatere borzijance preplašilo. Na drugi strani pa je tudi treba upoštevati, da je bilo izdanih za 50 milijonov dinarjev novih dalmatinskih obveznic, ki jih mora trg prevzeti. Ni čuda zato, če je tečaj teh tudi primeroma najnižji. Da je tudi nazadoval 7% Blair pa ije ena nelogičnosti, ki se na beograjski borzi pokažejo dostikrat. Na deviznem trgu je velika ponudba nemških klirinških mark odnehala in Nar. banka je kupila le neznatne zneske. Tečaj marke je ostal nespremenjeno na 14-30. Tudi drugi tečaji so ostali isti. Ves promet je znašal 30,297.048 dinarjev, za 28,6 milijona din manj ko prejšnji teden. Na zasebnem trgu so bili ti tečaji: funt 245, dolar 52—52-50, fr. fr. 137-138, šv. fr. ll-72-ll'75, belgijski frank 8-85 itd. Obtok bankovcev se zopet znižal Izkaz Narodne banke z 15. IX. izkazuje naslednje izpremembe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je povečala za 0-1 na 1.892,99. Devize izven podloge so narasle za 19.98 na 469.81. Posojila so se znova znižala in sicer za 79.75 na 1.795.85. Menična posojila so se znižala za 78.04 na 1.757.24, lombardna pa za 1.71 na 38.61. Padla so razna aktiva za 46.4 na 2.352.6. Vrednostni papirji so se povečali za 15.24 na 248.62. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 141.45 na 6.699.98. V zadnjih petih dnevih se je obtok bankovcev znižal skupno za 703.99. Zato pa so se povečale obveznosti na pokaz, in sicer za 114.6 na 2.337.27, to pa predvsem zaradi depozitov po tekočem računu, ki so se povečali za 125.34 na 1.286,12 ter narastka raznih računov za 32.86 !na f 1.025.37, dočim so se državne terjatve znižale za 43.6 na 25.75. Obveze z rokom so se zmanjšale za 70 na 30, kar je tudi vzrok, da ni obtok bankovcev padel v še večji meri. Razna pasiva so se zvišala za 14.11 na 305.1. Skupno kritje se je dvignilo od 26-83 na 26-91 %, samo zlato pa od 26'24 na 26'78 %. Obrestna mera je ostala še na dalje nespremenjena. * Zlata podloga Grške narodne banke se je po izkazu z dne 7. t. m. povečala za 43,6 na 3.678,5 milijona drahem. Obtok bankovcev pa se je v istem času zmanjšal za 42,0 na 7.147,6 milijona drahem. Finski parlament je sprejel zakonski načrt o reformi Finske narodne banke. Vrednost kg finega zlata se bo v bodoče knjižila s 50 tisoči finskih mark. S tem se bo osnovni fond banke povečal od 1000 na 1250 milijonov mark ter bo mogla Finska povečati obtok bankovcev. Izvoz lesa skoraj zastal Brezvestni špekulanti na delu Položaj na našem tržišču slej ko prej ni rožnat: Tendenca je še ved no zelo mlačna, promet zelo malenkosten, izvoz skoraj slabši ko po zloglasnih sankcijah, ko smo izgubili večji del severnoitalijanskih tržišč, ki so dotlej absorbirala malone vso našo produkcijo v srednjih kvalitetah in italijanskih dimenzijah. Medtem ko smo prejšnja leta izvozili tudi precej drv, letošnjega izvoza drv skorajda ni vredno omeniti. Pri tem pa omenjamo, da so bile baš letos zelo številne pritožbe zaradi slabe izdelave drv in razmeroma mnogoštevilni so bili tudi protesti radi tega zlasti pri dobavah drv v inozemstvo. Toda vsi ti protesti so — posebno z ozirom na razmere v Sloveniji — povsem neupravičeni. Kajti, dočim so se pri dobavah za inozemstvo zahtevale drobno klane cepanice, so bila pri državnih dobavah ravno nasprotno zahtevana le debelo klana drva, kar pa ne ustreza določilom naših uzanc, niti naši produkciji. Potrebno je torej, da se tozadevna določila poenostavijo oziroma izenačijo, tako da bodo v bodoče veljale v vsej državi le iinificiranc uzance za trgovanje z gorivom. Nedavno zamotana in nerazčiščena zunanjepolitična situacija je zelo kvarno vplivala tudi na našo lesno trgovino ter industrijo. Vsestranska negotovost je dotedanjo stagnacijo le še povečala. Kupci so čakali na pomirjenje in niso hoteli s cenami na dan, nasprotno pa se tudi prodajalci niso upali prodajati blaga, zlasti ne v klirinške države, ker so imeli za seboj že zadosti bridke izkušnje še iz prejšnjih sankcijskih časov, ko so naši trgovci ne samo zelo dolgo čakali na plačila, ampak tudi neverjetno veliko izgubili na samih tečajnih razlikah. Prav tako, kakor ob času zloglasnih sankcij, so se tudi zdaj pojavili razni špekulanti, ki izrabljajo težki položaj ter si kujejo z umazanimi špekulacijami nov kapital. Ti tuji (neslovenski) špeku-lantje, ki nam niso blizu niti po jeziku, niti po veri, torej elementi, kakršne zelo radi toleriramo posebno v Sloveniji, so pod spremenjenimi firmami in prestavljenimi imeni ustanovili pri nas razne »nakupne« ter »prevzemalne pisarne«! Napenjajo vse sile, da bi se polastili naše večje, zlasti pa male trgovine z lesom. Poslujejo pa zelo »solidno«: Ce jim posel konvenira, ga izpolnijo, če pa ne, pa se pritoži kamor hočeš. Ce je že v drugih banovinah ta svojat prevzela skoraj vso lesno trgovino, jo v Sloveniji ne bo in je ne sme. Kajti pri nas je mala in srednja lesna trgovina ter industrija zelo številna, zato mora in bo tudi za naprej ostala le v slovenskih rokah! Ze neštetokrat smo poudarili na tem mestu in tudi drugod, da naša lesna trgovina nujno potrebuje strumno, urejeno in vzorno vodeno skupno prodajno organizacijo, ki je zlasti sedaj postala naravnost življenjsko potrebna za vso lesno trgovino v Sloveniji. Vsi moramo delati na to, da naši mali trgovci ne bodo prišli v popolno odvisnost teh brezvestnih špekulantov. Lesne cene na ljubljanski borzi Smreka, jelka: din din Hlodi I., II., monte . Brzojavni drogovi . 130'- 170'— 120'- 170 — Bordonali merkantilni Filerji do 576' . . 160- 180'- 175'— 195'— Trami ostalih dimenzij 165’— 185'— Škorete, konične od 16 cm dalje .... 380'— 420'— Škorete, paralelne, od 16 cm dalje .... 440'- 480'- Škorete, podinerne. od 10—15 cm ... . 350'— 390'— Deske-plohi. kon.. od 16 cm dalje .... 330'- 350'- Deske-plohi. par., od 16 cm dalje .... 360'- 400'— Brusni les za celulozo 120 — 140'- Kratice za 100 kg . . 38-- 42'— Bukev: Hlodi od 30 cm naprej. I-, II 90'- 130'- Hlodi za furnir. Čisti, od 40 cm naprej . 200 - 230 - Oe6ke-plohi, naravni. neobrobljeni, monte 250'— 290— Deske-plohi. naravni. ostrorobi, I., II. . . 400'— 500'— Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 320’— 380'- Deske-plohi, parjeni. ostrorobi, I., II. . . 520 — 640— Hrast: Hlodi I., II.. premera od 30 cm dalje . . 170'- 300'- Bordonali............... Deske-plohi. boules . Deske-plohi. neobrob-Ijeni, I. in II. . . . Deske-plohi, ostrorobi (podnice) .... Frizi I./II., širine 5. 6 in 7 cm................ Frizi I./II., širine od 8 cm do 12 cm naprej Breli: Plohi, neparjeni, neobrobljeni I., II. . . Plohi, parjeni, neob-robljeni, I., II. Brest: Plohi neobrobljeni I., II. . ..... Javor: Plohi neobrobljeni I., II..................... Jesen: Plohi neobrobljeni L. II................ . . 750'— 850'— 700'— 800'- 730'- 840'— 800'- 850-- 950'- 800'- 900'- 800'- 950'- 950'- 1000'- 1100’ 380'— 430- 500'— 600'- 780'- 900'- Lipa: Plohi neobrobljeni L. II . . 430'— 520'— Parketi hrastovi, za m* , . . 58'- 68'- bukovi, za m1 ... 35'- 45'- Žclczn. pragi 2'60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad . 39'- 49'- bukovi, za 1 komad . 24'- 28'- Drva bukova, za 100 kg . . 12'— 14'— hrastova, za 100 kg 9'— 11'— Oglje bukovo, za 100 kg . . 43'- 55'- Žitni Situacija je ostala slej ko prej nespremenjena, promet še vedno slab, povpraševanj zelo malo. Cene so popustile za din 5-— pri koruzi, rži in moki vseh vrst, dočim so poskočile pri ajdi (štajerski) za din 10-— in pri novem bačkem, sremskem ter slavonskem ovsu za 2-50 dinarja pri 100 kg. Stara koruza je noti rala do 16. t m. na bazi din 122'50 do 125'— za 100 kg, od 17. t. m. dalje pa ne beleži več. Od 17. t. m. dalije no-tira na novo času primerno suha koruza na bazi din 90'— do 92'50 za 100 kg. Tendenca za žito in mlevske izdelke je stalna. Žito: Koruza: din din času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, plačljivo proti dupl. 90 _ 92 50 umetno sušena, franko naklad, postaja, plačljivo proti duplikatu 102 50 105-— Pšenica: nova, južnobanateka, 77/78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, re-šetana, plač. proti dupl., franko naklad. postaja..............150'— 152 50 nova, gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko naklad, poet. 152-50 155-— Ječmen: novi, bački in sremski, 64/65 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko naklad, poet. 150—- 155'— Oves: novi, bački, sremski in slavonski, zdrav, euh, rešetan, plač. proti duplikatu, franko vagon naklad, postaja 147'50 150-— Rž: nova, bačka, 72 kg, 2 °/o, zdrava, suha, rešetana. plač. proti duplikatu, franko vagon naklad, postaja Ajda: nova (štajerska), zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko vagon slov. nakladalna postaja...................130-— Mlevski izdelki: Moka: din nova. pšenična Og, banatska poet., ekskl. prom. davek, plačljivo proti duplikatu 250’— nova, pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prom. davek, plačljivo proti duplikatu 255'— nova, pšenična 2, bačka poetaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu nova, pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plač-lijvo proti duplikatu 215'-nova, pšenična 6, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu Otrobi: pšenični, debeli v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 115'— pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 100'— Ostalo blago: 145-— 147-50 135-- din 260- 265-. 235- 245-- 225'- 195'— 205'- jajca, franko slov. nakladalna postaja, plačljive proti dupl,-oneida (kranjski) 61— 62-— rožnik (pozni) . 54-— 58-— rožnik (rani) . . 75-— 79-— kresnik .... 56-— 62-— Sadje: Jabolka: din din zimska, namizna, obrana, alla rinfusa, franko vagon slov. naklad, postaja, plač. proti duplikatu . . 325-— 400-— Krma: Seno; din din zdravo, suho, prešano v bale, franko slov. naklad, postaja, plač. proti duplikatu: sladko..................65'— 75-— polsladko .... 55-— 65-— kislo...................45'— 55-— Slama:: zdrava, suha, pšenična, prešana v bale, franko vagon slov. naklad, postaja, plačljivo proti dupl. . . 40-— 50 — Premog; trboveljski, franko rudnik, ekskluzivno proj-metni davek itd.: koeovec.................. 260-— 285 — kockovec .... 240-— 255 — Orehovec................. 205-— 220'— grahovec .... 150'— 165 — zdrob.....................110-— 120-— prah...................... 75-— 80'— Fižol: zdrav, na roko bran, franko slov. nakladalna postaja, plačljivo proti duplikatu: ribničan .... prepeličar . . . Krompir; zdrav, prehran, ne manjši od kokošjega din 200-— 250— din 120'- 105'- din 245'-285 — din Francija hoče povečati svojo trgovino z južno-vzhodno Evropo Francoski odločujoči krogi so sklenili, da se mora radikalno spremeniti francoska trgovinska politika proti balkanskim državam. V ta namen je bila poslana sedaj na Balkan posebna trgovinska delegacija, ki bo obiskala Romunijo, Jugoslavijo in Bolgarsko. Glavna naloga delegacije je, da na kraju samem ugotovi vse možnosti za povečanje francoske trgovine s temi državami. Hkrati s tem prizadevanjem ustanove velika trgovinska in industrijska podjetja v zvezi z nekaterimi finančniki v Parizu konzorcij francoskih interesentov za trgovino z Balkanom. Konzorcij bo sklepal le priložnostne kupčije. Kljub temu pa je pričakovati, da bo delavnost tega konzorcija precej velika, ker tvorijo konzorcij zelo močne francoske firme. Druga velika naloga francoske trgovinske delegacije bo, da najde način, s katerim bi se olajšal dosedanji plačilni promet. Zaradi slabega funkcioniranja klirinških sporazumov je namreč predvsem nazadovala trgovina Francije z južnovzhodno Evropo. Podjetje Feltrinelli & Co. v Sjetini likvidira Že avgusta meseca je znano italijansko lesno podjetje Feltrinelli & Co. v Sjetini v Bosni naznanilo svojemu delavstvu, da bo v kratkem svoje obrate v Bosni likvidiralo. Ker bi zaradi tega postalo mnogo naših delavcev brezposelnih, so delavci zahtevali, da vlada oziroma državna lesna podjetja odkupijo od tvrdke vse objekte in žage ter vodijo nadalje obrat teh podjetij. Vsa prizadevanja pa so bila zaman in zahteva delavstva je ostala neizpolnjena. Posledica tega je, da je tvrdka odpovedala vsem delavcem in da je sedaj okoli 220 delavcev brez posla in brez zaslužka. Plačila v naprej in akontacije Narodna banka kraljevine Jugoslavije opozarja izvoznike, da ni dovoljeno, v kolikor ne gre za plačilo v nabavnih devizah, zaključevati posle in sprejemati predplačila in akontacije v naprej za izvoz predmetov, za katere izdaja potrdila za izvoz Narodna banka sama, dokler jih Narodna banka v vsakem konkretnem primeru ne obvesti, da jim zahtevano potrdilo izda. Vsa predplačila, zadevajoča navedene predmete, se avtomatsko storniratjo, ako izvoznik ni dobil predhodnega obvestila od Narodne banke. Doma in po svetli Na pogreb predsednika Kemala Atatiirka v Ankaro je odpotovala četa škofjeloškega planinskega polka. Na kolodvoru v Sofiji so bili naši vojaki zelo prisrčno sprejeti in pogoščeni od bolgarskih vojakov. Iz Sofije so se naši vojaki odpeljali v-Ankaro skupno z bolgarskimi vojaki. Turška vlada je predložila veliki narodni skupščini predlog, da se preimenuje mesto Ankara v Ata-tiirk. Danes je spremil turški narod svojega velikega voditelja Kemala Atatiirka na njegovi zadnji poti. Pogreb je bil silno slovesen in ganljiv dokaz, kako globoko je ljubil turški narod svojega voditelja. Ves dan in vso noč so hodili deset in desettisoči kropit Kemala. Z vsem orljentalskim sijajem je bilo nato položeno truplo velikega reformatorja in ustanovitelja modeme Turčije k večnemu počitku. Jutro je objavilo seznam kandidatur, ki so jih po medsebojnem sporazumu pristaši JNS in bivše socialistične stranke postavili v Sloveniji. Postavljene so še kandidature: Celje: Ivan Prekoršek, nam. Jakob Jeram, delavec v cinkarni; Dol. Lendava: trg. Rudolf Muhvič, nam. mizar šebjanič; Gornji grad: lesni trg. Anton žebelj; Konjice: trgovec Ciril žagar; Laško: Josip Petejan (soc.); Ljuto mer: Franc Skuhala iz Križevcev, nam. Glaser; Maribor levi breg: dr. Reisman in dr. Vauhnik, namestnika A. Bahun in Franc Breznik; Maribor desni breg: dr. Otmar Pirkmajer in pos. Ivan Kirbiš; paralelna kandidatura soc. Petejan; Murska Sobota: Franc Talanyi, pos. v Gor. Radgoni; Dravograd: novinar Eržen (soc.); Ptuj: Kola rfč, župan v Središču; Slovenj Gradec trafikant Puncer; Šmarje pri Jelšah: inž. Milan Jenčič. V ljubljanskem okrožju so po stavljene te kandidature: _ Črnomelj: trgovec Ivan Malešič, nam. lekarnar Vrankovič; Kamnik: Anton Cerer, nam. Ignac Tomc, trgovec v Moravčah; Kočevje: trgovec Ivan Arko; Kranj: Tomaž Križnar; Krško: biv. posl. Mravlje, nam. Ivan Polovič; Litija: trgovec Josip Strman (paralelna soc. kand. rudarja Arka v Zagorju); Logatec: špediter Franjo Tavčar; Ljubljana okolica Stanko Mravlje; Novo mesto: trgovec Josip Matko; Radovljica Pavel Olip; Škofja Loka: bivši poslanec Al. Koman, nam. čevlj. mojster Ivan Hafner; Ljubljana mesto: dr. Kramer in dr. Celestin Jelenec, namestnika inž. Jože Rus in Ivan Mlinar, uradnik OUZD. Skupina dr. Puca v Ljubljani se bo pri volitvah, kakor poroča »Vreme«, abstinirala in bo tudi pozvala svoje pristaše, da se volitev ne udeleže V Zagrebu je vloženih pet kandidatnih list, in sicer dve listi- JRZ, oficialna in lista disidentov JNS, dve listi dr. Mačka, t. j. HSS in SDS ter Ljotičeva lista. Preobilica kandidatov se kaže tudi pri sedanjih volitvah. V nekaterih krajih kakor v Banjaluki, Petrovgradu, Rumi itd. je vloženih po osem list, v Novem Varošu celo deset list. Župan Subotice inz. Ivandekic je bil razrešen svoje dolžnosti. Novo invalidsko uredbo, ki pomeni znatno zboljšanje za invalide, je izdala vlada. Zagrebška mestna občina se je izjavila za priključitev Kustošije k Zagrebu. S tem bi dobil Zagreb 9 tisoč novih prebivalcev in 1270 hiš. Trgovskih in obrtniških obratov je v Kustošiji 250. Ozemlje zagrebške občine bi se s Kustošijo povečalo za 1200 katastralnih jutrov. Hidrocentrala na Drini se bo postavila s pomočjo angleškega kapitala. Priprave za postavitev nove centrale -bodo gotove marca me-seca. Guverner Bolgarske narodne banke Dobri Božilov je bil odlikovan z redom sv. Save I. stopnje. Delegacijo jugoslovanskih strojevodij in krmarjev je sprejel v avdienci bolgarski kralj Boris ter se jim zahvalil za častno članstvo njihove organizacije. Norveška kraljica je umrla po operaciji slepiča. Protinemška kampanja v Ameriki se nadaljuje. Predsednik zveze delavskih sindikatov je pozval vse delavstvo, da podvoje boj za bojkot nemškega blaga. Nemške konzulate in ladje Newyorku čuvajo straže, ki so po naredbi župana La Guardie se stavljene iz Židov. Vel. Britanija namerava naseliti 20.000 židovskih izseljencev v Ke-iiiji. To je nemško časopisje še zlasti razjarilo, ker zahteva Nemčija vrnitev vse nemške vzhodne Afrike Vodja narodnih socialistov Gdansku Forster je izjavil, da se bodo nemški protižidovski zakoni začeli v kratkem izvajati tudi v Gdansku. Oblasti so že začele pleniti premoženje Židov, ki so zapustili mesto Gdansk. Nemške davčne oblasti so dobile nalog, da zahtevajo od vseh Židov potrdilo o plačanih davkih. Ker se izdajajo v Nemčiji potni listi samo proti predložitvi potrdila o plačanih davkih, je verjetno, da Nemci ne bodo dovolili nobenemu Židu, da se izseli iz Nemčije, dokler ne bodo Židje v celoti plačali kontri-bucijo ene milijarde mark. Madžarska vlada pripravlja nove ukrepe proti Židom. Tako se namerava razširiti numerus clausus še na druge židovske sloje, izdali se bodo ukrepi proti Zidom, ki so lastniki nepremičnin, olajšalo se bo izseljevanje Zidov, židovskemu prebivalstvu novo pridobljenih pokrajin pa se bo prepovedala vsaka' preselitev. Nemčija^ je zahtevala od češkoslovaške odstopitev novega ozemlja s 60.000 prebivale!, čeprav žive na tem ozemlju samo Čehi. Nemčija utemeljuje svojo zahtevo z gospodarskimi razlogi, češkoslovaška je po angleških vesteh pristala tudi na to nemško zahtevo in tudi ne bo apelirala na berlinsko mednarodno veleposlaniško konferenco. Vprašanje garancije češkoslovaških novih mej ni niti sedaj po naj-večjih žrtvah češkoslovaške rešeno. Poljski teroristi so začeli zopet vpadati v ozemlje Karpatske Ukrajine. Poljska zahteva nadalje od Slovaške in Karpatske Ukrajine še nekatere mejne korekture. Od-no- šaji med Slovaško in Poljsko so se zaradi tega zelo poslabšali. Angleška spodnja zbornica je proti volji vlade sprejela zakonski načrt o poskusni odpravi smrtne kazni za dobo petih let. Med gospodarskim ministrom dr. Funkom in ministrom Hessom je bil dosežen sporazum, po katerem se vse nemške gospodarske organizacije, tako tudi vse zbornice, podrede pod kontrolo narodno socialistične stranke. Pred Kantonom doživljajo Japonci nove neuspehe. Po kitajskih vesteh so kitajske čete že prodrle v mesto. Tudi Japonci priznavajo, da so se morali umakniti. Poleg tega po sporočajo Japonci, da so se pred Kantonom in tudi na drugih frontah nenadoma pojavile presenetljivo številne kitajske letalske eskadrilje, ki so prisilile Japonce k umiku. Od novih kitajskih letal so resno ogrožene tudi japonske vojne ladje na reki Jangce. Železna garda v Romuniji je skušala v Bukovini organizirati sistematično zažiganje tvomic in skladišč. Policija pa je njih namero preprečila. V tovarni municije v Barceloni je neki delavec po neprevidnosti spustil granato, ki je eksplodirala in povzročila eksplozijo tudi drugih granat. V mnenju, da gre za letalski napad, so vsi pobegnili v skrivališča in ni nihče začel gasiti požara. 400 ljudi je mrtvih. Združene države Sev. Amerike imajo danes 130 milijonov prebivalcev. Posebno si prizadeva za čimprejšnji začetek trgovinskih poga- ] janj francoski poslanik v Beogradu Brugere, ki bo sedaj drugič odpotoval zaradi teh pogajanj v | Francijo. Povpraševanja po našem blagu v tuii 775 — Bruselj: sveže meso, zamrznjena jajca, suhe češplje, jabolka išče zastopniška tvrdka, 776 — Thessaloniki: mehak les, 777 — Hama (Kreta): peči in štedilniki, 778 — Budapešta: posteljno perje (kokošje, gosje, račje) za veliko ameriško tovarno puha, 779 — Thessaloniki: Proizvodi lesne destilacije. 780 — Dunaj: Nakupna hiša za veleblagovnice v Ameriki, Angliji, Kanadi in Avstraliji išče razne predmete za obleko, proizvode umetnostnega obrta, stekleno blago, preproge, lesne izdelke, ročna dela in copate. 781 — Thessaloniki: Zaboji za sadje, ter celuloza. 782 — Florina (Grčija): Zdravilne rastline. 783 — Hamburg: Mavec, kreda in cement. 784 — Thessaloniki: Električni kabli. 785 — Curih: 'Brušeno in porozno steklo. 786 — Metelih (Grčija): Konoplja, brusni kamni, peči in štedilniki. 787 — Thessaloniki: Verige. 788 — Amsterdam: Hmelj išče zastopniška tvrdka. 789 — Atene: Les. 790 — Le Caire: parketi, 791 — Thessaloniki: les, 792 — Zanthie (Grčija): sesalke za vodo, peči, 793 — Montreal: patentna zapirala (Reissverschluss), 794 — Thessaloniki: verige im žarnice, 795 — Hamburg: grenki in sladki mandeljni, velik in srednje drobni fižol, grenke koščice marelic, suhi krhlji jabolk, suhe višnje, orehi v lupinah ter očiščeni, oljčno olje ter suhe češplje zahteva zastopniška tvrdka, 796 — Dunaj: bukovo oglje, 797 — Mexiko: vezane plošče, 798 — Thessaloniki: štedilniki, 799 — Atene: jeklo, kabli, kadi in štedilniki, 800 — Vratislava: trd in mehak les, les za celulozo, vezane plošče 801 — Thessaloniki: izdelki iz pločevine, 802 — Atene: električni kabli, 803 — Hamburg: mezdrovina in stari filmi, 804 — Thessaloniki: gumbi, 805 — Basel: tropine češpelj, 806 — Bagdad: lešniki, 807 — Syra (Grčija): konoplja 808 — Budapešta: sadni soki zlasti soki malin, 809 — Atene: alkaloidi, proiz- vodi, ki se dobe pri destilaciji lesa, glicerin, 810 — Hamburg: klej iz kosti, 811 — Leipzig; kolmež, 812 — Barcelona: železni pragi, telegrafski drogi, stavbeni les, nasoljena in posušena čreva, ži valski postranski proizvodi (kože, dlaka, volna, ščetine, rogovi). 813 — Thessaloniki: štedilniki, peči in kadi, Hamburg: črna čebula, Atene: stavbeni les in Sfax (Tunis): paradižni 814 — janež, 815 -parketi, 816 -kove konserve. * Interesenti naj se za naslove obrnejo na Obaveštajni odsek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Ratniški dom. Pri tem naj navedejo svoje ime in številko, pod katero je ponudba objavljena, Zasedanje turističnega odbora Balkanske zveze V Atenah se je začela letna skupščina stalnega turističnega odbora gospodarskega sveta Balkanske zveze. (Naslov bi mogel biti malo krajši, ker sedanji dolgi naslov ne priča o posebnem propagandnem smislu. Op. ured.) Jugoslovansko delegacijo tvorijo načelnik trg. min. Grgašcvič, direktor »Put trika« Simič in referent trg; min. Todorovič. Zastopnika naših turističnih krajev torej med njimi ni. Dnevni red letošnjega zasedanja je: 1. Sklenitev turističnega dogovora držav Balkanske zveze, ki naj bi vseboval devizne, carinske, železniške ugodnosti za medsebojni turistični promet. Tudi pri izdajanju potnih listov naj bi se dovolile nekatere olajšave. 2. Izenačenje železniških tarif in uvedba turističnih vlakov. 3. Razprava o jugoslovanskem predlogu, da se ustanovi skupna turistična pisarna v Kairu in zlasti Newyorku. 4. Naprava skupnih propagandnih filmov. 5. Izdaja skupnih propagandnih brošur ter skupnega poročevalskega biljtena za turiste. 6. Zamenjava statističnih podatkov ter izkušenj o tujskem prometu ter novi ukrepi za pospeše vanje medbalkanskega turističnega prometa. Konknrzi - poravnave Material za trgovinska pogajanja s Francijo že pripravljen Takoj po zaključku trgovinskih pogajanj z Italijo se začno trgovinska pogajanja s Francijo. Ves potrebni material za ta pogajanja je že pripravljen. Francoski finančni in gospodarski ljudje zelo zahtevajo, da se revizija sedanje trgovinske pogodbe izvede čimprej. Iz Beograda pa se poroča, da so vesti o skorajšnjih trgovinskih pogajanjih s Francijo prezgodnje, ker da se bodo mogla ta pogajanja začeti šele po končanih skupščinskih volitvah. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki se predlaga ^ premoženju zapuščine po pok. Franji Pečar iz Črnuč, se določa narok na dan 24. novembra ob pol 12. uri. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Mantela Karola, slaščičarja v Celiju. Poravnalni sodnik Kraut, poravnalni upravnik odvetnik dr. Goričan. Narok za sklepanje poravnave dne 21. decembra ob 9., rok za oglasitev do 16. decembra. Zunanja trgovina liarva. plesira in Že v 24 orali itd. Škrob! in svetlolika srajce, ovral nike in manšete. Pere. suši. monga in Hka domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. V italijanskem kliringu je izpla čala Narodna banka nakaznice do št. 18.663 z dne 30. avgusta 1938. V poljskem in turškem kliringu ni nikakih sprememb. Izvozniki češkoslovaške so sto rili potrebne korake, da bodo njih odjemalci v tujini natančno obveščeni, če je sedež čsl. izvoznih firm na odstopljenem ozemlju ah pa "" mejah nove češkoslovaške. Vodstvo Batine tvomice čevljev v Novi vesi (Ersek Ujvar), ki je prišla pod Madžarsko, izjavlja, da bo zaposlilo v tovarni samo madžarsko delavstvo, če se tovarni omogoči nemoteno nadaljnje obratovanje. Britanska finančna pomoč, ki jo dobi Romunija, ne bo dana v obliki posojila, temveč bo dobila Romunija v Angliji večje bančne in tr govske kredite pod jamstvom an gleške vlade. Podrobnosti o teh kreditih se še ne sporočajo Vel. britanska vlada je zmzala uvozno carino za romunsko pšenico Znižanje carine za romunsko žito velja tudi za vse angleške kolonije. S tem bo znatno olajšan in seveda tudi povečan romunski iz- voz žita v Anglijo in njene kolonije. Tudi Belgija bo investirala v Romuniji večje kapitale in skupno s francoskimi industrialci ustanovila v Belgiji več tovarn za orožje.. Romunski finančni minister je imel po radiu govor o stanju romunskih državnih financ. Dejal je,, da so znašali romunski državni dohodki v prvem proračunskem polletju 15,2 milijarde lejev, to je za 0,3 milijarde več kakor je bilo preračunano. V primeri z lanskim letom so se romunski državni dohodki povečali za 2,7 milijarde-lejev. Petrolejske družbe Romunije, v katerih je investiran pretežno francoski kapital, so se fuzionirale v novo družbo s 118 milijoni fr. frankov delniškega kapitala. Madžarsko-italijanski gospodarski odbor se sestane ta mesec v Budapešti, da uredi vprašanje madžarskega izvoza pšenice in živine v Italijo, (čez Reko se sedaj izvaža v Italijo mesečno komaj 100 glav goveje živine, dočim se je preje izvažalo mesečno po 5000 glav govedi.) Indeks cen na debelo se je v oktobru dvignil v Italiji od 471,04 na 473,97, kupna moč Ure pa je padla od 21,23 na 21,10 točke. Nemčija bo zmanjšala površino s hmeljem zasejane ploskve od 8600 na 8000 ha. Da se to doseže, bo dajala nemška vlada premije po 1000 mark za ha opuščene hmeljske kulture. Zaradi novih hmeljskih nasadov na sudetskem ozemlju se bodo prihodnje leto hmeljski nasadi v Nemčiji znova zmanjšali. Število brezposelnih se je v Franciji povečalo od 339.816 na 361.724. Indeks cen na debelo se je v Franciji dvignil od 646 na 654. Tudi indeks cen na drobno je v dvigu. Med Mehiko in Združenimi državami Sev. Amerike je bil dosežen načelni sporazum o likvidaciji konflikta, ki je nastal med obema državama zaradi nacionalizacije petrolejskih podjetij. Imenovana bo mešana komisija, ki bo ocenila vrednost nacionaliziranih podjetij. Gospodarska konjunktura v Združenih državah Sev. Amerike se ugodno razvija ter se je industrijska proizvodnja v oktobru povečala za 25%. A tudi v trgovini se razvija konjunktura ugodno. Radio Ljubljana Torek dne 22. novembra. 11.oo: šolska ura: Rudarski otroci iz Srbije v Sloveniji (gdč. Julija Šušteršič) —• 12.00: Naši pevci, naše pevke (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — • 13.20: Šramel »škrjanček« — 14.00: Napovedi — 18.00: Koncert radijskega orkestra 18.40: Psihološki problem malega naroda (prof. dr. Fr. Veber) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Djura Jakšič kot slikar 19.50: Vesela kronika — 20.00: Dvorak: Slovanska rapsodija (plošče) — 20.20: Fr. Rosenfeld: Lo-renzo de Medici, drama (izvajajo člani Nar, gled. v Ljubljani) — 21.00: Cimermanov kvartet — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra. Sreda dne 23. novembra. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Uvertire im fantazije (plošče) — 14.00: Napovedi 18.00: Mladinska'ura — 18.30: Udovičeva in Lovšetova (plošče) — 18.40: Vzgojne težave (dr. Stanko Gogala) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Meštrovi-čeve Madone — 19.50: Prirodopisni kotiček (prof. Fr. Pengov) — 20.00: Samospevi Ladislava Rakovca, pri klavirju prof. M. Lipovšek —20.45: Salonski kvartet — 2i.30: ^Angle-ške skladbe (plošče) — 22.00: Na-povodi, poročila — 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona. Štev. 15.875/38. Nabava. Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 7. dec. 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo profitnega železa, črne in pocinkane pločevine. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Državni rudnik Velenje, dne 18. novembra 1938. Za prihodnjo sezono oddamo v zakup termalno kopaliHe Dolenjske Toplite z vsemi odnosnimi napravami — vključno restavracijo. Pismene ponudbe na Kmetsko posojilnico ljubljanske okolice v Ljubljani. Štev. 15.865/38. Nabava. Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 7. decembra 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 2000 kg čistega bencina za jamske svetilke. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Državni rudnik Velenje, dne 18. novembra 1938. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.