AŠ GLAS številka 6 junij 2001 Za velikimi težavami se običajno skrivajo velike priložnosti. H. Jackson Brovvn Jr. Ondan je nekdo na pol v šali potožil, da ga bo kar konec od preobilja sprememb, ki so se zgodile v kratkem času. Pa se je v družbici, ki je bila zbrana, kot bi mignil razvil pogovor o težavi, ki se ji reče hitre spremembe.Ugotovili smo, da s prijetnimi spremembami pravzaprav ni sitnosti: zaželjene so, človeka ne utrujajo niti tedaj, kadar prihajajo ena za drugo in v kratkih časovnih presledkih. Zanje velja ljudski pregovor, ki pravi, da nobena miš ne pogine pod kopico. Vse kaj drugega pa so neprijetne spremembe: dve ali tri v življenju kar zadostujejo. Žal ponavadi ne ostane pri tej skromni številki, zlasti še, ako se vmešajo politične in gospodarske reforme ali kakšen drug dejavnik, čigar poglavitna naloga je, da polni uradne liste z odloki o dopolnitvah odlokov, dopolnjenih na osnovi odloka o dopolnitvi odlokov. Običajno gre za vljudno, že skoraj pohlevno besedilo, ki - takole mimogrede - omenja neko malenkostno spremembo že znanega dejstva in vam namigne, da se v vašem specifičnem primeru lahko sklicujete tudi na štiri prejšnje ter petnajst nadaljnih členov vse te pisarije. In ko se začnete (bodisi kot posameznik bodisi kot podjetje) iskati v naštetih členih, ugotovite, da bi morali ravnati popolnoma drugače, kot ste ravnali do sedaj. In če naj bi se obnašali v skladu z odloki, so potrebne hitre spremembe, od katerih je vsaj štiri petine skrajno neprijetnih. Resnica seveda še zdaleč ni tako kratkočasna, kot je bil naš pogovor. Spremembe, za katere ne prosimo in ki posežejo v naše vsakdanje navade, v naš mir in ustaljeno mišljenje, take spremembe naj bi prihajale dovolj počasi, da bi jih dojeli in se v njih znašli. Toda v zadnjih nekaj letih se stvari spreminjajo precej vrtoglavo. Nove, nepoznane okoliščine, nakopičene v kratka časovna obdobja, povzročajo negotovost in strese. Koliko tega človek lahko prenese? Kdo zna meriti zadrego ob novem računalniškem programu, ob istočasnem strahom pred novimi pravilniki, odhodi dolgoletnih in prihodi novih sodelavcev? Kdo to meri in upošteva, kadar pride do napake, kadar izbruhne bolezen...? In vendar je treba naprej in oznanjati staro laž, da smo mi sami naša usoda! Drugače pač ne gre. V sosledju sprememb zmagamo, kadar vztrajamo v njih do konca in se zlijemo z njimi. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da so zelo samostojni in samozavestni ljudje, katerim včasih zavidamo, tudi zelo osamljeni... Sonja Požar Foto ladran Rusjan CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI ZAČETNA PRESOJA SISTEMA RAVNANJA Z OKOLJEM PO SIST EN ISO 14001 V petek 25. maja sla zunanja presojevalca iz presojevalske hiše BVQI Ljubljana izvedla začetno presojo sistema ravnanja z okoljem po SIST EN ISO 14001. Namen začetne presoje je bil pregled dokumentacije sistema ravnanja z okoljem in izpolnjevanja zakonodajnih zahtev, ugotavljanje, ali so bili okoljski vidiki in njihovi vplivi na okolje ustrezno prepoznani in ovrednoteni in ali so bistveni okoljski vidiki upoštevani v ciljih ter razdelani v programih ravnanja z okoljem. Pregledali so tudi izvajanje notranjih presoj in izvajanje sistema v praksi na lokaciji PC Nova tovarna in PC Sol. Ugotovljeni sta bili dve večji neskladnosti in sicer: neažuriranost seznamov okoljskih vidikov in nejasnost zveze med prepoznanimi bistvenimi okoljskimi vidiki, cilji in programi ravnanja z okoljem ter tri manjše neskladnosti in sicer: pomanjkljive matrike zapisov v PK 16, nepopolno izvedeno usposabljanje o sistemu ravnanja z okoljem v PC Nova tovarna in nepravilno skladiščenje čistilnih sredstev in olj ter odlaganja naoljenih krp. Poleg naštetih neskladnosti (pinkijev) so zunanji presojevalci podali tudi observacije oz. priporočila, katere jih moramo upoštevati. Generalno pripombo so imeli na Poslovnik kakovosti in okolja in sicer, da je kakovost večinoma zajeta, manj pa je zajeto ravnanje z okoljem. Pri prepoznavanju okoljske zakonodaje je potrebno upoštevati tudi lokalno zakonodajo in zahteve po ažurnosti pri prenosu zakonodajnih zahtev v izvajanje. Pri notranjih presojah še nismo imeli zaključenih notranjih presoj po ISO 14001 in to moramo do glavne presoje izvesti. Manjše spremembe in dopolnila so potrebna še na področju vodstvenih pregledov, pri usposabljanju sezonskih delavcev in izvajanju praktičnih vaj pri delu z nevarnimi snovmi. Glede na težo in obseg ugotovljenih neskladnosti in observacij bo skladno s planom glavna presoja sistema ravnanja z okoljem po SIST EN ISO 14001 konec junija (28. in 29. junij), ko bo potekala tudi kontrolna presoja za sistem kakovosti po SIST ISO 9001. Takrat bo oudarek na pregledu de-anskega izvajanja v praksi. Zunanji presojevalci bodo pregledali vse lokacije in vso dokumantacijo po lokacijah, da bi ugotovili, če naš sistem vodenja ustreza zahtevam ravnanja z okoljem po SIST EN ISO 14001 in sistemu kakovosti po SIST ISO 9001. Damjana Poberaj P |2 Foto Jadran Rusjan CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI Nove avanture frfrastega Kvadratka in podjetnega Krogca PREDLAGAL BI, DA ZAČETNI PREGLED IZVEDEMO V NAJKRAJŠEM MOŽNEM ČASU DOKUMENTACIJO. ŠEF BO ZNOREL! HVALA IN NASVIDENJE, Z MOJIMI SODELAVCI PA SE BOM POMENIL KASNEJE. ZAČETNI PREGLED ZAKLJUČNI SESTANEK POSLAL VAM BOM DVA PRESOJEVALCA V ROKU DVEH TEDNOV se Se suSiva ZABOJNIKI ZA ODPADKE NISO OZNAČENI, NI DELOVNIH NAVODIL V PRIMERU RAZLITJA OLJ, ČISTILNA SREDSTVA SO NEUSTREZNO ZAŠČITENA.. . OPROSTITE G. TOČKA. KAJ NI BILO REČENO, DA BOSTE PREGLEDALI LE POZDRAVLJEN G.RAČUN. Ml SMO PRIPRAVLJENI NA CERTIFIKACIJSKO PRESOJO. A Ml LAHKO POVESTE KAKO NAJ BI POTEKALA? PRESOJA JE SESTAVLJENA IZ DVEH DELOV. NA ZAČETNEM PREGLEDU NAS ZANIMA PREDVSEM DOKUMENTACIJA IN SKLADNOST Z ZAKONODAJO. NA GLAVNI PRESOJI PA PREGLEDAMO IZVAJANJE POSTOPKOV V PRAKSI. RES JE VENDAR TO JE SAMO VAM V POMOČ. G. PODTOČKA VAM BO PA V KRATKEM POVEDAL POMANJKLIVOSTI DOKUMENTACIJE .. .SKUPNO 10 NESKLADIJ, KI MORAJO BITI DO GLAVNE PRESOJE ODPRAVLJENE. G DIREKTOR LE MIRNO KRI. TO NI NIČ KAJ TAKEGA. PRED VAMI JE SE VELIKO DELA. VIDIMO SE PRIBLIŽNO ČEZ 60 DNI NIMATE POSTOPKOV ZA OBVLADOVANJE ZAKONODAJE, OCENE OKOLJSKIH VIDIKOV NISO JASNE, PROGRAMOV ZA RAVNANJE Z OKOLJEM NI... Glavni igralci: KVADRATEK - lastnik firme “Samo da je d.d.”, ki nima ISO standarda -14001; Se nadaljuje Gospa KADER - vodja kadrovske službe Gospod MAJICA- Vodja vzdrževanja Gospod IZMENA - Vodja proizvodnje Gospod TOČKA -Presojevalec certifikacijske hiše Gospod PODTOČKA - Presojevalec certifikacijske hiše Tekst in slika Vasja Rebec KORISTNI PREDLOGI PRAVITE, DAVI NISTE INOVATOR?!? Ja kje ste se pa skrivali zadnjega pol leta? V zadnjih tednih neprestano hodim po proizvodnih dvoranah ali pa se plazim po mogočih in nemogočih skritih kotičkih, jaških in ceveh, kleteh in strehah nove tovarne. Ne boste verjeli... vsepovsod sami inovatorji! Srečam pražilce, ki prestavljajo prezračevalne rešetke, da jim hladen zrak ne bi pihal na glavo. Potem se v menzi pogovarjam z gospo, ki ravnokar preizkuša različne variante jutranjega prevoza iz Sečovelj v Izolo. Električarji nenehno nekaj dopolnjujejo nove stroje, kotlarji pa vsakič iznajdejo kaj novega pri ventilih in črpalkah. Celo jaz sem natuhtal že kar nekaj načinov, kako svoj računalnik zavarovati pred sončnimi žarki, ki mi posijejo naravnost na zaslon, kadarkoli hočem kaj napisati ... Vsak se po svoje prilagaja novemu okolju. Vsi do zadnjega smo trenutno čez glavo zaposleni z inovacijami... saj kaj je nova tovarna drugega kot ena sama velika inovacija! Čisto nič v Drogi več ni tako, kot je bilo še pred nekaj tedni ali meseci. A čas velikih inovacij se izteka. Zdaj je nastopilo obdobje malih izboljšav. Bolj kot se privajamo na novo okolje, bolj opažamo, da bi se marsikaj dalo napraviti drugače, bolje. In to je priložnost za predloge; ne le za “koristne predloge”, tudi za male pobude, ki ne bodo nikjer zabeležene in ki jih ne bo slišal nihče razen nas samih, ki pa nam bodo pomagale, da bo novo okolje postajalo bolj in bolj prijazno in domače. Pa saj sami najbolje veste, koliko je tega ... Peter Fatur Malce inovativnosti... In pasje življenje postane čisto udobno... DELNIČARSTVO NA 7. SKUPŠČINI DELNIČARJEV JE DROGA d.d. ZNOVA POTRDILA SVOJO POSLOVNO USPEŠNOST Delničarji Droge Portorož so na /.skupščini delničarjev, 31. maja 2001, odločali o delitvi ustvarjenega dobička v letu 2000. Za dividende so namenili preko 450 milijonov tolarjev. Na skupščini je bilo zastopanih 81547 glasov. Skupščina je bila sklepčna in predstavniki delničarjev so lahko veljavno glasovali. Letno poročilo 2000 je predstavil g. Matjaž Čačovič, predsednik uprave družbe. DROGA 7. SKUPŠtlMDElHlMRJEV Utrinek z dela skupščine Minulo poslovno leto je bilo za Drogo uspešno, saj smo ustvarili čisti dobiček v višini 1,505 milijarde SIT, za 31% več kot v predhodnem letu. Čisti prihodki iz prodaje in usredstvenih lastnih učinkov so znašali 14,2 milijarde tolarjev, kar prestavlja 3 odstotni porast, medtem ko so čisti prihodki iz prodaje na tujih trgih znašali 4,1 milijarde SIT, kar je za 23% več kot v letu 1999. Več kot tri četrtine izvoza smo dosegli na trgih republik nekdanje Jugoslavije. Nosilna programa v prodaji ostajata kava na domačem trgu, ki prinaša 53% čistih prihodkov iz domače prodaje, ter mesni program v izvozu, ki ima 69 odstotni delež v celotnem izvozu. V začetku leta 2001 smo ustanovili še lastno podjetje na Kosovu v ZRJ. Droga je s tem zaokrožila koncept lastnih podjetij na področju Balkana; prodajajo njene izdelke, hkrati pa se povezujejo z lokalnimi proizvajalci za dodelavna dela Droginih blagovnih znamk. Predsednik je omenil lanske kazalce uspešnosti - 9 odstotno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, 6 odstotno rast vrednostne produktivnosti ter pripravljeno ogrodje sistema ravnanja z okoljem v skladu z mednarodnim standardom ISO 14001. Lastniški kapital družbe smo povečali za 18,6%, medtem ko je donosnost kapitala znašala 12,7%. Ustvarjeni čisti dobiček poslovnega leta 2000 v višini 1.505.353.070 SIT ostaja nerazporejen, družba pa bo za namene izplačil porabila sredstva nerazporejenega revaloriziranega dobička iz let 1997 in 1998. Delničarji so potrdili letno poročilo družbe in sprejeli sklep, s katerim so za izplačilo dividend namenili 459.498.000 SIT, medtem ko so 9.790.000 SIT predvideli za udeležbo uprave in nadzornega sveta na dobičku - od tega za upravo 4.400.000 SIT in za člane nadzornega sveta 5.390.000 SIT. Dividende v višini 1.625,00 SIT bruto na delnico bodo delničarji prejeli najkasneje do konca junija. Dividende bodo pripadale tistim delničarjem, ki bodo na dan 4.6.2001 vknjiženi kot imetniki delnic pri Centralni klirinško depotni družbi d.d.. V nadaljevanju seje skupščine so delničarji sprejeli sklep o spremembah Poslovnika o delu skupščine družbe in sicer so spremenili 1. odstavek 11. člena Poslovnika o delu skupščine, ki se po novem glasi: “Predstavnik sklicatelja nato DELNIČARSTVO predlaga kandidate za predsednika skupščine, namestnika predsednika skupščine in preštevalce glasov.« Sprejet je bil tudi sklep o Sprejemu sprememb oz. dopolnitev statuta družbe in sicer se za točko 9.3. doda nova točka 10. z naslovom : POMEMBNA SPOROČILA DELNIČARJEM. Slednji se doda še nova točka io.i.f ki se glasi: “Če ni v statutu drugače določeno, družba obvešča javnost na naslednje načine: v časopisu Delo ali na spletni strani Ljubljanske borze, v skladu z njenimi pravili in navodili. Družba na pisno zahtevo zainteresiranim osebam posreduje izpis spletne strani, na kateri je informacija objavljena." Poleg sprejema sklepa o novi višini sejnine za člane nadzornega sveta in sicer 65.000 SIT neto za predsednika in 40.000 SIT neto za člane, so lastniki za pooblaščeno revizorsko hišo imenovali družbo KPMG Slovenija d.o.o. iz Ljubljane. Po zaključku seje smo v predprostoru sejne dvorane ujeli nekaj mnenj predstavnikov delničarjev. Ga. Sonja Dolčič, predstavnica Slovenske odškodninske družbe d.d., svetovalka direktorja: Sem upravljalka portfelja, v katerem je tudi družba Droga. Droga je med družbami, ki jih upravljam, ena najuspešnejših. Vseh je okoli 45, manjših in večjih, imam pa predvsem živilsko industrijo. Droga je med večjimi in zelo uspešnimi. Ga. Sonja Dolčič Na Slovenski odškodninski družbi sem zaposlena šele leto in pol, poslovanje Droge pa spremljam že od prej, zasebno, saj sem tudi sama njena delničarka. Danes sem tu nekako v dvojni funkciji, čeprav zase nimam pooblastila. S poslovanjem Droge smo zadovoljni, svojega deleža sicer ne povečujemo, ker trenutno ne nakupujemo delnic; imamo veliko obveznosti, ki jih moramo izplačati, predvsem prodajamo deleže firm. Želimo si, da bi bilo več družb kot je vaša, saj takih, ki bi ustvarjale toliko dobička in ga tudi delile, poleg tega pa veliko investirale v svoj razvoj, ni prav veliko. “Sem potrošnik vaših izdelkov in so mi všeč, vseh sicer ne poznam, poznam pa kavo, riž in sadne čaje. Sem ljubiteljica pravih čajev, a vaših ne poznam. Sedaj, ko vem, da jih imate, jih bom poskusila.” Na vprašanje, kaj meni o Droginem cilju, da postane do leta 2005 največje prehrambeno podjetje na Balkanu, je ga. Dolčič odgovorila, da ni nič nemogoče, če obstajajo sredstva, želje in močna volja. Dodala je tudi, da so si ta cilj postavila tudi nekatera druga podjetja v živilski industriji. Ga. Sonja Heine Ga. Sonja Heine, predstavnica Poštne banke Slovenije d.d., direktorica sektorja poslovanja s pravnimi osebami v Ljubljani: “Danes zastopam 473 glasov. Ničesar mi niso naročili, pa tudi svetovali ne. Vemo, da je Droga dobro podjetje. Drogo poznam že dlje časa, poslovno jo spremljam že 10 let. Še dlje pa kot gospodinja poznam njene izdelke: kavo, riž, čaje, izdelke Arga, pašteto. Pri zeliščnih čajih sem nekoliko razočarana nad embalažo. Je izredno neločljiva in monotona. Sedaj sem se sicer nanjo že navadila. r? t |MA€ STROl DELNIČARSTVO Čudi me, da so piranski občinski veljaki dovolili, da je tako uspešno podjetje, kot je Droga, zapustilo občino. Menim, da če bi bila sama del lokalne oblasti, bi tudi hiše podirala, če bi bilo potrebno zagotoviti lokacijo za tako firmo, kot je vaša. Podjetje z izdelki, ki jih dnevno uporabljamo v gospodinjstvu, lahko usmerja kraj, politiko, gospodarstvo in razvoj celotnega področja. « Ga. Rosanda Falež iz Poštne banke Slovenije d.d., direktorica sektorja poslovanja s pravnimi osebami v Mariboru. “Prisotna sem le kot poslušalka, kot neodvisni opazovalec. Skupščina se mi je zdela odlična, vsebina je bila kratka in jedrnata.” “Mislim, da je Droga med prvimi podjetji, ki se lahko pohvali s svojim renomejem in svojimi blagovnimi znamkami. Prelistala sem vašo interno revijo Naš glas in prispevek v rubriki Drogina priznanja me je opozoril na kristalno plaketo, ki vam jo je podelila Borza vrednostnih papirjev za obveščanje delničarjev. Droga lepo skrbi tudi za malega delničarja, ki je prav tako pomemben v vaši strukturi, zato tudi ni velike fluktuacije lastništva. Izrekam vam čestitke za poslovanje v letu 2000. Želim vam, da bi uspešno poslovali še naprej, tako da bo nova investicija, ki ste jo zagnali, prinesla tisto, kar ste si zastavili.” Ga. Rosanda Falež Kljub temu smo go. Falež zaprosili za mnenje o Drogi, o poslovanju Droge in njenih izdelkih. Majda Vlačič Po seji pa sproščeno kramljanje v preddverju. BORZNI KOMENTAR DOGODKOV MNOGO, RASTOČIH DELNIC MALO Guverner Gaspari ma nas rad Maj je bil na zelo dobri poti, da ostane v spominu borznih udeležencev in vlagateljev kot še en običajno dolgočasen mesec z običajno dolgočasnim prometom, ki vlagateljem ni prinesel prav nič pomladnega veselja, saj so tečaji še vedno počasi padali. Nekaj majhnega veselja je v tem času kazal le tečaj delnice Petrola, katerega rast je bila le obliž na stare rane vlagateljev, ki so že pred dobrim letom in pol morali postati dolgoročni, čeprav je bil njihov prvotni namen bolj kratkoročen. In ko je že vse kazalo, da bo dolgočasno tudi prihajajoče poletje, je v sredo, 30. maja, med redke borznike kot strela z jasnega udarila novica Banke Slovenije, da bo s 1. julijem predčasno in v celoti sprostila omejitve za portfeljske naložbe tujcev v slovenske vrednostne papirje, razen za kratkoročne dolžniške instrumente. Vendar se je Banki Slovenije pri prenosu tega nepričakovanega darila borzni javnosti spet zalomilo; pozabila je namreč na pravilo, da se cenovno občutljive informacije ne objavljajo med trgovanjem. Kakorkoli že, novica je naredila svoje že naslednji dan, njen učinek pa se med pisanjem že postopoma umirja, vendar kot kaže spodnja preglednica, razlika pred njo in po njej ni zanemarljiva. Spet pa je treba omeniti, da so kupci za zdaj še domači vlagatelji, ki kupujejo delnice v pričakovanju, da bodo prišli tuji vlagatelji, ki naj bi jih najbolj zanimale predvsem delnice Leka, Krke, Petrola, Mercatorja, Gorenja in mogoče še kakšnega našega paradnega konja. Naj torej zamenjamo vsa druga delniška kljuseta za lipicance? Odgovor na to bo poiskal vsak vlagatelj sam, menim pa, da po objavi novice o odpravi skrbniškega režima za portfeljske naložbe občutnejšega nižanja tečajev prometnejših in pomembnejših slovenskih delnic ne more biti več. Ta trditev torej ne drži za delnice pidov, katerih tečaji so se v maju le nižali in katerih upravljavci so sodelovanje na dražbi zaradi ogromne precenjenosti že tako slabega premoženja zavrnili. Naj za konec zapišemo še, da se z delnico Droge že trguje brez dividende za leto 2000, vendar je, če upoštevamo mnenje domačih vlagateljev, delnica Droge za zdaj še izvzeta iz kroga paradnih konj za morebitne tuje portfeljske vlagatelje, čeprav lahko glede na dosežene rezultate v letu 2000 zapišemo, da je z razmerjem med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) v višini 6,2 med najbolj podcenjenimi v borzni kotaciji. KADROVSKE NOVICE ZAPOSLENOST V MAJU 2001 31.05.2001 je bilo zaposlenih 620 delavcev, od tega 289 moških in 331 žensk. V DROGA d.0.0. BUJE je bilo zaposlenih 27 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.0.0. pa 20 delavcev. Prihodi delavcev: V maju smo sprejeli 19 novih sodelavcev za določen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v maju prenehalo 18 sodelavcem. Razlogi prenehanja so bili potek delovnega razmerja za določen čas, prenehanje delovnega razmerja kot presežek in predčasna upokojitev. Pripravništvo: Slavica Lozej, pripravnica v OE Marketing - Tržne raziskave je dne 12.04.2001 uspešno opravila pripravniški izpit. Iskreno čestitamo! V JUNIJU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 20 - letniki ' I » ( 0 Silva HORVAT iz PC Gosad Dolores DEBERNARDI iz PC Sol Marija BEMBIČ iz PC Nova tovarna Nada ZIRDUM iz PC Sol 30 - letniki Branka PAVŠIČ iz PC Nova tovarna Klavdij ZUDIČ iz družbe Soline d.0.0. 7. maj 12. junij Spr.% LEK 40.598 44-733 +10,2 KRKA 25.348 26.874 +6,0 PETROL 19.791 22.345 +12,9 INTEREUROPA 2.600 2-774 +6,7 DROGA* 34.500 33.000 -4.3 SBI 1.721,98 1.806,98 +4.9 PIX 1.388,78 1.351,20 -2,7 ** datum preseka za upravičenost do dividend: 4. 6. 01 Uroš lanževič, finančni analitik PFC Interfin Koper NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. Kadrovska služba NOVI IZDELKI MEŠANICE ZAČIMB - PRIJETNA NOVOST V NAŠIH KUHINJAH popra, rožmarina, žajblja in timijana. S specifičnim vonjem po sredozemskih začimbah ter z različno zeleno niansira-nimi delci začimb je posebno primeren začimbni dodatek za različna mesa na žaru, za ribe in zelenjavo. ŽAR mešanico dodajate po lastnem okusu. Mešanica ŽAR ne vsebuje soli. JAGER začimbna mešanica za divjačino, neto 15 g. To mešanico začimb uporabljamo za pripravo vseh vrst divjačine in lovskih omak, pa tudi drugih vrst mesa na divjačinski način. JAGER mešanica vsebuje brinove jagode, rožmarin, timijan, poper, zeleno, korenček, česen, lovor in pehtran. Mešanica JAGER ne vsebuje soli. Splošno o mešanicah začimb Pogostokrat željenega okusa določenih jedi ne moremo doseči z eno samo začimbo, ampak je za to potrebna cela kombinacija različnih začimb. Včasih zadostuje samo nekaj najenostavnejših začimb, da dobimo skladno, subtilno kompozicijo, v kateri ohranimo individualen, naraven vonj vsake sestavine. Za to je potrebnega veliko znanja in izkušenj. Vsaka mešanica začimb je po svoje prava umetnina. Začimbne mešanice postajajo z vsakim dnem bolj priljubljene, saj kuharicam prihranijo veliko časa za pripravo okusnih jedi. MA€ STRO Predstavljamo vam 6 novih MAESTRO izdelkov začimbnih mešanic. ŽAR - mešanice začimb za meso na žaru, neto 15 g Sestavljena je iz drobljenih začimb - turtuibn« m39m w nucim <>mi luCiiiu tu illi l/at! TOMATO mešanica drobljenih začimb za paradižnikove jedi, neto 10 g Odlično se poda k paradižnikovim omakam in paradižnikovi juhi. Žličko mešanice dodamo tudi drugim jedem, v katerih je veliko paradižnika. Mešanico sestavlajo drobljene značilne začimbe italjanske kuhinije: bazilika, peteršilj, majaron, origano in timijan. Mešanica TOMATO ne vsebuje soli. NOVI IZDELKI ZA ZELENJAVNE JEDI začimbna mešanica, neto 20 g Mešanica začimb in sušene zelenjave za zelenjavne jedi uporabljamo pri pripravi vseh jedi, ki se zalivajo z zelenjavno juho. Z njo popestrimo zelenjavne priloge in rižote, uporabljamo pa jo tudi kot dodatek za obogatitev drugih slanih jedi. Sestavine mešanice: korenček, koren peteršilja, koren zelene, list peteršilja in timijan. ZA JABOLČNI ZAVITEK mešanica sladkorja in začimb, neto sog Mešanica sladkorja in začimb za jabolčni zavitek se odlično prilega vsem sladicam z jabolki. Uporabite jo pri pripravi pečenih jabolk, jabolčne čežane, jabolčnih pit in seveda jabolčnega zavitka. Sestavine mešanice: sladkor kristal, limonina lupinica, cimet, ingver, kar-damom, klinčki. ZA SVINJINO začimbna mešanica, neto 40 g Mešanica začimb in soli za svinjino je idealna mešanica začimb za svinjske pečenke, zarebrnice, nabodala in druge vrste pečene svinjine, pa tudi za svinjske zrezke po dunajsko. Pri odmerjanju upoštevajte, da je mešanica že slana. Mešanico začimb sestavljajo značilne začimbe, ki jih uporabljamo pri svinjini: česen, poper, sladka paprika, maja-ron, kumina, rožmarin in lovor. Mešanica ZA SVINJINO vsebuje sol. Helena Cok Slike Jaka Jeraša rMA€STHCT ttirtntinut nrc&niJcu mjeiuvliui toiirui 31 jela ml povnfn Brezsoil/ Be/. solil 'MACSTRO1 itfJdnim drobi/enih vitlmb m ImndltniluHV /idi m/ftafina mnJ/tnOi im‘inu ki /elu od rntfUa d n fM AG S T R O NOVI IZDELKI ZELIŠČNI RAJ ZA LJUBITELJE DOMAČIH OKUSOV Dvema čajnima setoma sadnih čajev se je pridružil še set zeliščnih čajev, ki združuje v zbirnem pakiranju šest najpopularnejših zeliščnih čajev: ŠIPEK, KAMILICO, HIBISKUS, LIPO, BEZEG IN PLANINSKI ČAJ. Zeliščni čaji so pakirani v filter in ovojne vrečke, vsaka vrsta čaja v svoji barvi, saj ima vsak od čajev svoje značilnosti, po katerih ga nezmotljivo prepoznamo, ga cenimo po njegovem blagodejnem ali osvežilnem delovanju ter si v primernem trenutku pripravimo skodelico tega ali onega čaja. Foto Jaka Jeraša Naj na kratko predstavimo čaje, ki sestavljajo ZELIŠČNI RA]: ŠIPEK Šipkov čaj v kombinaciji s hibiskusom ima naraven okus po sadju in kiselkast okus, ker vsebuje sadne kisline in vitamin C, zato nas osveži in odžeja. KAMILICA Najpopularneješe zelišče zahodne kulture slovi po pomirjevalnem učinku ob živčni napetosti in trebušnih krčih. Blag okus in nežen vonj prinašata miren spanec, tako otrokom kot odraslim. HIBISKUS Glavni odliki tega čaja sta kislost in osvežilnost. Tako kot cvetovi hibiskusa je tudi napitek iz njih intenzivne rdeče barve. LIPA Čaj iz posušenih lipovih cvetov, znan po značilnem medenem vonju, pospešuje potenje in pomaga odganjati prehlad. Skodelica lipovega čaja zvečer zagotavlja boljši spanec. BEZEG Star ljudski rek pravi, naj se ob cvetočen bezgovem grmu za hip ustavimo in se mu poklonimo v znak zahvale, saj nam bezgov čaj olajša marsikateri nadležen prehlad ali celo gripo. PLANINSKI ČAJ Planine niso le kraj za planinarjenje, so tudi kraj, kjer zorijo šipek, jerebika in črni trn, kjer cvetijo lipe in se ob poteh razrašča robidovje - torej vse sestavine za tradicionalno alpsko zeliščno mešanico. Ljubica Nagy NOVICE IZ PC GOSAD Detajl novega skladišča SPREMEMBE IN NOVOSTI - VEČNI IZZIV Zadovoljni so bili presojevalci, pa tudi sodelavci, ki so imeli presojo. IZOBRAŽEVANJE Naši novi sodelavci opravljajo izpit iz higienskega minimuma. Tri dni so se kar pošteno potili, saj so predavanja trajala od 15.ure do poznih večernih ur. Nekaterim učenje dela težave, ker je že zelo dolgo, odkar so zapustili šolske klopi, in so se odvadili učenja. Sedaj pa so morali ponovno vzeti v roke knjigo in se učiti. Verjamem, da marsikomu ni bilo lahko. Upamo, da bodo vsi opravili izpit, saj je kar 35 kandidatov. Pridružilo se jim je še šest zaposlenih iz OLJARNE SREDIŠČE OB DRAVI. UVAJANJE RAČUNALNIŠKEGA VODENJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V skladišču Gosada se pripravljamo na spremembe poslovanja. Strokovnjaki podjetja ESPRO Ljubljana nam namreč vnašajo v računalnik program za računalniško vodenje skladiščnega poslovanja. Zaposleni v skladišču opravljajo tekoče delo in aktivno sodelujejo s predstavniki ESPRO ter se uvajajo v delo z novim računalniškim programom. To jim kar dobro uspeva, saj vodja skladišča Igor Cvetko in skladiščnik Anton Zore uspešno zadovoljujeta potrebe proizvodnje. INVESTICIJA Na predelavi vrtnin oz. na mokri liniji naj bi opravili sanacijo čistilne naprave. Takrat se bo delo v proizvodnji ustavilo, zato se trudimo, da bi čimprej zaključili z vlaganjem ostrih feferonov. Da bi to čimprej opravili, smo dodatno zaposlili 15 novih delavcev. Sanacija naj bi bila dokončana do uradnega pričetka sezone predelave vrtnin, predvidenega za konec junija. Okrog 25. junija naj bi namreč začeli s predelavo rdeče pese. INTERNA PRESOJA Delo na večini delovnih mest se je podaljšalo, saj ne traja le od 6. do 14. ure, ampak se marsikomu zavleče v pozne popoldanske ure. Prejšnji teden pa smo imeli še INTERNO PRESOJO. Vse je potekalo brez posebnosti. Stiskanje odpadne embalaže Skladiščenje po starem OCENITEV TVEGANOSTI DELOVNIH MEST Bliža se tudi ocenitev tveganosti delovnih mest. Še marsikaj je treba postoriti, zato nas vodja tega projekta, g. Suban, kar preganja. Ocenitev naj bi potekala 30.julija. Danica Krajnc NOVICE IZ PC ZLATO POLJE NOVIČKE IZ ZLATE NJIVICE Najbolj vroča novica iz Zlatega polja, ki ste jo gotovo občutili vsi tisti, ki z nami komunicirate po žici, je novica o novi telefonski centrali. Verjetno so si najbolj oddahnili vsi, ki so do sedaj ure in ure brezupno vrteli naši dve stalno zasedeni telefonski številki. Ker so se pritoževale tudi vse stranke, in ne samo drogovci, je bila zamenjava centrale nujno potrebna. Naši novi dekleti sta sodelovali pri nulti seriji mešanice za jabolčni zavitek V proizvodnji je dela še vedno ogromno. Poleg rednega dela moramo pripraviti tudi večjo zalogo polente in ostalih izdelkov za hitro pripravo, saj bomo v poletnih mesecih obnavljali linijo za toplotno obdelavo. Izpeljali smo še eno nulto serijo novega izdelka iz programa Maestro. Gre za popolnoma nov rMA€ STftOl izdelek. To je mešanica sladkorja in začimb ZA JABOLČNI ZAVITEK. V vrečki je 50 g mešanice, ki zadostuje za pripravo zavitka ali kakšne druge sladice iz 2 kg očiščenih jabolk. Zgodilo se nam je tudi to, da smo pri nas pakirali kavo. Seveda zgolj zato, ker se je kava (Barcaffe brez kofeina) v vrečkah prej pakirala na stroju Acma 3 za začimbe, ki je sedaj pri nas. Sicer pa smo vsak dan na novo presenečeni, ko ugotavljamo, kaj vse bomo pri nas še pakirali. V zadnjih tednih se intenzivno ukvarjamo tudi z ločevanjem odpadkov. Zadeva ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled. Odpadkov oziroma različne embalaže je toliko, da bi potrebovali kar mali tečaj, če bi hoteli vse brezhibno obvladati. Tudi tisto, kar na prvi pogled izgle-da, da je aluminij, ni vedno aluminij. In vrečk! Joj, kako komplicirana je njihova sestava! Največ različnih odpadkov je v pakirnici začimb in tam je njihovo ločevanje tudi najbolje urejeno. Vsaka vrsta odpadka ima svojo vrečo, vse je lepo označeno. Ker imamo trenutno zabojnike za odpadke kar na travi, pospešeno gradimo tudi ploščad z nadstreškom, na kateri bodo v bodoče stali označeni zabojniki za železo, steklo, plastiko in komunalne odpadke. Obiskal nas je tudi zdravstveni inšpektor in preveril, kako smo obnovili proizvodne prostore (po- Pod nadstreškom bodo stali sodi z odpadnimi olji NOVICE IZ PC ZLATO POLJE Odpadke ločujemo Tukaj gradimo ploščad za zabojnike z odpadki najprej v proizvodnji, nato še v zabojnikih V proizvodnji Začinke vzorno ločujemo različne odpadke. sledica njegove odločbe!). Kar malo ponosno je ugotovil, da smo večino prostorov in predvsem tlakov obnovili, odkar bolj pogosto prihaja k nam na obisk in nam izstavlja razne odločbe. In še res je tako! Manuela Ferenčič Meden SVET DELAVCEV OBISKALI SMO ZLATO POLJE Skladno s programom dela v letu 2001 je Svet delavcev 19. redno sejo sklical v PC Zlato polje. V tem PC so letos uspešno dogradili dodatno skladišče gotovih izdelkov. Potreba po njem je nastala zaradi delitve dela v DROGI, potem ko je bila v Izoli zgrajena nova^tovarna. V Zlatem polju namreč sedaj pakirajo začimbe, ki so jih doslej pakirali v nekdanjem PC ZAČIMBA. V PC ZLATO POLJE nas je prijazno sprejela naša članica Nevenka Dodič. Pozdravil nas je tudi direktor PC Zvonimir Sila, medtem ko nas je po proizvodnji prijazno in nasmejano popeljala Nevja Carič, ki je v PC ZLATO POLJE vodja proizvodnje. Na seji je SD obravnaval vrsto zelo pomembnih zadev. Ena takih je tudi organizacijska sprememba, po kateri je LOGISTIKA sistemizirana v PC NOVA TOVARNA. Temu nismo oporekali, čeprav smo izrazili pomisleke zaradi utemeljitve organizacijske strukture tega dela družbe, češ da je delovala neučinkovito. Nadalje je SD obravnaval poslovne rezultate v letu 2000. Doseženi so bili izredno zadovoljivi rezultati, za kar smo izrekli pohvalo upravi DROGE d. d. in vsem zaposlenim. Svet delavcev je obravnaval tudi Analizo plač za obdobje od januarja 2000 do marca 2001. Gradivo je iz neznanih razlogov poslovna skrivnost. Vse, kar lahko povemo, je, da so v analizi prikazane primerjave plač v DROGI s tistimi v Sloveniji in v panožni dejavnosti - to je proizvodnji hrane, pijač in krmil. Povprečna DROGINA plača je bila v celotnem opazovalnem obdobju višja od primerjanih plač. Glede na to, da so plače določene po kolektivnih pogodbah, limitirane, predvsem zaradi gospodarskih družb, ki ne poslujejo dovolj uspešno, je razumljivo, da so v DROGI, družbi, ki uspešno posluje, plače višje. Ostaja pa večno vprašanje, ati so - glede na uspeh poslovanja - dovolj visoke in stimulativne. Najbolj moreče, da tako zapišem, je bilo poročanje članov SD o delu v novi tovarni. Razberemo lahko, da je prilagajanje delu v novi tovarni težko. Razlogi za to so tudi konkretne težave in nerazumevanje novosti. Pri delu naj bi bilo premalo timskega dela. Ker so zaposleni preobremenjeni in ker se pojavljajo tudi nepričakovane situacije (kar spremlja vsako usposobitev tako velikega objekta), je razumljivo, da prihaja do napetosti in slabe volje. Nova tovarna je opremljena tudi s kamerami. SD je upravi posredoval vprašanja, koliko je teh kamer, kaj vse nadzirajo, ali so tudi skrite kamere in čemu so namenjene. Upravi smo sporo-čili, da so za sproščeno in kvalitetno delo kamere zelo moteče. Člani SD smo nanizali še vrsto pripomb in vprašanj o delu v novi tovarni in upravi močno priporočili, naj prisluhne vsem problemom, ki se pojavljajo v novi tovarni, in naj sprejme ukrepe, da se težave rešujejo sproti. Slednje priporočamo upravi tudi zaradi informacije, ki smo jo prejeli, da uprava preučuje možnost vpeljave ISO 8000, ki določa tudi skrb za zaposlene - od pogojev dela, pa vse do - za marsikoga nepomembnega - prostora za kadilce! Sistemi obvladovanja kakovosti bodo veljali tudi za vse bodoče hčerinske družbe matične družbe, zagotavlja uprava svetu delavcev. Član uprave, Aleš Škraba, nas je seznanil z odločitvijo, da bo v novi tovarni trgovina z našimi izdelki, ki pa bo odprtega tipa. Naše izdelke bodo ponujali po bolj ugodnih prodajnih cenah. Z veseljem, pa tudi s pomisleki smo sprejeli vest, da je v izdelavi projekt INTRANET (torej INTERNET za območje DROGE) kot način komuniciranja in izmenjavo mnenj med zaposlenimi. Namen INTRANETA je zmanjšati obtok papirja in pospešiti pretok informacij. Člani SD smo opo- zorili, da so v svetu že ugotovili, da imajo zgolj elektronske komunikacije tudi negativne posledice. Ob tej priliki je SD predlagal članu uprave naj se v INTRANET vključi tudi INFOLIT - to je seznanjanje zaposlenih s knjižničnim gradivom. Predstavnik SD v delovni skupini za uvedbo DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA za zaposlene v DROGI, Damir Čendak, je poročal o delu te skupine. Sestali so se že trikrat in preučili razne ponudbe zunanjih družb. Pripravili so dva predloga, ki ju bodo v kratkem predstavili upravi družbe. Bodi dovolj lepih in manj lepih sporočil. SD ostaja na razpolago vsem, ki nam želite karkoli predlagati, vprašati, pripomniti. Še vedno so vam ODPRTA VRATA PREDSEDNICE SD, vsak torek od 7. do 15. ure. Dragica MEKIŠ Foto Dragica Mekiš MARKETINŠKE NOVICE SEJEM V SKOPJU - NI BIL PRAV ŽIV Mednarodni prehrambeni sejem v Skopju je potekal od 4. do 8. junija. Sejma se je udeležila tudi Droga Skopje, že tretjič zaporedoma. Letošnji sejem je bil sicer bogat z razstavljala, obiskanost sejma pa je bila veliko manjša kot je bila vsa prejšnja leta. Na Droginem razstavnem prostoru, velikem 9001*, je bila organizirana degustacija kave, čaja in paštete Argeta. Med sejmom je Droga Skopje oragnizirala tudi tiskovno konferenco, na kateri je direktorica ga. Ružiča Radojevič predstavila podjetje in proizvodne programe. Po konferenci je Drogin razstavni prostor postal prizorišče izbora pevcev za nastop na glasbeni prireditvi Filigrami (izbor makedonske pesmi), katere sponzor je bila Droga Skopje. Prireditev Filigrami je vsako leto zelo obiskana in Droga je pripravila degustacijski prostor za 700 ljudi. Prostor so krasile Drogine barve in seveda omamen okus po kavi Barcaffe. Majda Vlačič MARKETINŠKE NOVICE NOVI SAD - KMETIJSKO PREHRAMBENI SEJEM Kmetijsko prehrambeni sejem v Novem Sadu, 67. po vrsti, je potekal od 12. do 20. 5.2001. Droga se sejma udeležuje že več kot trideset let. Letošnji razstavni prostor, ki je meril 901712, je bil razdeljen na tri dele: na prodajnega, komercialno - izložbeni del in degustacijski, ki je bil urejen v obliki 'kafiča'. Hostese so dnevno postregle 3000 do 4000 skodelic kave, obiskovalci pa so občasno lahko degustirali Barcaffe ob zvokih klavirske glasbe. Sejem je obiskalo cca. 600.000 ...ONDA GUTLJAJ KAFE... Na štandu "Bar kafe" u hali 3 Novosadskog sajma posctioci mogu da degustiraju "bar" kafu i da kupe po diskontnim cenama ovaj proizvod. Mlevena "bar" kafa od 100 grama košta 20, nemlevena od kilograma 200 dinara, a kilogram "ekspreso" kafe u zrnu 500 dinara. ■ Glasba in Drogin Barcaffe sta pričarala priletno kavarniško vzdušje. ljudi, med znanimi obiskovalci je bil tudi g. Zoran Djindjič, predsednik vlade ZRJ, ki je obiskal tudi Drogin razstavni prostor. Majda Vlačič Informacija v novosadskem lokalnem časopisu MARKETINŠKE NOVICE AGROFOOD 2001 - MEDNARODNI SEJEM V SARAJEVU TtLr 071/ 231 883 DROGA d.o.o. Sarajevo je absolutni zmagovalec tekmovanja kakovosti izdelkov. Prejeli smo 8 nagrad in sicer: zlato nagrado/kolajno za Vakumiran riž "Sant Andrea"; srebrno nagrado/kolajno za polento instant, "Barcaffe Grand" in kokošjo pašteto "Argeta"; bronasto nagrado/kolajno za čaj kamilica z medom ter tri nagrade/kolajne za komplementarne programe. U SKENDERIJI OTVOREN MEDUNARODNI SAJAM "AGROFOOD 2001" ki oceni prezentacije renomiranega "krovnega" imena DROGA. DROGA d.o.o. Sarajevo je, v sodelovanju s Principalom iz Portoroža, imela izredno uspešen nastop. Kreacija predstavitvenega prostora ("made by Mr. Vinko"), razstava celotnega prodajnega asortimana portoroške živilske industrije DROGA in dela naših komplementarnih programov (DELAMARIS d.d. Izola, MEDEX INT. d.d. Ljubljana in MAN-NER Dunaj), degustacije popularnega BARCAFFE-ja in čajev 1001 CVET, prijaznost in šarm osebja (predvsem hostes),... so pripomogle k splošni viso- Premična reklama ima dve veliki prednosti: prvič - vsak dan lahko večkrat obkroži mesto, ne da bi je bilo treba lepiti na zid; drugič - zelo je akustična in je torej ne morete preslišati - če ste jo prezrli... Salman Nermin KULINARIKA DROGA PONOVNO MED KUHARJI AMATERJI - Škofja Loka 2001 Osmo kuharsko tekmovanje se je letos odvijalo v Škofji Loki. Tokratna tema je bila piknik. Piknik, kot ga pripravimo za svojo družino ali prijatelje. Tekmovalci so svoje jedi lahko začinili z začimbami Maestro, na voljo pa so imeli tudi Drogino vloženo povrtnino in Barcaffe, se ve. zavarovalnico W'9'av iVSS |l VBlght BOlnl.Bi je za vsakega tekmovalca pripravila “veliko” presenečenje. Tekmovalci so delali s polno paro in končali kuhanje ob dogovorjenem času. Komisija je opravila še najzahtevnejši del ocenjevanja okusa in videza jedi. Potem pa je vsako omizje ponudilo svoje dobrote drugim tekmovalcem in obiskovalcem. Vsi smo se oblizovali in poskusili tudi dobro kapljico. Dež nam je sicer skrajšal druženje, a bilo je vseeno prijetno in nepozabno. Janez Vinšek Udeleženi so se na moč potrudili J MAGSTRO Tekmovalci po svoje, komisija po svoje. Veliko dela je imela tudi tržna stran, ki Podelitev priznanj Zbrali smo se sami prijatelji. Enajst “korajžnih” se je s piknikom spopadlo že davno pred 2. junijem. Najprej je bilo treba prebrati razpis, objavljen v reviji NAŠA ŽENA, se prijaviti in biti izbran. Izbranih je bilo petnajst tekmovalcev, trije so se odjavili, ene tekmovalke pa ni bilo na “štart”. Prva “barkavica” je tekmovalce pričakala že ob devetih dopoldan. Prelep ambient Arnol cluba in vreme, ki se je držalo tekmovanju primerno, sta ugodno vplivala na celo moštvo. Začeli smo ob pol enajstih. ŽITARICE IN MLADI V NOVO TISOČLETJE TUDI Z MLADIMI RAZISKOVALCI Droga ne pomaga k zmagam samo športnikom. Ob iztekajočem se šolskem letu so nam iz Osnovne šole Lucija sporočili veselo novico. Z raziskovalno nalogo "Žitarice kot osnova zdrave prehrane”so osvojili 1. mesto na 8.sreianju mladih raziskovalcev obalnih občin ter 2. mesto in srebrno priznanje na državnem tekmovanju. Nagrajene učenke in obe prizadevni mentorici so po prejemu priznanja za 1.mesto na srečanju mladih raziskovalcev obalnih občin pozirale sredi Pirana Naloga je rezultat zagnanega dela učenk Sabine Kovačevič, Martine Stanič in Aliče Bossman, pri delu pa sta jih usmerjali mentorici Silvana Delgiusto in Suzana Rakar Prodan. Ideja za temo raziskovalne naloge se je rodila v Drogi, v Službi za kakovost. V letu 2000 smo se namreč veliko ukvarjali z raziskavami prehranskih prednosti kaš v zdravi prehrani, v kar nas je potegnil razvoj novih izdelkov tehnologinje Mije Derenčin. Želeli smo del znanja s tega področja posredovati tudi vedoželjnim učencem in jih pritegniti k raziskovalnemu delu, saj še na veliko vprašanj nismo našli odgovorov. Učenke Oš Lucija, Sabina, Martina in Aliče, so se v svoji raziskovalni nalogi osredotočile na lastnosti pire in različnih vrst riža. Ugotavljale so, kakšne so prednosti kaš pred mlevskimi izdelki ter kako se različne vrste in sorte žit razlikujejo po hranilni sestavi. V Droginem Fizikalno-kemijskem laboratoriju so si ogledale kemijske metode določanja različih hranil v žitih in mlevskih izdelkih. Podatke so zaokrožile z obiskom v Dispanzerju za diabetike v Luciji, kjer so tudi z medicinskega pogledale spoznale prednosti, ki jih imajo kaše v prehrani sladkornih bolnikov. Nazadnje so z anketo preverile, kako pogosto žitarice uporabljajo v prehrani na obalnem področju ter kakšno je mnenje porabnikov o vlogi žitaric v zdravi prehrani. Potem je prišel na vrsto tekmovalni del. Letošnje srečanje mladih raziskovalcev je bilo že osmo po vrsti. Organiziralo ga je Znanstveno raziskovalno središče Koper v okviru projekta “Z mladimi v novo tisočletje”. Naloga Žitarice kot osnova zdrave prehrane je tekmovala v konkurenci naravoslovnih nalog. Podelitev nagrad, katere pokroviteljica je bila županja Vojka štular, je bila v prostorih Občine Piran. Odlična uvrstitev v konkurenci obalnih občin je učenkam omogočila tekmovanje tudi na državnem nivoju 1.junija v Murski Soboti in sicer je naloga tekmovala na področju “Biologija in ekologija z varstvom okolja”. Za prejeta priznanja in odlične uvrstitve učenkam in mentoricama iskreno čestitamo! Upamo, da je odlična raziskovalna naloga prepričala čimvečji krog osnovnošolcev o pomembni vlogi, ki jo imajo žita v zdravi prehrani. Če je tako, potem smo lahko ponosni tudi na svoj uspeh. Nataša Gladovič INFORMATIKA PRAVILA IN POSTOPEK ZA MENJAVO GESLA ZA DOSTOP DO DOMENE DROGA Pozdravljeni! V junijski izdaji glasila Naš glas bomo pisali: - Pravila in postopek menjave gesla - V sekciji Pomoč in triki bo prikazan način vključitve “oblačkov” v besedilo - Zanimivosti s tekmovanja v Fun-ballu v Kopru NFORMATIKA Zaradi varovanja podatkov shranjenih v sistemu, je potrebno najmanj vsakih 60 dni zamenjati uporabniško geslo za prijavo v domeno DROGA oz. Terminal strežnik. Geslo naj bo sestavljeno tako, da si ga z lahkoto zapomnite, a ga je težko uganiti. Da spoznamo dobro geslo, moramo najprej poznati slaba. Slaba so tista gesla, ki jih je mogoče uganiti z avtomatiziranim poskušanjem. Programi za ugibanje gesel zmorejo pregledati vse kombinacije znakov le za krajša gesla (do npr. 6 znakov v sprejemljivem času), pri ugibanju daljših gesel pa se zatečejo k poskušanju s podmnožico gesel, ki sloni na poznavanju osebnih podatkov o uporabniku in na splošno znanih besedah iz slovarjev, knjig in podobnih zbirk besed ali krajših fraz ter na preprostejših izpeljankah in variacijah teh besed. Javno in preprosto je dostopnih veliko besed v raznih jezikih, zato nismo varni niti z geslom v eksotičnem jeziku niti z malo znanim mitološkim bitjem. Slabo geslo: Slabo geslo je : • geslo, sestavljeno ali izpeljano iz vašega uporabniškega imena (šifre na računalniku), imena in priimka ali iz drugih osebnih podatkov, kot so npr.: ime soproga/soproge, otrok, staršev, psa, ime sodelavca/sodelavke ali prijatelja/prijateljice; vaša telefonska številka, registrska tablica avtomobila, ime firme, katerikoli del vaše matične številke - vključno s preprostimi permutacijami teh delov (npr.: Jereb, pjereb, peterj, PETER, Dr.Jereb, retepj, jerebjereb...); • geslo, izpeljano iz imena vašega računalnika ali operacijskega sistema ali iz kateregakoli uporabniškega imena na tem računalniku, vključno z variantami: z veliko začetnico, podvojeno, napisano nazaj, napisano naprej in nazaj ipd; • geslo, ki je beseda, ki jo lahko najdemo v slovarjih (v domačem ali tujem jeziku), leksikonih in drugih spiskih besed in verjetnih gesel, med drugim: - imena slavnih ljudi ali izmišljenih junakov, imena bitij, športnih ekip,...; - lastna imena, priimki, krajevna imena; - naslovi filmov in knjig ter krajev in oseb iz njih; - strokovni ali žargonski izrazi; - pogoste ali vulgarne fraze in njihove okrajšave; - imena firm in njihovih proizvodov (kava, čaj, barcaffe, avtomobili, letala, računalniki, HiFi in foto tehnika,...); - kratice; • iz gornjih imen tvorjeni: množinska slika, pridevnik, trpnik, v angleščini dodani " -ing" ali "- ed" in podobne izpeljanke; • zamenjave črk v gornjih besedah, med drugim zamenjava prve (ali poljubne) črke v besedi z veliko črko ali s krmilnim znakom, pretvorba cele besede v velike črke, beseda, zapisana nazaj ali podvojena, zamenjava - črke 'o' v cifro 'o1, - črke 'I' v cifro '1', - črke 'z' v cifro '2', -črke 'h'v cifro '4', - črke 's' v cifro '5' ali znak '$', - črke 'a' ali 'o' v znak in podobno; • preprost vzorec (bbbbbb, 12345678), vzorec s tipkovnice (qwerty, asd-fghjkl); • geslo iz številk, še posebno iz takih, ki izvirajo iz osebnih podatkov, npr. telefonske številke, matične številke, naslovi, registrske tablice, datumi; pa tudi druge številke zapisane s ciframi, npr. 2001, ali zapisane z besedo (dvanajst, tvvelve); • karkoli od doslej naštetega, čemur sledi (ali pred katerim stoji) ena cifra, dvomestna letnica ali ločilo; • karkoli od doslej naštetega, zapisano nazaj (ali podvojeno za kratke besede); • geslo, krajše od šest znakov; • za Unix sisteme: geslo, ki je sestavljeno iz samih velikih ali samih malih črk Dobro geslo: Dobro geslo je tako, ki si ga z lahkoto zapomnimo, a ga je težko uganiti. Ne da se povedati pravila, kako sestaviti dobro geslo - takoj ko bi ga povedali, tako narejena gesla ne bi bila več INFORMATIKA dobra. Ce pa se izognemo zgoraj naštetim slabim geslom in prepustimo svoji domišljiji prosto pot, boste ob spodnjih idejah lahko brez težave izbrali odlično geslo: • uporabimo dvoje ali več pomensko nepovezanih besed, vmes pa namečemo še kakšno cifro ali ločilo: RIBAo4grd, muc_Stol • uporabimo začetne črke stavka, ki si ga je lahko zapomniti, a ga je težko uganiti, npr.: Hladno pivo! Kar dva prinesite, prosim. •> Hp!K2pp. • če uporabimo nesmiselni stavek, bo geslo še težje uganiti, zaradi kakšne šokantne ali vulgarne beseda v njem pa si ga lažje zapomnimo: Zakokodakal si je: "fikslavdon, strela nebeška!" •> Zsj:f,Snl. Ne pozabite, da mora biti izbrano geslo dovolj dolgo, da ga ni mogoče uganiti s poskušanjem vseh kombinacij znakov. Ne uporabite gornjih primerov za svoja gesla! S tem, da smo jih zapisali, so postala slaba. Poleg naštetih pravil je pri kreiranju gesel potrebno upoštevati še sledeče: - sistem loči velike in male črke (to ne velja za uporabniško ime), - dolžina gesla je omejena na 128 znakov. - ko zamenjate geslo, ga 48 ur ni možno več spremeniti, - sistem si zapomni zadnjih 5 menjav in ne pusti ponavljanja, - ne uporabljajte šumnikov (螚ȎŠ), - geslo naj vsebuje vsaj 6 znakov (predlagamo 8 znakov). ZAMENJAVA GESLA ZNOTRAJ TERMINALSKEGA OKOLJA Postopek menjave gesla na terminalu: 9tn i ■ -=JSJ xj 1^1 My Computer ® APLIKACIJE Lji DIS Lil INFORMATIKA lg| Programs J} Documents & Settings Search ^ Help Log Off Ipetric... Shut Down... 3) Windows Security ► Printers 839 Kliknemo na Start > Settings > Windows Security INFORMATIKA P Copy of OBAMFOl - CitriK ICA Client Windows Secuiity Windows2ooo Server Microsoft HRStSVto'-''.- •. . • /; W»WIW Logon Information Lavra Petrič is logged on as DROGA\lpetric, Logon Date: 31,5.2001 8:34:23 Loc^ Computer j Log Off... ! Shut Down... ] £hange Passvrord.,, j Cancel Copy of OBAMFOl - CitriK ICA Client Kliknemo na Change Passvvord INFORMATIKA SEKCIJA POMOČ IN TRIKI - OBLAČEK PO ŽELJI ■ Oblaček po želji - Microsoft Word Datoteka Urejanje Pogled Vstavljanje Oblika Orodja Tabela Okno Pomoč jdgsh m Bi Samooblike Q Osnovne oblike Puščice §a Diagram poteka Zvezde in trakovi ^11 pppp ,u,- ne- glede- na- njegovo- obliko,- vedno- omejeno- v-e-pril ag aj a-m oreb itnim ■ ukrivlj e mm-robo vo m. U XI /O A3 [P Spremeni obliko v obliko oblačka J /D d ' c! Stran 1 Ods 1 1/1 Na 6,4 cm Vrs _!□ /!□ /HD |HD J |RAZ |PRE ^slovenščina |Q2 Besedilo v Microsoft Wordu lahko zapisujemo tudi v posebne okvirje. Ti okvirji so na začetku sicer pravokotne oblike, a ker jih Word obravnava kot narisani predmet, jim lahko priredimo tudi drugačno obliko, npr. stripovski oblaček. Okvirje z besedilom najlažje vstavimo v dokument z orodjem za risanje. Če še ni prikazana, jo prikličemo s priročnim menujem, ki se prikaže po pritisku desne tipke miške nad poljubno orodjarno, v katerem izberemo ukaz Risanje/Dravving. Na orodjarni je gumb Okvirček za besedilo/Text Box. Če ga vklopimo, lahko na površini dokumenta izrišemo začetno obliko oblačka, v katerega bomo vnesli besedilo. Ta bo sprva pravokotna. Če želimo obliko spremeniti, pri izbranem okvirčku z besedilom kliknemo na prvi gumb v orodjarni z napisom Risanje/Draw in izberemo podmenu Zamenjaj samoob-like/Change Auto Shape, v katerem najdemo vrsto različnih oblik, zbranih v skupine. Ko izberemo želeno obliko, se bo okvirček z besedilom preoblikoval po njej. Vedeti moramo, da je besedilo v okvirčku, ne glede na njegovo obliko, vedno omejeno v navideznem včrtanem pravokotniku in se ne prilagaja morebitnim ukrivljenim robovom. KOMENTAR Gospod Lupinar: “Če boste kar naprej trepetali, da ne bi kdo odkril vašega gesla, boste šli kmalu rakom žvižgat! Foto Jadran Rusjan INFORMATIKA ZANIMIVOSTI - FUN - BALL 2001V KOPRU Vsakoletnega turnirja, ki ga prireja podjetje Mercator d.d. po različnih krajih v Sloveniji, se je letos prvič udeležila tudi ekipa podjetja DROGA d.d., ki si je nadela ime DROGA .Sl Ekipa je dostojno zastopala barve podjetja in zgubila šele po ogorčenem boju s kasnejšimi zmagovalci turnirja. Vaši informatiki Nelson Šorgo Sandi Kosmina Leon Makovec 'W-droga.s/ POČITNIKOVANJE ŠMARJEŠKE TOPLICE Pred kratkim nas je obiskala gospa Alenka Babič, namestnica direktorja KRKA ZDRAVILIŠČA d. o. o. in nam prinesla kar nekaj ponudb za njihova zdravilišča. Odločili sva se, da vam tokrat ponudimo dopust v teh toplicah. Vašo pozornost bi rada usmerita na apartmaje v Šmarjeških toplicah in sicer na tiste NA DOBRAVI. Ker v DROGI nimamo lastnega stanovanja v toplicah, bi bilo smiselno zmanjšati število apartmajev v Bovcu in kupiti vsaj enega v toplicah. Naša uprava s tem predlogom soglaša, vas pa vabim, da nam posredujete mnenje, katere toplice bi bile prave za drogovce. V kolikor imate kakšne konkretne ponudbe, jih dostavite v splošno službo - počitnikovanje. Do takrat pa vam ponujamo na ogled obisk Šmarjeških toplic. Pa še to: za upokojence bodo v avgustu organizirani avtobusni prevozi do Šmarjeških toplic; tako obljubljajo v KRKA ZDRAVILIŠČIH. O tem vas bomo seznanili v naslednji številki Našega glasu. ŠMARJEŠKE TOPLICE APARTMAJI ★ * ★ * NA DOBRAVI ŠMARJEŠKE TOPLICE Zdravje ni vse, toda brez zdravja je vse nič. OPREMA APARTMAJEV: * satelitska TV, telefon > individualno nastavljivo centralno ogrevanje • kad ali prha, sušilec za lase • štedilnik s steklokeramično ploščo in pečico * hladilnik, pomivalni stroj, kuhinjska posoda FIT CENTER V APARTMAJSKEM OBJEKTU: • finska savna • turška savna • infra savna • fitnes • solarij • masažni bazen V ZDRAVILIŠČE ZA KONEC TEDNA: • 2 polpenziona • kopanje v pokritih termalnih bazenih • kulturne in družabne prireditve • sobotni ples PROGRAM ODDIHA VSEBUJE: • 5 ali 7 polpenzionov • zdravniški pregled • strokovno vodena skupinska telovadba • 2 oziroma 3 hidroterapije • prost vstop v notranje termalne bazene • kulturne in družabne prireditve KUPON KRKINIH ZDRAVILIŠČ ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE: (MAJ-AVGUST) 1 5 ali 7 polpenzionov ' pregled prvi zdravniku ' kopanje v notranjih in zunanjih termalnih bazenih 1 strokovno vodena telovadba v bazenih, na prostem ali v telovadnici ' 2 oziroma 3 hidroterapije ’ 1-krat tedensko večerja v naravi 1 kulturne in družabne prireditve ' pohod po vinskih goricah VITARIUM "i O MEDISLIM - celostni pristop k hujšanju in vzdrževanju telesne teže ter zdravja O MEDIANTICEL - celovit program za obvladovanje celulita O VITAtIS - program prečiščevanja s postom in prehranskim razstrupljanjem O VENOVIT - program za težke in utrujene noge O ANTISTRES - program za obnovo energetskih zalog Cenik: APARTMA 2 + 2 marec - maj oktober - december 11.000 SIT junij - september 13.000 SIT APARTMA 2 + 3 marec - maj oktober - december 13.200 SIT junij - september 15.300 SIT Cena vključuje: - 4 (pri apartmajih 2 + 2) ali 5 (pri apartmajih 2 + 3) vstopnic za bazene. - brezplačno uporabo Fit centra (solarij z doplačilom). - dvakrat tedensko menjavo posteljnine, - dnevno menjavo brisač. - končno čiščenje. Cene veljajo pri bivanju najmanj dva dni, pri krajšem bivanju 20 % pribitek. Turistična taksa In zavarovanje nista vključena v ceno. HOTEL ŠMARJETA HOTEL KRKA V zdravilišče za konec tedna 23.300 SIT 20.600 SIT Oddih 5 dni 7 dni 55.900 SIT 75.000 SIT 49.400 SIT 66.300 SIT Zelene družinske 5 dni počitnice 7 dni 55.900 SIT 75.000 SIT 49.400 SIT 66.300 SIT Cene veljajo do 30. decembra 2001 Upokojenci imajo na zgoraj navedene cene 10 \ popust. * Ugodnosti za elane Kluba Krkinih Zdravilišč. +• Popusti za otroke: do 7. leta brezplačno, od 7. do 15. leta 50 % popust, če spijo v sobi z dvema odraslima osebama. Možnost plačila na tri obroke s čeki. Doplačilo za polni penzion 1.100 SIT na dan. Cene veljaljo na osebo v dvoposteljni sobi. doplačilo za enoposteljno sobo 2.300 SIT na dan. Turistična taksa in zavarovanje nista vključena v ceno. Informacije in rezervacije: 07 30 73 230, 30 73 030 POČITNIKOVANJE (nadaljevanje s 25 strani) V imenu dosedanjega dobrega sodelovanja KRKA ZDRAVILIŠČA ponuja zaposlenim v Drogi 10% popust za bivanje v kateremkoli od njenih zdravilišč. Zadostuje, ako se pred odhodom zglasite pri spodaj podpisani v Splošni službi, kjer boste prejeli Krkin prospekt in dobili tudi vse nadaljne napotke. Ne pozabite: brez prospekta vam popusta ne bomo odobrili! HLADEN TUŠ ZA POLETNE DNI Nič ne traja večno. Tudi dopustovanje v Toplicah DOBRNA ne. Počitniške izmenjave s toplicami Dobrna namreč ni več! Z njihove strani je prišla odpoved. Zaposleni v DROGI smo bili navdušeni nad bolj ugodno možnostjo bivanja v toplicah, zato so bili vsi, ki so se letos prijavili za dopust v Dobrni, še posebej neprijetno presenečeni. Najverjetneje so slednje zaznali tudi v Toplicah Dobrna in nam ponudili precej ugodno ponudbo za dopustovanje v Toplicah Dobrna. Dobro si oglejte ponudbo na sosednji strani in morebiti se odločite za kakšen dan dopusta tudi v tem prijetnem kraju, Dobrni. Dragica Mekiš ' »■ I POČITNIKOVANJE TOPLICE DOBRNA Poletje v dolini pod Paškim Kozjakom JULIJ - AVGUST 2001 V HOTELU ŠVICARIJA*** Vsak letni čas prinaša številne trenutke, ki nas povezujejo, sproščajo, navdušujejo in nas navdajajo z novo energijo. Poletje - čas dopusta, razvajanja in sproščanja, čas, ki polni naše baterije in nas združuje. V Toplicah Dobrna smo se odločili, da Vam vse to ponudimo in pomagamo doživeti skupaj z neizmerno lepoto v dolini zdravilne vode pod Paškim Kozjakom. Poletne dneve boste lahko doživljali v stilno obnovljenem hotelu Švicarija*** z bogatim animacijskim programom in še ugodnejšo ceno. Vsebina pet dnevnega programa: - 5 x polpenzion za eno osebo v dvoposteljni sobi (samopostrežni zajtrk, izbira menijev, solatni bife); - jutranjo telovadbo pod strokovnim vodstvom; - uporabo fitnes centra; - kopanje v termalni vodi v bazenih ali kabinah (vsak petek in soboto nočno kopanje do 22. ure); - vodene sprehode v okolico Dobrne; - družabni in kulturni program (predavanja, nastopi, ples); - posvet z zdraviliškim zdravnikom; Cena programu za eno osebo v dvoposteljni sobi 34.000,00 SIT. Turistična pristojbina; 154,00 SIT na dan za osebo. Doplačilo: - za enoposteljno sobo 1.300,00 SIT na dan; - za polni penzion 1.000,00 SIT na dan; Ugodnosti: - brezplačno bivanje za enega otroka do 10. leta starosti, če spi s starši v isti postelji - 50 % popusta za otroke do 14. leta starosti, če spijo s starši v isti postelji DDV je vključen v cenah. Pridriujemo si pravico do .spremembe cen in prodajnih pogojev. TOPLICE DOBRNA d.d., SI-3204 Dobrna tel.: +386 (0) 3 78 08 000, +386 (0) 3 78 08 110, fax: +386 (0) 3 78 08 111 e-mail: info@toplice-dobrna.si, http//www.toplice-dobrna.si Slovenija PROSTI ČAS MOJ DOM JE KOT BOŽJI HRAM... Nadaljujemo s predstavljanjem konjičkov naših sodelavcev in sodelavk. Tokrat vam s sliko in besedo predstavljamo MARIJO VUK, ki dela v PC Nova tovarna, na oddelku kave in čajev. Marija v prostem času rada izdeluje goblene, kvačka in plete. Marsikatra bralka bo dejala, da to ni nič posebnega, saj to počne marsikdo. Razlika pa je v tem, da je gospa Marija poklicala v uredništvo glasila NAŠ GLAS, povedala, s čim se rada ukvarja v prostem času, kaj ji to pomeni, in s tem dovolila, da smo pokukali v njen dom. Marija nam je pripravila majhno razstavo Pogled iz dnevne sobe v kuhinjo Mariji VUK je bila prva učiteljica in prvi kritik mama. Seveda je Marija tudi sama čutila veselje do ročnega dela, saj je mama nikoli ne bi silila v nekaj, česar ne bi rada delala. Tako Marija ravna tudi s svojima s hčerama, srednješolko Sonjo in študentko Adrijano. Ko sem vstopila v hišo družine Vuk, sem bila očarana. Ročno izvezene zavese, prti in prtički, na stenah s posluhom obešeni gobelini različnih velikosti in oblik - vse snažno in poškrobljeno je delovalo prijetno domače. Marija pravi, da ji je nekoč znanka dejala - saj si kot v cerkvi! Pomislila je, kaj bi pomenile te besede, in ugotovila, da hodijo ljudje v cerkev, v božji hram po mir, tolažbo, podzavestno urejati svoje misli... Ljudje pa živimo v svojem domu vsak dan, torej, zakaj naš dom ne bi bil kot božji hram ...? Vse lepo in prav. Ampak, delo v tovarni, dve hčerki, mož, vrt... kdaj najde čas za ročno delo? Marija pravi, da zgodaj vstaja, sproti postori, kar gospodinji ne uide, in se zadovoljno usede z iglo k novi umetnini. Včasih se z ročnim delom kaj prihrani, pa še bolj domače je - v tem primeru ročno izde lana roža s konfeti spominja na vesel družinski dogodek - birmo. Na mizi še kaj domačega za pod zob. Tokrat pehtranova potica odličnega okusa! Mimogrede naj šepnemo, da je takšno potico Marija naredila za DAN DROGE. Sedaj že veste, kako je dobra, mar ne? PROSTI ČAS V tej skali si je domovanje našla bela vrana, izredno redka ptica... Marija živi s hčerkama in možem v Dragonji. Njeno življenje je delo v tovarni, gospodinjstvo in ročno delo. To pa ni vse. Kadar se ji le zahoče, to pa ni redkokdaj, se odpravi tudi na potep. Dol k reki Dragonji. Rada je popeljala na krajši izlet tudi nas. Tekst in foto Dragica MEKIŠ In končno, mir in tišina, ki napolnita vsako celico, zato obiščite dolino reke Dragonje tudi vi! V Dragonji so tudi visoki skalnati kanjoni s kapniki mmmmm Marija VUK s svojim konjičkom v roki in tudi nad glavo. DOMAČE ZDRAVILSTVO AKO HOČEŠ BITI KEDAJ KREPEK MOŽ, ZDRAVA ŽENA, PRIPRAVLJA) SE ŽE ZGODA)! Slovenci smo baje v povprečju strastni zeliščarji. Če že ne tekamo od zgodnje pomladi do pozne jeseni naokrog s košaricami, polnimi lastnoročno nabranih zelišč, pa vsaj radi pijemo zeliščne čaje, kupljene v trgovini ali v najslabšem primeru celo v lekarni. Sivka odganja molje Glede na navdušenje nad pitjem zdravilnih zvarkov se po moji klasifikaciji delimo v tri glavne skupine: SOVRAŽNIKI ZELIŠČ Za pripadnike te skupine je značilno, da ob najmanjšem sumu na bolezen tečejo k zdravniku in ne zapustijo ambulante, dokler zdravnika ne prisilijo, da jim predpiše najmanj dvojno dozo Sumameda. Pričujoči prispevek vsekakor ni namenjen tem primerkom, saj bi bili preveč zgroženi in bi še pojačali dozo zdravil. NAVDUŠENI ZELIŠČARJI Prepričani so, da so vse bolezni ozdravljive z domačimi zdravili. Idealni primerki so upokojenci, ki celo namesto čajev v filter vrečkah uporabljajo klasične čajne mešanice. Tem dovolim, da berejo dalje in jih obenem lepo prosim, da ne vzamejo vsega preveč dobesedno. TAKO IMENOVANI STROKOVNJAKI Verjamejo v zdravilno moč zdravilnih zelišč, a s primerno distanco. Uporabljajo tiste zdravilne rastline in njihove pripravke, za katere je dokazano, da res vsebujejo zdravilne učinkovine. Čajne mešanice kupujejo v lekarnah in so potencialni kupci Droginih zdravilnih čajev. Tem vsekakor svetujem, da preberejo do konca. Spoznali bodo resnično zgodovino zdravljenja v prejšnjih stoletjih na Krasu. Zdravilna zelišča so najstarejša oblika zdravljenja najrazličnejših bolezni in še danes so dvema tretjinama človeštva glavna pomoč pri zdravljenju. V preteklih stoletjih, ko drugih možnosti ni bilo, so se ljudje pač zdravili z najbolj priročnimi sredstvi. Ta so se od pokrajine do pokrajine gotovo razlikovala. Na Krasu so se kot domače zdravilo kar pogosto pojavljali pršut v raznih oblikah, teran, žganje in borov gozd. Predvidevam, da so v Istri marsikatero bolezen zdravili z oljčnim oljem, saj so ga imeli v vsaki hiši. Tudi iz izkušenj, ki so si jih ljudje pridobili z uporabo raznih domačih zdravil, so nastala sodobna zdravila. Nekatera v neposredni ali v delno spremenjeni obliki izvirajo iz rastlin. Iz 250 vrst rastlin pridobivajo osnovne sestavine za izdelavo modernih zdravil z rastlinskimi učinkovinami. Danes v posameznih evropskih državah predpisi točno določajo sestavo, Iz kaman raste, ki zdravje vnetje ušes DOMAČE ZDRAVILSTVO Kraški ru/ v spomladanski izvedbi oznako, obliko doziranja in uporabe rastlinskih pripravkov na podlagi najnovejših znanstvenih spoznanj. Merila so kakovost, učinkovanje in neoporečnost. Tudi v Sloveniji se je zakonodaja na tem področju v zadnjih letih zelo zaostrila in med drugim prepoveduje prodajo zdravilnih čajev v trgovinah. Izdelovalci zdravilnih čajev morajo imeti dovoljenje za proizvodnjo zdravil in podobne pogoje proizvodnje, kot jih zahtevajo za farmacevtsko industrijo. Tako se tudi v Drogi pripravljamo, da bomo na tržišče uvedli naše priljubljene zdravilne čaje. Slovenci smo glede pitja zdravilnih (in tudi ostalih zeliščnih) čajev gotovo svetovni fenomen, k čemur je gotovo pripomogla njihova široka dostopnost, ko smo jih kupovali kar v trgovinah. No, v bodoče ne bo več tako. Vsi Drogini zdravilni čaji, odvajalni, pomirjevalni in ledvični, bodo registrirani kot zdravilo in jih boste lahko kupovali samo v lekarnah. Do takrat, ko se bo to zgodilo, pa si preberite, kako so se na Krasu zdravili včasih, ko še ni bilo zdravnikov in je bila edina možnost zdravljenja dolga pot v Trst, kar pa so storili le v skrajnih primerih. GLISTE so bile zaradi slabih higienskih razmer najpogostejša otroška bolezen. Zdravili so jih na več načinov: • Stroke česna so zdrobili in jih dali v čisto platneno krpo. Vse skupaj so močno stisnili, česnov sok pa dali otroku piti po kapljicah . • Iz česnovih strokov so otroku naredili j ogrlico, ki jo je nosil nekaj dni okrog vratu. • Otroka so slekli do pasu in ga dobro zmasirali. Po hrbtu so ga namazali s svežim kravjim blatom in ko se je blato nekoliko posušilo, so hrbet obrili. Otroke iz bogatih družin niso mazali s kravjim blatom, ampak z ajdovo moko, namočeno v mleku. Tudi to so obrili, ko se je posušilo. • Otrokom so namazali brinjevo olje pod nosom, okrog debelega črevesa in po trebuhu. • Na olju so ocvrli nekaj pršuta in to so zalili s teranom. V Štanjelu se je nekoč zgodilo, da je bilo v šoli veliko otrok, ki so imeli gliste. V razredu je tako dišalo po česnu, da je morala imeti učiteljica cel dopoldan odprto okno. ŠPAŽMA so bili neke vrste krči. Oboleli otroci so bili rdeči, močno so mežikali in se zvijali. Takega otroka so zavili v platneno rjuho, ki so jo namočili v čaj iz divje mete, bezga in melise, vse skupaj pa poškropili s kisom. MODRON so bile močne trebušne bolečine, zdravili pa so jih s česnom in čebulo. RANE in GRINTE so skoraj povsod spirali s svojim sečem. Otroka, ki je imel na glavi polno grint, je mati ozdravila tako, da je zjutraj zavrela otrokov seč in ga pohladila.Nato je otroku dala krpo, namočeno v tem seču, na glavo. Čez nekaj časa so se vse grinte odluščile. Glava je ostala prav čista. Tako so zdravili tudi v vojni ranjene partizane, rane pa so včasih posipali tudi z živim apnom. ŽENSKE TEŽAVE so verjetno obstajale, a o njih niso nikoli govorili. ŽULJAVE NOGE so namazali z mešanico govejega loja in oljčnega olja. DOMAČE ZDRAVILSTVO Za OZEBLINE so rekli, da je najbolje, če tečeš po snegu. PASICA je bila bolezen, ko se je otrokom zagnojilo določeno mesto na nogi. V Kobdilju so zagnojeno mesto temeljito umili in ga nato namazali z oljem, v katerem so prej segreli čebulo, nam pa so dali še toplo čebulo. Po drugih vaseh pa so oboleli otroci počakali, da se je krava podelala, nato so stopili v še toplo blato. EKCEM so spirali z urinom in z raztopino modre galice. Skuhali so tudi oves in ovseno slamo in s to tekočino umivali otroke. V UHO so zlili nekaj kapljic mlačnega olja, ki so ga pred tem segreli v orehovi lupini. ŠJATIKA so rekli vnetju živca. V takih primerih so v Križu iz cele vasi nosili obolelemu kost, ki je ostala od pršuta. Kost so greli na ognjišču in si z maščobo mazali obolelo mesto. KRČE V NOGAH je ozdravil divji kostanj, ki so ga dali v platneno vrečko in položili v posteljo k nogam. Za zdravljenje REVME so v krušno peč dali praprot in iz nje naredili obkladke. Najhitreje pa je pomagalo, če so se tolkli s pekočo koprivo. Za ZOBE so že zdavnaj ugotovili, da je dobro, če si jih čistijo s svežimi žajbljevimi listi. Najstarejši način zdravljenja zob pa je bil, da so poiskali staro močno rjavo železo, najpogosteje je bila to podkev, ki so jo dali v vodo za nekaj časa. Ko se je voda pohladila, so si z njo spirali zobe. Na boleče mesto so dali žganje. Pomagali so tudi obkladki toplega peska ali segreta opeka, pa tudi kamilični cvetovi z oljem. V lekarni so kupili pijavke in jih dali na lice. OPEKLINE so namazali z mešanico stepenega beljaka in olja. ŠIBKE OTROKE so masirali z belim vinom, v katerem so namočili rožmarin. Včasih pa so jih kar dali v kad, v kateri se je kuhalo vino. Proti PREHLADU so se borili s kafrno kredo, s katero so popisali siv papir in papir položili na prsi. ANGINA • Na vrat so dali pijavke. Ko so pijavke odpadle, so jih dali na sol - tam so izpljuvale gnoj in lahko so jih uporabili večkrat. • Žvečili so satje. OSLOVSKI KAŠELJ • Obolele otroke so zgodaj zjutraj nesli v borov gozd. • V Štanjelu so majhne otroke nosili v tunel, kjer so vdihovali žveplene hlape. Naj zaključim s še danes aktualnim higienskim nasvetom, zapisanim v šolskem poročilu ljudskega okraja Sežana iz leta 1900: Doma ne trpi nesnage in nerednosti. Red v gospodinjstvu se obilo povrača, vadi se ga torej že od mladih let. Dečki, pospravite vsako stvar na svoje mesto, ta ko da jo lahko v temi dobite, če je potreba. Deklice imejte čisto pohištvo, posodo, čedno zakrpano perilo, pometene spalnice, in ne zabite zjutraj prvega dela: pospraviti postelje, odpreti okna, tudi če je mraz, ker boljše v mrazu in zdravem zraku, kakor v gorkoti in spridenem zraku bdeti ali spati. (P.S.: Načine zdravljenja na Krasu so zbrali učenci OŠ Dutovlje skupaj z mentorico gospo Danilo Kocjan.) Besedilo in slike Manuela Ferenčič Meden Žajbelj priznava tudi uradna medicina DAN DROGE IDILIČNA SALINERA ZOPET GOSTILA DROGOVCE Rubriko DAN DROGE poklanjamo vsem, ki iz kakršnegakoli razloga na srečanje niste prišli in vsem, ki ste tam bili. Prvim, da si ogledate sodelavce na fešti, drugim, da podoživite srečanje, v sliki in besedi. namestnik Ivan Mrzlic. Prišel je prvi trgovski potnik Jože Kovačič, pa tudi mlinar kave Mario Fonda. Vedeli smo, da bosta prišla tudi Jože Černe in Feliks Jereb. Novo tovarno sta si ogledala tudi Lojze Eržen, ki je dolga leta vodil zunanjo trgovino v Drogi in Aleksander Grbec - on je nazadnje delal pri mletju začimb. Prišli so Marija Horvat, embalirka iz Začimbe, Jože Zudič, dolgoletni vodja proizvodnje na Solinah, solinar Jože Delbello, dolgoletni solinar in vsestransko aktiven sodelavec Viktor Lubiana, pa kovinar Karlo Viler, prišla je tudi Marta Čemažar, ki je dolga leta bila vodja pravne službe, pa Ivanka Čendak iz računovodstva; s slednjima je prišla Marica Sergaš, tudi iz pravne službe; pa embalirka v Začimbi Matilda Klemenčič; skoraj ne bi mogli pogrešati Milana Bižiča, ki je bil vodja odkupne postaje v Ljubljani... To pa niso vsi, prav gotovo smo koga spregledali, za kar se iskreno opravičujemo. ,,-renov r*t,v Začnimo z odbojko. Ekipe so bile sestavljene mešano. Vsaj pri odbojki smo si zelo enako pravni, glede rezultatov pa, pomembno je teči! Osrednji dogodek letošnjega enajstega tradicionalnega srečanja drogovcev je bil ogled nove tovarne DROGE d. d. v Izoli. Novo tovarno si je ogledalo približno stopetdeset ljudi. Med njimi smo lahko srečali precej naših upokojenih sodelavcev. Razveselili smo se obiska nekaterih, ki so dlje časa v pokoju. Med temi je bil Ivan Berce - dolgoletni vodja skladišča gotovih izdelkov v Začimbi in njegov Utrinek z nogometne tekme ARGO I in ARGO II. bo koga... Dve ekipi, ena sama žoga, in seveda kdo Pri tenisu so igrali celo dopoldne, celo popoldne, in bi še kar igrali, če bi nad Strunjan ne padel večer in če bi tam doli ne začeli PRIMORSKI FANTJE po svoje špilati. DAN DROGE Točno ob 14. uri je ladja SOLINARKA iz portoroške marine zaorala v morske valove proti Izoli, na obisk nove tovarne... Za spominček še ena gasilska, gosadovci in z njimi naša Tanja v izolski marini. Hiteli smo proti enemu od številnih vhodov v novo tovarno. Eden od upokojencev mi je šepnil, da je tovarna veličastna. Ljubo Sušelj, vodja proizvodnje v novi tovarni, ki je za nameček ravno tega dne praznoval rojstni dan, je, dobre volje, zelo prijazno gostom pripovedoval zanimivosti o novi tovarni. Predlagamo, da ima Ljubo na naslednjem srečanju- mikrofon. Seveda so nas iz GOSADA razveselili sodelavci v “pol-nemobusu”, med njimi pa tudi upokojeni Marija Praprotnik, Štefan Polanec, Jože Logožar, Gabrijela Hatlak, Josip Vladič, Otilija Bogdan in Rozina Novinšek. Iz ZLATEGA POLJA je na srečanje prišlo bistveno več ljudi, kot jih ponavadi pride na srečanje drogovcev. Prav gotovo tudi zaradi nove tovarne. Med njimi ni bilo niti enega od upokojencev. Upam, da bodo prišli naslednjič. Prav gotovo bo še kdaj podobna prilika za ogled nove tovarne v DROGI. Ostali del našega tradicionalnega (enajstega) srečanja je potekal po kaj ustaljenih tirnicah. Dopoldne so bile športne igre, popoldne pokušanje slastnih dobrot naših pridnih kuharic, potem igre in ples .... Eno od skupin obiskovalcev je prijazno vodil novi direktor proizvodnje Robert Ferko. DAN DROGE & PC NOVA TO VAR MA J\ -VALC» DALMATIN «bK.O 1GwSW.O iMe MOSTOVI ?OMOl, LOMILO IRANA ITALeC Ob£R, DB>M0R5KI SHWA MO tO A 0. LAV K)A VttLDNICA »V ASttA C\CA S>A LlU^ANAs BIŽ&Bk iNt>vs>TRg NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 6 SAMOSTAN SVI&ILfcO IA LA*bC MO loV^A V OST RAfeTUNA fc>RAT SKLADAT- LtOPo U>) JAroNbRR OE>LVVOA imjcm 3l»a£v(»* *.rvc M V-A PoTftfcbA VlNORObNC RASTUNC BAKA NJA TR^SKfcM B5TAMLK PtU DtL^CrOjjvJ RAl>lO A K.V \ vtrv ŽLAHTNI PLi k/ VPHVNMU SPoRtNlK a^J&KAObUKA IMCNA D6L 1>N)fcVA libfcLO -VAL£C Nflb &60«iAAf SffcUOLO^FAANCG^ iRH0Vli\J£ JR po to VVJLVA.ro NJA _ Posuto jv &r*;OSA P&IHO NtVRO -T it »s/A ftAOlO TGmnic n/a NAPRAVA joMAfcKA PtSNlTCV IT AL\j Aro b\M Politik Rumor. ANTON fMSNlK, pdvaorski Cv RANIT *vovco VkOl&L: tRRA na a JAPONfeKJ PoLlT lK (One i\ T0L-3uBK) TRU-tao - VALNA STARA 3 Ar PRtMOLNlcA bV.OPlNA NA£> 0P£Rn»I ve c bLAO£< "3 OJČ. NI SAlJti. SAv5 OL^e NA€*A AT LtTlfO^A (Anja) PRVOTNI 2VIJACA; L>RAnA 6LtPlL0 VAUC, DOMAČIN 5SF *.OMl)NSK£ DACIC It CMC. ORAN Znamka ko&gv SRiM AVT04 MObiLOV REŠITVE KRIŽANKE IZ MAJSKE ŠTEVILKE DISK KAMNOTISK ETIK 0STR0V GOS OLL HEM ZELENI POPER MOL LES VOL ORANJE ZE ILJ ZAPLET LAN ONE Z0 ACE SAVNA SONČEK NERAT ISTNIK TINA KVADRAT OKRA ALIČ AA ION NAIR REN Število prispelih rešitev: 76. Tričlansko komisijo so sestavljale: Mateja Beržan, Renata Bolha, Sonja Požar. 1. nagrado 4000 SIT prejme ALJOŠA MAHNIČ, PC Nova tovarna; 2. nagrado 3000 SIT prejme LOJZKA ŠAJINA, SenCna pot 82, 6320 Portorož; 3. nagrado 2000 SIT prejme TINA HANŽELIČ, Trinkova 2, 6310 Izola. Nagrajencem Čestitamo, za izdelke pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, tel. 05/64180 46 (PC Nova tovarna, vzorCno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do ponedeljka, 6.JullJa, na naslov: Droga Portorož, Marketing, Industrijska 21,6310 Izola. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 6”.