List 28. Tečaj XXXIX. y obrtniške Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol eta 2 gold., za eetrt leta 1 goid.; pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr ? Ljubljani v sredo 13. julija 1881. Obseg: Opomin našim sadjerejcem. Gospodarske novice. Da leseni koli v zemlji ne gujijejo pitane živine na Dunaji v prihodnjem letu. tice slovenske v Ljubljani 9. julija. Zopet dva za kranjsko favno nova polžka. Druga razstava Iz seje odbora Ma- Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Jan. Jare, doktorand medicinae. Novičar. >> San Clementi" v Rimu. (Konec.) Gospodarske stvari Opomin našim sadjerejcem. Ceravno se v večjem delu naših krajev letos pri- riškem trgu po 1 gold. 75 kr., druge vrste 1 gold. 60 Gospodarske novice. Lctošnja cena svilnih kokonov v Gorici. Kilo lepe pšenične galete se plačuje na Go- în se naši čakujejo obilni pridelki mnogovrstnega sadja sadjerejci po mnogih slabih letinah veselijo blagoslova božjega, opominjamo jih vendar, naj v tem veselji. ki ---------- ^v* * . ^ kraje, do 1 gold. 60 kr., zelena po I gold. 40 kr. Taka cena je tudi v drugih trgih : v Gradiški, Korminu, Vidmu. Pri pošiljatvi pazijo naj svilorejci na gajim iz srca pnvošimo, ne zabijo hude zime lan- nasvet moj podan jim v lánském letu, da se kokoni ne ske (1879 1880) } ki je na tisoče sadnih dreves po- sparijoali pregrejejo. Taka roba potem pada silno olno pokončala, druga tako hudo stísnila, da še zmirom vsa pa so tako oslabela, da letos, posebno sadjem precej obložena, potřebuj ej o obilne irajo > ce so s močí sad ) na to je njih ) y obilega gnoj a, da do dobrega dozori pa se tudi drevesa krepka hrani jo. Nikar naj ne pozabimo, da i aša drevesa so po oštri lanski zimi većidel napol bolna in da nam preje ali pozneje pomrjó, če jih ne okrepčamo z obilim gnojem. Ce tega ne storimo, bo vsled lanske zime in pa letošnje bogate rodovitosti v enem ali dveh letih veliko krepkih dreves vsahnelo. Močno gnojiti drevju je edina jim pomoč ohranimo ) da y vij a svojo moč gnoj pa mora biti tak, da hitro raz- f to je ne v suhem, ampak tekočem . da stariji ; gnojnici, kateri se nekoliko vode přilije ni prehuda, pa nekoliko pepela, saj inkoščene moke (v prah zmletih kosti) dodá, to je najbolja me- samca. vsem tem so „Novice" v tančen poduk. listu prinesle na Ce magali, smo gnojili 'evesom po cvetji, smo jim po- da obdržijo nastavljeno sadje y če jim gno- jimo meseca avgusta (velikega srpana) se debeli sadje, meseca. prav tako tudi, če jim gnojimo septembra da pa rast sadovnega lesa pospešimo y gnojimo jim na pozno jesen, in tudi pozimi, da bodo prihodnjo spomlad krepko pognala. Naj vam y glas, ampak drevja, katero samo po sebi dragi gospodarji, ta opomin ni pražen se usmilite sadnega naj spodbudí vas to, da brez hrane brez -j-> —— -—- ť- — - > m*«« gnoja ne more nastavljati sadja. Ce vas pa morebiti tudi te besede ne ganejo do gnojenja naj vas gane vsaj spomin na to, da nam je lanska ostrá zima vničila cuda veliko drevja, mnogo njih pa tudi tako oslabela y da potřebuj ej o močí po gnoj i y v cení. Prof. Franc Povše. * Razstava vrtnarskeg adj in grozdj y elenj y zopet napravi c. kr društvo dunajsko letošnjo jesen od 29 cvetlic in tn a rsko dne se tem b do ktob to razstavo, v kateri se bodo za posebno lepe řečí delile medalije, častne diplome in tudi dařila s ce- vsake dežele sadjerejci, vrtnarj kini zamorejo iz ali drugi kaj poslati, če to adnj čas dni pred raz- stavo z besedo ali pismom se ve da v nemskem jeziku naji vedó j o pisarnici c. k. vrtnarskega društva na Du Gartenbaugesellschaft in Wien) in pa po y kaj mislijo razstaviti in koliko prost v f] metrih bodo za svojo razstavo potřebovali na tleh, na mizi ali na steni; to pa morajo napovedati pred 26 tembrom naji razstavni odbor in jih razstavo poslane reči sprejem na p o s ta vlj od Kdor sep-Du-dne pa ptembra dopoldne do 28. septembra zvečer kaj razstavi, mora sam ali po kakem svojem naročniku do konca razstave nadzorovati razpostavlj reči da se kaj ne poškoduje ali pozgubf. Medalije, premije in diplome se delij adnj dan razstave, to je, 3. dne ok tobra ob 10. uri dopolud Ker dunajsko vrtnarsko društvo vsem družbám bil (programov), v katerih več kmetijskim poslalo je vse, kar je razstavnikom vedeti potreba drobno razloženo, naj se y bolj na razstaviti misli zategadelj obrne do pisarnice svoje kmetijske družbe. vsak, kdor kaj y * TJČenci štajerske adj in ijske Šole v Mari boru so se 26 telj 27 in 28. junija pod vodstvom ravna- O\J DU CJ\J* j LJ « • iU ^V« JUU1JW J^VU TUUOVf Vi te šole gosp. Goethe-a in nogradnika Ketz podali v nekatere vinograde bizeljske, ogledat po trtni uši po-škodovane trte. Pri tej priliki je g. Goethe vinorejcem v Brežicah zbranim razložil glavne reči, ki jih jim je o trtni uši (filokseri) vedeti treba; nogradnik Ketz pa je učence in vincarje v nogradih podučeval, kako se po 22 Prirodoslovne stvari. filokseri poškodovane trte preiskujejo ia spoznajo. Kakor dosedanje preiskave kažejo, bo letos v Breškem okraji zopet vec vinogradov po filokseri napadenih. Deželni poslanec gosp. Šnidarsic je popotna učitelja in Zopet dva U kfattjskO faVňO IlOVa polzkíl. učence prijazno sprejel. * Pregovor pravi : „zbog samih dreve3 gozda ne Novo poskušnjo filoksero uničiti so naredili uni vidiš". Ťe besede bi smel marsikdo meni reči kajti é mesec v Pušči v vinogradih barona Raucha. Sredstvo let in še nekaj čez uže bivam na Šenturški gori in v in stroj (mašino) aparata za uporabo tega sredstva sta, tej lepi dobi přehodil sem vse jarke in grabne tukaj- kakor Zagrebški ,,Gosp. List" poroča, izumela zlatár šnje okolice, preiskal sem in prebrskal vse kote in kar imam Sodič in limar Samek v Koprivnici, katerih skřiv- kraje, staknil marsikaj zanimivega, a tega, i^m nost je dozdaj ta iznajdba. Vpričo mnozih izvedencev tako rekoc pred nosom, nisem zapazil; in to je eden sta naredila poskušnjo z zagotovilom , da v kakih 20 tu navedenih dveh polžkov, ki se v doinači vasi, kakih dneh se bode pokaza! izid one poskušnje. sreča bi bila, ako se zgodi, kar obetata možá y Velika al bo- jimo se, da ne bo nič. izkušnje. Da leseni koli v zemlji ne gnjijejo 30 korakov od župnijskega poslopja, poleg pota v ograji na mahu, odpadlém listji, kleščevji in dračji nahaja. Se ve da člověk v domači vasi ne rije rad po ograji, ker brž mu je kak radovednež za petami nadlegovaje itd.. 9 naj se jame, v katere pridejo koli, napolnijo z meša- ga koj z vprašanjem: bo li to za kako ,,arcnijo in če mu pověš resnico, si z glavo coajaje natihoma misli, kako so vendar nekateri ljudje prismojeni s takimi Btvarmi pecajo. ) da se nico iz delov premogovega pepela in delà Memo tega pa ta polžek, kolikor me dosihdobno preiskovanje uči, tudi ni tako razširjen, kakor bi člověk ugašenega apna. Tudi premogov pepel ali pa uga- pričakoval. Dobil sem ga do zdaj samo na tein, kakih šeno apno samo varuje les gnjilobe. Kakor zgornje- 20 korakov dolgem prostoru; spřed in zad ga zamau avstrijski časnik poroča, rabijo to sredstvo v gornji i£<*eš in tudi ne dobiš. Avstriji uže 30 let z najboljim vspehom. Oglej mo si zdaj nekoliko tega polžka, ki živi v družbi s svojini sorodnikom „Pupa pisilla' i imenovanim Druga razstava pitane živine na Dunaji v pri ho daj em letu. Gosp. minister kmetijstva je razposlal vsem kme- m pa se 77 Helix solai na" in ,,Corycbium minimum" Polževina (hišica) je valjasta, tumpasta z ozkim popkom, tenko-progasta, skorej gladka, svetla, prozorna. rujavorumena s 7 malo zbočenimi obvoji s precej 1 1 • « m m m M . w • ^ • bokim šivom prvi trije polagoma rastoči, o. in ne tijskim družbám pismo, v katerem jih nagovarja, naj delajo na to, da se živinorejci vseh dežel udeležijo te ----j — -- , -----j ~ —d— r-------- ----- razstave s poslanjem svoje domaće pitane živine. Ni se Ustje je polnojajčasto z oštrim robom, brezzobno. • i I f • ê A t 1 1 • 1 111 ^ • M 1 V • • ^ V • t 1 ^ Cl" koliko širja, a med seboj skoraj si enaka, zadnji pa dokaj viši in širji, skorej tretjino polževine obsegajoč. Dol- jim treba bati, če je živina lepa 9 da ne bi dobilo tudi gost polževine je 2-5 mm., širokost pa 12 mm. njih ago priznanja in pa kupca. Ko se bode prihodnje Jako mala živalica je modrosiva, glava in hrbet leto po postavi meja v Galiciji in Bukovini zaprla in temnejša, ob stranéh in podplatu svetlejša, okanoâitelja iz Rusije in Rumunije ne bodo vvažali goved 9 bodo tem več dobro rejene (pitane) živine na Dunaji potřebovali. do to razstavo se jemljejo: Pitana goveda vseh plemen, in sicer: teleta polžku. precej dolga, skoraj valjasta; brez tipaluic. Ťemu polžku dal je Draparnaud ime ,,Pupa edentula", Michaud pa „inornata". Pogledajmo zdaj še po drugem, še bolj lićnem mesecev 7 teleta čez do mesecev te- lice, krave in voli do let in biki. sicer: Pit njet do ovce vseh plemen po u ui^ov/v^g y % --Med Senturško goro in Sidrožem steguje se Dobli- voli nad 3 leta stari ski járek, po katerem mala rojca, Do bii ca imenovana, za prirodoljuba v mnogem obziru zlasti se nahaja po njem v neogenih ter- kupaj in šumlj jako a. Ta járek je zanimiv do 18 mesecev > mesece koštru > koštruni in ovce čez cijarnih nasadih veliko prav dobro ohranjenih okamije in ovce nad 18 mesecev nih morskih polžev in školjk, nekaj listnih vtiskov in stari in še stařeji ovni, koštruni in ovce. in Pit azličneg; Pit zobje morskega volka (Haifischzahne). Naj memo- PaJ f ii presu pola. a p e r u t živa, pa tudi zaklan vseh plemen, različne starosti gredé opomnim, da sem jih tu in v bližnji okolici uže vseh sort po vsaj sku blizo 100 pasem (špecij) ali pa še več do zdaj nabral in še vedno kaj novega dobivam in kakor hitro po- in uze oskublj zvem imena vseh nameravam pozneji popisati to oko- ¥ Wj tuui íiaixiauw i 11 VJLïàXs UOXVUUiJUUa* ^ ' ^LU i luuucí vouuj iiaili^iavuui ^uííuuj i j-r vy Se natančnejša naznanila se dobivajo v pisarnicah lico ter njih imena razglasiti po ,,Novieah í 7 se ve kmetijskih družeb Kedor hoče kako živino razstaviti, oglasiti se mora j če mi bodo hotele kak predaljček za to odločiti. *) vsaj do 1. marcija prihodnjega leta pri razstavnem od- rodoslovnih Ko neki popoludan zopet po tem jarku stopaje pri- stvari iščem boru (,.Comité fur die zweite Mastviehau3stellun 9 naletim prav po naključji na in Wien kaj 7 Herreng 13 (( polžka, ki se mi je na prvi pogled prav čisto nov do- tv W1.UVJ U ▼ IVUU UJO UUg IU ^ iA l U W LUi JV-» J/i » A J/V^IVVfc J'» » v ' v* u Razstavniki, kateri hočejo zdeval; Čepel je na trohljivi palici, ki sem jo od tal živine « • marci) 18 82 azstaviti, morajo jo prignati vsaj do 30. vzdignil. Kedo zdaj popiše moje veselje! Od same ra na razstavni prostor (Central-Schlacht- dosti bi bil kmalu zaukal, vsaj bil sem na samotném viehmarkt in St. Marx) in se tam izkazati s spricalom, mestu in nihče ne bi bil slišal. Ko se ga nekoliko nada je živina naznanjena, katero se tudi dobi pri odboru gledam, smuknem ga varno v posebno steklenico, potem pa začnem prav marljivo brskati po mahu in prsti, in pa s predpisanim zdravstvenim potnim listom. Ce se na razstavi kaka živina prodá, mora ondi ostati do iskaje še drugih in res! posrećilo se mi je, še troje konca razstave. drugih dobiti. Na istem mestu dobil sem isti dan še *) Prav radi. Vred. 223 eno >> Melanijo" iz predpotopne dobe, podobno zdaj Drugi in v sladkih vodah živeći „Melanopsis acicularis". dr. Jegl si Je Grassell izvolil za refe renta, ki je vsestransko pretehtal sposobnosti vsad(ega dan se odpravim zarano zjutraj brž po opravljeni masi kompetenta v literarnem in vsakem drugem oziru na to znamenito mesto, in po dolgem, prav pridnem sebno tudi v tem, da bi si Matica pridobila tajnika iskanji naberem jih prvim trem. Zadnji pot pa bi utegnil najdalje ostati ? po-ki v tej službi. Sogl obema dobil sem samo dva in še od teh sem enega zarad ne- odbornikoma, ki sta bila v doticnem odseku kega „Pselaphida" Bog vedi kako - » izgubil. Pre- .Ie refe sem potem še mnogo drugih krajev po jarku iskaval prebrakal veliko mahú in prsti, a do zdaj teh polžkov Franc O rent potem izmed 8 kompetentov nasvetoval 11 *, katere naj bi odbor v prvi vrsti ozir vzel, in to so na se nisem drugod zasledil. Je pa tudi težavno, dobiti h jih, kajti te silno male živalice o lepem vremenu mirno načelo bii tičijo v prsti pod mahom in le, kedar dežuje, prilezejo mnogovrstni posl Anton Trsteniak in 1 Po obširni razpravi, kateri je zmerom to y na beli dan , plazeč se po mahu ali pa po ■ pa taki le: tji. So dalj da se vedno in vestno opravljajo jih bode imel prihodnji tajnik ki casa v svoji bi 7 Mala, drobná in šibka živalica je belkasta in pro- oglasrm je bil zorna. Nje polževina ali hišica je valjasta, svetla, ru- gosp g F » • je bil iz t O trSj v Gorici Gosp. Orešec 7 gladka s malo izbočenimi obvoji, službo nastop boru in na realki v Ljublj 7 Odbor Celí in Mari menorujava kojih prvi je nekoliko tumpast; šiv globok in kakor z dne avgusta določil 7 da I UMisfdb- Odbornik gosp. Robič je poročal o zaostalih lm • 1 1 V i • I 1 V • • . 19 1 W rudečo nitko opasan. Ustje široko-jajčasto, zgoraj malo čilih nekaterih društvenikov ; odbor je pritrdil nasvetom i. . • i i • i v • • • I • • • il « « ' « voglasto; ustni rob od zunaj z rudečo napeto ustnico. njegovim 7 in vzel Dolga je polževina 2*5 3 mm. ; široka 0*9 mm. ^znanje nekatera poroci o za- polita Temu lepemu polžku dal je Hartman ime ,,Aeme devah Matičine hiše poleg zvezdnega drevoreda u . rokopioc, UUUUl orviV^li^ , UcVJ DU V jpiOMOa 111 JJULCLL1 V Obadva tu popisana polžka sta za našo domačo poročanje izročé: „Slovenci in Hrvati v borbi zarad in- Predsednik izročuje odboru nekatere Matici posla odbor sklene naj se v pretres in potem v favno (živalstvo) čisto nova. vestiture", spisal^JSteklasa naše Oj, koliko lepega in zanimivega utegne v krilu filozofija Slovanom krasne domovine še skritega biti, katero caka delavnih rok , ki bi te zaklade spravile na beli dan v Jarcu stini 7 mogoča" Planimetrija", ~ 7 dr. Jegliču ; spisal Podgornik 77 Ali 7 „.. .(.u.uivu.^1 , 0pisal Pintar, Zgodovina Stajerja", spisal Lap dr prof. Cele prof. "VI a»uíu lva ; m u i lv^ ůaawuo o^/iavno utu u«u y o uui , - jjiJguuuviua kJ tctj cij cl , oplotil J_JřVj LLC, ^- UI Ul. pospeh znanstva in korist Ijudem. Le škoda, da se Zupančiču ; spisjMajeigerj^t o „Slovenskem Stajerjît" ■■■■i. ■■■■ _ ■ ■»■H naših, s tako bistrim umom obdarovanih mladenčev tako malo pečá s prirodoslovjem! Mladina na noge, na delo! Žetve bo obilo, delavcev na tako malo! Cuite le be- în „Narodne šege štajarskih Slovencev (( prof. Marnu 7 ki pisal d 4 • Pajek pregledal tudi Macunov „Sloven sede sv. Avguština, ki pravi: „Omnis disciplina sapien- spisal Križan ski Štajer", ter nasvetoval ga letos izdati, in „Toplota u 7 tiae est, Creatorem et creaturam cognoscere << Virgil rodneg blaga < prof. Senekoviču Za pregled 77 na- sklene odbor, trud dotičnemu gospodu če se prav spominjam — trdi: Didicisse fideliter nekoliko odškodovati. Ponovi se sklep pa artes emolit mores, nec sinit esse feros. Na Senturški gori 5. julija. 7 da se S. Robič. pisateljem ne dovoljujejo naprej građe določene te-le knjige„Letop (i Za letos so d o z d a j Sumanova „Slov- nica (( pa Macunov „Staj 7 a 4/ULfr Društvene stvari Narodne stvari. seje odbora ? f Q i wn i ctcl 111 lil? Jan. Jare, doktorand medicinae. . v-Ljubljani 9. julija. Životopisná crtica, spisal Aleks. Huđovernik. h ~ - l ^ * m W -J-J ^ ' * * • v -i i £ zbralo 16^ odbornikov, je predsednik ko»- Lanskega leta 12. dne meseca oktobra spremili smo odborovo) in pričele so se obravnave. slovenski vseučiliščniki dražega prijatelja na centralno zapisnika 50. odborové seje in 17. občnega pokopališče k zadnjemu počitku. Vsaj to ni veljalo opusti njuno prijatelju, katerega je vsak spoštoval, kdor je le ž njim ... # občeval; veljalo je zadnjič počastiti moža, ki je strastno Pred vsem se je v tëj seji, ki je bila po novih ljubil svojo slovensko domovino ter v njen blagor de- volitvah prva, odbor na novo ustanovil in bili so iz- lovai. zbora bila v „Novicah" objavljena branje. voljeni : za predsednika g. dr. Jan. Bleiweis 7 za predsednika g. dr. Jare in g. Peter Grasselli3 blagajnika g. Ivan Vilhar, — za ključarja po d- za L. Rajnci drd. Janko Jare porodil se je 24. oktobra 1850. 1. v Medvodah. Prvo šolo obiskaval je v Preski. Ker je bil deček jako nadarjen , dali so ga stariši na ljubljansko gimnazijo. Sreča mu je bila mila; sprejeli v gospodarski odsek so ga v Alojzijevišče. Kakor se je tu uže marsikateri se volijo gospodje: P. Grasselli, Klun, L. Robič, slovenski pisatelj izredil, našel je tudi njegov po vedi Robič m Anton Keržič brra^Tomšič, Vilhar in dr tZ liPv ih ode an$c 7 v knji- hrepeneči duh obilno dušne hrane. Naučil se je v tem ževni odsek pa izmed ljubljanskih odbornikov gospodje : zavodu mimo godbe tudi franeoski in laški do dobrega. dr. Jan. Bleiweis, dr. Anton Jeglič, Karol Klun, Anton Dovršivši gimnazijo podal se je Keržič, Josip Marn, Matěj Močnik, Andrej Praprotnik, verzo medicino študirat. Kakor 1870. na graško uni- uže marsikateri sloven- Feliks Stegnar, Ivan Tomšič, Ivan Vávrů, Matěj Vodu- ski vseučiliščnik pred njim moral se je tudi on boriti za šek, Vilibald Zupančič, in izmed vnanjih od bor ni- borno eksistenco. Tu je pač občutil britko resnico Go-kov gospodje: Fran Erjavec v Gorici, Franjo Hubad thejevih besedi: v Fran v Ptuj Suklje Dunajském t m „Wer nie sein brot unter thránen ass, Wer nie durchwach]t die kummervollen nachte, Der kennt euch nicht, ihr feindlichen mâchte!" Vrh vsega tega prišla je še vojaščina. Nositi je odsek treh odbornikov, namreč g. Grasselli-a, g. Kluna moral Jare vse leto dni vojaško suknjo. V druzem tezo - ^ ' đ - . ,■ /7 r* / /. /! . A < st * fí Viljem Urbas v Trstu.__ ~ Potem je prišlo imenovanje stálne^ga tajnika na vrsto. Za dotično poročanje od predsednika izbrani i 'b aamlAMÍÚVU .f i« —— j m À a ILA-T/J / 4L ft ^AAA^xJL^A/^ AA ffiA Uk srx AAíK /^U fŮ^tXJ^tÁ tíh pJl ýjXé^ ^ 224 čaj petega leta zbolel je nevarno na vročinski bolezni f ostavil je tedaj 1. 1875. Gradec, ter se šel domů zdravit Za časa bosanske okupacije zadela je tudi njega osoda Ozir po svetu. da bil mobili 20. avgusta 1878 pustil je belo Ljublj ter šel v Gorico kot vojašk zdravnik y je bival vea čas okupacije 10. januarija 1879. 1. přišel je od okupacije domů ,Sau Clementi" v Rimu. Spisal Fr. Potočnik. (Konec.) Zgornja, od papeža Paška la II. zidana bazilika jauuanja lutť. i. piioci je uu. uaupauijo uwuju^ # o —j ?--i r--- --------- ---------- a uže čez 4 me ece ostavi očetov dom ter se podá na Je Đa Po1 ožja kakor starodavna spodnja bazilika Dunaj da dovrši medicinske študije. Uže od dunajské obe ste trivrstni (3schiffig) in nimate, kakor vse y razstave sem , kj razne naprave videl prave ki sosebno bazilike, prečnega razdelka. Srednji razdelek ie od zanimaj naji medicinca strokovnjaka , hrepenel slavnoznani c. kr. občni bolnišn po Du stranjskega po 16 antikn h stebrih ločen. Srednji raz- i c. Kr. ODcni DOinisnici dobil prijateljih opozorjen vstopil je v imajo ravne lesene strope, zadnja pa sta na pol nižja mnogo prakse Po delek tako kakor oba stranska niso obokani ampak slovensko literarno društvo kot ud. Delovanj društva kakor srednji. ga vrlo zanimalo y sam pa se je društvenikom jako Posebnost vseh pravih bazilik so tako zvana slav- priljubil 27. novembra 1879 bil Bednikom slovenskemu lit. društvu 1880. prevzel je začasno vodstvo, y 17 oljen podpred- nostna vrata. Pri cerkvi sv. Klemena stojé te slav- februarij a uze maja bit Je predsednikom Poglavitno nostna vrata v srednjem razdelku bazilike pred prezbi-terjem in so obokana. Na zidu nad obokom proti cerkvi se vidi doprsna podoba Kristusova, obdana z znamki da uživa predsednik popolno zau-panje vseh društvenikov. Ako se more to o kom trditi veljá gotovo v polni meri o rajncem Jarcu. Vse ga sv. evangelija y to je y Člověka > leva bika in orla na ) levi strani sta sv. Pavel in sv. Lorenc, spodej Izaija pod tem pa da je društvo društvu bil je z aljiva beseda ni nikedar Čez njegova usta. Mimo mnogo dobrih poštovalo in cenilo. Njegova zaslug utrdil ter mu zagotovil prihodnost. vsacim dober in prijazen, nobena pr lastnosti, ki smo jih na rajncem Jarcu pazili y bila je da ni bil prevzeten in visok Sam pridno pre je vsacega za sveto tudi davajoč v društvu navduševal rodno stvar. Spodbujal je društvenike na skup vsaj Betlehem; na desni strani sta sv. Peter in sv. Klemen, spodej Jeremija in pod tem Jeruzalem. Kakor je uže omenjeno, stojé pod zgornjo danda-našnjo cerkvijo še tri dobe te stare stavbě. Po širokih marmornih stopnicah se pride iz zgornje v spodnjo baziliko, katera je, kar je tudi uže omenjeno b:lo, veliko večja, kakor dandanašnja zgornja. Vhod v to spodnjo ná delo skupno delo hasni. Ne gledé, kakošno mnenje delo- so imeli nekateri neprijatelji o delovanji društva } val je vedno in vedno v prid in blagor društvu in gotovo je 8pominu. > da bode ostal literarnemu društvu vedno v Žalibog 9 da mu ni bilo dano blago svojemu narodu Tedaj dalj še delovati v ko je našel po burnem svojemu cilju, mir, pretrgale so mu neusmilj ko se je uže približeval viharji baziliko je še le komaj 20 let mogoč, kajti poprej je zasuta bila. A tudi sedaj ni zmerom odprta , ampak vsako leto samo dvakrat, in to na dan sv. Klemena (23. novembra) in pa drugo nedeljo o postu. A o priliki sedanje velike cerkvene slavnosti bila je služba božja ravno v ti vsem romarjem odprti spodnji bazilik i, kajti tukaj ni samo pokopališče sv. Čiřila, temvec vidi se tukaj tudi starodavna slika Kristusova , kateri, stoječ med arhangeljem Mihaelom in živenja parce nit živenja za- dně meseca oktobra 1880. zvečer domu gredočeg lila je kri in drugi dan opoludne izdihnil je svojo blago dušo. gove n Njegova smrt je vsacega pretresla, sosebno nje jbližnje prijatelj Ves prosti čas porabljal je Jare v to y da pisal Gabrielom in obdan od svetnikov Andreja in Klemena po grški navadi blagoslovja s kazavcem, srednjim prstom in mezincem pred njem klečečega sv. Cirila in Metoda. Dalje so tukaj iz Vatikana prepeljane relikvije sv. Cirila z napisom ,,Ego Maria Macellaria pro timore Dei et remedio anime meae haec pingere leci". Vse straní spodnje bazilike so slikane na mokro (fresco) in za nas je posebno mikavna slika sv. Cirila v milem materinem jeziku. Ziva priča njegove neu- klečečega pred cesarjem Mihaelom, poleg njega pa krsti sv. Metod nekega mladenča. Takih na mokro slikanih podob je cela spodnja bazilika polna. Pod prezbiterijem spodnje bazilike se vidijo ostauki morne delavnosti je njegova literarna sega Uzroki navadnih bolezni našega kmeta Crtice iz Časov turških boj zapuščina, ki ob Pe8mi Pogled (fiziog nomična studiji Febris (mrzlicaj organizem Vpl Dva člověka kužnih in nalezljivih boleznih. starodavne poganske dobe; prostori te stare stavbě so živega srebra na človeški temni in mokrotni ; v nekaterih stoji celó še voda. ena misel Materina kletev. 10) Zakonske pridige, franeoski spisal Dougl Čudno je, da tukaj v poganskem delu te stavbě so Jerrold. 11) Sp ( da nekateri spisi niso še dokončani sta bila natisnena v lánském „Zvoi zadnja pokliča Jare tudi pridno ptujih Mislitevo) Škod a y t in našli statvo ,,dobrega pastirjaťí. Vprašanje je ta statva v te prostore prišla, še ni rešeno. y kako Pre- Stritarjevem spis y dva spisa sta prevoda. Zraven opravil svojega delovanja na narodnem polji vadil se je rajnki iskave in kopanje v delu te stavbě trajajo še dalje; sploh je za občinstvo zaprta. kov in druzih ved. Govoril izvrstno franeoski ograf, gral je na or rusk sli in laŠki in gi y bil je spreten ste- Ranjki bil je ud * Mnogovrstne novice. Vknjiženih (intabuliranih) dolgov v Avstriji leta tirolskega stenografijskega društva in pa ud ljubljanske in sicer: ilijanske družbe Iz vsega tega je 8mrtjo Jarčevo zadela narod razvidno, kako naš. britka izguba je s Večna mu pamjat! 1879. je bilo 131 milijonov in 17.385 gold., milijona na fužine, 24 milijonov na grajščinska, 27 milijonov na mestna in 74 milijonov na kmetska posestva. Nasi dopisi. Rusije julija. Vsaka doba ima kako po sebno, človeški rod mučečo bolezen. Našo ,,ustavno - dobo muči strast ubijanja vladarjev y tacih ) koji 80 po- 225 dedovali prestol od svojih očetov, a tudi tacih > koje si narod sam izbral. Kazločka med vladarji v tej za- » m « w « I» i\ It /\ n» n v\ n 1 n /\ 1 ** /J rw m ft /\ n n vvi rv /I M ri 1r% * /I n M í ^ devi ni nikakega 7 í naj all se vladar zove „samodržni car mnenja ruske vlade. Zato se vladi zdi potrebno zaja- po njenem mnenji knez Aleksander je bil in je viti, da 7) predsednik ljudoviade"; to je delà nikakega razločka, on je vse- aii „ustavni knez prav vse eno, to ne kako „tiran": Napoleon je bil Tjeru tiran, Tjer Greviju, Grevi Gambeti, Gambeta je Rošforu tiran, se predno je sedel na francoski prestol. Naslov , ustavni vladar" ali „predsednik ljudoviade" prav tako malo varuje še izbranik bolgarskega naroda, katerega je kot tacega s sočutjem sprejel nepozabljivi car, osvoboditelj Bolga-rije, in vsa Rusija in katerega je kot tacega priznala vsa Evropa. Knez Aleksander je poosobljenje nerazloč- Gosudar ljive zveze ruskega in bolgarskega naroda. Imperator (ruski car) se popolno znaša na visoka ču hudobne roke častilakomnih narodoljubcev", kakor vladarja stva in blagi značaj kneza ter je ves preverjen na- knez ne bode odstopil od prejetega ig 1 VJ£±K> V>C*0 IUUIV.VUJU1U y uai VUU1J U U\j\/ V y AdiXUi UW Uligo ug ISITVIV? VUOIV/J/U VU ^junggai Uâlo^â y Y U samodržni vladar". Dokazov temu imamo mnogo, bolgarski narod po poti razvitja , katero je mogoče da voditi ) pod pogojem tesnega zbližanja naroda z vladarjem. slov ,, Najnovejši dokaz temu je zavratni napad na predsednika severo-amerikanske ljudoviade. Včerajšnji in da- Carska vlada ima trdno prepričanje, da knez, ki objavlja liašnji telegrami niso še přinesli zanesljivih sporočil o da mu ni mogoče izpolniti svoje doižnosti pri sedanjih tem novejsem morivcu, gotovo je le to, da lakomnost je pogojih, ima globoko , na izkušnjah osnovano prepri-oborožila roko hudodelca, naj se to ubijstvo zove poli- tično ali le zgolj ošabno. Ča nje, da on ne bi izpolnil svoje doižnosti, ako nada- ljeval odgovornost za tak položaj, kateri grozi z ne- Kdo se bode po vsem tem čudil, daje prejel bol- varnostjo bodočnosti Bolgarije. Ravno tako je carska garski knez poslednji čas toliko priimkov: „Pisistrat, vlada popolno prepričana tudi tega, da knez terja od Sula, Napoleon, usurpator, tiran, trinog!" In kdo daje svojega naroda take polnomoči, koja je neob hodno bolgarskemu knezu take naslove in zakaj? Razni potrebna pri vestni izpolnitvi njegove doižnosti z od- % • * v • kricaci, koji se zovejo „liberalci" od latinske besede ličnim sklepom, uspešno truditi se za blagor naroda, ki liberalis = svobodomiseln po taki pravici koršni se imenuje 7 pu ka- 1 u c u 3 „a non lucendo". Da se mu je poročil. To so tisti razlogi, po katerih carska ne ome- vlada iskreno želi, da bi bolgarski narod njamo angleškega parlamenta, časopisov „Times", 77 Kol- , presinjen s poznanjem svojih resničnih interesov in zaupajoč na be- nische Zeitung", raznega magjarskega in židovskega sedo kneza, ostal iskreno in nerazlocno zvezan z njim ča8opisja, opomnimo le na kratko delovanje psevdo-libe- in da bi ovrgel vsako hujskanje castilakomni ralneg a časopisa „Golosa". Ko je Rusija bila Turčiji agitator jev, ki si prizadevajo raztrgati to zvezo in vojsko napovedala za osvobojenje balkanskih Slavjanov, pa izbuditi tako anarhijo, v kateri lahko pogine vsa Šrbov in Bolgarov od turškega jarma 7 Ie > ,Golos << tako bodočnost kneževine. Bolgarom ni treba sumnjevati se divjal proti tej osvoboditeljni vojski, da ga je morala o blagih čustvih Gosudara Imperatora in vse Rusije; oni naj bodo prepričani, da car in narod ruski jim Ko se ruska vlada na 5 mesecev v prepoved dejati. je po končanji osvoboditelj ne vojske v Berolinu zbral želi edino le blagor kakor v sedanjosti tako evropejski kongres z namenom, uničiti ali vsaj oslabiti nosti. vspeh ruskih zmag in raztrgati sv. Štefanski dogovor 7 J6 odpravil „Golos" v Berolin svojega dopisnika, kateri schuLvereina se ni mogel v svojih perfidnih dopisih dovolj načuditi v bodoc- (Konec prih.) Notranjskega 10. julija. (Propaganda nemškega odmeo Pirkerjevega besedovanja v Ko } zmernosti in modrosti" Andrašija, Bismarka Bekons- cevji čitali y da vreme.) Ko smo Notranjci, posebno v časnikih filda in Salisberi-ja, dajoč mimogredé „liberalne" zauš- Vžitaii, uc* je uguioDkt ^vj^uutioiviu pui uuii v ujuuijau. svojo „ortsgruppe", majali smo z glavami in se čudili nice knezu Gorčakovu in posebno očetu sv. Sćefanskega kaj bode nemški zvržek na slovenski zemlji delal in dogovora, generalu Ignatijevu. Berolinski kongres je kdo se bode za-nj brigal. Ali glejte no, kaj se zgodi? nemški „Schulverein" porodil v Ljubljani delo i z d e 1 a l" in „Golos" si je pesti „mencal* dopisnika v raztrgano „svoje od radosti ter je odpravil onega Bolgarijo , od kodar je potem pridno troail vsake baže Prvi zbudí se šentpeterski stari Demosten ter nam dokazuje, da ima v svojih možganih še posebno In gledite ! ta „Golos" se zdaj nesramno liberalne laži. vnema in ognjevito kliče vse nadzemne in podzemne kot drugi ljudje, je tudi hotel s tem dokazati „ka- , katero mi drugi Notranjski plebejci popolnem pogrešamo; da pa on vrhu vsega tega še nekaj več vé, merco moči in sile na pomoc > jtlačeni bolgarski svobodi". Ko tisti ) da Je kot občinski svetovalec spravil se na nemškega konja bi boigarsko svobodo branili zoper ,,usurpatorja" tisti, ,,schulvereinovega" v imenu sentpeterske občine z mo-ki so vsak po svoji moči pomagali k osvobojenju bolgar- ledovanjem, da naj tej občini vendar nekoliko nemškega skega naroda izpod turškega jarma, mi bi prvi bili 7 ki bi vsi skupaj vstopili v njihov krog; ker pa na bolgar- pa podari denarja za razširjenje šentpeterske šole ali posodi ali ) kajti tako je prerokaval z nemškim skega kneza lajajo razni tedanji tur ko fil i 5 nam ne denarjem zidani zid bil bi potem z mavto nemske kul ostaja druzega nič, nego liberalnim kričacem z bolgar- ture dobro navzet, in slovenski otroci bi v taki šoli skim narodom reci: „timeo Danaos et dona ferentes", sami od sebe brez daljnega truda od nog do glave taki ter gledati na to, kakega garskega kneza osvoboditelji bolgarskega naroda sicer v prvi vrsti ruska vlada. mnenja so o postopanji bol- korenjaki postali. To bil pa navihanim Notranjcem 7 in najboljši dokaz, da sloveči Demosten je ob enem tudi čudodelnik s pomočjo nemških soldov. Nemško telce je junija smo čitali v vladnem časopisu .,Praviteljst- pa pri vsi svoji nježnosti tudi uže malo muhasto ; dvema vennij Vestuik" sledeče vladno ,,soobščenje" : „Proizšedši KoČevskima nemškima občinama podarilo je brez ugo-v Bolgariji perevorot je izbudil razna protivopoložna vorov vsaki po 1000 gold, za zidanje šol, šentpeterski suždenja o njem. Posebno različno se je objašnjavalo na Krasu pa dati hoče na posodo brez obresti 500 gld. vprašanje o tem, kakega mnenja je o njem carska pod tem pogojem, da se zaveže ; v novo ozidje nem (ruska) vlada, ki je dozdaj molčala. Ona ni molčala ški jezik za slovenske otroke kot obligaten predmet do zato, kakor da bi bila ravnodušna s tem, kar se v konca svetá vpeljati. Kaj tacega Šentpetrovci gotovo Bolgariji godi, ampak molčala je edino iz čustva uva- nikdar přivolili ne bodo in Demosten ne bode dočakal ženja k neodvisnosti kneza in naroda bolgarskega. veselja v šoli s „vereinovim" denarjem razširjeni Med tem to njeno molčanje je dalo nekaterim agita- kedaj švabščino podučevati. Glasovito Pirkerjevo torom priliko trditi, da ruska vlada ne odobruje po- obnašanje v Kočevski šoli in njegovo besedo vanje o stopanja kneza bolgarskega, in na tak sposob je izbu- batalijonu vojakov je notranjske reserviste in brambovce dila protivna knezu stranka zmotnjavo v narodu gledé prav dobro podkurilo proti temu nadzorniku ljudskih 226 soi, ki si je tudi skrb „fur die Auffriscbung der Men-schenraçen" v svoje področje vzel. Misli li on res, da so naši pošteni mladenci take grdobe, za kakoršne bi j'ih on rad imel? Ali je tak mož umaz. nega in pohujš-jivega jezika zmožen le trenutek dalje še imenitno službo vrhovnega šolskega nadzornika opravljati? Kaj pravi k temu visoka c. kr. deželoa vlada? Ali ni v celi deželi več sposobnejšega člověka za tako imenitno mesto? — Vreme imamo prav dobro; toplote navadno od 19 do 22° R. ; včeraj bilo je precej dežja, bil je zeló potreben. V Vipavi dne 7. julija. — Včeraj bil je občni zbor kmetijske podružnice vipavske, pri kateri je po-družnični predsednik gosp. Rih. Dolenc poročal o delo-vanji društva v preteklem letu. Iz tega poročila bilo je razvidno, da vipavska podružnica tudi lansko leto ni rok križem držala. Izmed druzega, manj važnega je omeniti izvrstno izvršena tombola, — prošnja o za-devi reguliranja vipavskih vodá, — krepko potezovanje za olajsanje davkov vsled nezgod , katere vipavskega kmeta tarejo, — koraki o zadevi sirarstva na Nanosu itd. Po tem poročilu sledila je volite v novega predsednika. Ker se je gosp. vodja Dolenc temu Častnemu poslu odpovedal, rekoč, da hujskanje in intrige, ki se zaradi osebnosti proti društvu godé, ga silijo , daljemu sodelovanju odpovedati se, bil je na to s 6 glasovi g. M. Lavrenčič za predsednika podružnici voljen; nekaj glasov dobil je gosp. L., drugi so se pa glasovanja zdržali. In kakošno je ono hujskanje in intrigiranje, zaradi katerega je mnogozasluženi predsednik odstopil? Prav grdo! Skorej vse, kar je podružnica pričela, naj je bilo še tako koristno, zmerom je imela nasproto-vanje; slučaju zadnje tombole je pa to celó tako daleč seglo, da se je vsled ščuvanja preiskavalo, ali so do-bitki toliko stali, kakor so bili zaračunani ali ne? Po takem naj pa Člověk, kateri kaj poštenja v sebi čuti, vse to še dalje prenaša ! Da se je gosp. R. Dolenc predsedstvu odpovedal, vsak Vipavec vé, koliko to po-meni; on je vipavsko podružnico povzdignil, da je uzor mnogim drugim ; on je in on sam, kateri je Mali Smarn z ustanovitvo kmetijske tombole v Vipavi naredil za praznik, ki ima za Vipavca ono vrednost, kakor bin-koštni pondeljek za Postojno. Častitemu novemu pred-sedniku pa si vsojam svetovati, naj oštro pazi na skrivne in javne ščuvalce, posebno pa na onega, kateri je uže od zadnjih čitalničnih volitev znan kot glavni hujskač in katerega iz vrste podružničnih udov odstraniti, bila bi nujna potreba na korist podružnici naši. Knežak na Pivki 3. julija. — Dne 15. maja t. 1. se je v naši veliki občini vršila volitev nadžupana ter sve-tovalcev, pri kateri je bil dosedanji nadžupan in nad-učitelj g. Anton Požar zopet z veliko večino za nadžupana izvoljen ; svetovalca sta mu g. Andrej Delo st, posestnik, in g. Andrej Urban či č, tudi posestnik iz Knežaka. Zoper to skozi in skozi postavno volitev so nekateri, ki bi radi sami županovali, pritožbo na slavno c. kr. deželno vlado vložili, Češ, da učitelj ne more tacega posla opravljati! Dobro se pa ve, kje da pri tem ugovoru zajec tiči ! — 29. dne rožnika smo veselo svečanost obhajali. Pred tremi tedni je namreč přišel k nam znani Andrej Net iz Kokrice poleg Kranja in naš za občinski blagor vneti nadžupan pogodil se je ž njim, da s sedanjega, jako strmo ležečega studenca vodo v vas Knežak pripelje po lončenih cevéh. To delo je oče Net v teku 3 tednov v zadovoljstvo vsem prav dobro izgotovil, kajti voda je na Petrovo na dveh krajih uže prijazno cuiljala. Ob treh popoludne je tukajšnji preč. gospod župnik vodo slovesno blagoslovi! in v pri-mernern govoru med drugim tudi pomen imena „Knežak" (Grafenbrunn) ob kratkem razložil ter se nadžu- panu in vsem deležnikom te koristne naprave za njihovo skrb zahvalil. Naš Knežak je na trdem Kra-»u, šteje 150 hišnih številk , pa smo vkljub obilnosti vode morali vendar ob suši hudo žejo trpeti. Upati je, da vsaj tej nadlogi se je sedaj v okom prišlo. Vse to delo pa bo 1000—1100 gold, stalo — re3 velika svota za to revno vas, a upamo, da se bo morda kje kakošna podpora dobila, ker bodo stroški gotovo še više se narastli. Vsekako je pak vendar hvalevredno , da se ubogemu ljudstvu pomaga vsaj s tem , s čemur se more pomagati. Bodi torej očitna zahvala gosp. nadžupanu in va-škim oskrbnikom za njihov trud, pa tudi gosp. župniku za lepo svečanost ! — Očeta Neta pa priporočamo kot zvedenca o tacih napravah vsaki občini, ki si želi z malimi stroški vodotok iz lončenih cevi napraviti, kar se tem lože zgodi, ker Net tudi na obroke svoje zasluženo plačilo prejema, ako se mu vse mahoma plaćati ne more. Lašiče 7. julija. — Nova huda nadloga prišla je letos tod okrog čez deteljo — glavni steber živinoreje. Neka rujava rastlina z imenom ,,volk", podobna cvet-licam kukovicam, ki raste iz precej debele čebule — zaplodila se je po deteljiŠčih kar na stotine tisočev, in kjer koli ta grdoba požene, zaduši vso deteljo, ravno tako kakor predenica. Bi nam li vedeli svetovati kak zdaten pripomoček zoper to škodljivo nesnago?*) Iz Ljubljane. (Spomin na slovanska apostola sv. Cirila in Metoda) obhajal se je slovesno tudi v Ljubljani in v Šiški v nedeljo s cerkveno svečanostjo v franči-š k a n s k i cerkvi in pa v podružní cerkvi d o 1 j n e S i š k e. V uni je pridigoval preč. gosp. pater Adolf, v tej pa preč. gosp. beneficijat Klun; oba gospoda govornika sta s krasnima svojima govoroma velik vtis naredila na slušatelje, katerih ste obe cerkvi bili napolneni čez in čez. Pevski zbor narodne naše čitalnice in pa „Soko-lovci" so pa kaj lepo sodelovali pri obeh ten svečano-stih. V jako lepo okinčano in bogato razsvitljeno cerkev visokospoštovanih naših frančiškanov je prišlo nad 100 Sokolovcev in pevcev s svojima zastavama; pri sv. maši, katero je z veliko asistenco služil preč. gospod pater gvardian, so pevci čitalnični peli Kuhačevo slovensko mašo, Sokolovci pa pri sv. maši stregli. — Popoldne je imela v Siški, zvečer pa v Ljubljani biti slavnostna „beseda", una osnovana po čitalnici šišenski, ta pa po čitalnici ljubljanski ; al ker vojaški godbi ni bilo moči sodelovati pri nobeni navedenih veselic, zato bo, ako bode vreme ugodno, prihođnjo soboto (to je, 16. dne t. m.) zvečer slavnostna „beseda" navrtučitalničnem v Ljubljani s programom uže razglašenim, — priliodnjo nedeljo (to je, 17. dne t. m.) popoludne pa veselica v Šiški tudi po programu uže napovedanem. Naj bi le vreme milo bilo ta *) Rastlina, katero imenujete ,.volk", zove se tudi „veliki poletni koren" ali pa „pojalnik" („Orobánche major", grosse Sommerwurz). Ona spada v vrsto zajedalk (Schmarotzerkrauter) , ker gomoljnata njena korenina sedí in raste na koreninah detelje in nekaterih trav, katerim je zato jako škodljiva. Nahaja se posebno na apneni zemlji, po suhih travnikih in deteljišcih. Cvete meseca junija in julija: — plod te zajedalke je glavica napolnena s semenom , drobnim kakor prah. Kakor se zoper preden ico priporočajo mno-gotera sredstva in je uže to znamenje, da gotovega druzega ni kot to, da se ves zárod odpravi iz deteljišč, tako je tudi pri ,.volku" eno glavnih sredstev to, da, kedar cvetè (meseca junija in julija), vse cvete odstranimo, predno so dozo-reli v glavico z gori popisanim drobnim prahom in se je prah razpršil po njivi in nov zarod za drugo leto zasejal. Vred. 227 dva dneva, da se v spomin našima apostoloma tudi na rodui veselici tako lepo izvršite, kakor ste se izvr- skoro ( Tukajšnje c. okraj šili cer k ven i svečanosti! ga pn kor tudi „besedi" izvršuje Program p e v s k i čitalniški moški zbor ) ki ka- preselilo iz Dolgih ulic na Val je bila preje finančna direkcij glavarstvo) se trg v bode hišo f in program g o d b e n i i es-polka velikega kneza Mibaela, ostaneta ila v zadnjem našem listu objavljena. vox»* & kj\jx , — ittUrtttrt. 1 U31UU jC ki ga izvršuje godba pa kmalu urejeno tabaka. Poslopje se znotraj popolnem popravlj i palto bode ) kakor sta Iz Aj do všč se poroča, da je 11. dne t. m Naj dodamo poročilu o gori popisani cerkveni sve- nastal je v jutro; svetil ondašnja predilnica za bombaž zgorela popolnem Ogenj čanosti naznanilo nekega pobaiinskegavedenja i o katerem ,,Slov. Nar. a poroča tako-le : Ko 5 so se v nedeljo dopoludne vračala narodna društva z zastavami baž plošnj se je razbila in užgala bom plamen se je strahovito hitro razširjal. e toliko ljudstva brez za^lužk Žalost ker Je iz frančiškanske cerkve mimo kazine Jos Presnicu ** »UWIHUUMOttU NsWCWV iJJÍLUV ».«O. 1JV , ^Cr j G ffiHOgO JJi* f11? ^ » K U F jť V ZIM občinstva gledalo sprevod, izjavila sta se dva učenca v grešek glasil, ker ste črki pa Pri konečni obravnavi proti kakor se je v zadnjih ,,Novicah" tiskarni 77 ot" po w ,, izpuščeni bili) bil je uniformi tukajšnjega Waldherrovega zavoda s sle- obsojen na dve leti težke ječe, pooštrene vsak mesec z dečimi besedami o udih narodnih društ^v a Die ersten enim postom in na povračilo 29.222 gold., od tistih vier sind noch etwas werth , das andere aber ist allés 36.000 gldv, katere je izneveril kot blagajnik hranilnice zusammen geklaubtes Gesinael !<< Ko so blizu stojeći kranjske. Čisto kratka obravnava trajala 3 ure. slišali te nesramne besede, hoteli so predrzna fanUlina takoj stresti, le narodnima gospodoma mestnemu odbor- niku P. in trgovcu K. se je posrećilo, da sta pre- Kraj („Karnten von Valvasor".) S tem naznanja gosp ki ie uze Val gthums Krain" vnovič na sviti dal 77 Ehre des Her » prečila velik škandal, ki bi bil lahko nastal. Kako ve- dajati zdaj tudi enako delo Valv selje za dunajské ústavoverne liste, ko bi bil kak roški, prvič izdano 1. 1688 nemšk" smrkavec skupil zasluženo klofuto ! Wald- kronika dežele kranjske v pr herrovi odgojenci rnenda mislijo, da imajo igrati v Ljubljani rolo „praških nemških buršov en miniature." v katerem so „Novice" v da ) o je pri d e ž e ]Z- Kakor je Valvasorj rsti mikavna in ve- like vrednosti za zgodovino nj 7 tal bo tud kro Prav v istem smislu ka dežele koroške dobro došla posebno Korošcem in ) 7 zadnjem svojem listu objavile článek o potrebi nemški jezik ostane jezik vojne komande, in ga je ,Zur te dni tudi „Politik" iz Prage pri- spisovateljem zgod te dežele 7 pa tud Laib. Zeitung" nemški ponatisnila z napisom Sprachenfrage" 7 J0 vzlasti sosedom. Dobra je toraj misel gosp. Kraj uže jako redko delo dati vnovič na sv od deželne vlade dobil uže dovoljenje drugi 7 tlo za Kal to nesla članek iz peresa^merodajoega rodoljuba. To nam dokaz, da tudi Cehi so za potrebno spoznali z v naznanilu, bo to delo izhaj pnp eduj zvezkih po 5 pôl in bo končano v 14 zvezkih v tnesečiiih Knjiga očitno objavo na dan stopiti proti očitnemu , še nevar- mostanov itd nejšemu pa skrivnemu rovarstvu neumorne ustavover- Pavelski in bo okinčana z 223 podobami gradov, cerkev, meat 7 sa Na gled po pr slil lično izdelan ia Gen eke klike. Nasproti našim nasprotnikom je res vec zvezku bo 60 kr. Naročil m den ar krat potrebna odkritosrčna beseda 7 da se a ž za to u stigmatizira, kar je — za perfidijo ustavoversko. Zato je tudi dunajski vladni časnik „Wien. Abendpost posnel nekoliko gori omenjeni članek „Novic" rekoč : „Ljubljanske ,,Novice" odlocno protestujejo zoper trdi-tev, da Cehi in Slovenci hocejo iz armadne komande in gosp. wert) K naj se samostan vsakemu poši 7 tiskarju v Novem mestu (Rudolfs Mi želimo rnarljivemu gospodu izdajatelj ki Valvasorj kroniko Kranjske tako lepo dovršil 7 J« da tudi za to novo delo dob prav toplo priporočamo. dosti ko 7 in ga zato „wr,---------J- ------- vojaških uradov odstraniti nemški jezik. a Iz B nam Svetli nadvojvoda Albrecht je bival dva dni naj ga objavimo v Novicah došel sledeči dopis s prošnj 7 v Ljubljani, kjer je inspiciral tukajšnjo garnizono Še it 148 7 Slov. Naroda neki mesec pa pride v Liubljano tudi svetli nadvojvoda mojo novelo „Rok Karol Ludevik ) da 7 kakor prej v druzih deželah H Proti in srce 7 )7 tako tudi tukaj pozve delovanje kranjske podružnice onega velikega dobrodeinega društva, ki pod imenom avstrijskega društva rudečega križa" (osterreichische Gesellschaft vom rothen Kreuze) svojo skrb obraća na vojaštvo v vojskinem in mirnem času in se je ustano vilo leta 1867. kot stanovitno avstrijsko patriotično društvo. Gospod nadvojvoda želi osobno poznati g03pé in am sledeče 77 Spektabilis" spravlja v dotiko s spisi temu natolcevanji plagiatstva izjav- rt i ^v ✓v ^ rt mrt rv /\ 1 rt t^ ^v I» rv j g Q ^ i ^ toraj moj da je moja novela ,,Rok Kresu"J moje popolnem last delo i z vir na novela; da jaz sploh nisem imela niti ni mam navade drugih posnemat 7 cesar 7 kakor upam 7 bode se slovensko občinstvo še večkrat imelo priliko prepričati gosp natolcevalec mo 7 m gospode, ki na čelu stojijo društvu kranjskemu druge njegove ude, pa tudi ogledati zdravstveno gradivo, ki ga je tukajšnji odbor uže připravil za dotične potrebščine. Mudil se bode za to cel dan v Ljubljani. Gosp. deželni predsednik Winkler je uni torek bil navzoč dolgo časa pri zrelostnem izpitu dijakov tukajšnje gimnazije, ki se je vršil od torka do sobote. Gosp. Ogulin, odbornik podružnice kmetijske novomeške, je centralnemu odboru naznanil kaže, da imenovana nov giat iz Heise-ja, katereg moj de novele naj ampak kakor neznanega mi 77 imam v obrambo napaden ravno toliko poznam Spektabilisa". Dostaviti pa še svoj pisateljske časti 7 da imam jaz do slovenskega občinstva in do istine v obče poštovanja, da bi se drznola je s tuji m preveč s svoje izdajanimi spisi mistificirati za Pavlina Pajk 7 da bode v nedeljo, 17 dne t. m., po zjutranji službi božji v šoli pri Bel i cerkvi, popoludne po krščanskem nauku pa v šoli pri sv. Šmarjeti razkladal trtno uš in ta vi- sedaj predsednika naj Novičar iz domaćih in tujih Dunaj dežel. Imenovanje generala Kraus a, do °J sodnij na Dun aj 7 nogradom silno škodljivi mrčes pokazal v mikroskopie- za vodníka českega namestništva, je spravilo ustavaške nih preparatih. Pozneje misli gosp. Ogulin se podati dunajské liste na noge, da je vsak po svoje in vsak drug še v druge kraje novomeškega in krškega okraja in vi-norejcem na srce položiti, da čujejo nad svojimi vinogradi in jih obvarujêjo velike nesreće. čen krik gnal „N. fr. Pr." pravi Čehom in da bo Kraus z kakor je prejšnji čas ravnal Kobi 7 da je to koncesij ,,ustavoverci" ravnal tako, Cehi, nasprotno 228 pa „D. Ztg." misli, da je Kraus tje^ postavljen bil Eroti volji ministerstva, da bo toraj Cehe strahoval ; lizo tako sodijo tudi drugi listi Herbstovcev. Vsem takim abotnim spletkarijam pa prav gorko založi „Presse" z uradnim pojasnilom tem, da je Kra u sa na Česko poslal césar sam, kar je znamenje posebnega zaupanja cesarjevega do generala Kra us a, katerega je res volja mir narediti na Ceskem. Namestnik Weber bo skoro gotovo popolnem odstavljen. Bivajočemu v Karlovih toplicah je ob času pražkih prask ukazal Taaffe, naj gre nemudoma v Prago na svoje mesto, a Weber se je bránil in izgovarjal z boleznijo, ter ostal v Toplicah. Na to je Taaffe neki rekel, da vsak višji vojak, ki ni uže kar za smrt bolan, moral bi o Času bitve biti na svojem mestu. — Praznik sv. Cirila in Metoda se je 5. t. m. tu obhajal s slovesnima sv. mašama v češki cerkvi sv. Ane in pa v cerkvi sv. Marije na obrežji ; v obeh cer-kvah je bilo zbranega veliko tukajšnjega slovánek ega prebivahtva raznih narodov. V prvi cerkvi je imel slovesnosti primeren govor pater Bonaventura, slovansko pevsko društvo pa je pelo Kuhačevo staroslovansko mašo. Prišlo je tudi več deputacij 3lovanskih društev. Društvo „Slovenija" je poslalo sv. Očetu tele-grafično zahvalnico za toliko Slovanom skazano Ijubezen. Iz G'elovca. — Novi knezoškof gosp. Peter Fun der je bil v nedeljo slovesno vpeljan v stolno cerkev. Okrož-nica, s katero gospod knezoškof napoveduje nastop svoje vladikovine, glasi se samo v nemškem jeziku, ceravno pravi „alien Gláubigen meiner Diozese". Iz Zagreba. — Hrvatski zbor je dne 12. t. m. sklenil svoje triletno zborovanje na navadni slovesni način. Pri pričetku seje je bilo prehrano kraljevo pismo (reskript), v katerem se ban pooblaščuje skleniti zborovanje. Zbornica je sprejela pismo z dolžnim spo-ětovanjem do Nj. Veličanstva; potem je bil v cerkvi sv. Marka „Te Deum". — 5. dne t. m. bila je tukaj slovesná masa po slov. obredih s privoljenjem papeževim. Župan Mra-zovič je kardinalu Jacobini-ju telegrafoval, da je bil ves Zagreb ta dan v praznični obleki, in da je bila cerkev prepolna ljudstva. Zvonovi so prvikrat zopet zapeli, kar je bil potres. „N. fr. Pr.« se togoti, da so morali med mašo tudi judje zapreti štacune. Iz Rima. — 3., 4. in 5 dan julija ostanejo, dokler bo svet stal, v živem spominu vsega katoliškega svetá. — 5. dne t. m. so sv. oče Leon XIII. velečastno spre- jeli slovanské romarje; uže dolgo se ni, kakor po ,,Va-terlandu" poroča „Slovenec", nobeni deputaciji skazala tolika čast, kakor Slovanom. Odločena je bila za to največa dvorana v Vatikanu, pa še ta je bila tako tesna, da so vročine imeli v dvorani 40 stopinj R. Sv. Oče so bili pri tej priliki v najvećem ornatu; v dvorano so jih přinesli na stolu, kar je sicer samo pri največih slo-vesnostih v navadi in 28 kardinalov jih je spremljevalo. Tudi papeže vi žandarji in stražniki so bili v največi paradi, kar se ni zgodilo uže 13 let, še celó tedaj ne, ko sta bila ruska velika kneza pri sv. Očetu. Nena-vadno je bilo tudi to, da je smel škof Strossmajer sv. Očeta pozdraviti v posebnem govoru, in da so papež na to odgovorili stojé s prekrasnim govorom latinskim, ki je trajal skoraj pol ure. Tudi to je bilo nekaj nenavadnega, da je sprejem trpel čez 3 ure, da si je vročina nadlegovala sv. Očeta in romarje, in da so blagoslov dali pojé, kar je pričalo, da se jim zdi ta sprejem posebno slovesem Ko so se jim smeli romarji bli-žati, da bi jim skazali svoje češčenje, nastala je taka gnječa, da so stražniki in žandarji komaj ohranili red. Posebno slovesná je bila tridnevnica (3. 4. 5. julija), ki so jo romarji opravljali ss. Ciriluin Metodu na čast v stari cerkvi s v. Klemena, kjer je sv. Ciril pokopan. — Prvi dan v nedeljo 3. t. m. je rusinski nadškof S e rubra to vič maševal, njegov brat, pomožni škof v Le-vovUj pa je pridigoval; popoludne po je poljski pri-digoval general re8urekcijonistovega reda S e m e n k o. Drugi dan je maševal bulgarski škof Izvorov, pridigoval je slovaški fajmošter Slotta, popoludne pa je imel pridigo prošt S tu le češki, ter je vse vnel s svojim ognjevitim in duhovitim govorom. Tretji dan je maševal in pridigoval djakovski škof Strossmajer hrvatski; popoludne pa je pridigoval italijanski msgn. Schiaffino. — Na prošnjo vstava sv. Hieronima imel je škof Strossmaj er 6. t. ro. še slovesno slovansko sv. mašo, pridigoval pa je slovenski starološki dekan Kožuh. Tudi akademija je bila slovesná in so se je vde-ležili sv. Oče in mnogi kardinali. Posebno znamenit je bil italijanski govor, ki ga je imel g. Presutti, in ki je slovanskim gostom toliko dopadel, da je dr. Rački govornika objel ter ga prosil za prepis izvrstnega govora, škof Strossmajer pa je přistavil, naj bi se ta govor objavil po vseh slovanskih časnikih. Knezoškofa ljubljanskega kaplan gosp. Kob 1er je pri akademiji deklamoval slovensko pesem „Triglav Balkanu". Papež so razposlali 29. junija škofom itd. okrož-nico, v kateri govoré: 1) o puntarskih nazorih; 2) o ljudski najviši oblasti ; 3) da je vsa oblast od Boga ; 4) o družbini pogodbi (contract social); 5) o dolžnostih podložnikov; 6) da je treba Bogu bolj pokornim biti kakor ljudem; 7) o dolžnostih vladarjev; 8) o pokor-ščini prvih kristijanov; 9) o svetem rimskem kralje-stvu; 10) o novošegnih zmotah; 11) da more le vera člověka rešiti; 12) opominovanje do vladarjev in narodov; 13) spodbuda do škofov; 14) opominovanje k molitvi. Iz Rusije. — Grof Ignatiev tiho, pa neutrud- ljivo delà na to, da bi se bolj razvila opravila deželnih stanov in se iz njih sčasoma popolne zbornice osnovale , ruskim zgodovinskim razmeram primeme. Zeló zmanjšati armadne stroške je njegov glavni namen, in zategadelj zmanjšati število generalov in uradnikov vojaške uprave, vojaške gimnazije pa popolno odpraviti in jih združiti s civilními gimnazijami. Tako misli naj-manj 30 milijonov prihraniti vojnemu budgetu. Tudi šolstvo namerava predrugačiti in pri cesarski hiši marsikake administrativne reforme vpeljati. Amerika. — Predsednik Garfield, ki je bil hudo obstreljen, se bolj šega čuti. Proti morilcu se ne bode pričelo prej preiskovanje, dokler se za gotovo ne vé, ali bode Garfield okreval ali ne. — V zadnji seji tr« govske zbornice v Novem Jorku so nekateri udje skle-nili, da nabero 250.000 dolarjev, kateri se naložé v amerikanske državne obligacije, obresti njihove pa da se dadó soprogi Garfieldovi, po smrti njeni pa otrokom. Tako hoté praktični Amerikanci izkazati predsedniku svoje simpatije. Žitna cena v Ljubljani 9. julija 1881. Hektoliter: pšenice domaće 9 gold. 10 kr. — banaške 10 gold. 3 kr. — turšice 5 gold. 53 kr. — soršice 7 gold. 50 kr. — rži 6 gold. 66 kr. — ječmena 4 gold. 39 kr. — prosa 5 gold. 3 kr. — ajde 5 gold. 36 kr. — ovsa 3 gold. 8 kr. — Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov. ni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasícdoiki v Ljubljani.