2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. novembra 2012  Leto XXII, št. 44 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 1. novembra 2012 Porabje, 1. novembra 2012 Nordijska hoja s pomurskimi poslanci STR. 4 Soldaki so dejte strlili STR. 5 23. oktober – z očami mlade gimnazijke 23. oktobra je bilau 56 lejt, ka je na Vogrskon vövdarila revolucija. Lidgé, najbole mladina na univerzaj, so se naveličali režima Rákosina pa so steli tazagnati komuništare. Dapa tisto, ka se je začnilo z mirnimi demonstracijami, se je za par dni spreobrnilo v krvavi boj. Gda so 4. novembra prišli v rosag Rusi, se je že vidlo, ka de vsega konec. Gezero pa gezero lidi je zapistilo svojo domovino, odišli so v tihinske rosage, ka so se bojali, ka je doma zaprejo v vauzo ali na smrt obsaudijo. 23. oktobra, na državni svetek, so se po cejlom rosagi spominali tej dogodkov. V Monoštri se je spominjanje začnilo v baročnoj cerkvi s sveto mešov. Potistom so občina, stranke (pártok) pa civilne organizacije – med njimi slovenska narodnostna samouprava Monošter-Slovenska ves – položili vejnce pri spomeniki revolucije pa vojn. Program za obletnico so pripravili dijaki monoštrske gimnazije. Na odri smo leko gledali igro, stero je napisala 18-letna mlada gimnazijka Fruzsina Šulič. Na gimnaziji so na konci lanskoga šaulskoga leta vönapisali natečaj za literarno delo o revoluciji leta 1956. Najboljšo igro, stero je napisala 18-letna gimnazijka, je notnavčila pa na oder postavila profesorica madžarščine Valeria Molnár Ernst. Igra notpokaže edno familijo v tisti težki dnevaj. Oče je komuništar, steri je na začetki trno »slejpi«, nešče videti, ka se godi po rosagi. Ma tri mlajše, steri že na univerzo ojdijo. Najstarejšoga je že pred trejmi lejti zagnau od daumi, ka se ma je nej vid-lo, ka je kritizero režim. V tej dnevaj pa ma aktivno vlogo v revoluciji mlajši sin tö, steri napiše točke, ka zahteva (követel) mladina. Zatok ga oče v svoji slejposti gorazglasi pri AVO-na (UDBA). Gda ščé pobejgniti, ga tastrlijo. Mater dolastrlijo med boji, gda dé iskat svojo čer pa starejšoga sina. Dva ešče živiva deteta ranč videti neščeta več svojga očo, steri se na konci tö prauto režimi obrné. Samo te, gda ga splezerajo, pa ma sin pa hči pomagata, gorpride, kakšen velki grej je napravo prauti svoji držini, zatok si sam svoj žitek vzeme. Dva mladiva sama ostaneta, sestra najprva šče prejk granice oditi, dapa brat go ne pisti, če rejsan vej, ka obadva leko čaka grozna kazen. Mlada avtorica je trno dobro nutpokazala, ka je tau, ka so revolucijo dolazbili, zvün toga, ka je bila tragedija za rosag, je bila tragedija za dosti družin, za »male« lidi tö. Prejk družinske (zasebne) tragedije pokaže tragedijo države. Publika – mladi bi si zaslüžili puno dvorano – se je gimnazijcom zahvalila z dugim ploskanjom, župan varaša Gábor Huszár je pa Fruzsini Šulič prejkdau menkšo denarno nagrado tö. Marijana Sukič Foto: F. Bana Pri spomeniki padlim v bojnaj in v revoluciji je vejnec položila slovenska narodnostna samouprava Monošter-Slovenska ves tö Prizor iz igre gimnazijcov, stero je napisala Fruzsina Šulič Murska Sobota: Odkrito - Zakrito VRATA V PEKEL, VRATA V RAJ , VRATA V … Z razstavo, publikacijo in kratkimi igranimi filmi na temo Odkrito - Zakrito: O vratih, o zakritih in odkritih prostorih, dogodkih in stanjih, Pomurski muzej zaključuje svoje aktivnosti v okviru programa Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, kjer je Murska Sobota eno izmed partnerskih mest. Razstava bo odprta do marca 2013, potlej bo gostovala v Dolenjskem muzeju Novo mesto, od koder bo v Sóboti razstava Arheološka podoba Dolenjske. Avtorica razstave Odkrito – Zakrito je Metka Fujs, strokovni sodelavec Robert Inhof, prispevke za zbornik so napisali Metka Fujs, Dušan Šarotar, Dragan Petrovec, Tomaž Bojnec, Božo Repe, Boris Vezjak, Jure Mikuž in Robert Inhof, tri kratke igrane filme: Odkrito – Zakrito, Sv. Peter in Kviz je po lastnem scenariju režiral Aleš Nadai, razstavo je oblikoval Ignac Meden, zbornik pa Sandi Červek. Izhodišče za razstavo je, kako predstaviti vrata kot del arhitekture, ki nas nenehno spremlja skozi življenje, pa tudi del tistega, kaj vrata, prehodi, ovire ... pomenijo v prenesenem smislu. O zelo široki temi so se ukvarjali arhitekti, slikarji, kiparji, pisatelji, filozofi, filmarji, psihologi in na koncu prišli do spoznanja, da so pravzaprav na poti iskanja bistva stvari – pomeni resnice. Razstava v Pomurskem muzeju ne daje dokončnih spoznanj, skozi kulturno deliščino in sodobno umetnost sledi nekaterim pomenom vrat: vrata svobode in nesvobode, vrata v svet slepote, vrata med družbenimi sloji, vrata raja, vrata, ki jih odpira denar, vrata globalnega sveta, vrata spomina in resnice ter vzporedno odkrivanje nekaj drugih pomenov. Kot stalnica je Jozef K. iz Procesa Franza Kafke, ki se nenehno giblje med različnimi vrati. Likovna dela za razstavo so prispevali Bogdan Borčič, Anton Buzeti, Sandi Červek, Gustav Gnamuš, Zdenko Huzjan, Ignac Meden, Franc Mesarič, Mirko Rajnar, Tugo Sušnik in Drago Tršar. O prispevku likovnih umetnikov pod naslovom Med odkritim in zakritim razmišlja Robert Inhof. Razstavljena dela predstavljajo del širše zasnovane tematske razstave. »Zato sem se odločil, da bom izbiral samo med tistimi deli, s katerimi sem se neposredno srečal. Večina teh del je bila v povsem drugačnih konceptih že razstavljena v galeriji Murska Sobota, z nekaterimi pa sem se srečal, a jih žal na razstavah posameznih umetnikov nisem mogel razstaviti, saj dela niso ustrezala konceptom preteklih razstav,« opredeljuje koncept razstave Robert Inhof. Od vrat do vrat je naslovila prispevek avtorica razstave in zbornika Metka Fujs. Nekaj poudarkov: »Vrata, ki nas obdajajo, so odprta, priprta, zaklenjena, zabarikadirana, prepovedana, čarobna... Kako drugačna so ta vrata omare od tistih prehodov na mejnih kontrolnih točkah med državami, ki so bile nekoč varovane z minskimi polji, žicami, opazovalnicami in vojaki, nato zgolj s cariniki... Za vrati zapiramo svojo skrivnost, svojo zasebnost, svojo intimo... Kolikokrat si želimo, da bi bili nevidni in bi lahko vstopili, kamor nismo povabljeni – da bi videli, vedeli, gledali, občudovali? Ker smo radovedni, neskončno radovedni... Vrata nam zakrivajo in odkrivajo različne svetove in nam ponujajo neskončno število tem... Celo življenje se človek spotika med željami: biti zunaj ali biti znotraj, in to sta morda edini želji, ki nikoli ne usahneta – sta tukaj, vedno in v vsakem trenutku.« Dušan Šarotar objavlja tekst Prehodi, in pravi: »V literaturo je mogoče vstopiti skozi dvoje vrat, v tišini, ki mi je seveda bližja, ali iz hrupa. Tišina, samota, brezčasje, to so zame še danes ključne besede, s katerimi povezujem svoje pisanje, tega sem se naučil na otoku... Prehod, vrnitev in tako rekoč odkritje domače panonske pokrajine se zdi na prvi pogled logično in samoumevno, pa ni. Dolgo sem potreboval, da se mi je jezik odprl za to zemljo, v ta varaš in ravnino, ki ga obdaja, seveda imam v mislih Soboto.« Ali bi želeli vstopiti? je kratek esej Tomaža Bojneca o vlogi vhoda v arhitekturi, Jurij Mikuž je prispevek naslovil Marija, zaprta in odprta vrata. Z drugačno tematiko se ukvarja Božo Repe: Mimo odprtih vrat ali esej o vedno znova izgubljeni slovenski prihodnosti. Avtor začne razmišljanje z Borisom Kidričem, ki je leta 1941 v Slovenskem poročevalcu zapisal: »Osvobodilna fronta ima odprta vrata za vsakega zavednega Slovenca, za vsako skupino, ki želi sodelovati pri osvobodilnem boju proti fašističnim zatiralcem.« Znani zgodovinar ni prezrl aktualne politike v Sloveniji, ki ji ni ravno naklonjen, zato sklep ni pretirano optimističen: „Morda se bodo vrata enkrat le odprla. Če ne tej, pa eni od prihodnjih generacij.“ Vrata Dragana Petrovca imajo pomenljive mednaslove: Med norci; Med kriminalci; Med otroki in Vrata danes: „Zato si zaželimo vrat, kakršna je tudi omenil Dušan Jovanović: čarobna. Ko jih odpremo, zazremo drugačen, bolj človeški svet. A zanj moramo začeli delati že danes, ta trenutek. Tako čarobnost je mogoče ustvariti, še lažje jo uničiti. Izbira je popolnoma naša.“ Za ta čas v Sloveniji aktualen je Boris Vezjak: Vrata do medijske resnice: kaj odpirajo, kaj zastirajo? „Simbolika vrat je ena najmočneje navzočih v kulturnih in družbenih formacijah našega življenja,“ razmišja pod naslovom Novinar kot vratar, sicer pa nazorno opisuje politično cenzuro tudi v najnovejšem času, ter jo, cenzuro, povezuje s simboliko vrat, „se pravi – resnica se je prikazala in prilepila prav na vrata kot njen medij. Še en dokaz, da so vrata lahko ime za Resnico samo.“ V zborniku Odkrito – Zakrito, je objavljeno tudi bogato slikovno gradivo, zato se raztava in publikacija medsebojno zelo posrečeno dopolnjujeta. ERNEST RUŽIČ Avtorji razstave in zbornika: akademski slikar Ignac Meden, direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs, strokovni sodelavec in direktor Galerije Murska Sobota Robert Inhof in Aleš Nadai, scenarist in režiser kratkih filmovOdkrito/zakrito,Sv.PeterinKviz. Pogled na del raztave Odkrito – Zakrito in vrata nekdanjega Admotskega dvorca v Gornji Radgoni iz 1. polovice 19. stoletja. Potrna: Kulturni dom Štajerskih Slovencev Murska Sobota: Ferdo Godina – življenje in delo BELE TULPIKE, SEDEMKRAT PONATISNJEN ROMAN, BO TUDI FILM ČAS JE ZA NOVO DRŽAVO IN NOVO UMETNOST V avstrijskem Gradcu so leta 1968 ustanovili festival Štajerska jesen, ki danes velja za enega najstarejših festivalov nove umetnosti ali pogosto sporne sodobne umetnosti v Evropi. Na festivalu se vizualna umetnost prepleta z gledališčem, literaturo, glasbo, plesom in drugimi, pogosto provokativnimi umetniškimi zvrstmi. Letošnja Štajerska jesen poteka pod geslom Resnica je konkretna. Na festivalu je iz Slovenije med prvimi sodelovala in sodeluje tudi zdaj nekoč politično sporna skupina Irwin. Več kot dvesto različnih dogodkov se je že zvrstilo, Kulturni dom Štajerskih Slovencev v Potrni/Laafeldu pa je edino prizorišče izven Gradca. Tokrat so odprli razstavo Propad-li imperiji - pozabljeni prostori – ponovno zasedeni, geslo razstave pa Čas je za novo državo. Ozemlje države je zmeraj zgodovinsko in hkrati tudi sedanje, zemlja je kot spomin. Čas teče, toda veliko podob, spomenikov državne samorealizacije se ohrani. Vse to ponuja vrsto vprašanj, denimo: Kakšna politična umetnost se po propadu sistema kljub temu še ohrani? In kako izgleda tista umetnost, ki instrumentalizira politiko? Neobvezno vprašanje ob tem tudi je, kakšne odgovore imajo sodelujoči umetniki na razstavi v Pavlovi hiši. Z zbirko političnih plakatov 20. stoletja na dogodku – razstavi, sodeluje tudi Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane, sicer pa so tu še izdelki/dela avtorjev iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Nemčije in Avstrije. Kulturni dogodek so predstavili David Kranzelbinder, Elisabeth Arlt in Marina Gržinić, ki je tudi povedala: »Če je čas za novo državo, je tudi čas za novo umetnost, ki bo tolerantna in tolerirana ter osvobojena vseh stereotipov in predsodkov, še posebej nacionalističnih, rasističnih...« Razstava bo v Pavlovi hiši odprta do 24. novembra 2012. Otvoritev, na kateri je igrala tudi skupina Pridigarji iz Ormoža, je bila sproščen, prijeten in odlično obiskan dogodek. E. Ružič V Pokrajinski in študijski knjižnici so pripravili spominsko slovesnost ob 100-letnici rojstva Ferda Godine in razstavo o pisateljevem življenju in delu. Po uvodnem nagovoru direktorja Jožeta Vugrinca je Ferda Godino in njegovo delo predstavil Franci Just, slavnostni nagovor v imenu Društva slovenskih pisateljev je imel dramatik Tone Partljič, del pisateljske poti je predstavil Igor Likar, razstavo, ki jo je odprl župan občine Črenšovci Anton Törnar, je pripravil Andrej Pavlič, s prisrčnim kulturnim programom so dogodek obogatili dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer z mentorico Ireno Štuhec, program pa je povezovala Metka Sraka. Literarne objave Ferda Godine se začenjajo v letu 1930, ko je – še v prekmurskem narečju – v pokrajinskem tedniku Novine objavil kratko zgodbo V tüjino. Do leta 1936 je v istem tedniku izšlo še dvanajst njegovih kratkih zgodb, po tem letu pa so se začele vrstiti njegove objave v osrednjeslovenskih literarnih revijah, na primer v Ljubljanskem zvonu, Modri ptici in Sodobnosti, pa tudi v mariborskih Obzorjih. »V tem obdobju,« tako Franci Just, »je že pisal tudi daleč najbolj znani roman Bele tulpike, ki pa je zaradi zgodovinskih okoliščin izšel leta 1945. Po drugi svetovni vojni, ki jo je preživel med slovenskimi partizani, je Belim tulpikam sledilo še osem romanov, v katerih tematizira slovensko partizanstvo (Jezdec brez konja, Ko so cvetele marjetice), življenje slovenskega povojnega izobraženca in meščana (Babilon ljubezni in sovraštva, Molčeči orkester) ter slovensko (prekmursko) podeželje, (na primer romani Človek živi in umira, Zaklenjeni dom, Nada, vrni se!, Glas samotne ptice).« Novele je Ferdo Godina objavil v knjigah Preproste zgodbe, Krivda Jarčekove Kristine, Viragova Verona in Ljudje. Človeka skuša zaobjeti kot posameznika, »soočenega s samim seboj, s svojim bivanjem. V tem človeku – največkrat je vzet iz pisateljevega rodnega okolja – išče tisto eksistencialno tkivo, ki ne določa le njega in njegovih dejanj, ampak naj bi bilo značilno za človeka v obče. Koliko je njegov novelistični junak človek zemlje, je z njo povezan prvinsko in stvarno, v naravi najdeva svojo osrediščenost in uravnoteženost.« Poleg pripovedne proze za odrasle je Ferdo Godina pisal prozo tudi za otroke in mlade: Ptice selivke, Žemlje, Pravljica o logarnici. Za svoje mladinsko pripovedništvo, ki v večini snovi izhaja iz mladostnih doživetij na Bistrici, je prejel prenekatero pohvalo ocenjevalcev. Dramatik Tone Parljič je predstavil Društvo slovenskih pisateljev, ki praznuje 140-letnico ustanovitve in povedal, da je bil prvi povojni predsednik od Ferda Godine štiri leta starejši prekmurski pisatelj Miško Kranjec iz Velike Polane. V svojem, s humorjem začinjenem pripovedovanju, je povedal, kako sta mama in oče kljub pomanjkanju kupila in prebrala Bele tulpike. Tone Partljič je tudi prepričan, da bi morali strokovnjaki na novo ovrednotiti literarno delo Ferda Godine. Po romanu Bele tulpike sta pisatelj Branko Šömen in režiser Bojan Labovič napisala scenarij za celovečerni film. Kdaj ga bodo začeli snemati, je odvisno od denarja, od Slovenskega filmskega sklada in drugih. Režiser Bojan Labovič izpostavlja, da je zgodba Belih tulpik v bistvu ogledalo slovenske družbe. Prav zaradi tematike, ki je univerzalna in črpa iz zgodovine, je njena aktualnost v bistvu še večja. Pisatelju Ferdu Godini so se poklonili tudi v rojstni Dolnji Bistrici, ali kakor je dejal župan občine Črenšovci Anton Törnar, pisatelja in njegovo delo zelo ceni lokalno okolje. Gledališka skupina Kulturnega društva, ki nosi pisateljevo ime, je ob stoletnici rojstva naštudirala igro po motivih romana Bele tulpike. Ernest Ružič Iz Slovenije sodeluje Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane z zbirko političnih plakatov 20. stoletja Hči Tončka Godina ob knjigah in portretu očeta, ki ga je upodobil akademski slikar Ive Šubic, in režiser Bojan Labovič, ki želi posneti filmporomanuBeletulpike.Narazstavi so predstavljene knjižne izdaje del Ferda Godine, rokopisi, različni dokumenti, fotografije,pisalnistrojinpublikacije, v katerih je objavljal, med njimi tudi Mladi Prekmurec, ki ga je nekaj let urejal. OD SLOVENIJE… Nordijska hoja s pomurskimi poslanci Na pobudo Kluba pomurskih poslancev v organizaciji Cent-ra za zdravje in razvoj Murska Sobota, v okviru katerega deluje tudi Center za nordijsko hojo Pomurja, je bila 20. oktobra organizirana nordijska hoja med Budinci in Andovci po Pouti po dolaj in bregaj. Pri dejanski organizaciji so pomagali domačini, KUD Budinci, KTD Andovci in RA Slovenska krajina. Dejanski pobudnik hoje, poslanec SD Dejan Židan, je med vzroki, zakaj je dal pobudo, naštel: »Kot prvo, sem pristaš zdravega načina življenja. Del tega je tudi nordijska hoja, za katero se navdušujem že od marca tega leta. Od takrat je postala nordijska hoja skorajda način mojega življenja. Navdušil sem tudi družino, tako da marsikateri vikend odrinemo ali v Prekmurje ali kamorkoli po Sloveniji. Kot drugo, je na tovrstnih pohodih tudi druženje, ker smo prisotni politiki različnih strank, se pogovarjamo, tudi marsikaj dogovorimo. Kot tretje, tukaj se srečamo z občani, občankami, s Prek-murkami, Prekmurci in se tudi marsikaj dogovorimo. Tisto, kar pa je najbolj pomembno, gremo danes na obisk k svojim v Porabje, da vidijo naši Porabski Slovenci, da razmišljamo tudi o njih.« Udeležence pohoda je pred vaškim domom v Budincih pozdravila sodelavka Centra za zadravje in razvoj Silva Nemeš, ki je izpostavila, da je v teh krajih tudi drugače doma pohodništvo, kajti imajo markirano pohodniško pot (Pout po dolaj in bregaj), ki jo je še pred markiranjem velikokrat prehodil občan Budinec, ki je prehodil Slovenijo od najsevernejše do najjužnejše točke. (O tem podvigu Vendela Žida, ml. ste lahko brali tudi v našem časopisu.) V sami vasi imajo tudi pestro društveno življenje, v treh društvih (kulturno, športno, gasilsko) imajo po 50 članov, čeprav imajo Budinci komaj 150 ljudi. Na vprašanje, v čem se razlikuje današnji pohod od navadnih, ki jih tukaj organizirajo letno dvakrat, je povedala: »Ta pohod danes je predvsem pohod nordijske hoje, to je rekreacije, ki pomeni posebej razgibano telo. Se pravi nordijska hoja s pomočjo nordijskih palic razgiba celo do 90 odstotkov vseh naših mišic. In seveda poudarimo, kako pomembna sta za naše zdravje gibanje in kulinarika, ki naj ne bi bila preveč mastna, naj ne bi uporabljali preveč sladkorja itd.« Pohodnike in domačine je pozdravil tudi predsednik Kluba pomurskih poslancev Jožef Horvat (Nova Slovenija). V klubu so združeni razen Horvata in Židana še Jasmina Opec (SLS), Franc Jurša (DeSUS), Branko Ficko (PS) in László Göncz (poslanec madžarske skupnosti). Tudi zadnja dva sta se udeležila pohoda. Pozdravnim besedam je sledilo ogrevanje, ki ga je vodila v.d. direktorice Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota Mojca Makovec Haložan, nakar so se pohodniki – bilo jih je okrog sedemdeset – podali na 12,4 kilometra dolgo krožno pot. Med potjo so šli mimo najsevernejše točke Slovenije in ob mejnih kamnih ter preko andovskega gozda prišli do stare domačije in Hiše rokodelstva v Andovcih. Tu jih je čakal osvežilni čaj iz grozdja in domači kolač. Po pozdravnih besedah Andreje Kovač, vodje RA Slovenska krajina, so navzoče nagovorili poslanec Dejan Židan, generalni konzul R Slovenije v Monoštru Dušan Snoj, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök. Gostitelj Karel Holec, predsednik KTD Andovci, je govoril o tem, kako je prišel »Mali Triglav« v Porabje. Še skupinska fotografija pri »Malem Triglavu« in pohodniki so se vrnili v Budince, kjer jih je čakala značilna domača jed, »straušenca« in pesmi Zgrablencev na kvadrat. M. Sukič Slovenija uspešno izdala dolarsko obveznico in si kupila nekaj časa Slovenija je po nizu predstavitvenih srečanj z vlagatelji v ZDA in londonskem Cityju uspešno izdala 10-letno obveznico v višini 2,25 milijarde ameriških dolarjev s 5,7-odstotno donosnostjo, potem ko je povpraševanje med vlagatelji preseglo 11 milijard dolarjev. Slovenija si je namreč zastavila cilj, da se bo zadolžila za 1,5 milijarde dolarjev, vlagatelji pa so oddali bistveno več ponudb. Premier Janez Janša številk ni želel podrobneje komentirati, ocenil pa je, da je bil odziv pozitiven in da bo Slovenija s prodajo pridobila manevrski prostor za izvedbo nujnih ukrepov za izhod iz krize. Cena tokratnega slovenskega zadolževanja bo sicer po Janševih besedah še vedno visoka, za to pa je po njegovem prepričanju odgovorna opozicija, ker je nasprotovala vpisu fiskalnega pravila v ustavo. Krmilo policije prevzel Stanislav Veniger Dolgoletni karierni policist Stanislav Veniger je pred nekaj dnevi nastopil petletni mandat generalnega direktorja policije. Venigerja je notranji minister Vinko Gorenak septembra izbral med šestimi kandidati in ga predlagal posebni komisiji za podajo mnenja o ustreznosti kandidata. Gorenak je takrat povedal, da je bila večina kandidatov dobrih, za Venigerja pa se je odločil zato, ker ocenjuje, da je za sedanji čas zahtevnega vodenja policije glede na njegove kompetence najbolj primeren. Postopek izbire novega prvega moža policije je sicer stekel po tem, ko je nekdanji direktor policije Janko Goršek avgusta napovedal, da s 1. oktobrom odhaja s tega položaja. Goršek se je tako odločil zaradi različnih pogledov, ki sta jih z Gorenakom imela na vodenje policije. Prihod v Andovce Ogrevanje pred začetkom hoje Skupinska slika pri »Malem Triglavu« Pri Hiši rokodelstva, (z leve) generalni konzul Dušan Snoj, poslanec Dejan Židan in predsednik ZSM Jože Hirnök Soldaki so dejte strlili Volitve 2012 Pismo iz Sobote … DO MADŽARSKE Leta 1956, po revoluciji je dosta takši lidi bilou, ka so zapistili Vogrsko pa odišli v drüge rosage, tüdi v Porabji. Med njimi je bila tüdi družina Nemeš, stera se je nej daleč odselila, iz Andovec v bližnje Dolence. »Tau je velko delo bilou. Granica je samo en keden oprejta bila. Od žene stariške so prišli vö v Andovce, te pa smo vsi prejk v Dolence šli, pa smo se pogučali, ka mo napravili. S trejmi kaulami, ka so jih konji vlekli, so prišli prejk po nas. Gor smo naklali, ka smo meli, stari starši pa so tüdi našoga pojbiča, Djaužija, odpelali se sebov v Dolence. Müva z ženauv sva šla nazaj, v Varaši sva probala odati, ka se je dalo, ka sva malo pejnez daubila, pa neka stvari ešče poküpila. Drügi večer smo se ešče inauk spakivali na trauja kaula. Naši so nas na granici čakali, pa smo tak srečno skauz prišli,« se toga, ka se je konec oktobra 1956. leta godilo, spominja 89-letni Djauži Nemeš, steri je tak kak dosta drügih Porabskih Slovencov toga leta odišo iz rodne krajine. »Za par dni se je granica zaprla, eni pa so ešče naprej na čarno prejk ojdli. Eden iz Farkašovec je malo dejte meu na plejči, pa gda je vnoči prejk išo, so tau dejte vogrski soldaki strlili,« ešče pravi Djauži Nemeš, steri je dvej sestri pa drugo žlato v Števanovcaj komaj po dvanajstij lejtaj pa leko vido. »Zdaj, gda granice več nega, je tau za mené eno velko veselje, ka leko demo, kama škemo, pa leko gdekoli prejk, če po gaušči ali po lejpoj pauti, demo,« je veseli Djauži, njegov istoimenski sin, steri je té dni na gledanji iz Avstralije, pa se tak spominja: »Ge sam te enajst lejt star biu. Spomnim se ešče, kak smo na granici z enoga na drüjgi vauz prejk skladali pohištvo pa svinje, kokauši in drüge živali. Rejsan smo meli srečo, ka nekaj dni na granici nej bilou nikše vogrske vojske. Če bi nas te daubili, bi nas strelili ali pa bar zaprli v vauzo. Vejm, da je poleg nas ešče nekaj drügih družin zapistilo Porabje, eni so šli v Avstrijo, mi pa smo šli v Jugoslavijo, zatau ka je tü mamina rodbina bila.« Silva Eöry Ja, brezi toga več ne moremo živeti. Edni pravijo, ka bi je leko meli bole na gousti. Leko bi je meli bar dvakrat na leto. Tou bi biu pravi žitek. Na, zdaj nemo meli tiste volitve, kak so slejgnje bile, gda se nam je parlament raznok süno. Zdaj mo našoga prejgnjoga, našoga predsednika zvolili. Trgé so gé, ka tou škejo biti. Eden, ka je že zdaj pa eške dva, ka sta tou eške nej bila. Zdaj nam vseposedi vsikši za sebe obečava, ka bole poštenoga človega od njega nega, ga je nej bilou pa se nigdar ne narodi. Ja, istino mate, na vsikši volitvaj je gnako gé. Na tej naši najnovejši pa je nej vcejlak tak, kak smo vcüjvčeni. S tejm svojim majütanjom s poštenjom so že malo vcejlak inan odišli. Sploj se nika ne bunijo. Sploj se ne vmarjajo s tejm, sto je kaj naoupek naredo. Niške nikomi polena pod nogé ne lüča. Tak so gé, kak trgé bratovge, ka se najbole na tom svejti radi majo. Zatoga volo ma moja tašča Regina, trno čedna ženska, nebesko velke probleme. »Vaaaaaaaj, kak so vsi trgé lejpi pa čedni pa tak pošteni. Ja, pa tak lepou vsikši vej gučati. Depa, steroga aj dem volit? Ne vejm, ne vejm. Ge bi najraj vse tri mejla za predsednika,« vej povedati vsigdar, gda je vidi na teveni. Na, nema samo una takšni problemov. Eške več takšni geste, kak je moja tašča Regina, trno čedna ženska. Krčmar Pišta bi eden den enoga emo za našoga najbole prejgnjoga, na drugi den drugoga, na tretji den tretjoga, na štrti den pa vse tri vküper. Geste pa takšen den tö, ka enoga neške meti. Eden njemi je nej zavolé. Tou pa je na tisti den, gda ga njegva žena trno vej svaditi, gda v bautaj preveč pejnez pisti. Potejm geste eden možakar. Nigdar se nej ženo. Pa vej prajti, kak si je ene žene nej zvolo, tak zdaj tö nede išo nikoga volit. Če pa bi že šou, bi un najraj kakšnoga štrtoga emo. Ja, človek je preveč prebrani, eden njemi je nej dober gé. Pa ga je Pali pito, kakšen bi za njega dober biu. »Takšen, ka bi biu vcejlak tiüma pa bi ga sploj nigdar ne vidli,« je pravo. Tak si un brodi, tou si leko v demokraciji vsikši po svoje brodi. Depa, takšnoga vejn ne moremo meti. Kak bi pa vedli, ka ga sploj mamo. »Ja, pa kama si ti v šoulo ojdo,« me je začno na red gemati. »Vej pa takšno že geste. Boga tö niške ne vidi, niške ga ne čüje, pa dun té svejt ravna po svoje.« Na, zdaj sam doubo, ka sam si proso. Depa, nejsam si dau valati. Sam njemi pravo, ka Bog pa politika nikak nejdeta vküper. Bog za edne geste, za druge ga nega. Miki Ponovno bodo odpuščali zaposlene v javnih medijih V javnih medijih (nacionalna televizija in radio, Duna tv ter nacionalna tiskovna agencija) dela trenutno kakih 2300 ljudi, kajti poleti in jeseni leta 2011 so v dveh valih odpovedali delovno razmerje kakim 900 delavcem. V sredini novembra čaka podobna usoda novih 250-260 zaposlenih, je seznanil Urad za medije delavski svet medijev in tudi sindikate. Četrt milijona manj davkoplačevalcev V zadnjih nekaj letih se je za 240 tisoč zmanjšalo število državljanov, ki vložijo davčno napoved na davčni urad. Po podatkih Nacionalnega davčnega in carinskega urada je bilo leta 2008 število davkoplačevalcev 4 milijone 540 tisoč, lani pa samo 4 milijone 300 tisoč. Po mnenju analitikov se vse več davkoplačevalcev vrača v sivo ekonomijo. V letu 2008 se je zaradi poostrene kontrole povečalo število tistih, ki so vložili davčno napoved, in le-ti niti niso spadali med ljudi z najnižjimi dohodki. Prav ta sloj je v zadnjih dveh letih »skopnel« iz sistema davčnega urada. Do konca mandata pol milijona novih državljanov Do sedaj je prispelo 320 tisoč prošenj za pridobitev madžarskega državljanstva, 270 tisoč kandidatom so državljanstvo tudi podelili. Do leta 2014, do konca parlamentarnega mandata, računajo na pol milijona novih državljanov, je rekel namestnik premiera, Zsolt Semlyén. Zavrgli so le 0,5 promila prošenj, predvsem zaradi pomanjkljivih dokumentov oziroma nezadostnega znanja madžarskega jezika. Največ prošenj prihaja iz Transilvanije in Vojvodine. Po mnenju namestnika predsednika vlade bo potrebno s Slovaško doseči dogovor, kajti po sedanjem slovaškem zakonu se slovaškim Madžarom odvzame slovaško državljanstvo, če zaprosijo za madžarsko. Vsi novi državljani, zamejski in tudi v diaspori, se bodo lahko udeležili volitev v letu 2014. Oče pa sin doma v Dolencaj. Djauži do drugo leto februara 90 lejt stari, sin pravi, ka te pa pride na gledanje iz Avstralije www.porabje.hu zveza.hu Tau je tak bilau dano Djauži Nemeš so v prejšnji številki od tauga pripovejdali, zaka pa kak so iz Dolenec v Avstralijo odišli. Gde so živeli, kama so v šaulo odli, gde so vse delali dočas ka so si tak zbrodili, ka se vzemejo na tašo dugo paut, pa zapistijo domovino. Tam so tak njali pripovejdanje, ka so oni sprvoga bola vogrske čabai klobase djeli, kak tisto birkečo mesau, ka se je tistoga reda tam v Avstraliji tak fejst küjalo. - Djauži, vi ste doma zato po prekmursko küjali, nej? »Gda sva že dobila stanovanje (lakás), te sva že leko küjala, pa sva bola tašo domanjo hrano gela. Če je stoj pri nas biu pa smo ga ponidili, tak je njim pasalo, ka so vejn ešče laboško vöpolizali. Samo tau se je tak dvajsti lejt vse spremenilo, pa tau gesti, ka so oni meli, je taminaulo. Zato ka so prišli Kitajci (kínaiak), Taljani pa so prinesli svojo hrano, par lejt pa so Avstralci že v te restavracije začnili odti. Najbola njim taljanska hrana pasala, pa so oni doma tö tau začnili küjati. Mena kitajska hrana se ne vidi, zato ka tisto tam cejli den grau-žajo, mejšajo pa samo segrejvajo, vrag de tisto djo, mena gvüšno, ka nej trbej.« - Vam je tau nej bilau špajsno, ka v Avstraliji vsakše fele živali (állatok) se najdejo, od kače do krokodila vse, najbola pa tau, ka so navarne. »Tam, gde mi živemo, paulak Sydneyja, tam se tašo nika nej trbej bojati, krokodili so tak tristau kilometrov daleč kraj od nas. Kače tö negajo, zato ka pri nas doma je vse lopau spucano pa vred djano.« - Gda ste bola daleč odli zidat kakšno kučo, tam ste se tö nej srečali s kačami? »Nejsmo se srečali, zato ka mi smo bola paulak Sydneyja delali, tam pa negajo, te kače bola tam živejo, gde so puščave. Dobro, v gaušči se zato najdejo, dapa rejdko, ka bi koga vgejle. Kače so tö tak, ka bola se skrijejo, če je človek paulek.« - Ka je pa s kenguruji? Kenguruje pa koale tü, gde mi živemo, samo tak leko vidiš, če ta deš, gde je nutzagrajeno majo, ovak nej. Ovak pa bola daleč kraj po vesi, tam že živejo, pa dosta kvara delajo lidam, zato ka dolapogejo, ka na njivi pripauvajo. Škodo delajo ranč tak kak tü pri vas djeleni. Dapa razlika je v tejm, ka ga ti tam leko strliš, telko kelko škeš, zato ka sploj dosta je mamo. Gde kengurunge živejo, tam na cesti table kažejo, ka skrb moraš meti, nej ka bi predté skočo. Ranč tak tej mali vombatge, če predté pridejo, leko ti cejli avto prejkliči, zato ka je trdi pa močen.« - Vi tam gde živete, mate slovensko drüštvo tö, tašoga reda gda se srečate, te samo slovenski gučite? »Mi se samo slovenski pogučavamo med seuv sakši petek. Pa gda dem ta, kak Vaugri majo svoj dom, na večerjo, tam pa z njimi vogrski. Tej, kak se pravi, so délvidéki Vaugri, kak sta Bačka pa Banat.« - Kak se vašo slovensko drüštvo zové? »Našo drüštvo se zové Slovensko drüštvo Sydney. Ka smo člani tauga drüštva, nas je kauli petstau, dapa zvün tauga ešče dosta je tisti, šteri pridejo na naše prireditve. Leko povejm, ka dosta Avstrijcov pride, zato ka se njim dopadne ta prava slovenska muzika, ka go mamo, pa gesti. Tam na künji sem ge dvej leta küjo za našo drüštvo.« - Tak dobro znate küjati? »Tau ne vejm, dapa mislim, ka ja, zato, ka ovak bi nej pogeli, ka sem njim sküjo.« - Gda ste prvo paut domau prišli? »Če dobro vejm, devetdesetsedmoga leta sem prvin domau prišo.« - Dosta vse se je spremenilo tisti čas v Prekmurji, ka ste vi v Avstraliji bili? »Gda sem prvo paut domau prišo, te nej, dapa zdaj, gda sem se v Soboto pripelo, skur sem nej zablaudo, deset minutov sem nüco, dočas sem najšo tablo, ka piše Hodoš. Velka sprememba je v Soboti, dapa v Dolenci je vse tak kak je bilau. Kratek čas pa Dolence, Büdince vse nutrazaraste, pa samo puščava baude.« - Ka je najvekša razlika med dvöma rosagoma, če gledamo Slovenijo pa Avstralijo? »Slovenija jako lejpo naravo ma, Avstralija tudi ma lejpo naravo, samo tam se dosta več moraš pelati, če kaj videti škeš. Slovenija je mala, leko povejmo, eden den kama koli prideš, ešče tak tö, ka nazaj domau se pripelaš. Ge eden den pridem od Sydneyja do Viktorije, pa ka je tau, ešče nika, če gledamo, kak velka je Avstralija. Če gledamo narod, Avstralci so prvin živeli enostavno, njemi je nej bilau važno, ka je meu hišo ali nej meu hišo. On je emo edno staro barako pa tam malo nika nutpostavleno, pa njemi je tau tak dobro bilau. Dapa kak smo se mi naseljavali pa smo si začnili hiše zidati, oni so tau vidli, pa zdaj že oni tö lejpa stanovanja majo. Zdaj že oni tö idejo po našoj, evropskoj poti, leko ka edni že majo lepše kuče kak mi.« - V Avstraliji je baukši žitek kak tü na Goričkom? »V Avstraliji je tö nej vse méd, kak nistarni mislijo, če ne delaš, niške ti nika ne dá. Tam tö dosta srmakov je, šteri venej spijo po cejlom Sydneyji.« - Dragi je žitek v Avstraliji? »Življenje je nej drago, eden sam, eden keden leko dobro žive za stau evronov. V tejm je vse, ka ti trbej te čas, petrol za avto, za hrano, za pijačo, dapa tak, če si ti sam küjaš. Zato, ka gostilne so drage, za edno srejdnjo, bola gospočko večerjo, nej tak navadno, za ednoga nüceš osemdeset evrov. Dapa če v bola falejšo deš, te že leko djejš, za pet pa šest evrojov.« - Kak pride eden liter goriva? »Za liter bencina mi kauli šestdeset centov plačamo, ka je samo pulonja kak tü pri vas pride.« - Kakšno vrejmen je tam v Avstraliji, gde vi živete? »Poleti je fejst vrauče, dje tak, ka štirdesetštiri, štirdesetpet stopinj je. Pozimi snega nega, gda je najbola mrzlo, te telko, ka na avtoni se malo led pokaže. Tak tristau kilomejtrov kraj od nas, tam že večkrat sneži pa bejla grata pokrajina, ta smo meli šegau se smučat odti.« - Vi ste že v penziji? »Že sem v penziji, samo zato ešče delam. V Avstraliji je tak, ka ti penzijo ali plačo ne dobiš na mejsec liki na dva kedna. Dja ešče vcuj k penziji dvejstau dolarov leko zaslüžim v dvej kednaj, če delam. Več je nej vredno delati, zato ka se ma zgoditi, ka ti penzijo kraj vzemejo. Je edna vsota (összeg), pa če tisto prejk staupiš, te nejmaš več penzije.« - Vaš sin zna slovenski? »Kak bi pa nej znau, da smo se mi z ženauv doma samo slovenski pogučavali, žau, zdaj že več kak edno leta tauma, ka je ona umrla. Sin tak dobro zna slovenski, če kaj trbej napisati za volo slovenske penzije, te on vöspunjava. Zato ka dosta taši besed je, štere dja ranč ne vejm, on se je v šauli včijo knjižno slovenščino, gda je v gimnazijo odo.« - Če bi zdaj pisali sedemdesetštrto leto, pa bi se tak odlaučili, ka bi v Avstralijo odišli? »Če bi tak bilau kak zdaj, s tašimi pogoji, te mogauče, ka bi doma austo. Če se tü dobro znajdeš, te je tü tö nej slabo živlenje. Gda krajprideš z dauma, te malo moraš požrejti, zato ka ti stariške fejst falijo. Zaman živeš kakkoli dobro, srce te zato vsigdar domau vlečé. Če bi austo doma, mogauče bi biu na baukšom, dapa mogauče, ka na slabšom. Težko je na tau prajti kaj čednoga, tak mislim, takša je bila moja usoda, kak pravijo, tau je tak bilau dano.« Karči Holec Stari kejp, Djauži kak malo dejte med materjo pa očo S svojo vnukico v Avstraliji PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. Od potoka do potoka Veseli fudaš je znouva šou domou. Že se je skur den naredo. Dugo, dugo je vlejko svoje fude lidam v veseldje. »Vi se samo pelajte vsikši na svoj kraj. Ge mo pejški išo. Tak, kak smo tou inda svejta šegou meli,« si je fude obeso na rame. »Vej si nej tak blüzi doma,« so ga zvali, aj sede v auto. »Daleč pa tö nej. Samo prejk trej potokov skoučim pa mo doma,« njim je eške zmajüjto pa šou. Najprva doj po brgej, pa eden čas po maloj dolini so ga nesle noge. Tam pri prvom potoki si je malo dojvseu. Tam za dalešnjim brgom de pomalek že sunce gor šlou. Gledo je nut v potok, kak teče tadale po maloj dolini. »Ti, potok? Ti se nigdar ne zmantraš. Tečeš pa li samo tečeš. Dobro, včasi te je gé malo menje, včasi pa preveč vode maš v sebi. Depa, dun tečeš. Neškem prajti, ka sam zmantrani. Tou nej, depa, včasi bi rad biu kak ti. Vsigdar samo deš, deš, pa boš eške dugo dugo takši,« tak je povedo, skoučo prejk njega pa šou tadale. Po tejm je šou prejk po lejsi. Tam skur na kraji gouške drugi potok teče. Té je že gé malo bole vekši. Tam si je znouva dojvseu. Zdaj je sunce že svejtilo skouzi vejke drevdja. V vodej se je lesketelo. »Potok, ti si znan, srečen, ka nej? Ne pravim, ka sam ge nej srečen. Nej tou sploj nej! Depa, ti si srečen biu prva, kak sam ge sploj na svejt prišo. Pa boš takšni ostano eške dugo dugo ta naprej. Telko vsega živoga je nut v tebi. Kak bi nej srečen biu,« je gor stano pa krepko prejk njega skoučo. Tam, na tistom mesti, kak se vö iz lesa pride, se njive začnejo. Vrezo si je pout prejk po njivaj. Té tau pouti je najdukši. Sunce je že bilou ranč tam, ka njemi je v oči svejtilo. Tak je samo doj pred sebe gledo. Je tak gledo, dokeč je nej do tretjoga potoka prišo. Prejk njega je nej mogo skočiti. Preveč šurki je té potok. Depa, tam je prejk njega moust. Stavo se je srejdo mousta. Gledo je doj v vodou pa tadale, kama potok teče. »Ti si tö srečen potok. Pa vejš, zakoga volo? Zatoga volo, ka je moj ram tam vcejlak skrak tebe. Na, pa zavolo toga sam ge tö srečen, ka ti tečeš skrak mene. Zdaj pa dem spat, ti lepou teči tadale, njemi je pravo pa za pet minutov je že skur biu doma. Skur bi biu doma, če bi ga nej zaodo njegvi soused. Dola ga je stavo. »Ej, sousad, veseli fudaš? Duga muzika je bila, ka nej? Depa, dun si si eške čas vzeu za guče s potokami. Zatoga volo si gvüšno nej zmantrani. Poj k nam na dvour pa nam malo zaigraj,« ga je že vlejko tanut. Veseli fudaš je naredo, kak je želo. Cejla držina je bila tam, un pa njim je veselo vlejko fude. Njegve noute so se čüle daleč doj po potoki. Eške bole srečen je grato, tak se je vidlo. Pa ribe v njem so plesale, tou se je tö vidlo. Vse tou pa samo zavolo njegvi nout. Tou je živa istina, bar tak vej prajti veseli fudaš. Miki Roš Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri OBISKALI SMO VRTEC V KUZMI Tudi v letošnjem letu smo v okviru večletnega sodelovanja med vrtcema Gornji Senik in Kuzma organizirali srečanje otrok. Cilj srečanj je ohranjanje slovenskega jezika in poglabljanje prijateljskih vezi med vrtcema. Letošnje srečanje je potekalo v četrtek, 4. oktobra 2012, v vrtcu Kuzma. Z otroki in strokovnimi delavkami iz vrtca Gornji Senik smo v Kuzmo prispeli okrog pol devete ure zjutraj. Otroci in vzgojiteljice iz vrtca Kuzma so nas ob prihodu lepo sprejeli in pozdravili. Nekateri otroci so že bili oblečeni v različne kostume, saj so za nas pripravili predstavo z naslovom Mojca Pokrajculja. Po ogledu predstave so nas povabili na malico. Seveda so otroci komaj čakali, da so lahko raziskovali in preizkušali raznovrstne zanimive igrače, ki jih imajo v vrtcu Kuzma. Tako so se otroci razživeli in tudi združili med igro. Otroci iz vrtca Kuzma so z veseljem in brez zadržkov otrokom pokazali in predstavili igrače. Sicer je komunikacija med otroki nekoliko težje potekala, vendar so se med igro hitro sporazumeli in če je bilo potrebno, smo jim pri tem pomagali tudi odrasli. Strokovne delavke so si med ogledom ostalih prostorov izmenjevale izkušnje in tako pridobile tudi veliko novih idej, ki jih bodo lahko uporabile pri svojem delu. Ker nas je zunaj pričakalo toplo jesensko sonce, smo se odpravili na igrišče, ki je bilo obnovljeno v letošnjem letu in je res lepo urejeno z različnimi igrali. Otroci so bili navdušeni predvsem nad hišico ter so vidno uživali v plezanju in vožnji po toboganu. Čas je hitro mineval in kmalu je bil čas za kosilo. Po kosilu so si še otroci in vzgojiteljice izmenjali skromna darila v spomin na današnji dan in tako smo se poslovili v upanju, da se bomo v prihodnjem letu spet srečali. Hvala še enkrat vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu srečanju! Andreja Fartek vzgojiteljica asistentka Kdaj bo že čaj kuhan? (posnetek je nastal na prireditvi Barve in radosti jeseni, foto K. Holec) Naj počivajo vu meri Božjem PETEK, 02.11.2012, I. SPORED TVS 6.35 DNEVNIKOV IZBOR, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.20 BISERGORA: KJE SEM DOMA, LUTK. NAN., 10.35 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGR. NAN., 10.55 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.20 V DOTIKU Z VODO, 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET: SMRT – TABU SODOBNE DRUŽBE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.40 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 16.00 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.05 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 RAZRED ZASE, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADE, 18.35 GOZDNA DRUŠČINA, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 POROČILA, 22.20 KULTURA, 22.30 POLNOČNI KLUB, 23.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL PETEK, 02.11.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 7.00 RISANKA, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 12.20 DOBRO JUTRO, 15.35 OSMI DAN, 16.10 PRISLUHNIMO TIŠINI: PREDNOSTI IN OVIRE ZNAKOVNE KOMUNIKACIJE GLUHIH, 16.40 ISTRA SKOZI ČAS, DOK. SER., 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 ČRNO-BELI ČASI, 18.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.35 KNJIGA MENE BRIGA, 19.00 BILO JE …, 20.00 PRI AMIŠIH - TEŽAVE V RAJU, DOK. ODD., 20.50 PLATFORMA: KULTURNO SREDIŠČE EVROPSKIH VESOLJSKIH TEHNOLOGIJ, 21.20 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 22.15 PARFUM: ZGODBA O MORILCU, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.35 OTROCI NOČI, ČEŠKI FILM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 03.11.2012, I. SPORED TVS 6.40 KULTURA, 7.00 BESEDI NA SLEDI: DANE ZAJC, 7.35 RADOVEDNI TAČEK, ODDAJA ZA OTROKE, 7.45 BIBA SE GIBA, RIS., 8.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.30 KULTURNI BRLOG, 8.35 RIBIČ PEPE, 8.55 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.20 ODDAJA ZA OTROKE, 9.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 GRMENJE IN BLISKANJE, DOK. FILM, 10.35 POLNA HIŠA ŽIVALI, IGR. NAN., 11.15 NEPOPISAN LIST, SLOV. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.15 NA VRTU, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, 15.55 POST - NOVA OBLIKA ZDRAVLJENJA?, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.35 POMLAD V BOSNI, AM.-BOS. FILM, 23.20 POROČILA, 23.50 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 0.10 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 1.00 POST - NOVA OBLIKA ZDRAVLJENJA?, 2.00 OZARE, 2.05 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.15 INFOKANAL SOBOTA, 03.11.2012, II. SPORED TVS 10.10 SKOZI ČAS, 10.35 SLOVENSKI UTRINKI, 11.05 UNIVERZA, 11.30 POSEBNA PONUDBA, 11.55 OSMI DAN, 12.25 BRINJEVKA 2011: FESTIVAL OTROŠKE POPEVKE, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ZDRUŽENIH ARABSKIH EMIRATOV - KVALIFIKACIJE, 15.05 ODBOJKA: LIGA PRVAKOV, MACERATA : ACH VOLLEY, 17.05 VELIKI SPOMLADANSKI KONCERT GIMNAZIJE KRANJ 2012, 18.50 BOTANIČNI VRT UNIVERZE V MARIBORU, DOK. ODD., 19.20 PLATFORMA: KULTURNO SREDIŠČE EVROPSKIH VESOLJSKIH TEHNOLOGIJ, 20.00 BUDDENBROOKOVI, NEMŠ. SER., 21.30 ARITMIJA, 22.00 SOBOTNA GLASBENA NOČ: NAJBOLJŠI FESTIVALI: PLESNA GLASBA, 22.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.20 NA LEPŠE, 23.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 04.11.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 6.55 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.25 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE SV. PETER V LJUBLJANI, 10.55 IZVIR(N)I, 11.20 OBZORJA DUHA: NAMEN ŽIVLJENJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 14.50 OBRAČUN PRI O.K. CORRALU, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 17.40 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.05 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE: TRPLJENJE IN UPANJE, DOK. SER., 21.00 JE RES?, 21.55 SKRIVNOSTI GLASBE: DUR - MOL, KONSONANCA - DISONANCA, DOK. SER., 22.25 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.40 POROČILA, 23.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.45 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 INFOKANAL NEDELJA, 04.11.2012, II. SPORED TVS 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 GLOBUS, 10.00 ISTRA SKOZI ČAS, DOK. SER., 10.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 11.15 GLASBENA MATINEJA: 32. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB LAŠKO, 12.05 FESTIVAL SEVIQC BREŽICE 2012, 13.20 RAD IGRAM NOGOMET, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ZDRUŽENIH ARABSKIH EMIRATOV, 15.55 ROKOMET: KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (M), BELORUSIJA : SLOVENIJA, 17.10 ŠPORT, 18.10 V DAMASK, TV-PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NEDELJSKI IZBOR: VEČER SLOVENSKIH SAMOSPEVOV: BERNARDA FINK, MARCOS FINK, ANTHONY SPIRI, POSNETEK IZ SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, 20.45 VEČNI ŠTUDENT, DOK. FELJTON, 21.20 ŠTIRJE JEZDECI APOKALIPSE, DOK. ODD., 22.55 VUČKO, KRATKI FILM, 23.20 MATEVŽ LUZAR: PREZGODAJ DVA METRA SPODAJ, KRATKI FILM, 23.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 05.11.2012, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MIHEC IN MAJA, OTR. NAN., 10.15 IZ POPOTNE TORBE: KLOBUKI, ODDAJA ZA OTROKE, 10.35 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 11.10 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.35 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB: NAJ POČIVAJO V MIRU, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BALI, RIS., 16.00 ŽAMETEK, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ: OD KOD PRIDE HRANA, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 05.11.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.50 POST - NOVA OBLIKA ZDRAVLJENJA?, DOK. ODD., 15.45 JE RES?, 16.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.55 PRI AMIŠIH - TEŽAVE V RAJU, DOK. ODD., 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 18.50 PO POTEH SLOVENSKE OPERE: ZLATO OBDOBJE, DOK. SER., 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 NA UTRIP SRCA: JAŠA HEIFETZ, NEBEŠKI GOSLAČ, NEMŠKI PORTRETNI FILM, 21.25 DEDIŠČINA EVROPE: KRUPP - NEMŠKA DRUŽINA, NEMŠ. SER., 23.00 OBLJUBA, ANG. SER., 0.25 ARITMIJA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 06.11.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, ODDAJA ZA OTROKE, 10.35 KULTURNI BRLOG, 10.40 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM LOKA MED ZIMO IN POMLADJO, POUČNA NANIZANKA, 10.45 ODDAJA ZA OTROKE, 11.05 BINE: ŠOLA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.20 ČUDEŽNI COPATI, ŠVED. NAD., 12.00 POROČILA, 12.15 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ALEKS V VODI, RIS., 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.05 ODDAJA ZA OTROKE, 16.15 RIBIČ PEPE: O BROKOLIJU IN CVETAČI, POUČNA NANIZANKA, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 VOLITVE 2012: DRUGO SOOČENJE, 21.00 NANGA PARBAT, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, GLOBUS, 23.35 LOUIS THEROUX PRI SKRAJNIH SIONISTIH, DOK, ODD., 0.30 POSEBNA PONUDBA, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL TOREK, 06.11.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.05 DOBRA URA, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.25 ARITMIJA, 15.10 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 16.35 VEČNI ŠTUDENT, DOK. FELJTON, 17.05 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 18.05 SKRIVNOSTI GLASBE, DOK. SER., 18.35 GLASNIK, 19.00 AMERIKA, ZGODBA O ZDA: UPORNIKI, DOK. SER., 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 OČETJE IN SINOVI, RUS. NAD., 20.45 MUZIKAJETO: KMEČKA MUSKA – BAKALINA, GLASBENA ODDAJA, 21.15 KOPRENA ČASA, GRŠKI FILM, 23.20 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 07.11.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.40 PRAVLJICE IZ MAVRICE, GLASBENA PRAVLJICA, 11.00 ZLATKO ZAKLADKO: MOŠT, KOSTANJ IN GIBANICA, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.15 VILMA, KRATKI FILM, 11.30 PODSTREŠJE, IGR. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 NANGA PARBAT: GOLA GORA, DOK. ODD., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PIM IN POM, RIS., 15.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: VZLETNA STEZA, IRSKI FILM, 21.35 OČI, A LAHKO JAZ ŠOFIRAM?, SLOV. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 GLASBENI VEČER, 0.55 TURBULENCA, 1.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL SREDA, 07.11.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.00 NA LEPŠE, 14.30 SOBOTNO POPOLDNE, 15.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 NA VRTU, 16.40 ČRNO-BELI ČASI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 SLOVENCI PO SVETU, 18.00 GLASNIK, 18.30 EVROPSKI MAGAZIN, 18.45 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 19.00 SANJSKI POLET NAD AFRIKO, DOK. ODD., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 H. PURCELL: DIDO IN ENEJ, OPERA – VOKALNA AKADEMIJA LJUBLJANA, VAL CAMERATA, SOLISTI IN STOJAN KURET, 21.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.15 PONOVNO ŠTETJE, AM. TV FILM, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 08.11.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.50 GRMENJE IN BLISKANJE, DOK. FILM, 11.05 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: SLOVO, MLADINSKA NADALJEVANJA, 11.25 RAZRED ZASE, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 POROČILA, 12.15 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 VOLITVE 2012: DRUGO SOOČENJE, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.55 OLIVIJA, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL ČETRTEK, 08.11.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.50 DOBRA URA, 12.15 DOBRO JUTRO, 15.35 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, 16.30 SLOVENSKI VODNI KROG: RAŠICA, DOK. ODD., 17.00 MUZIKAJETO: KMEČKA MUSKA – BAKALINA, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 EVROPSKI MAGAZIN, 18.20 UNIVERZA, 19.00 MÔRA V OBLJUBLJENI DEŽELI, DOK. ODD., 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 PLANET ŠPORT, 20.30 NOGOMET: EVROPSKA LIGA, TOTTENHAM : MARIBOR, 23.20 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.25 ZABAVNI INFOKANAL »Vse poti so večne, stare, vse gredo nasproti smrti. Vsem je na začetku rojstvo, vsak korak je večno nov. Vsak človek je zase svet, čuden, svetel in lep kot zvezda na nebu…« Tone Pavček Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 16. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.