COREE O ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.	NAROČNINA: Za Ameriko in sa celo 1 leto $ arg. 6.—; sa pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. 1
cesar Díaz 1657, U. T. 59 - 3667 - AÑO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 19 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1941 Núm. (Štev.) 45		POSAMEZEN IZVOD: 10 ctva.
DRUGA BAZOVICA
FAŠISTIČNI TRIBUNAL V TRSTU JE OBSODIL NA SMRT DEVET NAŠIH ROJAKOV — ŠTIRJE SO BILI POMILOščENI, PET PA JIH JE BILO USTRELJENIH V BLIŽINI TRSTA
Fašistični Posebni tribunal za zaščito države je v nedeljo 14. decembra 1941 zaključil proces proti šest-desetorici našit ljudi, ki jih je tajna policija “Ovia” obtožila, da so sodelovali pri terorističnih akcijah tekom zadnjih let v Italiji.
Proces se je bil začel z velikim bobnanjem. Fašistični režim je hotel, da o njem zvedo predvsem Slovenci in Hrvati pod Italijo, katere je hotel ustrahovati z drakoničnimi obsodbami, ki jih je imel pripravljene, vest o procesu pa je razglasil tudi po vsem svetu, računajoč, najbrž, da bodo obtoženci, prevarani od svojih “zagovornikom”, prikimova-li vsem izmišljotinam “Ovre”, kakor se je to zgodilo v septembru 1930. Priznanja obtožencev bi bila pred svetom dokaz o sposobnosti tajne polieije in zato tudi o trdnosti fašističnega režima, ki mu je j “Ovra” poglavitna zaslomba.
Zgodilo pa se je drugače. Obtoženci so na javni razpravi začeli izjavljati drug za drugim, da so dejanja, katera jim pripisuje obtožnica, izmišljena ter da je njihova priznanja izsilila tajna policija z mučenjem. Ta vest je še prišla v svet, potem pa so poročila o poteku tržaškega procesa skoro popolnoma izostala. Le še o govoru državnega pravd-nika, ki se je trudil, da bi dr. Čermelja naslikal kot glavnega “kolovodjo” pretvezne “teroristične bande”, so Italijani pustili v svet krat-
iko poročilo. O govorih branilcev niso svetovni listi nič javili. Poročil ameriških časnikarjev ni bilo, ker j so jih v Italiji pozaprli zaradi vojne napovedi Združenim državam. Le pre^o Švice je prišla kratka vest, da je fašistični tribunal izrekel devet smrtnih obsodb, da je štiri obtožence oprostil, ostale pa obsodil na ječo od U/g do 30 let. Končno je še iz Berna prispelo suhoparno poročilo, da je bilo v bližini Trsta ustreljenih pet ob:ojencev, štirje pa da so bili pomileščeni. Imena ustreljenih so: Ivarčlč, Tomažič, Vadnjal, Kos in Bobek. Neka evropska radio-postaja je v nedeljo javila isto vest z dodatkom, da nobeden izmed obsojenih ni Italijan. Rimska postaja, v ¡prenosu za Južno Ameriko, procesa niti omenila ni.
Tako se je nad našim narodom izvršilo novo nasilje.
Novi mučeniki našega primorskega ljudstva so bili saoro gotovo ustreljeni v Bazo.ici, kjer so pred enajstimi leti padli Bidovec in tovariši. Skoro gotovo je tudi, da so fašisti pokopali njinova trupla na skrivnem, 1 akor se je to zgodilo s prejšnjimi žrtvami fašističnega tribunala.
Čeprav smo si prizadevali, da bi dobili podrobnejše vesti o procesu, obtožencih in obsojencih, se nam to ni posrečilo. Fr.šel pa bo čas, ko bo tudi na to novo krvavo poglavje fašističnega zatiranja našega naroda prišla luč.
14. XII. 1941
Fašistični svinec je spet vničil pet mladih slovenskih primorskih življenj. “V bhžini Trsta”, kakor pravi italijansko poročilo, so bili ustreljeni IVANČIČ, TOMAŽIČ, VADNJAL, KOS in BOBEK, ki jih je Posebni tribunal obsodil na smrt.
Iz pet mladih slovenskih src se je 14. decembra 194i vLla topla kri m se združila z zemljo, ki so jo ti naši novi mučenim vroče ljubni m za katero so ŠJL v smrt. Morda je ta kri osvežila tla istega bazoviškega strelišča, Kjer so 6. septembra 1930 padli Bidovec, M-loš, Marušič in Valenčič.
Okrutni režim je hotel s tem novim krvavim činom kaznovati primorsko ljudstvo zaradi njegove zvestobe narodu, kateremu pripada, udarec je mi namenjen vsem primorskim Jugoslovanom in jih je tudi zadel. V' vsakem primorskem srcu je odprl novo rano, ki bo večno skelela. Toda ni zadel nagega duha.
Danes, ko se z bolestjo v duši klanjamo spommu novih m »cenikov naše Primorske, kličemo obenem ob njihovih svežih grobovih: Obljubljamo vam, da ne bomo klonili! Dali ste vse, kar sto imeli, svoja mlada življenja, z?, našo pretužno primorsko zemljo. Obljubljamo: tudi mi bomo storili zanjo vse, kar je v našiti moč. h!
General Simovic o tržaškem procesu
JUGOSLOVANSKA VLADA ODLOČNO PROTESTIRA PROTI “NAJNOVEJŠEMU BARBARSKEMU ZLOČINU IZVRŠENEMU ZOPER SLOVENSKI NAROD” IN APELIRA NA SVETOVNO JAVNO MNENJE, NAJ NE POZABI NA ZATIRANO JUGOSLOVANSKO NARODNO MANJŠINO V ITALIJI
LONDON, 16. decembra 1941.
V zvezi s procesom pred Posebnim tribunalom v Trstu in z usmrtitvami jugoslovanskih rodoljubov v Italiji je predsednik Kralj, jugoslovanske vlade, general Dušan Simovič, podal danes sledečo izjavo: “Zatiranje slovenskega ljudstva v Ita iji se nadaljuje. V inscenira-rem procesu v Trstu, ki se je končal pred dvema dnevoma, je bilo devet slovenskih intelektualcev obsojenih na smrt in pet izmed njih je bilo medtem že ustreljenih: Ivančič, Kos, Vadnjal, Tomažič in Bobek. Kot izgovor ?a to dejanje je fašistična Italija navedla pretvezo, da so obtoženci sodelovali pri terorističnih dejanjih v Italiji od le „a 1938 dalje. Toda pravi razlog te drakonične odredbe je v dejstvu, da so Italijani ; hoteli zadati udarec slovenski manjšini v Italiji, da bi taio vničili na-rodno zavest te manjšine. Vsa pretekla leta je Italija poskušala odtrgati diovence, ki so ostali v njenih mejah, od bratov v Jugoslaviji, toda brez I slehernega uspeha. Sramotna obsodba dokazuje, da fašistična Italija na-i daljuje raznarodovanje slovenskega ljudstva, ki je po letu 1919 prišlo ! pod italijansko oblast.
1 V imenu jugoslovanske vlade, v kateri Slovenci navdušeno in rodo-! ljubno sodelujejo za osvoboditev skupne domovine in za zmago zavezni-I ske stvari, protestiram proti temu najnovejšemu barbarskemu zločinu, izvršenemu zoper slovenski narod, iz zadnjega procesa v Trstu, kakor
tudi iz okrutnega postopanja Nemčije — deportacije, moritve, ropanje_
je razvidno, da hočejo naeifašistične sile popolnoma vničiti mali, toda vrli ir kulturni slovenski narod, ki se je dolga stoletja upiral gennanizaciji.
“Čeprav ie ta trenutek težko pomoči slovenski narodni manjšini v Italiji, apeliram na vest vsega sveta, da ne pozabi teh dejstev, ko se spet vrne svoboda zatiranim narodom. Fašistična Italija ii nacistična Nemčija sta brezsramno pogazjli vse moralne zakone človeštva, in vse svetovno javno mnenje mora imeti ta dejstva na umu, kadar pride dan obračuna s to dvoglavo pošastjo”.
General Dušan Simovic
Odločna ruska protiofenziva
NEMCI SE UMIKAJO NA VSEJ FRONTI IN PUŠČAJO ZA SEBOJ OGROMNE KOLIČINE VOJNEGA MATERI J ALA — TOTALITARNE ČETE V LIBIJI SO V HUDI NEVARNOSTI — POLOŽAJ NA NOVEM VOJNEM POZORIŠČU: NA PACIFIKU
Po brezuspešnih in zelo krvavih naporih nemške vojske, da bi prodrla do Moskve, je na vzhodnem evropskem bojišču nastal temeljit prevrat. Ko so nacistične čete obnemogle obstale 35 km pred Moskvo, spričo zelo odločne obrambe, je rusko voino vodstvo sprožilo protinapade, katerih namen je bil potisniti Nemec iz prenevarne bližine in olajšati pritisK na prestolnico Rusije. Ruski protinapadi so imeli uspeh, da takšnega niti ruski generalni štab ni pričakoval. Izčrpane in od mraza mučene nemške čete so se začele omikati pred ruskim navalom na vsej fronti. Za seboj puščajo ogromne količine vojnega materija-la, tankov, topov, -granat, min, nabojev, kamijonov itd., ki jih zaradi snega in najbrž tudi zaradi demo-ralizacije ne morejo vlačiti s seboj. V nemški vojski se je pojavil pegasti legar, huda nalezljiva bolezen, ki povzroča nemškemu vojnemu vodstvu strahovite skrbi. Eden izmed angleških časopisnih poročevalcev, ki spremlja rusko vojsko v njeni ofenzivi, pripoveduje, da postaja umikanje nemške vojske vsak dan bolj podobno umikanju Napoleonove armade leta 1812. če je to res, potem ie gotovo verjetna vest, da se je Hitler živčno hudo razbolel ter se zatekel v Berchtesgaden, kjer si
zdravi živce.
Po poročilih iz Moskve se vidi, da je uspeh pro.inapadov presenetil sovjetski generalni štab, ki je nameraval šele za prihodnjo pomlad pripraviti veliko protiofenzivo. Glavni vo-
dje ruske armade so se v naglici zbrali v Moskvi in pod predsedstvom Stalina so sklenili spremeniti sedanje protinapade v splošno ofenzivo proti nemški vojski, katere končni cilj bi bil ne samo vreči
vpadnika iz Rusije, marveč sploh vmčiti njegovo vojno silo.
Stvari sc se začeie očividno drugače obračati na ruski fronti in to, kar se sedaj tam dogaja, utegne p o. ta ti odločilno za sedanjo vojno.
Boji v Afriki
Novi poveljnik britanskih čet v Libiji, Richie, je vlil angleški ofenzivi novo živahnost. Z obnovljeno močjo so se njegove čete vrgle proti Nemcem in Italijanom in vse kaže, da se bo ofenziva končala s temeljitim porazom totalitarne vojne sile v Afriki.
Na morju so Italijani spet izgubili več ladij, ki so vozile ojačenja v Libijo.
USA reagira
Japonci so se gotovo všteli v svojih računih, ko so mislili, da bodo z zavratnim udarcem prizadejali ne-zaceljivo rano Združenim državam Severne Amerike. Amerikanci so že začeli reagirati: Na Filipinih so spet zavladali v zraku in zajezili nevarnost, ki io je predstavljalo izkrcanje japonskih čet. šli pa so še za korak dalje. Po poročilih iz Tokija je v japonskih vodah najmanj dvajset orjaških ameriških- podmornikov, ki preže na japonske ladje.
Na Malajskem polotoku, kamor so vdrli predvsem iz Sijama, se je Japoncem posreč lo prodi eti nekoliko pi oti jugu, toda prav malo je verjetno, da bi mogl izavzeti največje pomorsko oporišče Velike Britanije, Singapur. Hongkong, o katerem so Japonci žo javili, da so ga pred par dnevi zasedli, je še zmerom v angleških rokah, čeprav je njegov položaj preč2j kočiji/ vkljub pomoči, ki jo skušajo nuditi Angležem Kitam' s tem, da napadajo Japonce iz zaledja.
,Menda se je Japoncem šele sedaj posrečilo izkrcati ne.rnj čet na tem otoku.
DR. MAČEK “POD NADZORSTVOM”
Washington. — Associated Press in United Press poročata iz Berlina, ua je nemška uradna poročevalna družba (DNB) objavila uradno obvestilo iz Zagreba, da je vodja hr-vatskega naroda in bivši podpredsednik jugoslovanske vlade dr. Vladimir Maček postavljen pod policijsko nadzorstvd “vsled njegovih zvez z osebami, ki vzdržujejo zveze
s sovražniki iz inozemstva”. Nemško poročilo pravi, da se “nadzorstvo” ne more istovetiti s “priporom”, ker je namen nemških uradnih oblasti, da ga “oddaljijo od vpliva uničevalnih elementov, sovražnikov naroda”.
Ameriški listi pišejo o dr. Vladimirju Mačku kot vodji hrvatskega naroda v Jugoslaviji.
Londonski BBC, ki je v slovenskem in v skrsko-hrvaškem jeziku sporočil svoječasno to vest Jugoslaviji, poudarja pomembnost, da nemško uradno sporočilo ne omenja kraja, kjer imajo dr. Mačka “pod nadzorstvom”. V svojem komentarju poroča BBC o političnem stanju v Jugoslaviji in pravi, da je vest o krutem.ravnanju z vodjo hrvatskega naroda dr. Mačkoni nov in težak udarec za vso Jugoslavijo. Dr. Maček skupaj s Srbi, Hrvati in Slovenci nadaljuje odpor proti Nemčiji in Italiji in vsem sovražnikom našega naroda.
Mučeništvo dr. Vladimirja Mačka v istem času z mučeništvom našega na križ razpetega naroda v domo-
vini združuje vse Srbe, Hrvate in Slovence v občudovanju tega redkega moža in v odločnem prepričanju, da Srbom, Hrvatom in Slovencem preostaja samo ena pot : skupna borba za vstajenje Jugoslavije.
Osišče ne more zatreti upora v Jugoslaviji
Londonu — Jugoslovanski krogi v Londonu sodijo, da je bilo čez tisoč Italijanov ubitih v bitkah z uporniki v Črni gori, bivši jugoslovanski pokrajini, katero so fašisti zasedli. Upora v Srbiji, Bosni, Hercegovini in Črni gori ne more itali-jfinsko-nemška okupatorska sila zatreti in je Nemčija prisiljena poslati nove divizije v Jugoslavijo.
Italijanske vojaške posadke se le redkokdaj vidijo in administracijski Uradniki so se morali umakniti v obrežne kraje.
Pismo iz domovine
Lospa Frančiška Vider, žena glavnega tajnika SNPJ, je zadnje dni prejela od svojih staršev pismo po uničenju Jugoslavije. V pismu je pečeno, da je eden njenih bratov, Peter po imenu, umrl v NerAčiji — ni pa povedano, kako je prišel v Nemčijo. Dalje pišejo, da je tamkaj pomanjkanje hrane, da stradajo in se boje zime. Nadalje je rečeno v pismu: “O politiki pa ne smemo pisati ...”
Starši žive v Samotorci blizu Polhovega Gradca. Pismo je bilo cenzurirano po italijanskih oblasteh in na poti v Ameriko je bilo do malega dva meseca.

OBJAVE “PRIMORSKEGA ODBORA”
PET NOVIH ŽRTEV
Česar smo se bali, se je zgodilo. Fašistični Posebni tribunal, ki se je bil preselil iz* Rima v Trst, je v nedeljo 14. decembra 1941 izrekel obsodbo. Od šestdeset obtožencev je devetorico obsodil na smrt, štiri obtožence je oprostil, ostalim pa — sedem in štirideset — je naložil ječo od l1/^ do 30 let.
V bližini Trsta — najbrž spet v Bazovici — so bili ustreljeni slovenski intelektualci: Ivančič, Tomažič, Vadnjal, Kos in Bobek. Kri teh novih mučenikov je spet napojila košček naše trpinčene primorske zemlje. Ostali četvorici na smrt obsojenih, katerih imen brzojavna poročila niso prinesla, je bila smrtna kazen v zadnjem hipu spremenjena v tridesetletno ječo. V tej četvorici je skoro gotovo tudi prof. dr. Lavo Čermelj, katerega je fašistični državni pravdnik naslikal kot “kolovodja” pretvezne zarote. Nimamo informacij in zato ne vemo, ali je te štiri v zadnjem hipu pomiloščene rojake rešila smrti prošnja, ki jo je “Primorski odbor” poslal Vatikanu, naj bi posredoval.
Brž ko je prišlia vest, da je padlo pet novih naših mučenikov, je “Primorski odbor” imel v ponedeljek zvečer žalni sestanek, na katereiii je počastil spomin Ivančiča, Tomažiča, Vadnjala, Kosa in Bobka. Kri teh novih mučenikov nas mora vse Primorce le še bolj povezati, da bomo složno storili vse, kar je v naših močeh, da se naša dežela reši izpod tujčevega kopita, ki jo tako brezsrčno in krvavo tlači.
tudi'sliko primorskih fantov, ki jih je Italija poslala kot vojake v Abe-sinijo, a so po kapitulaciji armade Aostskega vojvode prestopili kot prostovoljci v jugoslovansko vojsko.
Glas uvidevnosti
BRZOJAVKE GENERALU SIMO VIČ L IN NAČELNIKOM GLAVNIH ZAVEZNIŠKIH VLAD
Še isti večei- je “Primorski odbor” poslal predsedniku jugoslovanske vlade generalu Dušdnu Simovi-ču, prezidentu Združenih držav Severne Amerike Franklinu D. Rooseveltu, načelniku ruske vlade Josipu Stalinu in ministrskemu predsedniku Velike Britanije Winstonu Churchillu sledečo brzojavko: “CONTINUING UNMERCIFUL ITALIAN OPPRESSION FASCIST TRIBUNAL IN TRIESTE SHED AGAIN YUGOSLAV MINORITYS BLOOD STOP 35.000 YUGOSLAVS OF VENETIA JULIA REFUGEES TO ARGENTINA REQUEST YOUR EXCELLENCYS CONTRIBUTION AFTER DEMOCRACYS VICTORY TO END SUFFERINGS OF YUGOSLAVS UNDER ITALY BY ANNEXING VENETIA JULIA TO OUR NATIVE COUNTRY YUGOSLAVIA — MEDVEŠČEK PRESIDENT REFUGEES COMMITEE CORRIENTES 3114 BUENOS AIRES”.
V	prevodu se ta brzojavka glasi: “Nadaljujoč okrutno italijansko
zatiranje, fašistični tribunal v -Trstu spet preliva kri jugoslovanske narodne manjšine. Pet in trideset tisoč Jugoslovanov iz Julijske Krajine, ki so se zatekli v Argentino, prosijo Vašo Ekscelenco, da po zmagi demokracije pripomore, da se muke Jugoslovanov pod Italijo končajo s priključitvijo Julijske Krajine svoji rodni zemlji, Jugoslaviji. — Medvešček, predsednik odbora emigrantov, Corrientes 3114, Buenos Aires”.
OBVEŠČEVALNO DELO
Važno je, da je čimveč ljudi pravilno obveščenih o primorskem vprašanju, če hočemo, da se bo pravično rešilo. Zato zbira “Primorski odbor” materijal za brošuro o Primorski, namenjeno argentinski javnosti in javnosti drugih dežel španske govorice.
V	zvezi s tržaškim procesom je odbor poslal obrazložilno pismo, kateremu je dodal, radi informacije, tudi prepis odprtega pisma, naslovljenega odboru “Italia Libre”, argentinskemu zunanjemu ministrstvu in tukajšnjim diplomatskim zastopnikom zavezniških in nevtralnih držav.
Besedilo zgornjega brzojava so priobčili buenosaireški dnevniki in veernik “Critica” je objavil v torek 16. t. m. daljši članek o tržaških obsojencih. V njem govori tudi o prilikah na Primorskem, prinaša podatke o zatiranju našega ljudstva in
Predsednik odbora “Italia Libre”, prof. Alberto Pecorini, je v glasilu demokratskih Italijanov objavil Serijo člankov pod naslovom “II nuovo Risorgimento e l’altro”, katero je zaključil v številki od 13, decembra. V zadnjem članku govori, da morejo Italijani pričakovati, da j bodo Anglosaksonci postopali z njimi v skladu z Roosevelt-Churchillo-vo atlantiško izjavo le, če se sami vrnejo ‘v moralno in politično območje Risorgimenta ter se odpovedo tlačenju tujerodcev, ki nočejo pripadati italijanski nacionalni skupnosti”. Pravi, da je to zelo hud problem, ker zahteva temeljito spremembo italijanske miselnosti. Londonski pakt, s katerim so bili obljubljeni Italiji naši kraji z Dalmacijo vred, označuje prof. Pecorini kot ‘krivično in umazano imperialistično spletko”. Končno pove dovolj jasno, da se morajo Italijani pripraviti na odstopitev nekaterih teritorijev, vendar pa da se bo morala taka odstopitev izvršiti “v skladu z realnimi situacijami in potrebami ter na podlagi načel pravičnosti”.
To je tisto, po čemer vpijemo Primorci. Tujega nočemo. Zahtevamo samo, da se slovenski in hrvaški kraji v skladu z realno situacijo priključijo Jugoslaviji, kateri pripadajo, ker je to pravično. Nič težkega ni določiti, kod gre jezikovna meja med Italijani in Slovenci. Italijani, ki so to mejo prekoračili, se bodo morali spet vrniti na svoje, pa bo mir in bo dana podlaga za koristno . sodelovanje gospodarske in druge narave. Kar se posebej Trsta tiče, ne lio pač noben pameten Italijan —
mna, brzojavke) in vprašujejo, kako naj to store. “Primorski odbor” je dal tiskati kupone po 0.20, 0.50 in po 1.00 peso, v blokih po 20 komadov. Blok s kuponi po 0.20 stane torej 4.— pese ; blok s kuponi po 0.50
stane 10__pesov; blok s kuponi po
1.— peso pa stane 20.— pesov. Kdor hoče v tem pogledu pomagati, naj od odbora kupi enega ali več takih blokov, katerih kupone bo potem prodajal somišljenikom; na ta način bo tudi drugim Primorcem omogočil, da prispevajo, pa četudi samo s skromnim prispevkom od 20 cen-tavov.
PRIMORSKI ODBOR
Obsedno stanje
V torek 16. t. m. zvečer je izvršna oblast proglasila obsedno stanje v vsej republiki. Podpredsednik dr. Castillo, ki izvršuje predsedniške posle zaradi bolezni dr. Ortiza, je novinarjem pojasnil, da je smatral za potrebno storiti tak korak zaradi ohranitve miru in reda v notranjosti, ki sta nad vse potrebna v sedanjih težkih časih, in pa zato, da bo vlada mogla nemoteno voditi svojo politiko nevtralnosti v sedanji svetovni vojni.
Še isti večer so listi dobili obvestilo, da ne smejo razpravljati o dekretu, s katerim ie bilo proglašeno obsedno stanje, da ne smejo prinašati razburljivih vesti o notranjem položaju in da jim je zabranjeno tendenciozno poročati o mednarodni situaciji. Tudi je policija prepovedala zborovanje udruženja “Acción Argentina”, ki se je imelo vršiti v dvorani “Príncipe Jorge” kot manifestacija ameriške solidarnosti.
S proglasitvijo obsednega stanja se ukinjajo svoboščine, ki jih določa ustava.
\\
BPB
ra
ra

jo bančni naslov, kjer se izvršijo vsi posli z natančnostjo in hitrostjo. Uradniki vaše lastne narodnosti vas postrežejo v vašem jeziku. Poslužite se tam naših ugodnih pogojev, da odprete “Hranilni račun”
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAl buenos aires
Casa Central: 25 de Mayo 81
Agencia No. 1: Corrientes 1900 • Agencia No. 1. Cabildo 2426/30 DIRECCION GENERALCURACAO
Dr. Lavo Čermelj
ko se bo vrnil v “moralno in politično območje Risorgimenta” — zahteval, naj se središče mesta (o katerem priznavamo, da je v veliki večini italijansko) loči od njegovih predmestij in priključi Italiji. Vsak pošten Italijan bo moral priznati, da bi t,o bilo nesmiselno in prav nič v skladu z realnimi potrebami jugoslovanskega zaledja, kateremu je Trst naravno izhodišče na morje.
članek prof. Pecorinija je, mislimo, prvi odmev odpretega pisma, ki ga je “Primorski odbor” poslal komiteju “Italia Libre”. Z zadoščenjem priznavamo, da je predsednik komiteja napisal poštene in uvidevne besede.
Pravica zborovanja
V eni zadnjih številk smo poročali, da je Vrhovno sodišče proglasilo za protiustavno in zato neveljavno znano policijsko naredbo glede zborovanj. Zgodilo se je to na tožbo nekega španskega društva, kateremu je policija zabranila predavanje, ker ni predhodno prosilo za zadevno dovoljenje.
Kmalu po tej razsodbi Vrhovnega sodišča se ie zgodilo sledeče:	V
knjižnici neke komunistične organizacije je policija aretirala enajst oseb, ki so se bile tam zbrale brez predhodnega policijskega dovoljenja. Načelnik policije je vsakemu naložil 15 dni zapora. Ena izmed prizadetih oseb, oslanjajoč se na zgoraj omenjeno razsodbo, se je obrnila na Vrhovno sodišče zahtevajoč, naj kazen razveljavi. Tako se je najvišje državno sodišče moralo spet pečati z vprašanjem pravice zborovanja. Njegova razsodba v tem — komunističnem — slučaju je zanimiva in važna. Sodišče odreka ko-
munistom svobodo zborovanja, ker se komunisti — tako utemeljuje sodišče svojo razsodbo — bore za to, da bi tako pravico zborovanja kakor tudi druge svoboščine odpravili ter proglasili diktaturo proletariata. Svobode ne more zahtevati tak, ki jo hoče izrabiti samo za to, da jo bo vničil. In to delajo, pravi sodišče, vsi ekstremisti, tako skrajni levičarji kakor skrajni desničarji.
V zvezi s tem je'notranji minister poslal načelniku policije navodila, naj dekret o zborih preuredi tako, da bo popolnoma v skladu s stališčem, ki ga je v tej zadevi za-I vzelo Vrhovno sodišče. Vse ekstremistične organizacije bodo potemtakem morale v bodoče prositi policijo za dovoljenje tudi za navadne seje odborov in odsekov ter tudi za kakršnokoli sestajanje članov v društvenih prostorih, knjižnicah itd.
ZAHVALA
Podpisani se najtopleje zahvaljujejo vsem za osebno izraženo in po-| slano nam sožalje ob smrti nepozab-jnega očeta Franca Marušiča.
Marušič Marij in družina.
tecu, bodo kmalu začutili blagodejni
mir blagega srca.
Poskrbite zatorej, da sprejmete spoved in sveto obhajilo in prenovite svoje življenje v tem svetem času.
Božična služba božja bo tako kot navadno.
Posebej opozarjam na popoldanske molitve, ki se bodo vršile v kapeli bolnišnice Alvear ob 16.30 na Božič.
Kdor želi krstiti v božičnih dneh, naj prinese na Božič popoldne ob 15 uri k sveti Neži (Avalol 250).
*
Živi Rožni Venec. Na Božič, po molitvi v kapeli bolnišnice Alvear, se bo vršil razgovor o delovanju bratovščine.'
*
V San Antonio de Padua gremo v nedeljo 11. jan. s posebnim vlakom.
Vozne listke si preskrbite pravočasno. najlažje v božičnih dneh.
SESTRAM NAJ SE JAVIJO
Rojakinja Kristina Urbas iz Sev. Amerike nas naproša, da objavimo v Slov. listu, da sestre Zofija, Rozi in Kristina prosijo svoja brata Rudolfa in Ivana Simčič ter sestrični Marija in Karolina Vendermin, doma iz Vedrijana, odnosno Bala pri Gorici, da se jim javijo.
Omenjeni naj se oglasijo na naslov: Kristina Urbas, 17305 Irove-wood Ave., Cleveland, Ohio, U.S.A.
S svatbe: Spredaj nevesta Mari -Mavčeva in ženin Luka Dobrojevic
PRIJAVE
Še zmerom prihajajo “Primorskemu odboru” kupi pisem naših Primorcev širom Argentine. Številna vzpodbujajoča pisma, polna rodoljubnih omisli, so odboru v vzpodbudo pri njegovem delu.
Nekateri bi radi prispevali za kritje stroškov, ki so združeni s propagandnim delom (tiskovine, pošt-
ZOBOZDRAVNIKA
dra. samoilovic
de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
Veliki zavod “RAMOS MEHA”
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi Popolno moderno zdravljenje.
SIPILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav ljenje na podlagi krvne analize (9141
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpit ilanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez opera cije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija! po prof. Cicarellijn.
tIVčNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in gibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem škem načinu.
PLJUČA: Kagelj, Šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razSirjenje, kronična za peka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je zajamčeno. — Ugodno tedensko me-edini te vrste v Argentini. — Lečenj plačevanje.
SPREJEMA OD 9 DO 21 URE Ob NEDELJAH od 8 do 12 ure
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Cerkveni vestnik
ob
m
Poskrbite,
pripravljeno
21. dec. Maša na Paternalu 9.30 za stariše in brate Vodičar skupno sveto obhajilo za velike male.
Molitve na Avellanedi.
BOŽIČ. V sredo zapovedan strogi post.
Polnočnica na Paternalu.
Na Avellanedi maša ob -10 uri.
Molitve v kapeli bolnišnice Alvear.
2.8 dec. Maša na Avellanedi.
Novo leto. Maša na Avellanedi.
*
da bo vaše srce prav na božji prihod. Vsi želimo miru, ki ga je oznanil Jezusov prihod, pa pozabljamo, da je treba postaviti najprej temelje in potem zgradbo in na njej streho!
Obljubljen nam je mir, toda pod pogojem, da damo Bogu najprej čast, ki smo mu jo dolžni.
Slava Bogu in višavi, pa bo prišel tudi mir ljudem na zemlji. .. Brezbožni svet pa je Bogu obrnil hrbet, zato pa obljubljeni mir zapravil.' Čeprav se taki ljudje sebi modri zde, so vsega pomilovanja vredni in nosijo sami v sebi pro-kletstvo. Če bodo pa prisluhnili an-geljskemu oznanilu in se ponižno in z ljubeznijo poklonili božjemu De-
GIBANJE PARNIKOV
Prejšnjo soboto je dospel v tukajšnji pristan portugalski poštni parnik “Nyassa”.
Na poti sem so španski prevozniki : “Monte Albertia”, “Monte Am-boto”, “Cabo de Hornos” in “Cabo de Buena Esperanza”.
Parnik “Monte -Gorbes” pa je te dni priplul v Bilbao.
Tukajšnje pristanišče so zapustili angleški parniki: dne 29. novembra “High. Brigade”, dne 30. nov. “A-vila Star” in 9. dec. pa “Andalucía Star”.
Kar se tiče španskih parnikov se šr- ne ve, če bodo dosegli Argentino, ker je vožnja odpovedana.
Španski parniki so bili do sedaj edini, ki so takorekoč še držali nekako redno zvezo z Evropa, če teh več ne bo, bomo pa popolnoma odrezani od starega sveta.
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, % večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
:
Kam na Silvestrovo?
Na to vprašanje je pa kaj lahek odgovor! V ulico Alsina štev. 2832, kjer bo priredil “Slovenski dom” ta večer Silvestrovo prireditev. Saj je “Slovenski dom” za Silvestrovo nalašč najel dvorano, da se bodo mogli plesaželjni zadnje ure starega in prve ure novega leta pošteno naple-sati po brezprašnih parketih, ne pa drsati po prašnem cementu in moža j ku.
Poleg plesalcem pa hoče Slovenski dom ustreči tudi ljubiteljem našega lepega petja. Zato bosta zbora zapela par pesmi.
Za smeh in dobro voljo je preskrbel z igro “KAKRŠEN GOSPOD, TAK SLUGA”.
Pa tudi naša vrla dekleta se hočejo pokazati ta večer ter nam bodo zaplesala lep ples, ki ga bosta s petjem spremljala Zofka Suličeva in Franc Kreševič.
Slišali pa bomo tudi lepo S. Gregorčičevo deklamacijo.
Razen že tu navedenih lepih točk, bo tudi živa slika — prihod novega leta in bogat srečolov.
Torej rojaki in rojakinje, če se hočete res pošteno in neprisiljeno zabavati, prihitite v sredo 31. decembra v dvorano ulice Alsina 2932.
Skupna prireditev tukajšnjih slov. društev
V nedeljo, dne 7. decembra se je vršila velika solidarna prireditev, pri kateri so sodelovala vsa tukajšnja slovenska društva: G. P. D. Slo-
! vencev, P. D. Ivan Cankar, Slovenski dom in D. K. D. Ljudski oder.
Vsako izmed navedenih društev, je nastopalo s svojim zbranim sporedom, katerega vsaka točka je bila burno aplavdirana od strani mnogoštevilnih udeležencev. Po končanem sporedu se je prireditev nadaljevala s plesno zabavo, pri kateri se je orkester tov. Samca trudil, da je zadovoljil plesa željno mladino.
Prireditveni odbor, ki je bil sestavljen iz zastopnikov sodelujočih društev ter Slov. odbora v pomoč ZSSR. izrekamo tem potom, najlepšo zahvalo vsem pevskim zborom, njihovim voditeljem, deklamator-kam, dekletom, ki so razdajale nageljne, ženskemu odseku L. O., Slov. listu za brezplačno propagan-/ de, na splošno vsem, ki so sodelovali pri tej kulturni in solidarni manifestaciji. Posebno se zahvalimo tov. Samcu in orkestru za njihovo brezplačno sodelovanje ter društvenemu vodstvu L. O., katero nam je odstopilo prostore za prireditev brezplačno, kakor vsa čast in zahvala S P.D. Slov. iz Villa Devoto, katero nam je za slučaj slabega vremena stavilo na razpolago njihove društvene prostore ter vso drugo opremo. Isto se zahvalimo vsem udeležencem in udeleženkam, ki so nas počastili s svojim obiskom.
Prireditev je izpadla v vsakem oziru nad vse nepričakovano. Bila je prava manifestacija enotnosti in solidarnosti slov. izseljeništva.
čisti dobiček, kateri je bil tem potom nabran znaša svoto $ 718.— in je bil izročen na pristojno mesto v čigar namen se je prireditev vršila.
Prireditveni odbor slov. društev: G.P.D.S., Ivan Cankar, Slovenski dom, Lj. Oder
rot
D
o
30E30E
“SLOVENSKI DOM”
Dokaz solidarnosti Jugoslovanov v Argentini
Podpisana jugosl. društva v Ar-genini so se z navdušenjem odzvala vabilu Osrednjega odbora Jugoslovanske Narodne Odbrane v Buenos Airesu, da dokažejo svoje edinstvo z ozirom na položaj radi sedanje vojne. Kakor javlja Osrednji odbor, manjkajo še nekateri odgovori iz oddaljenejših krajev Republike. SPODAJ NAVEDENA DRUŠTVA SO SPREJELA NASLEDNJO SKUPNO
REZOLUCIJO :
1.	Izražamo svojo vdanost kralju Petru II. in popolno zaupanje jugoslovanski vladi v Londonu.
2.	Najlojalneje spoštujemo zakone in ustanove republike Argentine.
3.	Najodločneje obsojamo zahrbtni napad in neusmiljeno zatiranje Jugoslavije in drugih držav s strani naci-fašizma.
4.	Isto tako obsojamo narodne izdajalce, kateri so se v teh usodnih časih stavili v službo sovražnika.
5.	Soglašamo se s cilji in napori vlad Anglije, Rusije in Zjedinje-nih ameriških držav ter ostalih naših zaveznikov.
6.	Z združenimi močmi hočemo pomagati, da se naša domovina čimprej osvobodi in združi v svoje meje vse Jugoslovane, tudi one,
ki so bili prej podvrženi tujemu gospodstvu naših današnjih sovražnikov.
Osrednji Odbor J.N.O., Buenos Aires Pododbor J.N.O., Rosario Odsek J.N.O., Berisso Odsek J.N.O., Dock Sud Odsek J.N.O., Arequito Odsek J.N.O., Los Cardos Odsek J.N.O., Piñeyro Odsek J.N.O., Chovet Odsek J.N.O., Arribeños Odsek J.N.O., Villa Mugueta Odsek J.N.O., Comodoro Rivadavia Odsek J.N.O., San Antonio de Are-
co
Odsek J.N.O., Bahia Blanca Odsek J.N.O., San Carlos de Bari-loche
Odsek J.N.O., Maria Peresa Odbor Slovencev in Hrvatov izpod Italije, Buenos Aires ‘ Slavija”, Oddelek Jugosl. Podpornega Društva, Mendoza ‘ ‘ Slavij a ”, Jugoslovanska Podpor-Društvo, San Juan Jugosl. Društvo Vzajemne Pomoči,
. .Arrecifes
Jugosl. Društvo Vzajemne Pomoči, Maggiolo
Jugosl. Društvo Vzajemne Pomoči, Rosario
Jugosl. Društvo Vzajemne Pomoči, Gahan
Jugosl. Klub, Buenos Aires Jugosl. Dom, Dock Sud “Slovenski dom”, Buenos Aires S.D.P.D. “Edinost”, Cordoba Jugosl. Kulturno Društvo, Mendoza Jugosl. Komisija za Pomoč napadenim narodom kateri se bore proti naci-fašizmu.
Med-društveni Odbor, Buenos Aires “Ljudski Oder’.’, Buenos Aires “Ivan Cankar”, Buenos Aires “Kosovo”, Ensenada Jugosl. Demokratski Klub, Dock Sud
Sokol Dock Sud-Boca, Dock Sud Sokol Buenos Aires I., Buenos Aires Jugosl. Argentinsko Kulturno Društvo, Buenos Aires Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev, Buenos Aires Jugosl. Radio-ura, Buenos Aires Jugosl. Izseljenska Zaščita, Buenos Aires
Jugoslovansko Centralno šolsko U-druž:enje, Buenos Aires *
Društva, ki do sedaj še niso odgovorila, naj to store takoj ter pišejo na J.N.O.: Santiago del Estero 629 — Buenos Aires.
VABI NA
Silvestrovo prireditev
ki se bo vršila v
SREDO 31. DECEMBRA
ob 9 uri zvečer, v dvorani ulice ALSINA 2832.
SPORED:
N. N.: Burka v enem dejanju:
¡“KAKRŠEN GOSPOD, TAK SLUGA”
V vlogah nastopajo sledeče OSEBE :
Mahnič Milan, poročnik.........Emil	Lozej
Matiček, njegov sluga..Mirko Peljhan
Sablič Jovo, poročnik...........Ivo	Hvala
Butec Lipe, novinec.....Martin	Keber	.
Nežika, kuharica...............Irene	Jekše
Pl. Radinski, grajščak..Ivan Berginc
Ema, njegova hči . . .'..Vida Kjuder
Medvedar, hišni gospodar......N. N.
2.	V. V.: IZGUBLJENI CVET, poje mešan zbor
3.	N. N.: VEČERNI ZVON, poje moški zbor
4.	S. G.: DEKLAMACIJA
5.	N. M.: TRIJE SPOMINI, ples, izvajajo dekleta “Slovenskega doma” ob spremljanju s petjem Zofke Sulič in Franca Kreševič.
6.	ŽIVA SLIKA: Prihod novega leta 1942.
PO SPOREDU BO BOGAT SREČOLOV IN DRUGA PROSTA ZABAVA.
SVIRAL BO SLOVENSKI ORKESTER
Rojaki in rojakinje vsi na SILVESTROVO ZABAVO “Slovenskega doma”, kjer se boste najboljše zabavali, dali slovo staremu in pozdravili prihod Novega leta.
ODBOR
o
n
o
o
D
o
aocao:

locao:
ioi
J. N. O.
OSREDNJI ODBOR V ARGENTINI

JUGOSLOVANI!
Dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana, ne oziraje se na meje, je, da je član “Jugoslovanske Narodne Obrane”. Kdor še ni član, naj se čimpreje vpiše, kar lahko stori vsak dan razen praznike in sicer od 2 do 8 ure zvečer, ulica Santiago del Estero 629, Capital Federal — U. T. 38 - 2964. — članarina znaša $ 1.— mesečno, kdor zmore lahko prispeva tudi več.
BRATJE V NOTRANJOSTI! Tam, kjer še ni pododbora ali odseka, osnujte jih takoj. Pododbori se imenujejo organizacije J.N.O. v glevnem mestu province. Odseki se ustanavljajo v manjših krajih. Za informacije se je obračati na gornji naslov.
Ne oklevajte! Prelita kri naših bratov v domovini, junaška borba četnikov in rodoljubov zahteva, da ne ostanete prekrižanih rok. Naši junaki ne poznajo ne plemenske, ne verske, ne ideo-logične razlike. Oni samo p&znajo boj za svobodo! Pokažite, da ste dostojni bratje teh junakov in da jih v tem težkem boju niste pozabili!
OSREDNJI ODBOR J.N.O.


Dr. LUIS RAZUMNEY
KIRURGIČNI ZOBOZDRAVNIK
MODERNI NAČIN DELA — UMETNO ZOBOVJI? Sprejema vse dni od 14 do 20 ure.
SEGUROLA 1848 — U. T. 67-3961 — BUENOS AIRES
!
<0"0"O’‘9"0"9‘'9"0"9-0"0"0"0’‘0-9"O~0»0'>0-0'*0f9'>0~0..0,.0..4:9.*m:9..0~0,.
Naznanjam cenj. rojakom, da imam že za SPOMLAD in POLETJE veliko izbiro naj finejšega blaga. — Cene zmerne!
Delo prvovrstno!
Krojačnica
LEOPOLD UŠAJ
GARMENDIA 4947 La Patemal Buenos Aires

•«•"•«•»t «•••••«•••• •..(»•«•h«»»
»..a..«.o..«.«i
NEKDANJE ŠOLSTVO PO NAŠIH KRAJIH
Šole v današnje pomenu besede, ki bi jo morali otroci določene starosti obiskovati, srednji vek ni poznal. Znanost — in k tej se je že prištevalo najenostavnejše pisanje in čitanje — je bila predpravica odličnih stanov, predvsem duhovstva in plemstva. A celo med temi nahajamo pogosto može, ki niso imeli najpotrebnejšega znanja. Izmed ljudstva so obiskovali šolo le tisti, ki so se hoteli usposobiti za kakšen “učen” poklic, za duhovnika, učitelja, grajskega pisarja ali cerkovnika. Število učencev na tedanjih šolah je bilo zato vedno omejeno, menda ni nikdar presegalo števila 20 ali 30, navadno pa je bilo še-manjše. Po tedanji cerkveni postavi je moral vsak župnik imeti klerika, ki je oskrboval petje v cerkvi in vodil šolo. V kolikem obsegu se je ta zapoved na Slovenskem izvrševala, ni mogoče natančno določiti, ker župnije niso vodile oziroma niso pustile nikakšnih podatkov. Le mimogrede posnemamo iz podpisov na starih listinah, da je tu ali tam bival “pevec in učitelj”. Posebno se to zasleduje na starejših župnijah.
V Ljubljani je bila stara župnijska šola pri sv. Petru, ki se omenja že leta 1262. Pozneje se pojavi enaka ustanova pri sv. Nikolaju, ki je proti koncu 14. 'stol. vsled malomarnosti župnikov in meščanov prenehala. Leta 1418. sta prosila, župnik Juri Haugenreuter in mestna občina ljubljanska vojvodo Ernesta, naj se šola pri sy. Nikolaju zopet obnovi. Vojvoda je ustregel in šentklav-ška šola je poslej obstajala do srede XVI. stol. Tretjo šolo so v Ljubljani ustanovili nemški križarji. Z njo je bil združen neki zavod za vzgojo revnih dečkov in deklic. Nekaj zanimivih podatkov imamo o šoli v Kranju. Že v začetku XV. stol. je imelo kranjsko mesto svoje šolsko poslopje; stalo je na cerkvenem trgu za pokopališko kapelo. L. 1423. je župnik Koloman de Mannwerde, to poslopje podrl in na pridobljenem prostoru * sezidal novo župnišče. Vsled pritožbe mestne občine pri deželnem knezu, se je poravnal in ponudil mestni občini tri hišice, od katerih se je ena priredila za šolo in cerkvenikovo stanovanje. V Škofji Loki so freisinski škofje že v XIV. stol. vzdrževali šolo, pozneje pa je skrbelo tudi mesto. Tudi brik-senski škofje so smatrali za svojo dolžnost, skrbeti za ljudski pouk na svojih posestvih. Na Bledu je bila šola že v začetku XV. tol. Listine nam poročajo celo o učitelju, ki je bil vešč slikarstva ter je okrasil steno v cerkvi z lepimi slikami. V Kamniku je bil 1. 1481. učitelj Jurij Loški, v Novem mestu Krištof Vranič iz Kranja. V ustanovnem pismu novomeškega kapitlja-čitamo, da so učenci pomagali pri petju v cerkvi. Dalje se omenjajo šole še v sledečih župnijah: Šmarje pri Ljubljani, zabeležen 1. 1504 Štefan Peh-lar, klerik in voditelj šole, Višnja gora (1. 1499. Martin Sevniški, učitelj in pevovodja), Krško (1. 1478.), Radovljica, Ribnica, Vipava (leta 1504). Tudi v Črnomlju in Metliki je nemški red že pred koncem srednjega veka ustanovil šole. V Celju je bila šole že za celjskih grofov. Poučeval je Cerkvenik, ki je zato dobival 2 funta vinarjev na leto. Leta 1460. se omenja Pavel Pildha-wer, ravnatelj celjske šole. Tudi Maribor je imel šolo že pred 1. 1325. ko se omenja učitelj IIartwiek. Izpričane so tudi šole v Velikovcu, Celovcu in Gorici. Enako kakor župnije so tudi samostani vzdrževali svo-Je šole, deloma za izobrazbo naraščaja, deloma za vnanje učence. O samostanu v Bistrici čitamo, da je imel v začetku 16. stoletja šolo s približno 12 učenci. Slične naprave so bile v Podkloštru, Vetrinju, Stični, Kostanjevici in drugod.
(Nadaljevanje prihodnjič)
V SREDO 31. DECEMBRA VSI V ULICO ALSINA 2832, KJER BO PRIREDIL “SLOVENSKI DOM” OB
9 URI ZVEČER “SILVESTROV VEČER”!
SLOVE
S
I
LIST
List izdajata : '‘SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADALJ
Uacundo (¿uiroga 13zo
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
SLUŽBO DOBI
eh Cerkvenik in en kuhar. Oba bosta imela delo v župnišču. Prosimo prijave na g. Laknerja (Warnes 2215) ali pri g. Hladniku (Pasco 431).
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
!&<♦»SSr||
FOTOGRAFIJA!
“LA MODERNA” !

TRGOVINA JESTVIN
“Bela Ljubljana’*
IVAN MOČNIK
Sapaleri 2700 na Paternalu
U. T. 59 - 0467
••«•»••••••«••i
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzul torijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah» obistih, ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
Sili* A C II A 28
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini S00)
i
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU p Ne pozabite	£
FOTO “LA MODERNA”1
S. SASLAVSKY	§
Av. SAN MARTIN 2579 | Telefon: 59-0522 - Bs. Aires f§
Slovenski stavbenik j
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK
Av. FRANCISCO BEIRO 5327 Viila Devoto U. T. 5U - U277
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Krojaenica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal


POZOR!
Trgovina čevljev Beltram
Vas podomače postreže.
če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport in izlete.
Pridite, pa se boste prepričali-! — Se priporoča
Albert Beltram
DONATO ALVAREZ 2288
BUENOS AIRES
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
“LA ESTRELLA”
ZA POMLADANSKE IN POLETNE OBLEKE
V ZALOGI VfELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59 -1232
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
in©® su
Técnico Constructor
Proyectos - Planos Trámites
1
Ilomigón Armado - Firma de los Planos Pedro Moran 5130 Buenos Aires U. T. 50 - 5585
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 255
Marino Grimani se naposled' osvobodi iz objema.
Ljubimca se prisrčno poslovita. V njunih dušah je zopet zasvetilo sobice, —• sedaj se nista več bala okrutne besede: — živeti- drug brez drugega, — slovo — — —
III.
Palača Dandolo je bila ena izmed naj lepših zgradb, ki so se nahajale na Markovem trgu.
Zgrajena je bila iz marmorja, s svojim pročeljem je bila obrnjena proti Kanalu Grande.
Že po svoji zunajosti je bila ta palača očarljiva, njena notranja oprema pa je prekašala vsako pričakovanje.
Povsod sta vladala sijaj in razkošnost, ki sta kraljevala samo v starih Benetkah, kjer so tekmovali največji umetniki tistega časa, da bi ustvarili najlepša iu najpopolnejša dela.
Stopnice in tla so bile iz marmorja, tla po dvoranah pa so bila sestavljena iz porcelana in pozlačenega stekla.
V	dvorani, ki je bila odprta in je izglodala kot velika veranda, kakor jo je imela v tistih časih skoraj vsaka benečanska palača, je sedela tisto jutro signorina Miranda Dandolo.
Oblečena je bila v belo, z zlatom tkano jutranjo obleko.
Iz te odprte dvorane je vodil mal balkon, odkoder je lahko človek pregledal skoraj ves Kanal Grande.
Odtod se je nudil prekrasen razgled na širno morje, kjer so se zibale na valovih neštevilne gondole in barke.
Nebo je bilo temnomodro, južno soince se je lesketalo na morski gladini.
Toda lepa prokurator jeva hčerka ni videla te lepote.
Mislila je na novega doža Marina Grimani j a, na njegovo včerajšnjo svečanost in posvetitev.
V	teh mislih jo je zmotil prihod njene sobarice Lucije, ki je javila
gospodarici, da je prišel gondolier Karlo, ki ji želi sporočiti neko zelo važno vest.
Ah, Karlo!
Miranda Dandolo se je spominjala, da mu je včeraj naročila, naj pazi na novega doža in naj ji takoj sporoči, če bi se v njegovi okolici kaj pripetilo. Dejala mu je, da ima Grimani mnogo sovražnikov in da človek zato ne ve, če ga ne bo morda kdo zasledoval s svojim sovraštvom.
Stresla se je, ko je slišala, da je gondolier že tako hitro prišel. Ona da sobarici znamenje, naj pripelje gondolierja.
Nekoliko trenutkov pozneje stopi Karlo v dvorano.
Sedaj je stal ponižno pred Mirando.
Bil je lep mladenič.
Vitek in močan, je imel lepe, bujne lase, od solnca ožgan obraz; oči pa so se mu svetile' hinavsko in lokavo.
Njegova modra srajca je bila na prsih razgaljena, okrog vratu je nosil rdečo rutico, v ušesih pa po takratni navadi zlate uhane. Brez njih si človek ne more predstavljati takratnega gondolierja.
Miranda Dandolo se dvigne s svojega naslonjača.
Ne oziraje se na njegov nemi, ponižni pozdrav, ga Miranda ogovori:
—	Prišel si mi nekaj povedat — govori, kaj se je zgodilo v tako kratkem času?
—	Nocoj sem nekaj opazil, kar se tiče novega doža, milostljiva signorina. Ker pa mi je vaša visokost ukazala. —
—	Ah — res! Govori .torej, toda bodi kratek, — ali je morda kak njegov sovražnik že storil proti njemu kake korake?
Karlo se nasmehne.
—	Še ne, vaša milost, toda jaz sem opazoval samega doža. Ponoči je namreč odšel iz svoje palače in se podal na otok svetega Nikolaja!
Miranda se zdrzne.
Prestrašila se je, toda kmalu se je zopet pomirila.
Spomnila se je svojega dostojanstva, ni se smela izdati pred tem gondolierjem.
—	Gotovo si se zmotil, — reče ona navidez ravnodušno, — zakaj bi neki odšel dož tako pozno iz svoje palače, povrh pa še na oni otoček ?
Če morda misl.š, da me boš presenetil s takimi neumnimi vestmi in dobil obljubljeno nagrado, se zelo motiš !
Za laži in izmišljene vesti te čakajo občutljive kazni, ali si me razumel?
—Signorina, ne motim se,- govorim čisto resnico, — odvrne Kar-
lo.	— Na lastne oči sem videl, kar vam poročam in če je vaši milosli prav, bom vse povedal !
—	Govori ! — vzklikne Miranda, ki je komaj prikrivala razburjenost.
Gondolier Karlo začne:
—	Včeraj sem se po svečanosti zamudil dalj časa pri svoji Luciji — vaša milost ve, da je to moja zaročenka, s katero se bom poročil. Ko sem odšel od nje, sem obiskal še njenega brata Agostina, ki je stražnik v doževi palači.
Jedva sem odšel od njega in legel'v posteljo, je prihitel k meni Agostino in mi povedal, da je odšel dož s svojim slugom Antonijem iz palače in da gotovo namerava preko kanala Grande.
Takoj sem skočil iz postelje in se oblekel. Na kanalu sem res zagledal gondolo, ki je plovila proti otoku. V njej sem opazil dve osebi, od katerih je bil eden dož. Nista me torej zbudila in to je bilo znamenje da sta gotovo nameravala skrivaj oditi na otok.
Ti torej lahko prišežeš da j.e bil res dož v gondoli? — vnraša s pridušenim glasom Miranda.
—	Signorina, lahko prisežem ! Ravno tako je tudi Agostino pripravljen pričevati !
—	To ni potrebno. 'Sedaj pa nadaljuj ! Kaj si opazil?
—	Da, videl sem še marsikaj, kar bo vašo milost zanimalo ! — nadaljuje Karlo. — Medtem, ko sem se jaz oblačil, je odvezal Agostino gondolo, s katero sva začela zasledovati novega doža.
Ko sva prispela na otok svetega Nikolaja, je dož že izginil. Neslišno sva tudi midva pristala, nakar sem se začel previdno plaziti za dožem,
ki je nosil širok plašč in na glavi velik klobuk.
Videl sem, da se je ustavil pred hišico ribiča Andreja.
Kmalu se je pojavila tudi tista, radi katere je dož prišel.
Iz hiše je namreč prišla lepa Leti-cija.
Nekoliko trenutkov sta odšla v hiši, toda jaz sem ju lahko točno opazoval snozi okno. Slišal sem sleherno njuno besedo.
—	Ah, stvar je razumljiva, — ga razburjeno prekine Miranda. — Že davno sem slišala, da je vrgla ta drzna deklica oko na Marina Gri-manija in da se ji je s koketnostjo posrečilo, da ga spravi s prave poti. Sedaj je šel najbrž zato k njej, da ji je povedal, da je med njima vse končano.
Prav gotovo sta o tem govorila.
Toda Karlo zmaje z glavo.
—	Nista o tem govorila, milostlji-vasignorina! Nasprotno, objemali sta se in poljubljala, prisegala sta si večno ljubezen do groba! -
Miranda skoči, kakor da jo je pičila kača.
Prebledela je, oči pa so se ji jezno zasvetile.
— Lažeš, lopov! Vse je laž in izmišljotina, kar govoriš! — zakriči Miranda. — Kako bi se mogel dož tako daleč spozabiti, da bi se pogovarjal z navadno ribiško deklico!'?
Prekliči, kar si povedal!
! Ona je ostr motrila Karla.
Toda Karlo ostane miren in reče brez strahu:	im
—• Signorina, če mi ne verjamete, ne morem na stvari ničesar spremeniti. Toda jaz sem vendar govoril čisto resnico!
Jaz se v ena niti slutil nisem, da bo moje poročilo tako strašno del6-valo na vašo milost.
Njegove porogljive besede so imele uspeh.
—	Prav imaš, Karlo, neumnost je, ker se razburjam radi stvari, ki se me ne tičejo! Dož bo gotovo sam vedel, kaj sme storiti. Vendar pa je čudno, da gazi radi take dekline po takem blatu!
Miranda stopil k mali omarici in vzame iz nje mošnjiček, ki je bil poln zlatnikov.
—	Tu imaš — reče ona in vrže gondolierju mošnjiček. — To je nagrada za tvoje poročilo! Samo po sebi se razume, da moraš o vsem strogo molčati! Nikomur ne smeš niti besedice izdati, ali si razumel?
V	njegovih očeh zažari pohlepnost. On pobere mošnjiček in ga hi ti o spravi v žep.
—	Hvala vam, milostljiva signorina ! — Bodite prepričani, da bom molčal kot grob in da bom tudi v bodoče budno pazil!
Miranda mahne z roko in on odide.
Kot razjarjena levinja, kot furija začne sedaj hoditi lepa Miranda pi dvorani.
Ali je mogoče, da se je kaj takega zgodilo, medtem ko se je ona Še snoči udajala sanjam na sladko bodočnost?
Spomnila se je lepega doža, ponosnega in junaškega moža. Oh, ali ne bo mogla osvojiti- tega človeka n svojo izredno lepoto?” Ali ga naj prepusti navadni, nizkotni ribiški deklici —--------- ?
—	Ne! — zakriči ona. — To ,-ie ne srne zgoditi!
Ona ni hotela postati samo doži-iuja, ni hotela živeti samo v sijaju 'vojvodske krone, temveč je hotela | posedovati tudi njega, Marina Gri-j manija, — njega, ki ga ljubi in po katerem tako koprni!
Ob, radi njega bi bila pripravlje na zastrupiti stotine in stotine ribiških deklic!
Njene drhteče roke pritisnejo na z\oneek.
V	dvorano stopi sobarica.
—	Ali je moj oče v palači? — vpraša Miranda.
—	Ni, njegova milost je odšla pred pol ure!
—	Javi mi takoj, ko se vrne, -— ukaže Miranda.
Ko se je nekoliko pomirila, je u-kazala sobarici, naj ji pomaga pri oblačenju.
Oblekla se je v obleko iz modre svile, ki je krasno izražala črte njenega telesa. Dve uri pozneje je odšla v sobane svojega očeta.