KOPER — 23. NOVEMBRA 1956
POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI«
■LETO V. — ŠTEV. 48
: Izhaja vsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ilastko Bradaškja. Izdaja in tiska časopisno-založniško podjetje »Slovenski Jadran«. Direktor in glavni urednik Stane Skrabar. Za tisk odgovarja Franc Zdešar. Uredništvo in uprava v Kopru. Kidričeva 2G. telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500 din, za inozemstvo pa 1000 din ali 3,5 dolarja Bančni rač. G5-KB-1-Z-1S1.
"S KI M&
a
I B I C I SLOVENSKE ISTRE SO PR-OSLAVILI
L
I P 19 11
2e od ranega jutra, so v soboto 17. t. m. druga za drugo prihajale v piransko luko praznično očiščene ribiške ladje naših dveh velikih podjetij: »Ribič« Piran in »Riba« Izola. Člani ladijskih posadk so nato pražnje oblečeni in ponosno sijočih obrazov izstopali s svojih ladij, ki so bile vse pre-prežene z vrvicami, na katerih so v vetru in soncu plapolale premnoge zastavice.
Tako so se domala vsi naši ribici okrog desetih poleg lepega števila povabljenih gostov zbrali v dvorani kina v Piranu. Tega zborovanja ribičev Slovenske Istre so se med drugimi gosti udeležili tudi
predsednik OLO Koper Albin Dujc, predstavnik državnega sekretariata za kmetijstvo LR Hrvatske Miljcnko Grubelič, predstavnik Združenja pomorskega ribar-stva Jugoslavije z Reke Dinko Marelic, predsednika - občinskih odborov iz Pirana in Izole Davorin Ferligoj in Srečko Vičič.
Po otvoritvi zborovanja je živo pozdravljen prvi spregovoril predsednik OLO tovariš Albin Dujc, ki je zbranim ribičem v imenu okrajne ljudske oblasti in OK ZKS iskreno čestital k velikim uspehom v ulovu ribe v letošnji sezoni. Tovariš Dujc je nato nadaljeval;
»Mislim, da so uspehi, ki ste jih dosegli v zadnjih letih, zlasti pa letos, na zavidni višini, in da smo nanje lahko upravičeno ponosni, saj se je ulov ribe v družbenem sektorju, se pravi podjetij »Ribe« in »Ribiča«, od leta 1953 dalje dvigal kar skokoma takole:
leta 1953 ..... 636 ton
leta 1954 ..... 1080 ton
leta 1955 ..... 1981 ton leta 1956 ..... 2408 ton
Skupno povprečje obeh naših podjetij znaša približno po 100 ton ulovljenih rib na eno ladjo, vtem ko je jugoslovansko povprečje (na osnovi lanske realizacije) približno po 40 ton na posamezno ladjo.
Da se je mogel ulov ribe tako povzpeti v zadnjih letih, gre zasluga prvič družbi, ki je omogočila povečanje naše ribiške flote. Od leta 1954 dalje smo od dotedanjih 16 ladij na motorni pogon njihovo število povečali na 25 la-
Ob koncu svojega govora je predsednik Dujc izročil kapitanu ribiške ladje »VAL«, Slavku Grbi-nu lepo darilo Okrajnega ljudskega odbora — srebrno cigaretnico — ter pismeno pohvalo celotni posadki te ladje, ki je v letošnji sezoni ujela največ rib — 18 vagonov.
Po govorih predsednika DS podjetja »Riba« Lucijana Lebana, predsednika DS podjetja »Ribič« Anteja Crnice, predstavnika naše ribje predelovalne industrije Avgusta Brezavška ter predstavnika Izvršnega sveta LR Hrvatske
Grubeliča in predstavnika Združenja Marelica so bile slovesno podeljene diplome kapitanom najuspešnejših posadk naših ribiških ladij v letošnji sezoni. Od podjetja »Riba« so dosegle prvo mesto posadka ladje »Val«, drugo posadka »Školjka«, tretje »Lastovka«; od podjetja »Ribič« pa so dobili diplome za najbolj uspešno sezono posadka ladje »Kncžak«, za drugo mesto v podjetju pa posadka »Belice«.
Po končanem zborovanju je naše ribiško ladjevje krenilo iz piranskega pristanišča na svojo tradi-
¡ÍÉ
m

i-illili 1¡ÉW '
Pm




■.'.V; v." '.-Si?;;--:
Íí-S^í;.;.	V^:,:;.
<
:■ ■ sí ■ , ■■ ■ .i:\-.r : ■ v-:-- .	C'-: :■.

mi
mi:
h' -
........... mm
. cionalno slavnostno vožnjo ob koncu sezone. Ladje so defilirale mimo jahte »Burja«, s katere so jih prisrčno pozdravljali povabljeni gostje, nato pa so obšle Izolo in Koper, kjer so jih prav tako kot v piranskem pristanišču pozdravljale množice tamkajšnjih prebivalcev.	3 g,
SLOVESNO BOMO PROSLAVILI
a.
ard o»(£piL
dij. Drugič gre zasluga obema kolektivoma ribiških podjetij za njihove velike napore in premagovanje vsakodnevnih težav na morju in na kopnem. Tretjič gre zasluga prizadevanju vodstev kolektivov za stalno izboljševanje organizacije ribolova s pomočjo doseženih izkušenj in znanstvenih dognanj s področja morskega ribolova. Končno gre zasluga za takšne rezultate zlasti še naši socialistični ureditvi in našemu sistemu družbenega upravljanja ter delavskega samoupravljanja, preko katerega prihaja do izraza zavestna delovna disciplina slehernega člana kolektiva.«
Ko je tovariš predsednik nato razčlenil potrebe naše ribje predelovalne industrije in potrebe našega tržišča, je apeliral na oba kolektiva, naj bi odstopala na leto tudi po 250 do 300 ton svežih rib za redno preskrbo naših potrošniških centrov.
Vso prebivalstvo koprskega okraja se živahno pripravlja na proslave 29. novembra, Dneva republike. Osrednje občinske proslave z govori vidnih javnih delavcev in svečanimi akademijami bodo v vseh središčih občin na večer pred praznikom, razen v Postojni in Ilirski Bistrici, kjer bo proslava na sam Dan republike.
V Kopru bosta 28. t. m, zvečer nastopila pevska zbora srednje ekonomske šole in pevski zbor Svobode. V Postojni bo 29. t- m. po govoru predsednika občinskega odbora SZDL Toneta Strleta zapel pevski zbor Kluba primorskih študentov.- -Istega dne b:: v Ilirski Bistrici govoril na akademiji o pomenu praznika Alojz čeligoj, predsednik obč. odbora SZDL. V Divači bodo na slavnostni akademiji 28. t. m. zvečer nastopili godba na pihala DPD Svobode, člani TVD Partizan in šolska mladina. V Pivki bosta v novourejeni kino-dvorani pela pevska zbora iz Pivke in Bača. V Piranu pa bo proslava s .sodelovanjem članov DPD Svobode, TVD Partizana in šolske mladine po bakljadi.
Podobne proslave s samostojnimi sporedi bodo tudi v vseh večjih vaseh in sicer v koprski občini: v Hrvatinih, Dekanih, Marezigah, Borštu, Gradišču, Šmarjah in na škofijah; v postojnski občini: v Studenem in na Planini; v pivški občini: v Dol. Košani, Zagorju, Palčjem, Trnju. Slavini in Baču; v ilirsko-bistriški občini: v ICne-žaku, Jelšanah, Žabicah in na Premu; v divaški občini: v Senožečah, Lokvi, Misličah, Barki in Vremah in v piranski občini: v Portorožu, Fazanu, Strunjanu, Sečovljah, Ravnu, Padni in Novi vasi, Na vseh teh proslavah bodo sodelovale ljudsko-prosvetna in telesno-vzgojna društva ter šolska mladina. Ponekod bodo v počastitev praznika sprejeli v pionirsko organizacijo nove člane, v Pivki in Dol. Košani pa bodo razvili pionirska prapora.
Za Dan ribičev je dajalo piranskemu pristanišču izredno prazničen pečat lepo število našega motoriziranega ribiškega ladjevja.
ČETRTI PLENUM CK ZKS V LJUBLJANI
V torek se je sestal v Ljubljani plenu-m Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Plenum je razpravljal na osnovi smernic s posvetovanja pri predsedniku Titu, IV, plenuma Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in zadnjega zasedanja Izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. V razpravi je plenum posebno skrbno proučil tiste probleme, ki naj zagotovijo v družbenem planu za leto 1957 dosledno . uveljavljanje take gospodarske politike, ki bi pripomogla k hitrejšemu zvišanju življenjske ravni delovnega človeka.
iB DRUG
tí m f r\31
11 J, u
Točno pred dveml leti je tovariš Tito v svojem govoru, ko je bil t Kopru, ostro nastopil »za najodločnejše ukrepe, da državljane naše socialistične domovine ubranimo pred upadanjem življenjskega standarda, da ta ne bo padal, marveč da se bo po možnosti dvigal, pa čeprav v določeni meri tudi na račun ne tako hitre industrializacije naše dežele.« Ko je tedaj podrobneje nakazoval smer takšne politike, je med drugim tovariš Tito posebno poudaril: »V tem pogledu apeliram danes s tega mesta na vse državljane, da nam pri tem pomagajo!«
Odtlej sta minili dve leti In v tem času je bilo sprejetih dokaj ukrepor naše ljudske oblasti prav v tej smeri, da bi se življenjske razmere našii» ljudem kar najhitreje izboljšale. V tej težnji je bilo v raznih lorumih naših političnih organizacij prav tako sprejeto nešteto konkretnih sklepov, zlaste po znamenitem gospodarskem posvetovanju pri tovarišu Titu pred letom dni, kjer je vse sklepe spet prevevala težnja po združenih naporih za dvig občega življenjskega standarda.
če bi po teh dveh Ietili hoteli napraviti kratko bilanco, kaj je bil® dejansko storjenega, bi se spet morali poslužiti nedavne Titove ocene, ki j« je ppdal v svojem govoru v Pulju, kjer je dejal, da ni še zadovoljen z doseženimi rezultati. Dejal je »Globoko sem bil prepričan, da bodo naši ljudje, ki vodijo gospodarstvo, to razumeli in da bomo mi zares posvetili pozornost predvsem življenjskemu standardu naših ljudi. V tem pogledu je bila storjena določena prelomnica, dosežena je bila določena stabilizacija na trgu in ustavljen nagli skok cen, ki je takrat grozil z inflacijo, pa vendar ni bil» storjeno vse tisto, kar sem pričakoval.«
Oglejmo si nekatere tipčne primere, o katerih je že večkrat razpravljalo naše okrajno politično vodstvo, OLO in občinski odbori, pa so vendarle ostali na nezadovoljivi stopnji.
V našem sedanjem plačnem sistemu nakazuje n. pr. zakonodaja dokaj višji nivo prejemkov, kakor pa jih naš delovni človek dejansko sprejema. Delavski sveti ¡11 upravni odbori po naših podjetjih imajo v rokah 3karj# in pialno, pa marsikje režejo delavcu toliko, kot mu pripada. V niislis imamo norme in premije, ki jih marskje ne vrednotijo v višini, ki bi pogosto pripadale delavcu za prekoračeno povprečje delovnega uspeha. Dostikrat so vse oblastvene urgence glede nujnosti sestave premijskih pravilnikov boi ob steno. Zlasti partijske organizacije In sindikati po naših podjetjih bi morali bdeti nad takšnim izvajanjem naše zakonodaje, cla bi delovni človek dobil za opravljeno delo vse tisto, kar mu pripada!
DrugI primer nepotrebnega in ' nedopustnega zniževanja življenjskega standarda obstaja pri nas v neodgovornih stališčih glede skrbi za potrebe potrošnikov. Delavski sveti, upravni odbori in vodstva nekaterih naših podjetij se zapirajo v ozke in družbi zelo škodljive okvire, ki so podčrtani z gola željo po visokih dobičkih (In seveda kar se da izdatnih delitvah teh dobičkov!), pri tem pa se prizadeti kolektivi, ki včasih tudi sami pretirano pritiskajo t to smer, ne zavedajo, da s tem zvišujejo cene Izdelkom svojega podjetja. Skrb za potrebe potrošnikov bi se morala zrcaliti v tem, da bi vsa proizvodna, trgovska, gostinska in uslužnostna podjetja ter zadruge težile po zniževanju cen svojih produktov, prodajnih predmetov in uslug.
Nadaljnji primer za življenjsko raven delovnega človeka zelo škodljive prakse obstaja v slabi organizaciji našega tržišča. Bodimo kratki in konkretni sanio z nekaterimi vzgledi: »Fructus«, kakor mu je bilo že večkrat nakazano, naj bi organiziral svoje stojnice vsaj v večjih centrih našega obalnega pasu, pa bodo potrošniki prišli lahko do zadostnih in ceneni!« količin sadja in zelenjave! Naši dve ribiški podjetji, »Riba«, in »Ribič«, naj p» mnogih sugestijah praktično poskrbita za to, da bodo potrošniki na Primorskem prišli do rib po znosni coni! Ce je v Avstriji, ki ni obmorska država, potrošnja rib izražena v letnem povprečju štirih kilogramov,' pri nas pa samo v povprečni potrošnji pol kilograma rib na prebivalca v letu, je to zato, ker v Avstriji ni tako neugodnega razmerja v ceni med govejim in ribjim mesom, kakor je to primer pri nas! Skrajni čas je todaj, da si ml tu o'j morju postrežemo z ribjim mesom po lastni ceni, čeprav bi zaradi tega malce manj konserviranih rib izvažali.
Ali pa vzemimo spet nedavno pripombo tovariša Tita, ki jo je podal v svojem govoru v Pulju: »Mnogo je okrajev in drugih komun, kjer bi se lahko ustvarila ogromna sredstva potrošnega blaga za trg, toda ta se ne ustvarjajo. Danes na primer nosijo zelenjavo iz Ljubljane v Koper. Kakšna politika Je to, ko je Koper nekoč preskrboval Trst?«
Ob tej upravičeni pripombi bi lahko n. pr. priporočili občini v Kopru sila enostavno in hitro rešitev brez posebnih stroškov: občina ima na razpolago ogromne površine odlične zemlje, ima svoje komunalno podjete, svojo velike občinske hleve, torej zastonj dovolj gnoja, konj, plugov ia voz. Treba je samo najti organizatorja komunalne ekonomije, postaviti v občinski tržnici lastno stojnico — pa bodo vsi Koprčani lahko že spomladi imeli bogato izbiro zelenjave po takšnih cenah, ki bodo stalno in drastično vplivale na obče znižanje cen dosedanjih malih količin razpoložljive zelenjave v mestu. — Sedaj je 5c čas za organiziranje take ekonomije, ki naj bi že prihodnje leto preskrbovala mesto Koper s ceneno zelenjavo v bogati izbiri.
Še več je v našem okraju takšnih vprašanj, ki bi jih v. sodelovanju a vsemi v poštev prihajajočimi činlteljl že davno lahko zadovoljivo rešili » prid dvigu obče življenjske ravni. N. pr. s popravki napak, ki so jih naše občine zagrešile; s premajhno vztrajnostjo glede ustanavljanja socialističnih obrtnih podjetij ali pa ponekod s svojo nepravilno politiko obdavčevanja pavšalistov in malih obrtnikov, bi brez dvoma lahko učinkoviteje vplivala na znižanje cen dosedanjih izredno dragih obrtniških uslug.
Cc bi ob vseh konkretnih pomanjkljivostih našega tržišča Iskali za vsak primer posebej krivca, bi storili napako, Če bi jo pripisali samo enemu podjetju, samo prizadeti občini aH zadrugi. Pri vseh včasih nerazumljivih protislovjih (»Arrigon!« z Izole prodaja marmelado v pločevinastih dozah gro-sistu v Ljubljano, le-ta pa za maržo. In ponovni prevoz draie detajlistu v Kopru; polni kamioni vozijo iz našega okraja blago po vsej Jugoslaviji, vračajo se dostikrat prazni, namesto da bi priStedili naši trgovski mreži izdatne stroške za prevoz blaga, ki bi ga lahko nazaj grede pripeljali z istimi kamioni, ki se sicer vračajo prazni Itd.), pri vseh takšnih pomanjkljivostih,
(Nadaljevanje na 2, strani)
-Na dnevnem redu zasedanja Glavne skupščine OZN 70 točk

II
Za nami je deset dni dela Glavne skupščine OZN. Prvi teden je minil v glavnem v določanju dnevnega reda, ki obsega nad 70 točk. Večino točk so sprejeli na dnevni red brez razprave, nekatere pa so sprožile širšo debato. To velja predvsem za vprašanje Cipra in Alžlra. Vzlic odporu Anglije in Francije so ti vprašanji vključili v dnevni red.
Najbolj kočljiva tema prvega tedna je bilo vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN. Indijska delegacija je zahtevala, naj pride to vprašanje na dnevni red kot posebna točka. Kot prejšnja leta je tudi letos ameriška delegacija zavrnila predlog, da bi o tem vprašanju razpravljali v OZN. Pri glasovanju pa ameriški predlog ni dobil potrebne, dvotretjinske večine, kar dokazuje, da je začel prevladovati v OZN duh treznejšega presojanja mednarodnih vprašanj, Vprašanje LR Kitajske bodo po-aovno obravnavali v političnem odboru Glavne skupščine.
čeprav sta se Madžarska in Sovjetska zveza odločno uprli, da bi Združeni narodi razpravljali o zadnjih dogodkih na Madžarskem, je prišlo to vprašanje zaradi zahteve večine delegacij na dnevni red. Zadevni resoluciji sta predložili Kuba in Indija. Kubanska re-
No? sovjetski razorožitvam načrt
Sovjetska vlada je izdelala nov predlog o razorožitvi. V dveh letih naj bi zmanjšali število oboroženih sil SZ, ZDA in Kitajske na milijon do poldrugi milijon mož, Anglije in Francije na 650 tisoč, drugih držav pa na 150 do 200 tisoč. Razen tega naj bi v dveh letih prepovedali atomsko in vodikovo orožje, poskuse s tem orožjem pa naj bi opustili takoj. Razorožitev naj bi kontrolirala posebna mednarodna komisija s širokimi pravicami.
Najnovejši sovjetski predlog o razorožitvi so v svetu sprejeli različno. Zahodne delegacije v OZN v glavnem menijo, da je predlog propagandnega značaja, čeprav pripominjajo, da ga je kljub temu treba skrbno proučiti. Vsekakor bo o tem predlogu govora tudi na zasedanju glavne skupščine OZN, ki ima na dnevnem redu tudi vprašanje razorožitve.
V sedanjem napetem mednarodnem položaju predstavlja sovjetski razorožitveni predlog konstruktivno pobudo, da bi se ta napetost zmanjšala. Z napredkom na »razo-rožitvenem področju«: bi namreč prav gotovo zmanjšali nezaupanje med državami, hkrati pa odprli pot tudi za reševanje drugih perečih vprašanj.
»Za zdravo sadje in zelenjavo, za dobro vino in močne gozdove«
Pod tem geslom je bil minuli četrtek v Kopru sestanek med italijanskimi in jugoslovanskimi strokovnjaki Službe za varstvo rastlin. Na sestanku sta sodelovala predstavnika Italije z obmejnega področja Trsta in Gorice, z jugoslovanske strani pa predstavniki te službe iz . Beograda, Ljubljane, Kranja, Gorice in Kopra. Naš okraj je zastopala ing. Angelina Gaberčeva.
Na sestanku so se pogovorili o redni izmenjavi izkušenj na pod-.lagi mesečnih poročil o pojavih in zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev v obmejnih krajih.
Sestanek je potekel v izredno prijateljskem vzdušju. Redno sodelovanjem na tem področju bo imelo prav gotovo velike koristi za obe strani.
Zaključena je označitev meje od morja do Goliča
Predstavniki jugoslovanske in italijanske delegacije, ki so na osnovi londonskega sporazuma označevali mejo med Jugoslavijo in Italijo na odseku od morja do Goliča, so te dni izročili obmejnim organom obeh držav odsek od Socerba do Goliča in s tem zaključili delo. Mejo so zaznamovali z belimi kamni in z večjimi izklesanimi stebri.
solucija predlaga, naj se sovjetske čete umaknejo iz Madžarske, tja pa naj pridejo opazovalci OZN. I-Ikrati govori ta resolucija, da mora OZN preprečiti »dcportacije« Madžarov v Sovjetsko zvezo. Indijska resolucija pa govori le o opazovalcih OZN, ki naj pridejo na Madžarsko.
V	razpravi o teh resolucijah je govoril tudi jugoslovanski delegat Mladen Ivekovič. Med drugim je poudaril, da je Madžarski tretia pomagati, ne pa s sumljivimi akcijami. škodovati njej in OZN. Dejal je, da bo glasoval proti kubanski resoluciji, ker sta madžarski in sovjetski predstavnik uradno zanikala vesti, češ da so začeli madžarske državljane s silo odseljevati. Jugoslovanska delegacija nima nobenih razlogov, da ne bi verjela tem izjavam, kajti govorice •o deportacijah Madžarov so nepreverjene. Dr. Ivekovič je za tem dejal, da je treba storiti vse, da bi čimprej dosegli glavna cilja, zaradi katerih se je madžarski narod dvignil, to sta demokratizacija političnega življenja v deželi in okrepitev madžarske neodvisnosti. Menimo — je poudaril Ivekovič — da je nedopustno uporabljati tragične dogodke na Madžarskem za namene, ki po svojem bistvu in nagibih nasprotujejo koristim miru in samega madžarskega naroda.
V	splošni debati v Glavni skupščini so ponovno obsodili tudi an-glo-francoski napad na Egipt. Med govorniki sta bila tudi ameriški in iraški delegat, ki sta zahtevala takojšen umik napadalcev z egiptovskega ozemlja.
V Londonu so sporočili, da je britanski ministrski predsednik Eden zbolel zaradi preutrujenosti in da bo moral po zdravniškem nasvetu ostati nekaj časa v postelji. Zamenjal ga bo minister Butler.
Vest o Edenovi bolezni je zelo presenetila svetovno javnost, saj je konservativni tisk ves čas sueške krize poudarjal, da Eden odlično prenaša hude fizične in intelektualne napore. Zato ni prav nič čudnega, da so številni politični opazovalci označili Edenovô bolezen za »diplomatsko bolezen«. V prid te trditve gre predvsem okolnost; da je Eden zbolel prav takrat, ko bi moral poročati v Spodnji zbornici o položaju na Bližnjem vzhodu. Glede tega vprašanja pa so mu v zbornici izročili deset interpelacij. Ena izmed njih zahteva jasno izjavo o »prepustitvi odgovornosti anglo-franco-skih sil varnostnim silam OZN v Egiptu«, to se pravi o umiku agresorskih čet iz Egipta. Nekateri politični opazovalci menijo, da je hotel Eden pridobiti na času, kajti prav te dni si britanski zunanji minister Lloyd prizadeva, da bi v Washingtonu dosegel »večje razumevanje« ZDA za britansko-francosko agresijo. Prvi njegovi poskusi v tem smislu so se končali povsem brezuspešno.
Na svoj način je zbolel tudi francoski ministrski predsednik Mollet. Ta bolezen sicer ni fizičnega značaja, zato pa je pognala tem globje moralne korenine. Spričo Molletove pustolovske politike so se začele resno majati vrste francoskih socialistov. Marsikateri med njimi zahtevajo obračun, čeprav se Mollet na vse načine prizadeva, da bi jim z ogorčenostjo nad sovjetsko intervencijo na Madžarskem zaprl usta. Dolgoletna članica Socialistične stranke Andrée Vienoi je takole povedala: »Tragedija socialističnih borcev je v tem, da ne morejo in da niso sposobni ničesar več storiti, da bi popravili napake, ki jih je nakopičilo vodstvo«. Številni drugi socialisti zahtevajo sklicanje izrednega kongresa stranke, na katerem bi »rešili partijo pred sramoto«. Spričo neuspeha v Egiptu grozijo zdaj Franciji tudi hude gospodarske posledice in francoski socialisti zahtevajo tudi glede tega od Molleta obračun.
PETRQL.EJSKA KRIZA
Francoska vlada je sporočila, da petrolejske rezerve zadoščajo le še za prihodnje 3 mesece. Zato bodo omejili uporabo nafte s sistemom kuponov in z omejenim dodeljevanjem petroleja zasebnim razde-Ijevalcem nasploh.
To vprašanje pa je pereče tudi v nekaterih drugih zahodnoevropskih državah, zlasti v Veliki Britaniji, Zahodni Nemčiji In Nizozemski, kjer so z raznimi ukrepi morali omejiti uporabo petroleja. O petrolejski krizi poročajo tudi iz Turčije in Izraela.
NEHRU V WASHINGTON
Predsednik indijske vlade Nehru se je odzval povabilu predsednika ZDA Eisenhower j a in se bo mudil v ZDA od 16. do 20. decembra. Potem bo obiskal še Kanado, kjer se bo mudil dva dni.
Indijski politični opazovalci pripisujejo Nehrujevemu obisku v ZDA poseben pomen glede na sedanji mednarodni položaj. Verjetno bodo v ospredju razgovorov dogodki na Bližnjem vzhodu in vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN. Nehru bo namreč odšel na pot po razgovorih s kitajskim ministrskim predsednikom Ču En Lajem v New Delhiju.
Med zunanje politično razpravo v indijskem parlamentu so nekateri poslanci predlagali, naj Nehru v ZDA posreduje tudi za »boljše razumevanje med ZDA in SZ«.
(Na dal J c van J c s 1. strani)
ki smo jih samo nekaj navedli, in ki sknpaj vse te dejansko občutno znižujejo standard našim delovnim ljudem, je vselej po več krivcev hkrati: krivi so delavski sveti, upravni odbori in vodstva naših proizvodnih in trgovskih podjetij, ki preveč mislijo na dobiček, na »rentabilni« izvoz Itd., premalo pa na potrošnika; krive so naša trgovska, gostinska in obrtniška zbornica, ki doslej Se niso našla svojega pravega mesta v perspektivi, da bi morala predvsem usmerjati delo svojih včlanjenih enot na takšno zadovoljevanje potreb potrošnikov, da bi le-tem ob čim ntijl lastni režiji in dobičku čim ceneje nudila kar največjo izbiro tudi »nerentabilnega« blaga in uslug; krive so naše komune v vseh primerih, kjer niso pokazale prvenstvene skrbi za čim cenejšc oskrbovanje potrošnikov; končno pa so krivi sami potrošniki, ki se ne poslužujejo vseh možnosU, ki jim jih daje naša socialistična zakonodaja s tem, da lahko vsak čas sami odločilno intervenirajo prek svojih potrošniških svetov v smeri cenenega oskrbovanja s prehranbenimi in dragimi po-troSnimi artikli.
Spričo takšnih in podobnih ugotovitev je nedavno sekretariat OK ZK8 Koper znova precej konkretno priporočil ustreznim organom ljudske oblasti, naših podjetij in zadrug, naj čimprej store res učinkovite korake za odstranjevanje takšnih ugotovljenih pomanjkljivosti, ki na svoji strani parallzl-rajo napore za dvig obče življenjske ravni. Tudi predsedstvo OLO Koper je v zadnjih dneh e pomočjo svojega aparata podvzelo vrsto konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja glede vseh vprašanj standarda: pospešeno pripravljajo razne analize cen posamenzim artiklom v primerjavi s stanjem v našem in drugih okrajih; pripravljajo podobno primerjalno analizo plač po posameznih vejah gospodarstva; imajo usmerjevalne sestanke s predstavniki občinskih ljudskih odborov, zbornic, predstavniki naših uvozno-izvoznih podjetij itd.
Omenjene intervencije okrajnih političnih ln oblastvenih forumov v zadeve naše trgovske, produkcijske, zadružne, gostinske in obrtniške mreže prek ustreznih občinskih političnih in oblastvenih forumov pa bodo v korist našega potrošnika toliko bolj uspešne, v kolikor bodo še tisti soodločilni činitelji, ki tega doslej niso s potrebno politično globino doumeli, končno vendarle v interesu hitrejšega in učinkovitejšega dviga občega življenjskega standarda naših delovnih ljudi začeli bolj resno in bolj odgovorno upoštevati pred dvcml leti tudi njim izrečeni Titov apel, po katerem so poklicani prav vsi državljani, naj dejansko pomagajo graditi lepše življenje našim delovnim
ljudem.
Stane Skrabar
V ponedeljek so v Moskvi podpisali skupno sovjetsko-poljsko deklaracijo o nadaljnjih odnosih med obema deželama in partijama. Dan nato je poljski Sejem to deklaracijo soglasno osvojil.
Poljaki niso šli z lahkim srcem v Moskvo. Preteklost sovjetsko-poljskih odnosov ni bila najbolj rožnato pobarvana in Gomulka in tovariši so dobro vedeli, da gre zdaj »za biti ali ne biti«. Ko se je Gomulka vrnil iz Moskve v Varšavo, so ga navdušene množice na rokah odnesle v avto. To je bil dokaz, da je njegova misija v Moskvi uspela in da so podpisali dokončni prelom z dosedanjo prakso sovjetsko-poljskih odnosov.
Katere so glavne značilnosti moskovske deklaracije? Predvsem — nadaljnji razvoj poljsko-sovjet-skih stikov bo temeljil na lenini-stičnih načelih enakopravnosti, spoštovanja teritorialne nedotakljivosti, narodne neodvisnosti in
suverenosti, kakor tudi nevmeša-vanja v notranje zadeve. To pa so načela, za katera je manifestiralo poljsko ljudstvo v kritičnih oktobrskih dneh, ko je izvolilo Go-mulko, da bi jih branil in uveljavil. Zdaj se je začelo novo poglavje v zgodovini dveh socialističnih dežel. Moskovski razgovori so pokazali, da se s stalinističnimi metodami ne more graditi odnosov med socialističnimi državami in da so prav te metode v preteklosti negativno vplivale na polj-sko-sovjetske stike in privedle do mnogih napak tudi v odnosih med drugimi socialističnimi državami. Pomen moskovske deklaracije, v kateri so postavili odnose med dvema socialističnima državama na nove temelje, presega zato meje dveh držav, saj ima od takih deklaracij korist celokupno delavsko gibanje.
Skupna soVjetsko-poljska izjava govori o podobnih pogledih dveh dežel na razna mednarodna vpra-
NAMESTO NAŠEGA TEDENSKEGA ZUNANJEPOLITIČNEGA KOMENTARJA:
Zbrana Stalinova dela ZADNJE POGLAVJE
šanja, zlasti glede napada na Egipt in glede sprejema LR Kitajske v OZN, predvsem pa je govora o gospodarskih stikih med obema deželama. Sovjetska zveza je črtala poljske dolgove, ki so znašali nad dve milijardi rubljev. To je kompenzacija za poljski premog, ki ga je Poljska dobavljala ZSSR od leta 1946 do 1954 na podlagi sporazuma iz leta 1945. Vlada SZ bo dobavila Poljski prihodnje leto 1,4 milijone ton žita, hkrati pa ji je odobrila dolgoročno posojilo 700 milijonov rubljev za plačilo proizvodov, ki jih dobavlja Sovjetska zveza Poljski na podlagi doseženih sporazumov.
Zadovoljivo so rešili tudi zelo delikatno vprašanje razmestitve sovjetskih čet na Poljskem. Obe delegaciji sta se sporazumeli, da je bivanje' sovjetskih čet na Poljskem spričo sedanjega mednarodnega položaja upravičeno. V kolikor se bo ta položaj spreminjal, pa se bosta vladi posvetovali o nadaljnji razmestitvi sovjetskih čet na Poljskem, o njih številu in sestavi. V deklaraciji so poudarili, da začasno bivanje sovjetskih čet v ničemer ne sme okrniti poljske suverenosti in ne more privesti do njih vmešavanja v poljske notranje zadeve.
Ob zaključku govori deklaracija še o repatriaciji Poljakov iz SZ ter o informacijskem in kulturnem sodelovanju.
OBISK GRŠKIH DRŽAVNIKOV
V	Beograd bo 4. decembra prispel na uradni obisk predsednik grške vlade Konstantin Karaman-lis v spremstvu zunanjega ministra Evangelosa Averoffa in drugih grških funkcionarjev. Grška vladna delegacija se bo mudila v Jugoslaviji pet ali šest dni. Sestala se bo z jugoslovanskimi državnimi in političnimi predstavniki ter se z njimi razgovarjala o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Predsednika grške vlade je povabil na obisk presednik republike Josip Broz-Tito.
ENOTE OZN V EGIPTU
Poveljnik mednarodnih sil OZN na Srednjem vzhodu general Burns je izjavil, da bodo varnostne sile OZN v Egiptu štele 4000 vojakov, ki so jih dodelile razne države. Po njegovem mnenju to število povsem zadošča, čeprav ga bo moč pozneje povečati. V Egiptu je zdaj 650 vojakov iz Kolumbije, Danske, Norveške in Jugoslavije. Večje število pa jih je na poti v sprejemni center v Neapelj, ali pa naravnost v Egipt.
V	sredo so prispele prve enote OZN v Port Sald po predhodnem sporazumu z Veliko Britanijo in Francijo,
Iz dela naših nadzornih organov
iifc; : -M
V zadnjem času se večkrat zgodi, da je prodajalna ali gostinski obrat zaprt, na vratih pa je obvestilo o začasnem prenehanju ' poslovanja' po nalogu sanitarne ali tržne inšpekcije zaradi, ureditve poslovnih prostorov. Komisije obeh inšpekcij, ki sistematično, pregledujejo lokale ugotavljajo . nečistočo poslovnih prostorov in skladišč, ki so potrebni beljenja . in rednega čiščenja; prodajalne mize so zamazane; po policah in na tleh je polno odpadkov; blago v skladiščih ni sortirano po izvoru; konservirano blago je brez potrebne dokumentacije o registraciji, dnevu izdelave • in trajanju kakovosti; osebje nima pred-
i!
ŠESTURNI DELAVNIK SO UVEDLI V RUDNIKIH premoga v Du-bravici in Donji Stubici v Hrvatski. Izkop premoga sc jc s tem povečal v Dubr^vici za 33"/o, učinek na posameznega delavca na za I -S °.'o. Z uvedbo štirih izmen pri delu so zaposlili vse razpoložljive rudarje v okolici. Ta način dela bodo uvedli tudi v drugih rudnikih Hrvatskega Zagorja.
IZVEN PLANA 30D0 NAKOPALI 130.000 TON premoga v 45 dncli v rudniku-Kreka v LR Bosni in I-Icrcegovini. Do konca leta bodo delali tudi ob nedeljah in državnih praznikih in stremeli za povečanjem redne proizvodnje. Materam padlih borccv, ki živijo v Sarajevu, bodo poklonili 400 ton premoga.
NOVA TOVARNA LAHKIH KOVIN »BORIS KIDRIČ« v Sibeniku bo začela obratovati na Dan republike. Letno bo izdelala več tisoč ton surovih aluminijevih blokov in okrog IG tisoč ton valjanih izdelkov1 pločevine raznih debelin,. trake in žice, profile, cevi, folije, štanjol in vrsto drugih polizdelkov iz aluminija za potrebe industrije, gradbeništva in široke potrošnje. V sestavu. tovarne, ki je ena največjih v državi, je 23 tovarniških objektov. Dvorana va-Jjarne je dolga nad 300 metrov. Ta tovarna ima najsodobneje urejen kemični laboratorij v Jugoslaviji.
5.000 TRAKTORJEV JE 7™. IZDELALA Industrija motorjev v
Rakovici. Vzporeuiio z u^.viijnjo prpizvodnjo traktorjev .tipa ;>Za-drugar« bo tovarna začela v kratkem v sodelovanju z drugimi domačimi podjetji serijsko izdelovati Dieslove motorje. Perspektivni plan, ki so ga že sprejeli, predvideva, da bodo prihodnje leto izdelali 14.000 Dieslovih motorjev.
NAJVEČJO JUGOSLOVANSKO KALORIČNO ELEKTRARNO, ki
so jo zgradili v Šoštanju, bodo slavnostno odprli ob Dnevu republike. Med poskusnim obratovanjem je . elektrarna proizvedla nad 10G milijonov kilovatnih ur električne energije.
LETA 1057 BOMO UVOZILI KMETIJSKE STROJE v vrednosti nad 15 milijard dinarjev. Po predlogu komisije za mehanizacijo pri Zvezi kmetijsko-gozdarskih zbornic Jugoslavije je predvidenih 5,8 milijarde dinarjev za nabavo
V našem lesnem in gozdnem gospodarstvu obstojajo izredno pereča nesorazmerja med porabo lesa in zmogljivostjo gozdov. Potrebe našega trga, naše lesne iñdustrije-so vedno večje, močno izčrpanje gozdov pa zahteva, da gozdovi nekoliko počijejo, se zmanjša posek, pridobi na lesni glavnici in s tem ■ zveča prirastek gozdov*
Čeravno je FLR Jugoslavija z ozirom na hektarsko lesno zalogo-na petem mestu v Evropi', se tudi • že pri nas pojavlja pomanjkanje lesa.' V ostalih evropskih državah pa je pomanjkanje lesa še večje. To je navedlo te države predvsem Italijo in Francijo, da so začele že takoj po I. svetovni vojni gojiti hitrorastoče vrste in to topole. Tudi v Nemčiji se gojitvi topola posveča vedno večja pozornost.
Jugoslavija se zadnja leta s hitrimi koraki uvršča med te države, čeprav lesna zaloga pri nos ni tako kritična kot v inozemstvu. Toda spoznanje, da bo treba sečnjo postopoma omejiti in jo vskladiti z gozdnim ^prirastkom je tudi nas uvrstila med evropske' države, ki 30 začele široko gojiti topole.
Kako tudi ne! Topoli priraščajo
pisane delovne obleke; med prodajalci so taki, ki niso zdravniško pregledani, kot to zahtevajo predpisi itd, Take in podobne ugotovitve se vrstijo v zapisnikih komisij in v njiliovih odločbah. Ali so torej rps vedno potrebna večja finančna sredstva za primerno hi-gienično ureditev lokala? Mnenje, da je treba- za odstranitev-- vseh omenjenih, pomanjkljivosti denar, brez .katerega se no da skoraj nič izboljšati, .negativno vpliva na od-.krivanje esebnih vzrplcov, ki so mnogokrat krivi, da tudi tisto kar' bi se dalo storiti in izboljšati z malimi stroški in z nekaj dobre v.olje, ni storjeno.
opreme za melioracijska dela in okrog 5 milijard dinarjev za uvoz traktorjev.
KREDITE ZA REKONSTRUKCIJO TOVARN 'jc Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino odobrila zagrebškim tovarnam »Fra-njo Gor j up«, »Prvomajski, in »Elki«. Banka proučuje investicijske kredite podjetij, v katerih bi lahko z malimi investicijskimi sredstvi precej povečali proizvodnjo.
LITOSTROJ V LJUBLJANI BO ZA INDIJO IZDELAL 225-tonski električni mostni tekalni žerjav s pomožnim dvigom 25 ton v vrednosti 00 milijonov deviznih dinarjev. Žerjav, je naročila indijska državna družba Damodar Valley Corporation za centralo Panchet Hill. Naročilo .ie tembolj porvmb-no, ker je Litostroj zmagal v konkurenci 17 ponuunii-...., med katerimi so bili nekateri celo cenejši, kot na primer češki, vendar pa se je indijska družba odločila za naš izdelek, ker je Litostroj znan po kakovostnih proizvodih,
SUŠILNICA LIGNITA V VREO-Clll bo prihodnje leto zmlela, oprala in osušila 300,000 ton lignita s 4.000 kalorijami. S sušenjem bo pridobil kolubarski lignit dvakrat večjo kalorično vrednost od dosedanje. Oplemeniteni lignit je po kakovosti enak rjavemu premogu srednje kalorične vrednosti in je zlasti, primeren za široko potrošnjo. Z odpadki pa bodo kurili eno izmed največjih bodočih jugoslovanskih kaloričnih central »Kolubaro«, ki bo letno dobavila 385 milijonov kilovatnih ur električne energije. To je toliko, kolikor znaša skupna letna proizvodnja vseh elektrarn v Srbiji, predvidena za leto 1957.
LADIJSKE DIESLOVE MOTORJE BO ZAČELA SERIJSKO IZDELOVATI ladjedelnica »Uljanik« v Pulju, ki bo prihodnji mesec proslavljala 100-letnico ustanovitve. Prvi Dieslov motor s 3.000 KS, ki ga jc ladjedelnica izdelala po licenci firme »Burmeister Wien«, bo največji doma izdelan motor te vrste in ga bodo vgradili v tovorno ladjo »Uljanik«, ki jo gradijo za Jugoslovansko linijsko plovbo. Po licenci neke danske tvrdke pa bo ladjedelnica začela v kratkem z izdelavo motorja z 10.000 KS za pogon 19.500-tonskc tovorne ladje.
pet do sedemkrat hitreje kot ostale vrste gozdnega drevja. Topolovi nasadi nam dajejo na leto povprečen prirast 20 m3 na ha, pravilno negovani drevoredni nasadi pa do 35 m3 na km dolžine. Torej če primerjamo povprečen prirast jelke in smreke 4 m3 na ha letno, nam topoli v istem času dajejo mnogo večje zaloge lesa, katerega gospodarska koristnost je ogromna spričo dejstva, da inhko smrekov les uspešno nadomesti le topolovina.
Topolo\ les . je univerzalen. Industrija celuloze v Sloveniji krije več kot eno petino vseh svojih potreb celuloznega lesa s topolo-vino. Ob obratovanju tovarne roto-papirja v Krškem pa so se potrebe po celuloznem lesu »še povečale. Predvideva se, dq bodo že v letu 19G0 tovarne celuloznega papirja, porabile že čez 100,000 m3 topolo-vega lesa.
Topolov les debeline iznad 4 cm premera se uporablja nadalje poleg celulozne še v industriji vlaken. Vedno večjega pomena je v industriji lesne volne. Nadalje se uporablja za embalažo, coklje, proteze, stavbni les, rezan les za mizarsko obdelavo, v industriji igrač,
Res je, da so naši lokali zastareli, da je inventar izrabljen* .da so -lokacije neprimerne in da tudi higienične razmero bližnje "okolice in komunalne naorave niso takšne, kol bi morale biti. Za ureditev tega so res potrebna večja denarna sredstva, to pa ne sme biti vzrok, da pozabimo na čistočo.
Na nedavnem sestanku predstavnikov Občinskega ljudskega, odbora Koper, sanitarne inšpekcije. Trgovinske in Gostinske zbornice, ter predstavnikov gostinsko-trgov-skih podjetij , z živili, so se pogovorili o vseh teh problemih. Omenili so, da je treba prav tako ali šc bolj kot lokalom posvetiti več skrbi ljudem, ki delajo v teh lokalih. Prodajalce v trgovinah z živili moramo nenehno vzgajati in pri njih gojiti čut za čistočo in red v poslovnih prostorih. To pa je težka naloga, lahko rečemo bolj naporna in dolgotrajna, kot zagotoviti finančna sredstva za preureditev lokalov. Potrebno je sodelovanje zlasti strokovnih združenj, množičnih organizacij in potrošniških svetov, da bomo s prevzgo-jitvijo ljudi odpravili zaostalost v pogledu splošnih načel higiene in čistoče in jim . vcepili čut za pravilno ravnanje z živili.
Komisije sanitarne in tržne inšpekcije, ki so dolžne skrbeti za zdravje ljudstva, bodo v bodoče še poostrile nadzor. Tam, kjer.je po-
Polaganje kablov po koprskih ulicah, ki smo mu bili priče letošnje poletje, je bilo le del priprav za avtomatizacijo telefonskega prometa na Koprskem. Največ težav je okrog preureditve stavb za namestitev avtomatičnih telefonskih central. Le v Izoli imajo primerne prostore, v drugih mestih ob obali pa so potrebna večja gradbena dela.
V Kopru so načrti za preureditev bivših zaporov nasproti Okrajnega muzeja že odobreni in so tik pred licitacijo. V Portorožu bodo zgradili nasproti sedanjih poštnih uradov enonadstrepno poštno poslopje, kjer bodo namestili novo avtomatično' telefonsko centralo, V Piranu pa pravkar zaključujejo z obnovitvenimi deli na stavbi, ki je namenjena poštni službi.
Vsa. navedena gradbena dela bodo veljala okrog 110 milijonov dinarjev, še enkrat toliko pa bodo porabili za nabavo opreme s telefonskimi centralami vred. Le-to so naročili v tovarni »Iskra« v Kranju, ki bo takoj začela z montažo, čim bodo urejeni prostori.
Vsa dela nadzoruje direkcija PTT iz Ljubljane. Zaključena bodo naj-
držajih za orodje, zamašite za sode. V inozemstvu pa že delaj o poizkuse, da s topolom nadomeste tudi telefonsko telegrafske drogove, 'Nadalje tovarne "vžigSlic pri nas potrošijo že sedaj čez 10.000 m3 lesa topole. Nadalje se uporablja tudi v industriji košar, vezanih plošč, industriji furnirja itd. itd
Vsestranska uporabnost in hitra rast topolov je v mnogih pokrajinah v inozemstvu (evropskih in prekomorskih držav) pridobila pre-vladajoči položaj med ostalim drevjem. Po ugodnih posledicah varstva proti "vetru, "pravilnega urejanja vodnega režima je zase-jevanje s topoli tudi uspešno varstvo pokrajine. Topole se je začelo gojiti povsod kjer imajo za to le količkaj dobre pogoje za gojitev Topol najbolj uspeva ob tekoči vodi, na globokih, rahlih in svež.ih tleh. Topoli imajo radi dolgo leto za rast, in sicer toplo pomlad z ranim listanjem ter pozno zimo. Z nadmorsko višino pojema njihova donosnost. Vendar uspevajo na dovolj toplih in vlažnih krajih še do 500—800 m nadmorske višine. Za veter topoli večinoma niso občutljivi. Zgrešeno je mišljenje, da to-
Ivebno le košček mila in vode ali nekaj apna ter osebni čut za čistočo, rvs ni primerna popustljivost, n.-. : volna: potrebni . ,so najstrožji uluepi proti podjetju, kot tudi proti posameznim poslovodjem in prodajalcem.
Ni pa dovolj, da skrbimo samo za red v prodajalnah, treba je tudi paziti na čistočo po naših ulicah. Zo večkrat se je govorilo, da bo Koper dobil koše za odpadke. Pristojni organi se namestitve košev otepajo, češ, da bi za njihovo nabavo potrebovali nad 2 milijona dinarjev (?!). Človeka res zanima, kakšne luksuzne koše za odpadke si zamišljajo, če računamo., da bi jilj v Kopru potrebovali največ sto in bi vsak veljal 20.000 dinarjev! Kaže, da tudi občinski komunalni zavod ne jemlje preveč resno nujnosti izboljšanja higienskega stanja v mestu. Iz odpadnega materiala tovarn.za predelavo pločevine bi lahko napravili koše, ki bi bili razmeroma zelo poceni.
V razpravi o higienski ureditvi mesta so se dotaknili tudi perečega vprašanja ureditve javnih stranišč. Sedanji dve sla skrajno zanemarjeni in legli nalezljivih, bolezni.
Brez odlašanja bo treba odstraniti te pomanjkljivosti s sodelovanjem vseh prebivalcev in naših množičnih organizacij. Koper mora dobiti lepšo zunanjo podobo.
brž prihodnje leto ob tem času. Zaradi obsežnosti potrebnih del bosta najprej dobila avtomatični telefonski centrali Piran in Izola, kasneje pa še Koper, Portorož, Škofije in Sečovlje.
Z avtomatizacijo se ne bo samo izboljšal in olajšal telefonski. promet-med navedenimi kraji, temveč se bo lahko povečalo sedanje število telefonskih naročnikov. Tako bo imel Koper 600 številk (sedaj jih ima okrog. 200), Izola in Piran jih bosta imela po 200, Portorož 100, Škofije"30 in Sečovlje 10. Skupno torej 1.140 telefonskih številk v obmorskih krajih.
V zaključnem obdobju izgradnje, ki bo predvidoma leta 1958 ali nekaj kasneje, ker to zavisi od razpoložljivih finančnih sredstev, pa predvidevajo urediti avtomatično telefonsko povezavo vseh teh krajev z Ljubljano in preko nje z Gorenjsko po UKW sistemu.
Uresničitev vseh teh načrtov bo nedvomno mnogo pripomogla k izboljšanju gospodarskega, političnega, kulturnega in vsega drugega dogajanja ob slovenski obali.
F. M.
Dveletni topol ,ie že celo drevo. V desetih letih doseže četrt metra v premeru in ima precej nad kubični meter lesa.
poli dobro rastejo v močvirjih. Stalna močvirnata zemljišča, nadalje zemljišča s težko sivo glinasto zemljo niso primerna za njih gojitev. Nadalje tudi slabo uspeva v kotlinah z ranim ali poznim mrazom,	(Konec prihodnjič)
Naš tedenski gospodarski komentar
Prihodnje leto - trikrat večja' proizvodnja ko! pred vojno!
Kot jc znano iz dnevnih poročil, jc bila za 2fi. I. m. sklicani Zvezna : ljudska skupščina. Na zasedanju obeh ! domov naj bi proučita temeljna vpra-j sanja naše gospodarske politike glede na družbeni plan za leto 1057. I Skupšči na naj bi s posebno resolu-I cljo sprejela smernice za ureditev , temeljnih vprašanj piana za prihotl-I nje leto in naj bi dala sc preti ob-j ravnavo osnutka tega plana v skup.-; ščirii Zveznemu izvršnemu svetu jasne smernice ne le za leto 1057, j temveč tudi zri daljše razdobje. | Vprašanja našega perspektivnega i plana so jasna in se tičejo kmetij-! stva, prometa, investicij, proračunske politike, socialnega zavarovanja, ko-i mun.ilne in stanovanjske politike, delovne storilnosti in vsega drugega, kar neposredno zadeva življenjski standard.
Za prihodnje leto pa so pred nami konkretnejša vprašanja, ki zahtevajo ! hitre rešitve, da bi se perspektivni i Plan lahko razvijal pravilno in v začrtani smeri.
i
| Vsi dosedanji podatki kažejo, da ; bomo ilo konca leta — čeprav s tc-j žavami in motnjami — dosegli pred-| videni porast industrijske proizvod-j nje v višini 10V> nad lansko. Težave j so bile zlasti v prvih mesecih letoš-j njega leta. V celoti je to vsekakor uspeh, ki bi bil precej večji, če ne | bi bilo težav in ovir, o katerih pa tu I ne bi govorili.
j Slabše je v pogledu izpolnitve pla-| na glede na njegovo strukturo. V tem pogledu moramo zabeležiti raz-. like v primerjavi s predvidevanji, i saj bo proizvodnja investicijskih j sredstev precej višja, kot je bilo predvideno. Nasprotno pa ne bomo | dosegli predvidene proizvodnje pred-t metov za osebno rabo ¡11 potrošnjo, j S tem tudi ne bomo v celoti dosegli tistega napredka na poli k povečani proizvodnji blaga za široko potroš-1 njo, kot je bilo predvideno.
Za prihodnje leto gradi novi družbeni plan svoje osnove na letošnjih uspehih in na zahtevah gospodarstva. Kajti Isjjub temu, da nismo do-,s9Sli v celoti predvidenih uspehov, ne moremo govoriti o kakem neuspehu, ker so bile določene težave s surovinami in s prodajo blaga, kar je zaviralo proizvodnjo. Tudi ni bila. preorlentaci.ja proizvodnje povsod lahko izvedljiva in je ni bilo moti izvesti dovolj hitro. Vsekakor pa so bile kljub težavam ustvarjene dovolj močne osnove za nadaljnji razvoj gospodarstva, Zato ne more bili pretirano povečanje proizvodnje, ki ga predvideva osnutek novega družbenega plana in ki naj bi doseglo 15'/.. Tako povečanje naj bi dosegli predvsem s povečanim in popolnim izkoriščanjem zmogljivosti naše industrije, ne da bi torej polagali težišče na nove tovarne in sploh na nove-gradnje industrijskih obratov. Seveda bomo šli tudi v tem pogledu korak naprej z dokončanjem številnih industrijskih obratov, ki jih sedaj še gradimo. Zlasti velja to za proizvodnjo elektrike, saj bo začelo na novo v I. 1957 obratovati 12 agregatov. • Na ta način bomo dosegli v elektrogospodarstvu prihodnje leto 30»/. porasta, kar bo največ izmed vseh gospodarskih panog. Tej slede predelava nafte in črna metalurgija z 28'/i porasta proizvodnje, proizvodnja in predelava premoga pa z 13'/.. Razen novih kapacitet v proizvodnji elektrike bi omenili velik pomen nove tovarne »Jugovislcozc« v tekstilni industriji, ki bo proizvajala 7,5 tisoč ton viskoznih vlaken.
Poseben problem predstavljajo tudi v bodoče vprašanja dviga storilnosti preskrbe s surovinami, vprašanje prodaje proizvodov doma in v tujini in Se druga, med njimi vprašanje, o katerem je bilo na tem mestu že govora in ki se tiče povečanja kupce moči prebivalstva. Kakor je težko ločiti eno gospodarsko vprašanje od. drugega, je vsekakor za večino slednje najbolj pereče In vsakdo po napovedih in pisanju računa na zvišanje prejemkov, o tem je bilo že govorci na raznih forumih, tako da že nihče več ne dvomi v napovedi. S povečano kupno močjo doma bo potrebno namreč zajeti del povečane proizvodnje, za ostalo pa bo treba skrbeti, da bo- Sla v izvoz, ki naj bi se prihodnje leto povišal v primer ja-(Nadaljevanje na 3. strani)
Inž. Marijan Savelj:
Topoli varujejo kmetijske kulture in dajejo obilo lesa
■w
lil
Priprave za avtomatizacijo telefonskega prometa
Družba naj upravlja in usmerja štipendiranje
Rl
rancnDODaDDonoöDoünnnacpcianoanoaannaDDoniiaDtinaaaoiioannöDaDDoooEinacatEi
prmw
Na pobudo okrajnega komiteja LMS Ljubljana se je nedavno zbralo v dijaškem domu Anice Cerne-jeve v Ljubljani nad 120 visoko-šolcev in srednješolcev, ki so doma iz koprskega okraja, študirajo pa v Ljubljani ter prejemajo socialne podpore ali štipendije od podjetij, občinskih LO in OLO v Kopru. Posvetovanja med štipendisti in predstavniki štipendijskih komisij so se udeležili tudi Ivan M a v s e r , predsednik štipendijske komisije pri OLO Koper, Danica Kogoj, načelnica Sveta za pro-sveto in kulturo pri OLO Koper in predstavnik OK LMS Ljubljana.
Razumljivo je, da smo si želeli ob prvem tovrstnem stiku največ povedati o splošnih načelih naše štipendijske politike, ki je dobila svojo trdno oporo v osnutku zakona o štipendiranju in v dosedanjih izkušnjah,
Osnutek zakona o štipendiranju, ki je stopil v veljavo v preteklem letu, je prinesel v sistem štipendiranja mnogo pomembnih novosti, izmed katerih velja na prvem mestu omeniti vlogo štipendijske komisije kot organa družbenega upravljana. S tem smo napravili korak naprej, saj je s formiranjem posebnih komisij zagotovljena pra-vilnejša in objektivnejša delitev družbenih sredstev, na drugi strani pa ostra kontrola nad izpolnjevanjem določenih obveznosti, ki jih prevzemajo štipendlranci s prejemanjem štipendije.
Na omenjenem posvetovanju v Ljubljani so dali študentje polno priznanje delu štipendijske komisije pri OLO v Kopru, saj je že v prvem letu svojega delovanja kljub velikim težavam, s katerimi se je borila, pokazala pri svojem delu veliko resnost in zavzetost, predvsem pa preudarno delitev družbenih sredstev, kar smo doslej, žal, tolikanj pogrešali. V komisiji imajo svojega predstavnika tudi študentje. Da pa bi bilo delo komisije v bodoče še plodnejše, so bili Ie-ti mnenja, naj bi jih v komisiji v bodoče zastopala 2 predstavnika.
Predstavniki Postojnskega študentskega kluba so izrekli na posvetovanju ostro kritiko na račun politike, ki jo vodijo z zvezi s štipendiranjem nekatera podjetja v okraju. Dogaja se, da nekatera izmed teh, čeprav imajo za to vse pogoje, sploh ne razmišljajo o tem, da bi dajala štipendije in si s tem
POSNEMANJA VREDNA ~ PRAKSA ObLO KOPER
Minuli petek so se pri predsedniku ObLO Koper Mirku Jelerčičn spet zbrali predsedniki občinskih svetov. Razpravljali so o delu in nalogah svetov. Sporazumeli so se za stalne seje v tem sestavu. Pokazalo se je namreč, da taka izmenjava izkušenj in pridobivanje napotil za delo družbenih organov pri ljudskem odboru zelo koristi splošnim naporom za uveljavljenje teh organov.
rb
zagotovila strokovni kader. Na drugi strani pa so znani nekateri primeri, ko podjetja na izredno fa-miliaren in neodgovoren način delijo štipendije in mimo osnutka zakona določajo višine zneska.
Prav bi bilo, če bi se Postojnski in Koprsko-sežanski študentski klub v prihodnje resneje zavzela za reševanje problemov štipendiranja in
s svojimi pripombami ter nasveti pomagala, da bi se štipendije čimbolj smotrno razdelile. S tem bi olajšali delo okrajni komisiji za razdelitev štipendij, in prav bi bilo, če bi bili tudi v bodočih komisijah za štipendije pri občinskih-ljudskih odborih zastopniki študen-tov-štipendirancev.
Andrej Mildavčič
Letna konferenca članov Z K v »Gradbeniku« v Izoli
Razen o organizacijskih . in političnih vprašanjih so razpravljali na redni letni konferenci osnovne organizacije ZK tudi o gospodarskem stanju podjetja.
Iz poročila in razprav je bilo videti, da je delo organizacije aktivno, saj je uspešno rešilo celo vrsto vprašanj. Za izvajanje sklepov občinske in okrajne konference ZK so izdelali obsežen program, ki je bil razen ideološke vzgoje, kjer ni bilo vidnejših uspehov, in skrbi za mladino — izveden uspešno.. Seveda je treba pri tem upoštevati slabo stran sezonskega dela.
Na organizacijskem, fizkulturnem in vseh drugih delovnih področjih je dosegla tudi sindikalna podružnica prav lepe uspehe. Viden napredek je bil opazen tudi v razvoju delavskega samoupravljanja, žal pa je opaziti pri nekaterih članih DS oziroma UO premajhno sodelovanje v diskusijah.
Med letom je podjetje znižalo cene svojim storitvam in. izdelkom za okoli 20 odstotkov, s čimer je prihranilo skupnosti po knjigovod-stvenih podatkih nad 30,000.000 din. Iz kolektiva je odpustilo nekatere simulante in delomrzneže, tako da je bilo skupaj s tistimi, "ki So sami odšli h kmetijstvu, število delovne sile zmanjšano za približno 23 odstotkov.
Zlasti živahna pa je bila diskusija o bolezninah, ki so za podjetje veliko breme, saj mora zanje plačevati iz sklada za plače iz dobička letno okrog 2,000.000 dinarjev, kar pomeni, da je treba samo za ta izdatek doseči najmanj osemkrat toliko zaslužka. Pred enakim problemom so prav gotovo tudi .druga podjetja in gre pri tem ne le za krivdo posameznih podjetij (zaradi slabe kontrole, velikega števila simulantov), ampak tudi za pomanjkljive zdravniške preglede in nevsklajenost predpisov o plačevanju prispevkov socialnega zavarovanja.
Globlje razpravljanje se je razvilo še o neenakem položaju podjetja glede na nekatera druga gradbena podjetja, ki so na kakršenkoli način prišla v privilegiran položaj (največ zaradi osebnih zvez!). Dela so dobivala nekatera podjetja brez licitacije, brez vpliva konkurence. Če bi- se vsa podjetja in vsi
Pred skoraj nerešljivimi problemi v Kopru
Težo?e i dimniki in prometom
Svet za splošno upravo ln notranje zadeve je minuli teden na svoji seji razpravljal o številnih vprašanjih iz svoje pristojnosti. Analiziral je svoje dosedanje delo in na podlagi tega sprejel tudi delovni načrt za prihodnje obdobje.
Področje dela tega sveta je zelo obširno. V njegovo pristojnost spada ves upravni aparat, krajevni uradi, javni red in mir, skrb za požarno in prometno varnost, za obratovalni čas gostinskih in trgovskih lokalov; v njegovi pristojnosti so tudi krajevni odbori, skrb za izvedbo vseh volitev, imenovanje ulic in krajev itd.
Za boljše delovanje ima Svet za splošno upravo in notranje zadeve zadeve pri ObLO Koper tri komisije: za varnost pred požari, za prometno varnost in komisijo za
investitorji ravnala po predpisih, bi bile gradbene storitve občutno cenejše, družba pa bi imela večje koristi.
Kolektiv »Gradbenik« v Izoli si bo prizadeval za znižanje cen gradbenih del tudi v prihodnje. Želeti pa je, da bi njegov zgled našel primeren odmev in posnemanje tudi v drugih panogah, kjer te težnje ni bilo doslej, '	-ik
... če bi ObLO Koper čimprej dodelil v prostorih ribarnice lokal za prodajo kruha in peciva piranskemu komunalnemu podjetju »Pekarne in slaščičarne«, ki se zanj zanima, ker se bo z nastopom novega ponudnika blaga na tržišču preskrba s kruhom, pecivom in slaščicami znatno zboljšala. Pri tem bi bila za naše potrošnike »konkurenca* podjetja iz sosednje občine samo blagodejna;
... če bi ObLO Koper dodelil lokal tudi Tovarni mesnih izdelkov iz Postojne, ker bo tudi taka nova trgovina v Kopru vplivala na pocenitev mesnin in mesnih Izdelkov;
... če bi Trgovski dom v Kopru v skrbi za potrebe potrošnikov vsaj še pred nastopom ostrejše burje kot Jo že imamo, posrbel, še za zalogo toplega zimskega perila za naše malčke;
... če bi koprske trgovine z galanterijo in toaletnimi potrebščinami prodajale namesto »žajfe«, lcl jo uvažajo z drugega konca države, raje izdelke iz 17 km oddaljene piranske Tovarne mila (Ex Salvettl);
... če bi lahko kupili starši svojim malčkom Igrače, ki jih Izdeluje Mehanotehnika v Izoli, v koprskih prodajalnah, da jim ne bi bilo treba potovati ponje v Ljubljano;
... če bi se prodajalka v mlekarni v Izoli med postrežbo potrošnikov ne oblizovala prstov in če bi nehali prodajati mleko, ki se pri nepazljivem vlivanju v posode odceja po umazanih steklenicah na kovinski pladcnj;
... če bi uprava kina v Izoli poskrbela za boljšo slovenščino ln točnost prevodov filmskih reklamnih plakatov;
. . . t'E BI TUDI DOPISNIKI IN BRALCI SLOVENSKEGA JADRANA IZ DRUGIH KRAJEV NAŠEGA OKRAJA PREKO TE RUBRIKE DOPRINASALI SVOJ DELEŽ ZA IZBOLJŠANJE PRESKRBE NAŠIH DELOVNIH LJUDI.
DoaEraaDBDDdaBBBaDaanDuacaaaBBOHBBaaBasaanaBBastsacsiaEBasisigoaaDDaaaacaiu
Da bi utemeljili nujnost gornjega apela, naj najprej na kratko osvetlimo ozadje perečega problema.
Slo je za lokacijo koprske osnovne šole, ki ji je priključeno tudi učiteljišče in ji bo prihodnje leto ob reorganizaciji osemletk priključena tudi nižja gimnazija. Dosedanja osnovna šola je v šolskem letu 1952/53 zadostovala za 22G dijakov, vtem ko je v šolskem letu 195G/57 absolutno premajhna za 738 dijakov in bo v prihodnjem letu, ko je predvideno 800 do 1000 dijakov, nastal sploh docela nemogoč položaj. Kdo bo kriv za to zagato?
Sredstva za dozidavo te šole so bila v lanskem šolskem letu že odobrena — 90 milijonov dinarjev pa je zapadlo, ker ni bilo moč dobiti lo-k?.cijo za to prepotrebno šolo! Sele letos je okrajni Svet za urbanizem končno odobril lokacijo, saj je odsek za kulturo in prosveto pri ObLO Koper dobil ustrezno dovoljenje, po katerem OLO, tajništvo za gospodarstvo, dovoljuje zazidavo zemljiških parcel št. 38/1, 38/3, 31/4 in 39 k. o. Koper k obstoječi osnovni šoli na Belvederu še z drugimi potrebnimi objekti, ki bi spremenili dosedanje ' nemogoče stanje te šole, kjer pride na enega učenca komaj 0,71 m; pre-bivalnega prostora, računajoč v to povprečje tudi hodnike in sanitarije!
Torej letos je okrajni Svet za urbanizem končno le odobril zaprošeno lokacijo za dozidavo potrebnih novih učilnic, s kabineti, delavnicami itd. To bi bilo tudi koristno v perspektivi, lio kateri bodo imele prihodnje leto šole nekakšno prioriteto pri kreditih za zidavo nujno potrebnih učnih prostorov. Toda ... vse to najbrž le ne bo izvedljivo, ker je občinski Svet za kulturo in prosveto te dni čisto slučajno izvedel (ne od pristojnega okrajnega Sveta za urbanizem!), da je po tem okrajnem Svetu za urbanizem izdano tudi dovoljenje za zazidavo teh istih parcel TVD »Partizanu« in Podjetju za PTT promet za zidavo nove koprske pošte. V tem primeru bi se morala dozidava osnovne šole in učiteljišča zelo omejiti samo na prostor ob koprskih zaporih. Na tako skrčenem prostoru nikakor ne bi bilo mogoče zgraditi predvidenih 25 učilnic s kabineti, temveč bi grozeče vprašanje, kam drugo leto s tisoč dijaki, ostalo še nadalje nerešeno!
Mnenja smo, da je TVD Partizanu močno potrebna lokacija, prav tako tudi lokacija za poštno poslopje. Ne gre pa istih parcel dodeljevati hkrati raznim investitorjem, ker tako ostane Svet za kulturo in prosveto v Kopru dejansko spet brez lokacije in bo moral znova iskati ter zanjo prositi dovoljenje okrajni Svet
za urbanizem, v tem primeru pa znova grozi dvoje hudih posledic: spet lahko propadejo krediti, ki naj bi bili odobreni za dozidavo te o-snovne šole in učiteljišča in spet se bo minimalni prebivalnl prostor v obstoječi šoli — spričo naraščajočega števila dijakov — znižal od sedanjega tri četrt kvadratnega metra na tako majhno prostornino, da fizično sploh ne bo več vzdržna.
Do tako nemogoče perspektive nikakor ne bi moglo priti, če bi bilo več sodelovanja in obveščanja med okrajnim Svetom za urbanizem in občinskim Svetom za kulturo ln prosveto.	s, š.
Z dela okrajnih svetov
upravljanje
Iz dela naših občinskih svetov
pomoč odpuščenim s prestajanja zapornih kazni. Na zadnji seji so slednjo komisijo povečali, ker so ji pridali še skrb za vse tiste, ki bi s področja občine hoteli zbežati čez mejo, pa bi bili pri tem prijeti.
Na novo so formulirali za prometno varnost, ki bo imela zlasti glede na zapleten položaj okrog avtobusne postaje v Kopru izredno težavno delo, Tudi promet po mestu je potreben temeljitega študija in konkretnih ukrepov za ureditev.
Da bi se podrobneje spoznali z delom krajevnih odborov, je svet s posebno okrožnico zahteval, naj mu ti odbori dostavijo izčrpno poročilo o delu in sredstvih od izvo-! litve pa do danes, kar bo služilo tudi za sestavo poročila o delu sveta, pred sejo ObLO Koper.
Na zadnji seji sveta za splošne zadeve pri Občinskem ljudskem odboru v Pivki so razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo varnost prometa v mestu in v vaseh. Največja možnost povečanja števila prometnih nesreč je v Pivki, ker ni pločnikov in se pešci poslužujejo z motornimi vozili precej obremenjenega cestišča. Zato so člani sveta sklenili predlagati občinskemu ljudskemu odboru, da bi izdal nalog za očiščevalna dela ob glavni cesti, kjer bi pripravili teren za zasilno pešpot in za bodoči pločnik, brez katerega Pivka ne sme biti.
Razpravljali so tudi o postavitvi cestno-prometnih znakov na cestah III, in IV. reda, ki so sedaj ve-č ali manj brez njih. Opozorili bodo pristojne organe, da namestijo predpisane znake, ki bodo opozarjali voznike na večjo previdnost pri vožnji, V tej zvezi so člani sveta izdelali predlog Avto-moto društvu v Pivki, da bi priredili učencem osnovnih šol in dijakom pivške nižje gimnazije predavanja o varnosti prometa in o cestno-prometnih predpisih.
Komisija za vprašanja požarne varnosti pri občinskem svetu za splošne zadeve in notranjo upravo
v Pivki je razpravljala o pomanjkljivostih, ki so pri kurilnih, dim-novodnih, električnih in drugih napravah. Po daljši razpravi je sestavila dve ekipi, ki bosta že v tem tednu začeli s pregledom stanja teh naprav v vseh javnih obratih, šolah, podjetjih in v zgradbah splošno-ljudskega premoženja. Vse pomanjkljivosti, ki jih bosta ugotovili ekipi, bodo morali upravitelji omenjenih objektov takoj odstraniti.
Dve novi kmetijsko-nadaljevalni šoli
V Pivki pripravljajo ustanovitev dveh kmetijsko-nadaljevalnih šol, ki bosta imeli svoje prostore ena v poslopju nižje gimnazije v Pivki, druga na kmetijski šoli v Ravnah. Preko Kmetijske zadruge v Pivki se je že prijavilo 25 kmečkih fantov in deklet za obiskovanje pouka, medtem ko KZ Dolnja Košana in KZ Dolane še nista ničesar storili, da bi vzbudili zanimanje mladini za šolanje. Ker bo treba kmalu začeti s poukom bo nujno, da kmetijske zadruge začnejo takoj, mladini in staršem, tolmačiti pomen tega šolanja s katerim bodo gojenci pridobili koristno strokovno znanje.	J.
O voznem redu avtobusov, ki naj bi veljal prihodnjo sezono, je te dni razpravljal Svet za promet pri OLO ICopei;. V glavnem je bilo govora o izboljšanju zvez med zaledjem in obmorskimi kraji. Letošnje izkušnje kombiniranega prevoza z avtobusom in motornim vlakom so pokazale, da je bolje odstopiti od te prakse in uvesti večje število direktnih avtobusnih prog.
Predvidevajo, da bo prihodnje poletje dnevno deset avtobusnih prog med Piranom in Ljubljano. Pet prog bo vzdrževalo avtobusno podjetje SAP Ljubljana, štiri podjetje Slavnik Koper, ,pno pa podjetje Primorje Piran. Razen teh bodo še proge Ljubljana—Koper— Poreč; dve vožnji dnevno v obe smeri Maribor—Koper—Piran; sezonski progi Portorož—Graz ter Portorož—Celovec in nedeljski povratni progi Koper—Ljubljana in Ljubljana—Koper. Dve izmed' rednih dnevnih prog bosta brzi progi s postajami v Postojni, Divači, Hr-peljah, Kopru, Izoli in Portorožu.
Na seji so obravnavali tudi vprašanje izboljšanja prometa na lokalnih progah. Zaradi stalnega večanja števila potnikov na relaciji Izola—Koper—blok Škofije bo posebna komisija proučila možnosti uvedbe avtobusnega prometa po tramvajskem sistemu.
Člani sveta so tudi razpravljali o izboljšanju prometne varnosti. Statistika kaže, da je ob obalnem pasu našega okraja izredno veliko prometnih nesreč. Po dalj Si razpravi so sklenili predlagati pristojnim oblastem, da bi ob stiku stranskih cest z glavno namestili posebne table, ki bi opozarjale z napisi in slikami pešce in voznike vprež-ne živine na previdnost.
Naročajte, berite in širite »Slovenski Jadran«, .ki Vas izčrpno obvešča o dogodkih doma in po svetu!
j • • - » t K- ' ■ W # »
'i' . . '"v - V.	"v
Naši kulturni problemi
Pokrajinsko
s X& v?
Na Primorskem Je tudi ob novi ko-miin.Mno-teritorlalnl milili, ob formiranju samo dveh okrajev, goriškega In koprskega, obveljala razumna odločitev, naj ostane Gledališče Slovenske*.i Primorja *e vnaprej ros gledališče celotnega Slovenskega Primorja, nt pa urao okraja, v ka-irrrm »1 Je le zaradi ustreznejših pogojev Izbralo »vnj nM. Ttkino odločite* Je narekovala tudi sedanja omejena materialna zmogljivost obeh primorskih okrajev, ki naj bi svoje «kupno gledališče vzajemno vzdrževala. Na takSni osnovi se Jo doslej kolektiv G SI* odzival prošnjam za gostovanja v obeh okrajih, saj Je dal preteklo sezono v koprskem področju 116, v goriškem pa 21 predstav.
Solidno vzdrževanje takšnega potujočega gledališča, kakršno Je t.aše in kakrSnega Primorska krvavo potrebuje, pa zahteva tolikšnih finančnih žrtev, da bi Jih v sedanjih prehodnih gospodarskih razmerah celo oba okraja skupaj komaj zmogla. Tako sc Je v pretekli sezoni zgodilo, da je prizadevni kolektiv G3P vendarle opravil svoje pomembno kulturno poslanstvo, celo i rekordnim številom kvalitetnih umetniških stvaritev v najrazličnejših krajih vse Primorske — brez minimalnih sredstev, ki bi zadoščala za nemoten obstoj samega gledališča In vsaj za najnujnejše potrebe napornih gledaliških gostovanj. Ce k temu prištejemo Se sto drugih težav, ki so Jih morali naši glcda-liščnlkl doslej obvladovati — ne nazadnje svoje skrajno kritične stano-
Ljudska univerza
stalna oblika pošolskega izobraževanja
Pred časom smo že pisali o Ljudskih univerzah, teh novi!) žariščih vsestranskega pošolskega Izobraževanja naših delovnih ljudi, o njeni organizaciji in nalogah. Medtem se Je le začela zimska sezona, ko lahko razvije Ljudska univerza svoje delovanje v polni meri. Dobili smo že tudi okrajni odbor LU, ki koordinira in usmerja delo občinskih odborov LU.
V	ta namen je bilo te dni v Kopru posvetovanje predsednikov občinskih ln članov okrajnega odbora LU. Sekretar OO SZDL Ivan Mavsar in predsednik OO LU Ko-bolt ta govorila o konkretnih nalogah in prijemih z:> poživitev dela, pred. odnilti občinskih odborov LU pa o izvršenem delu, načrtih in težavah.
Strnjeno v kratkem povzetku:
Odbori LU so važen faktor za utrditev in smotrnost dela. Ti odbori naj bodo stalni, ljudje jih morajo poznati in ceniti. PerspeKtivno so bodo organizacijsko vezaii na svete Zveze Svobod in prosvetnih društev. Za solidno obliko pošol-skoga izobraževanja, kar je naloga LU, je potrebno, da odbori zberejo dober predavateljski aktiv, v katere.;;.! naj pritegnejo vse spasobne ljudi z vseh področij dejavnosti. V odboru samem pa naj bodo predstavniki vseh organizacij.
Pri delu LU ni važno število tečajev ali predavanj, ampak njihova kvaliteta in uspeh. Pri tem niso važni samo dobri predavatelji, ampak tudi sodobni pripomočki, kajti korakati moramo vzporedno /. napredkom tehnike, če hočemo doseči živo in zanimivo obliko, ki bo ljudi pritegnila. Ce bomo skrbeli za kvaliteto, .•■nam ob primerni propagandi ne bo treba bati za obisk. JSver pa tudi ni flavti > le Število obiskovalcev ali poslušalcev, ampak njihova zainteresiranost.
Predavatelje in voditelje tečajev naj bi LU primerno honorirala. naloga občinskih odborov pa je, da vodi evidenco, obvešča okrajni odbor in predvsem skrbi za koordinacijo dola na terenu.
V	Kopru bo t.v.ij .m opornter,''? ozkotračnih projektorjev, organizirala g:« bo Ljudska tehnika. To je včasih namreč največja težava: aparature s >. pa ni ljudi, ki bi sna H z njimi ravnati. Predstavni!-;: odborov LU so še sklenili, da bodo izmenjali predavatelje za posebne temo in da so bodo sestajali enkrat mesečno.
vanjske razmere, ki J!h Je ljudska oblast zmogla za gledališče reševali zaenkrat v skromnem obsegu, vendarle pa Jih Je reševala ugodno! —, ln če na drugi strani temu dodamo nedavno oceno predsednika Društva slovenskih dramskih umetnikov Lojzeta Orenovca, po katerem Je umetniški nivo ansambla GSP v stalnem vzponu, tedaj bi si lahko ta nekako protislovna dejstva tolmačili samo z Izredno požrtvovalnostjo umetniškega In tehničnega osebja tega našega gledališča. Igralke in Igralci so namreč te Izredne fizične napore vzdržali v stalnem upanju, da bo ljudska oblast le zmogla Se dodatna sredstva za Izgradnjo potrebnih stanovanj, razen tega pa tudi sredstva za nabavo prepotrebnega avtobusa, ki bi spričo dosedanjih res nehumanih potovalnih pogojev ob zunanjih gostovanjih nudili gledališkemu osebju vsaj normalne zdravstvene pogoje za' njihove stalne premike iz kraja v kraj.
Na vse te prehodne težave, ki jih kolektiv GSP tako požrtvovalno obvladuje, pa Je treba gledati s širših vidikov kakor jih /morejo razni I ra-sl, ki celo v ljubljanskem časopisju z. neprimerno ozkostjo in zajedljivostjo — seveda na račun naših okrajnih finlteljev! — prikazujejo za-
spodarskl položaj našega hitro se razvijajočega okraja Iz lastnih sil nedvomno močno okrepil, drago plačevali ponovno ustanavljanje gledališča, če bi ga sedaj v teh gospodarsko neugodnih letih začasno ukinili.
Smatra se torej, da Je omenjena višina letne dotacije našemu gledališču nujna, čeprav bi se morda nepoučenemu opazovalcu lahko zdela celo previsoka, če bi namreč samo površno računal, koliko glede na to razmeroma visoko letno dotacijo stane ena sama predstava, ne bi pa pri tem upošteval tudi razmeroma visokih stroškov, ki jih Ima GSP kot potujoče gledališče.
7. drugo besedo: politični in oblastveni forumi okraja Koper so pokazali lil kažejo vso skrb za obstoj in rast našega poklicnega potujočega gledališča. 7. željo, da bi mu pomagali, so okrajni politični forumi v Kopru in okrajni svet za kulturo In prosveto dostikrat postavljali to vprašanje na svoje seje, o njem skrbno razpravljali In prizadevno sklepali o mnogih ukrepih, ki so bili za obstoj ln razvoj GSP nujni in koristni.
Kar pa zadeva goriški okraj, za časa pretekle gledališke sezone tamkaj vzllc soglasju, da Je GSP stvar obeh okrajev, goriškega in koprskega, sploh ni bilo praktičnih možnosti, da bi v zvezi s tem soglasjem ta okraj občutneje sodeloval v dotiranju GSP. Vendar se sedaj tudi s te strani obračajo stvari na bolje. To je bilo ugotoviti Iz izjav obeh goriških zastopnikov v upravnem odboru GSP, ki sta na nedavni seji tega organa družbenega upravljanja v imenu goriškega okraja znova pristala v soglasje, da bodi vzllc novo osnova-
nemu polpokllcnemu gledališču v Novi Gorici vendarle GSP edtno poklicno gledališče, ki naj s svojo umetniško dejavnostjo zajema področje celotne Primorske. V tem smislu bo v letošnji sezoni tudi goriški okraj pomagal dotlratl GSP.
Pred občnimi zbori sindikatov prosvetnih delavcev
Direktor GSP OSKAR VENTUKIXI
ilevo tako, kakor da bi imela koprska ljudska oblast in politični forumi nekakšen mačehovski odnos nasproti GSP.
Pa poglejmo te širše vidike, ki osvetljujejo dejansko zavzemanje koprskih oblastvenih lil političnih činl-teljcv za GSP In mu z vsem razumevanjem omogočajo obstoj!
V časih postopnega odpravljanja strahotne dediščine, ki Jo je na tem delu slovenske zemlje zapustil fašizem. je O I. O Koper razen premnogih drugih nujnih bremen s polnim razumevanjem prevzel na svoje rame tudi glavni delež za vzdrževanje tega našega primor-kega gledalšča. Ce daje OI.O Koper temu pokrajinskemu gledališču dotacijo 13 milijonov dinarjev, mu daje, po pravici povedano, dejansko dosti več, knkor bi mu v primerjavi z mnogimi drugimi nujno rešljivimi pa nerešenimi problemi sploh mogel dati. Čeprav namreč OI.O Koper vč za dosti na videz nujncjšlh In bolj upravičenih primerov, ki bi hipoma Izčrpali teh letnih 15 milijonov — vzemimo Izmed kopice perečih samo Šolstvo v našem okraju, Id so obupno bori s pomanjkanjem učr.'h prostorov v takšni meri, da Je ponekod ogroženo n lj-osnovnejše opismenjevanje novih šoloobveznih otrok! — pa vendarle dije tak.) visoko vzdrževalnlno, ki Je v tem prehodnem obdobju naše gospodarske stabilizacije glodal ču najnujnejc potrebna za njegov obstoj.
Čeprav bi ozko gledanje na to vprašanje naravnost narekovalo začasno likvidacijo našega gledališča, Je bil OI.O vseskozi vendarle mnenja, da se to ne bi smelo zgoditi Iz. dveh razlogov: prv.č so kulturne potrebe našega terena tako pereče, da GSP mora obstajati In delovati, drugič pa bi čez nekaj let, ko se bo go-
Delo sindikata prosvetnih delavcev je precej otežkočeno, ker so člani krajevno zelo raztreseni. Organizirajo se v grupe, ki so osnovna delovna cdinica. Čeravno vsebina sestankov vedno ne ustreza njihovim željam, vendar pripomore k medsebojnemu spoznavanju in poglabljanju v delu. Seveda ne manjka tožba, posvetovanj, načrtovanj za prihodnost, prenašanje izkustev in zabave. Stanje posameznika je včasih namreč zelo težko: pride v nov kraj, ne pozna razmer, se vživlja, ugotavlja krajevne posebnosti, se prilagaja, pomaga, žrtvuje lastni osebnosti razpoložljivi čas, svetuje, prenaša izkustva, bledi v okolju dela (cnorazrednica, upraviteljstvo, pomoč organizacijam, praprave za pouk ...), a vendar ne otopi. Nimam namena, da bi povzdigoval težave prosvetnih delavcev, hočem po povedati, da ima pri oblikovanju ljudskega učitelja pomembno vlogo prav njihov sindikat, ki naj bi bil s svojo dejavnostjo opora vsemu članstvu in tako posredno vsej družbi.
Ni slučaj, da je prišla prav razcepljenost članstva zadnje čase v ospredje, zato tudi ni čudno, da so lani v Mariboru in letos v Ljub-lj a ni organizirali Dom prosvetnih delavcev. Ros. skupaj jih je bila kar cela armada, armada aktivistov naših oblastvenih in družbenih organizacij, armada, ki seže s svojimi nitmi v najoddaljenejso vas, v najpozabnejši kot domovine. Pravijo, da je njihovo delo nenehno strekovno-politično izpopolnjevanje ln delo.
V biv.šom koprskem okraju deluje le slavistični predmetni aktiv, medtem ko drugi »nimajo problemov. Premalo si posredujejo iz-kušn-e v zvezi s šolskimi odbori, izkušnje glede povezovanja šole z demom, organiziranja zanimivih roditeljskih sestankov, premalo organizirajo poučne izlete, oglede poiostev in podjetij. Premalo se povezujejo s sindikati drugih strok. Mcrda bi bil kotiček za prosvetne dclavce v. Kopru — posebno ob č-trtkih bi funkcionira! uspešno — zolo zaželen, da bi se v njem malo
razvedrili in spoznali med seboj. Tam naj bi bila tudi podružniška knjižnica, kjer bi dobili strokovno literaturo, ki je v Kopru danes ni debiti. Nikakor ni nujno, da bi se menili samo in izključno o šolskih preblemih, tudi drugih je dovolj, le da so včasih premalo iznajdljivi. Seveda je marsikaj krivo, da vsega ne zmorejo, ni pa ovir, da ne bi odločneje nastopali v obrambo svojih pravic, pravic šolstva, kulture in prosvete na sploh.
Dušan Zgoncc
DRVGI ZVI.7.EK ENCIKLOPEDIJE JUGOSI.AVIJE
Te dni bo Izšel pri lcksikograf-skem zavodu FLRJ v Zagrebu drugi zvezek enciklopedije Jugoslavije. Na 700 straneh velike.'a formata so obdelani v tej knjigi ppjmi od -Bosna« do ¡.Dioklecijanova palača-. So lotos Izide tudi drugI zvezek splošne enciklopedije. prihodnje leto pa po cn zvezek enciklopedijo Jugoslavije, splošne enciklopedije, bibliografije Jugoslavije, pomorsko enciklopedijo in prva dva zvezka medicinsko in glasbene enciklopedije.
Nova gledališka dvorana v Novi Gorici
S premiero Linhartovo komedije Veseli dan ali Matiček se ioni« r > v soboto zvečer v Novi Gorici sv«-čano odprli prenovljeno gle.lalUko dvorano ter istočasno i.¡čeli gledališki teden, posvečen 200-letnici rojstva prvega slovenskega dramatika. avtorja komedije, Antona To maža Linharta.
Dolo je zrežiral Janez I-avrih ir. Nove Gorice, sccno pa je izdelai ing. arh. Niko Matul iz Ljubljane. Predstave, ki je bila prva v tej sezoni, se je udeležilo razen domačinov tudi veliko rojakov z onstran meje. Po predstavi so igralcem na odprti sceni čestitali za dobro izvedbo in za njihove uspehe pr: otvoritvi nove gledališke hiše ob naši zahodni meji direktor Gledališča Slovenskega Primorja iz Kopra Oskar Venturinl, direktor Mestnega gledališča iz Jesenic Stu-ne Jagodic in direktor novogori-škega gledališča Rudi lliin.
Režiser GSP SREČKO TlC
Razen občo perspektive glede postopne krepitve gospodarske moči oboli primorskih okrajev sc Gledališču Slovenskega Primorja sedaj ob dokončnem sporazumu med Gorico In Koprom odpira tudi bolj neposredna perspektiva za takšno materialno osnovo, ki bo tej, primorskemu ljudstvu po mestih lil vaseh tako priljubljeni in potrebni umetniški ustanovi omogočala bolj neoviran razvoj ln lepši razmah.	S. S.
strokovno izpopolnjevanje


Občni zbor Koprsko-sežanskega študentskega kluba
V nedeljo je bil v Ljubljani redni letni občni zbor Koprsko-sežanskega študentskega kluba, ki so mu prisostvovali tudi član Izvršnega sveta Slovenije Julij Beltram, sekretar okrajnega odbora SZDL Koper Ivan Mavser in načelnica Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Koper Danica Kogoj.
Kritično poročilo tov. GregorlS« o uspehih in neuspehih dela v preteklem letu je vzbudilo živahno razpravo, v katero so posegli tudi gostje, ki so dali vrsto napotkov zn bodoče boljše delo kluba. Študenti so grajali stališče nekaterih sošolcev, ki neprestano razpravljajo le o štipendijah, zanemarjajo pa delo v klubu in lastno ideološko vzgojo. Vse premalo kažejo tudi zanimanje za vsesplošni razvoj svojega okraja.
Med razpravo so izglasovali predlog, da bi se združila Koprsko-sežanski in Postojnski študentski klub. Pričakujejo, da bodo o tem predlogu kmalu razpravljali tudi postojnski študenti.
Plo-ve- i
NOVA OBZORJA - štev. 11
Iz vsebine:
Alojz Itcbula: Asfaltni križ, Slavko Jug: Zdaj ni tako, Morje počiva. Raztrgano pismo: M. Ii.: Jurčck. Janko Car: In zorel bi z žitom, Dravski cikel. Vinogradi zore; Dr. Stane Ml-kuž: Slikar Josip Tominc, Vano nrez: Resignacija, Pesem, Ladja: Leopold Suhadolčan: Zelena vrtna ograja, Dušan Mevlja: Jesenski pejsaž. Moj sin: D. Stogu: Cankarjev : vel ovni nazor (Konec), I rance 1'orstnerič: Moj vlak je odpeljal v noč, Eranko Rudolf: Ob iklcpu mariborske oporno sezone.
OCENE iN POROČILA — Branko Ilofman: Hipotetični d .ilog. Jože Pahor: Dvoje leposlovnih del, Dušan Zelje/nov: Platon, Poslednji dnevi Sokrata. ZAPISKI — IJ. 1$.: Dr, Dušan Milačič, n. iiorko: Referendum o francoski poeziji, SergeJ Vrišer: Ob grafiki Toona \Vc;;norJa, Janez. Gradišnik: Nekaj o okusu ameriške bralca, Iirauko Rudolf: O :portu po-rebej in o kulturi nasploh.
. i.V. •••r--^' mrjtti ■ s '• "-' ■
"'" ■	V: '-
j-. ■

V
^—m.
Veno Pilon: Lakota
Delo Društva prijatelje t
mladine v Postojni
m
Kot eno svojih osnovnih nalog si jc zadalo postojnsko Društvo prijateljev mladine že ob svoji ustanovitvi vzgojno delo .s starši. V ta namen so imeli lani s sodelovanjem in s pomočjo Ljudske univerze šolo za starše. Predavanja so bila zelo kvalitetna in poslušalci so bili z njimi zadovoljni. Letos ima DPM v načrtu, da priredi ciklus predavanj z vzgojnega področja v raznih krajih postojnske občine.
V letošnjem »Tednu otroka« pa so uresničili še drugo zamisel — posvetovalnico za starše. Mnoge nepravilnosti in težave pri vzgoji bi odpadle, če bi se lahko starši zatekli po nasvet k strokovnjaku.
Lani je organiziralo Društvo dijaško kuhinjo, v kateri se je hranilo 35 do 50 dijakov-v.ozačev in vajencev. Letos so prevzeli še nekdanjo šolsko kuhinjo, tako da dobi zdaj vsakodnevno malico nad 400 dijakov. Za pomoč šolski kuhinji so organizirali skupno s SZDL nabiralno akcijo sadja in krompirja po vaseh, kar je zelo dobro uspelo. Podobno kuhinjo bo treba čimprej urediti tudi v Hruševju, kamor ho-di.io šolarji iz oddaljenih vasi.
Veliko delo še čaka Društvo prijateljev mladine v zvezi s pionirsko organizacijo. Po vaseh te organizacije večinoma sploh ni. Prav
Bela bluza, okrašena z ročnim delom ali s čipkami, primerna tudi za večerne družabne prireditve
Proti zastarelim nazorom
(Nadaljevanje in konec) Na prvi pogled bi človek mislil, da so sedanje zakonske zveze manj trdne od prejšnjih. Mislim, da je zelo težko primerjati sedanje zakonske zveze z zakonskimi zvezami v stari Jugoslaviji. Tu je več vzrokov, ki bi jih bilo treba po mojem mnenju globlje analizirati. Če pogledamo na položaj mladine pred vojno, bomo vsekakor videli, da pred vojno ni imela toliko možnosti, pa tudi ne takšne perspektive za svojo zaposlitev, da bi si upala zgodaj sklepati zakonske zveze. To pa še ne pomeni, da ni bilo zakonskih zvez oziroma še bolj zakonski zvezi podobnih ljubezenskih vezi, ki so pravzaprav enako odgovorne, kakor zakonske zveze. Pred vojno ločitev zakona ni bila dovoljena oziroma je bila zelo otežko-čena, tako da bi težko primerjali sedanje podatke o ločitvah zakona s Številom razvezanih zakonov v tistih časih. Takrat je bilo malo ljudi, ki se jim je posrečilo s prestopom iz ene v drugo vero in po raznih drugih poteh razvezati zakonsko zvezo. Naš ideal je vsekakor zakonska zveza, ne pa ločitev, in sicer zlasti zato, ker v ločenem zakonu najbolj trpe otroci. Toda boj proti ločitvi moramo začeti pri sklepanju zakonskih zvez, ne pa na ločitveni razpravi. Zato si moramo prizadevali, zlasti pri mladih ljudeh, da bodo njihovi medseboj-nLodnosi sloneli predvsem na medsebojnem spoštovanju in da bodo videli mladi ljudje v svojem zakonskem drugu enako čutečega človeka, kakor je zakonec sam. Biti moramo nosilci odprave dvojne morale, ki je menila, da je za fanta junaštvo, če ima mnogo deklet, če se zapleta v kratkotrajne ljubezni itd., dekle pa naj se potem osramočena znajde kakor ve in zna. Mi odpravljamo dvojno moralo nc le na jeziku, marveč tudi v dejanjih, to pa pomeni navezati ljubezen s stališča, da je to človek, s katerim želim živeti, da je prav tak, kakor jaz, da želi isto kakor jaz, gojiti globolco in trajno ljubezen.
tako skoraj nikjer ni pionirskih starešinskih svetov. S pionirji delajo društva Partizan, Planinsko društvo, Rod kraških viharnikov, Prostovoljno gasilsko društvo, Nogometni klub, tako da včasih manjka povezave. Dober način dela s pionirji je pokazalo Planinsko društvo, ki je med drugim pritegnilo pionirje tudi h gradnji pionirske planinske koče na Pečni rebri.
Društvo prijateljev mladine je tudi' dajalo smernice in aktivno pomagalo pri organizaciji otroških praznikov. Naj omenimo le Dedka Mraza, ki je lani obiskal vse vasi na področju postojnske občine.
Za razvedrilo otrok bo treba urediti v Postojni čimprej lutkovno gledališče, mladinske kino-prc-dsla-ve in gledališke mladinske igre.
Velika pridobitev za postojnske otroke je ureditev otroškega igrišča, o čemer je bilo toliko razpravljanja vsa povojna leta, ObLO je s svojim razumevanjem in gmotno pomočjo pomagal uresničiti to zamisel. .
Zaradi svojih izkušenj" s počitniškimi kolonijami je DPM sklenilo urediti stalno taborno mesto, ker imajo že vso opremo za taborjenje.
Posebno skrb posveča DPM vprašanju vajencev. Potrebni so pogostejši sestanki ne samo z vajenci, ampak tudi z njihovimi starši in mojstri.
Na pobudo DPM so ustanovili lani v Postojni pri ObLO svet za za-
za starše in v zq □] i te IJ b
1.	Filmska vzgoja se začne doma in ne šele v šoii.
2.	Prvo srečanje otroka s filmom naj bo srečanje z dobrim filmom. Film pa je dober samo tedaj, če je primeren njegovi starosti.
3.	Cim manj filmov vidi otrok, tem bolj mu koristijo. Bolje 'je, če gleda iste dobre filme po dva- ali trikrat, kakor da gleda preveč novih filmov.
4.	Filmi, ki jih otrok ne razume, ga otope. Otroci, ki se prezgodaj navadijo na filme za odrasle, so. pretirano raz-dražljivi ali pa njihova sposobnost doživljanja (dojemanja) otopi, kar škoduje njihovemu duševnemu razvoju,
5.	Otroci in mladina ne vidijo in ne doživljajo ob istem filmu isto kot odrasli, Zato vzgojitelj pri presoji filma za otroke in mladino ne sme soditi po svojem doživljanju filma.
6.	Otroci ter mladina imajo film radi. Njegova živost in stvarnost ustrezata bistvu njihovega načina doživljanja. Zato otrok in mladine od filma ne smemo odvračati, temveč samo usmerjati njihov izbor filmskih predstav.
7.	Tudi film, ki ga otrok ne razume, vpliva nanj. Vznemirja ga in ga utruja, posreduje mu za vzor slike in ustvarja predstave o življenju, ki nanj vplivajo tudi poslej.
8.	Dotjer mladinski film je za vsako starostno stopnjo drugačen. Ustrezati mora starosti primernim zanimanjem mladega gledalca. Izberi svo- . j emu otroku predstavo med tistimi filmi, ki jih priporočajo za primerne njegovi starostni stopnji.
9.	Doživljanje filma je mlademu človeku okno v življenje, vrata v svet odraslega. Zato vzgajaj v njem s pogovorom in diskusijo o filmskem doživetju distanco do filma in njegovo sposobnost kritične presoje. Uči uporabljati svojega otroka zoper iluzijo filma in njegovo su-gestivno silo — moč njegovega razuma.
10. Film je veličastna obogatitev človekovega življenja. Sleherna dobrina življenja pa koristi le v primeru, če jo preudarno uživamo.
ščito družine. Svet dela zelo aktivno in v tesni povezavi z DPM.
Pred kratkim je imelo DPM v Postojni svoj letni občni zbor. Bilanca dosedanjega dela je zelo zadovoljiva. posebno če k temu, kar smo že omenili, prištejemo še ureditev mlečne restavracije, praznovanje raznih praznikov, pomoč sorodnim organizacijam ter podobno.
Stina
Dedek Mras.pr.de tudi letos v Postojno
Na zadnji seji Sveta za zaščito družine pri občinskem LO Postojna so med drugim razpravljali tudi o organizaciji otroškega praznika Novoletne jelke. Preteklo leto je Dedek Mraz obiskal vse otroke in jih obdaril. Tudi letos je Svet za zaščito družine, poveril to nalogo Društvu prijateljev mladine. Imenovali so 15-članski odbor, katerega predsednik je Jovo Boškovič.
Dedek Mraz bo letos obdaroval otroške kolektive, šole in organizacije. Odbor za pripravo Novo-, letne jelke bo posredoval pri upravah mestnih trgovin, da bodo pripravile za prodajo enotna darila, ki jih bi lahko starši nabavili za svoje otroke po zelo nizki ceni. Pripravljajo že pester program, s katerim bodo razveselili naše najmlajše.	Ština
»Sodobno gospodinjstvo«
Po navadi sestavljamo letne obračune konec leta. Centralni zavod za napredek gospodinjstva, ki izdaja tudi ftrokovno revijo »Sodobno gospodinjstvo!, pa je to delno storil že za Teden otroka. Z bogatimi rezultati njegovega dela za najmlajše, ki med drugim opravičujejo obstoj tega zavoda, se lahko seznanite v pravkar izišli številki Sodobnega gospodinjstva.
Med zanimivostmi, ki jih prinaša novi zvezek, naj opozorimo še na članek o pripravi in predelavi Sipka, saj je še zmeraj čas. da' se oslcrbite s temi plodovi narave, ki vas lahko bolj ko vsako drugo sadje čez vso zimo oskrbujejo z življenjsko važnim vitaminom C. Ker smo v dobi uzim-ljanja zelenjave, bodo gospodinjam dobrodošli tudi številni nasveti, kako na preprost način ohranimo zelenjavo vse do pomladi svežo in zdravo. Zlasti perutninarje bo zanimal članek »Jesensko delo s perutnino«, v katerem so zbrana vsa potrebna navodila za pripravo zimskih krmil in za selekcijo perjadi. Poseben sestavek pa govori o zbiranju in kupovanju perutnine za zakol, čemur pri nas še zdaleč ne posvečamo dovolj pozornosti, čeprav je okusnost mesa odvisna predvsem od pasme kokoši.
Poleg jedilnikov in številnih receptov za različne jedi boste v novi številki »Sodobnega gospodinjstva« brali še članek o kovinastih loncih za lcon-serviranje na veliko, o preureditvi delovne mize v kuhinji, da .bi se pri pripravljanju hrane in pri drobnem pranju manj utrudili, o uporabi papirja namesto kuhinjskih krp, o novih pralnih sredstvih itd. Skratka — številka je vsebinsko tako pestra, da bo še tako izbirčna in v gospodinjstvu vešča bralka našla veliko novega in koristnega.
§». i »••i-..,..,:-
,Jt

- -v-
»S»'/" • i»»
■ i;

■'Sv
Zimski plašč z ovratnikom in 1111111-šetami iz krzna, pliša ali žameta.
Trije modeli oblek, za katere lahko kombiniramo staro z novim
Naši vzgojni problemi
Kljub obsežnim delovnim programom naših organizacij in društev smo marsikdaj pogrešali večjo, skrb vzgoji pionirjev. Obstojajo sicer pionirski odredi, toda teh je malo fn ne vključujejo v svoje vrste vseh naših najmlajših. Če pa upoštevamo, da se vzgoja človeka začne že v prvi dobi njegovega razvoja je razumljivo, da moramo začeti z njo pri deci, če hočemo, da bodo imele mladinske organizacije in kasneje tudi druge, kader, ki bo imel v sebi že temelj na katerem se bo gradita razredna in državljanska zavest vsakega posameznika. Treba bo torej misliti o tem, kako pritegniti pionirje v naše društveno življenje in začeti s prvimi koraki.
Ne gre toliko za ustanovitev posebne samostojne pionirske organizacije, ki bi bila ločena od drugih in bi imela svoj program dela
v okviru vseh društvenih in družbenih dejavnosti, temveč bolj za to, da bi naše organizacije in društva vzgajale v svojih vrstah podmladek. Tako, kot ima svoj podmladek TVD Partizan, Rdeči križ in druga društva, 'bi lahko imele podmladek tudi Svobode in prosvetna društva itd. V sklopu teh organizacij bi imeli pionirji možnost, da jim vsi člani nudijo koristno pomoč pri njihovem delu. Nekatere organizacije, kot SZDL, Zveza borcev. Zveza rezervnih oficirjev, Ljudska mladina, sindikalne, zdravstvene in prosvetne organizacije, pa bi lahko prirejale pionirjem razna poučna predavanja: o narodnoosvobodilni borbi, o gospodarski graditvi naše države, o zdravstvu „in prirodoznanstvu; navajala bi jih na koristna dela, kot so poznavanje in zbiranje zdravilnih zelišč, naučila bi jih ročnih spretnosti, seznanjala z osnovami tehnike in njenimi praktičnimi izsledki. V okviru že obstoječih prosvetnih društev pa bi imeli pionirji pevsko, folklorno in reci-tatorsko sekcijo (er pionirsko knjižnico. Možnosti dela z njimi je veliko in tako bi postala vzgoja pionirjev v okviru dela vseh organizacij in društev družbena stvar.
Pri delu s pionirji pa vsekakor ne smemo pozabiti na poglavitno stvar: omogočiti moramo našim najmlajšim zdravo in pestro zabavo, ker bomo prav preko nje lahko dosegli željene uspehe.
Doslej se je ukvarjalo z delom s pionirji v glavnem le Društvo
prijateljev mladine, ki pa je imelo prav malo pomoči od drugih organizacij. Zato so se začele priprave, da bi se pri tem društvu osnoval okrajni pionirski svet, na sedežih občin pa občinski pionirski sveti, ki bi jih sestavljali predstavniki tistih množičnih organizacij, ki so s svojim delom neposredno vezani na vzgojo mladine. Zamisel ustanovitve takega širokega foruma z nalogo, da bo usmerjal življenje in delo pionirjev, je hvale vredna i« njena uresničitev nujna.
Pecivo se bo lepše peklo v pečici, če bomo postavili vanjo istočasno tudi skodelico z vodo.
Sir se ohrani svež, če ga ovijemo v čisto krpo, namočeno v pivu. .
Škarje bomo lahko nabruslli na ta način, da dvakrat ali trikrat zare-žemo z njimi v finejšl steklen papir.
Mravlje bomo pregnali iz omar, v katerih hranimo živila, če bomo položili vanje krožnik, na katerega na-lijemo koncentriran vinski kis.
Pri vrezu.v prst bomo ustavili krvavenje, če pomočimo ranjeni prst v vodo, v kateri smo raztopili table-. to aspirina.
Črnilo s prstov odstranimo, če jih drgnemo z mokro glavico vžigalice
Z alkoholom umiti čevlji se spet lepo svetijo. Po čiščenju ostanejo lisasti, vendar se zaradi tega ne ustrašite, ker se posušijo. Namažite jih s kremo in lise so bodo zgubile.
Klorove vode v nobenem primeru ne smemo rabiti za pranje belih volnenih ali svilenih oblek, ker bi postale rumenkaste.
Semiš čevlji bodo kakor novi, če jih zdrgnemo s krtačo, namočeno v petroleju.
DROBNI PARADIŽNIKI V KISU
l kg paradižnikov, pičel liter milega kisa, 2 do 3 žlice sladkorja, tnalo rožmarina, timiana, lovorov list, nekaj klinčkov in kolesc hrena.
Lepe, trde, oprane paradižnike, ne drobnejše kot orelii, ker so sicer radi grenki, večkrat prebo-demo z zobotrebcem. Zložimo jih na tesno v kozarce ali v lončen lonec. Kis z dišavami dobro prekuhamo, ga ohladimo in zlijemo na paradižnike, Cez dva dni kis odlijemo, ga prevremo, ohladimo, in ponovno vlijemo nazaj. To po-navimo še enkrat čez -18 ur.
SUŠILNICA ¥ GRADIŠČU PRI OBROVU
V	koprskem okraju je precej presežkov kmetijske proizvodnje, ki jih rtnncs --e zelo slabo izkoriščamo, ima-rri» pa za to velike možnosti. Koliko rr.ti ;re v izgubo samo n. pr. različni« zdravilnih zelišč, gozdnih sade-vfT, rastlin za ekstrakcljo eteričnih -li, odpadkov predelovalne industriji-, rinsklh odpadkov, odpadkov mle-kprn. tla ne naštevamo velikih količin sadj.i, grozdja in vrtnin.
o .ein vprašanju so naši gospod.lr-■ rioiti že neštetokrat razpravljali. ■ilcMi pa vodstvo in strokovnjaki Okrajne zadružne zveze, "a pravilno izkoriščanje omenjenih pridelkov in »ilpadkov je Okrajna zadružna zve-že lani In letos spomladi večkrat sklicala posvetovanje strokovnjakov, ki so po podrobni proučitvi in raz-i-Unvi vsega področja koprskega okr.i.i. dali svoje predloge in sodelovali pri izdelavi načrtov za resite\ tega problema.
Pri tem obširnem in natančnem deli, so sodelovali strokovnjaki agronomske fakultete in kemičnega instituta iz Ljubljane, strokovnjaki 7,a-tu(1:i / a raziskovanje kmetijstva v Kopru in kmetijski strokovnjaki Okrajne zadružne zveze. Komisija strokovnjakov si je ogledala tudi vse r.hstoječe naprave in obrale in se po-
svetovala 7. ljudmi n:t terenu. Okrajna
družna zveza je zbrala podatke proizvodnje sadja, vrtnin, zdravilnih rMišč in odpadkov predelovalne industrije na področju Kopra in Brkinov.
Vsi so soglašali, da je s postopnim razvojem tovrstne živilsko-kcmične industrije potrebno načrtno pospeševati razvoj kmetijske proizvodnje. Vsi kmetijski pridelki, ki jih ne bi r.iogli izvažati ali potrošiti v svežem v::inju, se morajo pravilno konservi-. .iti. Prav tako moramo izkoristiti vse oSpadke trgovine in industrije.
Po proučitvi vseh predlogov je Okrajna zadružna zveza sklenila ure-tiiti za brkinsko področje razen sušilnice, pulpne postaje in kemične rrcdclovalnice odpadnega materiala r Ilirski Bistrici tuui sušilnico, pulp-r,«> postajo in destllarnico v Gradišču pri Obrovu.
V	Gradišču je namreč ob sami asfaltni cesti Trst—Reka in ob glavnem vodovodu velik, nov in neizkoriščen zadružni hlev, ki bi se s primerno preureditvijo lahko uporabil m montažo Gromove sušilnice za su-•cnje sadja, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev. Uredili bi si tudi pulp-ni postaji in destilarnici ter monti-
V zadnjem času so se sestale komisije okrajnega odbora Ljudje tehnike in razpravljale o problematiki posameznih dejavnosti njihove organizacije, analizirale uspehe in napake, razčistile mnoga nejasna vprašanja, predvsem pa vprašanje kako omogočimo čim širšemu številu državljanov, v glavnem mladini, tehnično vzgojo. Tako je komisija za tehnično vzgojo .nladine sprejela v svoj program dela ustanovitev novih klubov in krožkov mladih tehnikov v prvi vrsti pri pionirskih odredih in tam, kjer so dani pogoji za ustanovitev. Da bi imeli čimveč predavateljev, odo priredili tečaje za učitelje ročnih spretnosti.
Elektrostrojna komisija, ki je bila ustanovljena pred kratkim, bo priredila vrsto predavanj z razlago -hem: prenos in razdelitev električne energije, električni likalnik ri kuhalnik in hišni vodovod. Te ■heme imajo vse šole v okraju in »o jih dobile od Ljudske tehnike.
Komisija za avto-moto dejavnost o razpravljala o delu in problematiki vseh avto-moto društev in ?ekcij v okraju, ugotovila je, da se riruštva in sekcije ukvarjajo le z /šolanjem šoferjev-amaterjev, zanemarjajo pa športno in turistično dejavnost ter vprašanja s področja est in prometa. Društva imajo premalo stikov z drugimi organi-•ticijami. Komisija predlaga, da bi prirejali različna tekmovanja pionirjev in mladine s skiroji, otro-kimi avtomobili, avo in trokolesi, .••: da bi pri tem seznanjali tekmo-alce s ce.-'lno-prometnimi predpisi. Predavanja in tečaji o lej lemi bi nora 1 i prirediti tudi za odrasle, ■:vr jo znano, da kolesarji, pešci.
vozniki vprežne živine in drugi ko-ristniki cestišč povzročajo največ prometnih nesreč.
Radio-amaterska komisija je sklenila pomagati radio-amaterski skupini v Ilirski Bistrici, Postojni in Izoli pri krepitvi njihove organizacije. Dogovorili so se tudi o pripravah v zvezi s proslavljanjem Novo^fne jelke.
Za veseli zaključek Dneva ribičev so člani posadk našega ribiškega ladjevja zvečer priredili odličen p'os v hotelu Palače v Portorož! Na sliki vam predstavljamo plešočega kapitana ribiške ladje »Knc-žak« Kolego Radeta, ki se je v okviru podjetja «Ribič« s svojo posadko glede uspeha v ribolovu letošnje sezone povzpel na I. mesto.
rkin
rali naprave za ekstrakcijo eteričnih olj.
Obrat v Gradišču ima zelo ugodno prometno lego za vse kraje južnih Brkinov, saj je nekako v sredini med Kozino in Podgrartoin, dovoz blaga iz skoraj vseh vasi pa je možen z motornimi vozili. Ureditev takega obrata v Gradišču narekuje in opravičuje predvsem dejstvo, da so južni Brkini sadjarsko področje. Brkini pridelajo letno povprečno 1780 ton jabolk In -lt!0 ton sliv. Razen tega pridelajo letno okrog 90 ton brinja, v daljši okolici pa nekaj sto ton letno. Na področju Brkinov pridelajo letno tudi okrog 52 ton gob, prvenstveno jurčkov, kukmakov in šampionov. Zraven moramo prišteti Se velike količino zdravilnih zelišč od Mirinjevih vej in borovih vršičkov do lubja krh-Ijike, enclana, plavega žilja in neštetih drugih rastlin, ki neizkoriščene propadajo.
Sušilnica v Gradišču bo nedvomno velikega pomena za južne Brkine. Predvsem bo lahko prevzela in predelala vse presežke kmetijske proizvodnje, obenem pa bo ugodno vplivala na obnovo in pospeševanje kmetijstva. Razen tega bo v sezoni in izven sezone zaposlila precejšnje število delovne sile, ki je je v tem kraju dovolj. Doslej so vse proizvode v svežem stanju prodajali raznim podjetjem in trgovcem, mnogokrat tudi po zelo neugodnih cenah. Na vsak način takšne razmere niso mogle vzpodbudno vplivati na sadjarje in kmetovalce tega kraja, da bi se bolj posvetili obnovi kmetijstva.
Pripomniti .le, ila je prav v tem predelu sadjarstvo zelo zanemarjeno in da bi se dalo z načrtno obnovo proizvodnjo potrojili in zelo izboljšati kvaliteto. Predvsem velja to za jabolka. Teren je pa primeren tudi za gojitev češenj, visenj, lešnikov, orehov in kostanjev. Včasih so bile v Trstu zelo cenjene češnje iz Materije in Slivja. Prav tako je bil nadvse cenjen brinjcvec in brinovo olje, pa brkinski slivbvec itd.
Za obnovo sadjarstva je nadvse važna lansko leto ustanovljena sadna drevesnica v Ilirski Bistrici, ki bo gojila samo takšne sadike, ki v Brkinih najbolj uspevajo in katerih plodove najbolj cenijo na inozemskih in domačih trgih. Ze letos spomladi so v tej drevesnici posadili 12.000 podlag, in sicer jablan, hrušk in lesk domačega istrskega lešnika. Drevesnica bo mogla gojiti skupno do 50.000 drevesc. tako da bo od leta 1959 lahko
oddajala letno okrog 10.000 drevesc za saditev na stalno mesto. Je pa Se manjša drevesnica na kmetijskem posestvu v Odolinl pri ,Materiji, kjer vzgajajo v glavnem jablane, hruške in češpljc.
Z obnovo sadjarstva in poljedelstva, /. uvedbo mehanizacije in modernejše obdelave površin bo imel obrat v Gradišču v gospodarstvu južnih Brkinov veliko vlogo, ki se bo zrcalila ne samo v večji proizvodnji, temveč predvsem v socializaciji naših vasi in izboljšanju življenja naših delovnih ljudi.
Stroški za ureditev stavbe, za opremo in stroje bodo znašali okrog 22 milijonov dinarjev. Načrti za obrat v Gradišču so v končni izdelavi pri »Slovenija projektu« v Ljubljani. Predvidevajo, da bo obrat lahko začel z delom že prihodnje leto.
,, III l
IS:
m 1
iS
m

mm
- - "mmmi
§f
i


J?!
M m
mm
V/'

.■v

¿f -¡g
' -i.-« V®:
sflsro^
■.^m ^v o Vv'- -11- •• '
"' '•..•••••' 1 '. • '," ■ '■'.'"'"Vi
. ' • . ' . ....... - "M
"H: • :..V
š ■ I
V .' '
. ..;..v.......
mm..
t
i .f JlikiiAii


Del požrtvovalne posadke ribiške ladje »Val«, ki je v letošnji sezoni Klec.e količine ulovljenih rib sprejela diplomo za prvo mesto. Trct" z leve proti desni je kapitan ladje Slavko Grbin, ki ima izreden občutek ra bogastva našega morja in za spretno manevriranje s svojo lad.io pri
ribolovu.
LETNA SKUPŠČINA POSTOJNSKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA
Pred nedavnim je bila v Ljubljani tretja redna letna skupščina Postojnskega študentskega kluba. Razen članov te organizacije so se skupščine udeležili tudi Anton Str-le, predsednik občinskega odbora SZDL v Postojni, predstavnik občinskega komiteja LMS Postojna, predsedniki vseh primorskih študentskih klubov in zastopnik Univerzitetnega odbora Zveze študentov na ljubljanski univerzi.
Poudarili je treba, da jo bila skupščina kluba zares odraz prizadevanj, ki so jih študentje pokazali v izvenšolskem delu v klubu in da pomeni enega najzrelejših zborov, kar jih je imel splou klub doslej.
V svojih poročilih sta predsednika upravnega in nadzornega odbo-
ra kluba prikazala uspehe in težave, s katerimi se je organizacija borila v preteklem šolskem letu, in problematiko v zvezi z bodočim delovanjem Tako je bilo govora o socialno ekonomskih problemih članov, o političnem, kulturnem, športnem in družbenem delu ter o raznih organizacijskih in drugih vprašanjih, ki so v zvezi z delom organizacije.
Vendarle pa je bilo dobro občutiti, da je dala skupščina poudarka predvsem dvema problemoma. Gre •v prvi vrsti za to, da vključuje Postojnski študentski klub študente iz občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Doslej so nosili breme v vodstvu organizacije in v njenem delu predvsem študentje postojnske in delno pivške občine. Posle-
Minil je tudi letošnji Protituber-kulozni teden! Marsikdo se sprašuje, zakaj ni bilo običajnih masovnih predavanj, kjer bi prikazali tuberkulozo kot zahrbtno bolezen, kako se širi, o zdravljenju in podobno. Drugi so zopet mnenja, da tuberkuloza ni več problem, odkar imamo nova zdravila.
Zdravstvena služba in proti-tuberkulozna sekcija Rdečega križa nista odstopili od svoje borbe. Saj njih delo ni bilo še nikoli lažje, kot sedaj, ko obstoja dobro razpredena dispanzerska mreža, ko se je mučno povečalo število bolniških ptslelj in se je povečalo število zdravstvenega osebja. Da ne govorimo o številnih zakonskih predpisih: Uredbi o brezplačnem zdravljenju. obvezni prijavi, nadalje o obsežnih fluorografskih in BCG akcijah itd.
V	Tednu boja proti tuberkulozi si je zadela protituberkulozna sekcija nalogo, da seznani vse pristojne politične, upravne in gospodarske čmitelje s problemi tubekuloze na republiških, okrajnih in občinskih delovnih konferencah. Obravnavana problematika bo gotovo zanimala tudi nas vse.
V	Sloveniji imamo približno 8 tisoč znanih bolnikov s pljučno jetiko in povrhu še približno 2 tisoč bolnikov z drugimi oblikami te bolezni. V okraju Koper pa je bilo v evidenci dispanzerjev letos junija 720 tuberkuloznih bolnikov, od tega G31 pljučnih, 89 pa jih bo-luje na izven pljučni tuberkulozi.
Vidimo, da je teh bolnikov še veliko, da med nami še vedno obstaja rezervoar kužnih primerov, ki so v stanju, da širijo bolezen med vedno nove vrste zdravih ljudi, zlasti otrok in mladine. Borba proti tem ognjiščem infekcije je v rokah naših protituberkuloznih ustanov, predvsem dispanzerjev.
Nesreča pri lovu
Pri lovu se je ponesrečil 21 letni Rajko Piciga iz Dekanov. Pri streljanju na divjačino mu je razneslo puško ter je dobil poškodbe nn levi roki.
ITS
Leta 1945 smo imeli v koprskem okraju samo 3, sedaj pa je že 5 dispanzerjev. Leta 1950 je bilo v njih pregledano 8.685 oseb, leta 1955 pa že 25.132. Fluorografske akcije so zajele v zadnjih štirih letih nad 70 tisoč oseb, BCG akcija pa nadaljnjih 43 tisoč oseb. V teh številkah je pokazano ogromno delo - protituberkulozne zdravstvene službe in razumevanje ljudske oblasti, ki je tako materialno kot moralno podprla vso to borbo proti tuberkulozi.
V koprskem okraju je na 10 tisoč prebivalcev 72 tuberkuloznih bolnikov. Največ oseb oboli v starosti od 20 do 29 let, več moških kot žensk. Z ozirom na poklic oboli več delavcev kot pa kmetov, samo prvi za lažjimi oblikami tuberkuloze. Umre pa skoraj še enkrat manj delavcev kot kmetov. Umiranje za tuberkulozo je sedaj v mestih in vaseh enako, medtem ko je še pred nekaj leti umiralo več ljudi v mestih. Več ponovnih obolenj je med kmečkim prebivalstvom.
Vidimo, da oboli največ mladih ljudi. Prav tako 55% vseh mladih delovnih bolezenskih invalidov bo-luje na posledicah tuberkuloze. Največ mladih delovnih invalidov je v ilirskobistriškem predelu, kjer pride na tisoč aktivnih zavarovancev 20 bolezenskih delovnih invalidov, medtem ko jih je na nodročju koprskega predela samo šest.
Tuberkuloza pomeni nesrečo za posameznika, pomeni pa tudi ogromno škodo za vso delovno skupnost. Po podatkih Zavoda za socialno zavarovanje je bilo v letu 1955 v LRS izgubljenih 510 tisoč delovnih dni zaradi tuberkuloznih obolenj aktivnih zavarovancev, v koprskem okraju pa 28.783 dni. Celotna gospodarska škoda povzročena .-.uradi tuberkuloze znaša v Sloveniji letno 1800 milijonov din (po Nogra.šku — CIIZ Ljubljana). v okraju Koper pa gotovo več 10 milijonov din. — da ne govorimo še o vsem trpljenju posameznikov in njih družin, o skrajšani življenjski dobi itd.
Dr. Ivan Kastelic
dica lega se je razumljivo pokazala v usmeritvi aktivnosti kluba predvsem v te kraje.
Drugo vprašanje, ki ga je skupščina zrelo načela, je vprašanje političnega dela v klubu. Gre na eni strani za politično-vzgojno delo med članstvom organizacije, na drugi strani pa za politično delo študentov in kluba v celoti v matičnih krajih. Doslej je imel klub debre stike z organizacijo LMS na postojnski gimnaziji, predvsem pa z občinskim komitejem LMS in občinskim odborom SZDL v Postojni. Študentje so sodelovali na dveh seminarjih, kjer so bili zbrani voditelji mladinskih organizacij in so v tem priredili deset političnih predavanj. Vendar se je to sodelovanje v zadnjem letu poslabšalo. Na drugi strani pa se je zelo krepil stik 7. občinskim odborom SZDL v Postojni in zadnji rezultat tega sodelovanja so prav prireditve ob Dnevu republike.
Skupščina je bila mnenja, da se mora težišče bodočega dela v klubu prenesti predvsem na deio in sodelovanje s političnimi organizacijami svojega kraja, kar je pravzaprav tudi glavni namen kluba, za politično vzgojno delo v samih študentskih vrstah pa bo klub organiziral razna predavanja in de-batni krožek, saj so študentje že večkrat izrazili mnenje, da nimajo možnosti,, da bi v medsebojnih diskusijah razjasnjevali posamezna stališča, ki se pojavljajo med študenti zaradi nezadostnega dojemanja in nepravilnega tolmačenja naše socialistične demokracije in našega socialističnega razvoja sploh
Skupščina je tudi toplo pozdravila iniciativo nekaterih študentov, da se takoj pristopi k delu za izdajo Spominskega zbornika v počastitev 10. obletnice priključitve Primorske k FLRJ.
A. Miklavčič
Nova predavanja Ljudske univerze
Občinski odbor koprske Ljudske univerze je priredil minuli teden tri predavanja. Skoraj štiridesetim poslušalcem je v Marezigah govorila o tuberkuloznih obolenjih in o zdravljenju jetike Krista Klemen-čič, tovariš Celcstin je kmetovalcem Babičev, ki se jih je zbralo 45. tolmačil pomen naprednega kmetijstva za gospodarstvo, v Truškah pa je zastopnica okrajnega Zavoda za napredek gospodinjstva Padali-čeva vodila razgovor z ženami in dekleti o sodobni prehrani.
Veliko zanimanje prebivalcev za poljudna predavanja je narekovalo občinskemu odboru LU. da je sestavil seznam predavanj s področja kmetijstva, gospodarstva, zdravstva, socialnega zavarovanja, gospodinjstva, pravnih vprašanj, notranje in -..unanje politike, iz življenja živali in rastlin itd. Vaški odbori SZDL. naj izberejo temo, ki jo želijo poslušali njihovi člani in naj sporočijo svoje želje odboru Ljudske univerze pri Občinskemu odboru SZDL v Kopru.
S SEJE UPRAVNEGA ODBORA OZZ


Na sobotni seji upravnega odbora Okrajne zadružne zveze v Kopru, ki ji je prisostvoval tudi podpredsednik Glavne zadružne zveze Slovenije Maks Krmelj, sta poročala Polda Aljančič o delu žena za-družnic in Franc Zakrajšek o delu aktivov mladih zadružnikov.
Žene zadružnice, ki imajo danes 35 krajevnih odborov, so priredile vrsto gospodinjskih tečajev, ki se jih je udeležilo 618 žena in deklet. V prihodnje bodo priredili tečaje za usmerjanje žena k intenzivnejšemu izvajanju proizvodnih nalog, kot so: vzreja perutnine, predelava sadja v sadne sokove, sajenje sadik za vrtičkarje itd.
Vsa njihova predavanja so bila dobro obiskana, pokazala pa se je potreba prirejanja predavanj, Vi bi seznanjala kmečke žene tudi z zadružništvom, s sodobnimi načini kmetijske proizvodnje, z gospodarskimi problemi itd. V načrtu imajo ustanavljanje vaških krožkov ter povečano agitacijo za vključevanje žena v kmetijske zadruge s članskimi deleži ter proučevanje možnosti ustanovitve vaških pekarn, pralnic in šivalnic, ki bi razbremenile kmečke ženo drobnega gospodinjskega dela, da bi se laže posvetile proizvodnjim' nalogam,
V koprskem okraju deluje za sedaj le 7 aktivov mladih zadružnikov, kar pa je odločno premalo.
P,Um& ubedniHt/M
S PIČLIMI STROŠKI VELIKO IZBOLJŠANJE!
Ena sama kinodvorana v Kopru že ne zadovoljuje več novih potreb našega mesta. To je jasno videti vsak dan, ko je pred blagajno v avli kina ob vsakem času taka gneča, da človeka pravzaprav mine volja za obisk predstave, preden sploli pride do vstopnice.
Ni pa moj namen, to pripovedovati, ker je že splošno znana stvar. Gre le za to, da bi morala uprava kina
—	v izogib veliki gneči in vsakodnevnemu prerivanju pred blagajno
—	nekaj ukreniti, da tako stanje preneha. Cc drugega ne, bi bilo treba vsaj postaviti še dodatno blagajno — prostor zanjo je — in pri eni prodajati vstopnice za tekočo predstavo, pri drugi pa za naslednje. S tem bi se nekako uredilo, da ne bi bilo več zamujanja predstav, ker pri eni blagajni zdaj prodajajo vstopnice za vse predstave hkrati.
In še to — s sredstvi, ki jih uprava kina ob tej konjunkturi dobiva, bi že lahko enkrat uredila, da ne bi bilo več sredi predvajanja filmov tako imenovanih »eik-pavz« — nepriljubljenih odmorov, ki jih drugod po svetu nikjer ne poznajo in izhajajo le iz beraških razmer v projekcijski kabini. Konec koncev smemo obiskovalci to že zahtevati — kar spet postavlja ta problem v luč družbenega upravljanja tudi te veje našega življenja.
Stalni obiskovalec
Prihodnje leto - trikrat vešjes kot pied vojno I
(Nadaljevanje s 3. strani) vi z 2*/t zvišanjem letos za nadaljnjih 14'/•, ali po vrednosti za 13 milijard.
Vendar pa vprašanje, kot je bilo prikazano, ni tako enostavno in zahteva od delovnih ljudi mnogo naporov. To tem bolj, ker se s te strani kaže, da ne razumejo povsod dovolj svojih nalog in dolžnosti do skupnosti. Po prvih osnutkih planov mnogih gospodarskih proizvodnih organizacij izhaja namreč, da so v planiranju za prihodnje leto predvidela celo znižanje proizvodnje, manjšo uporabo zmogljivosti in podobno. Ni dvoma, da taki načrti niso bili realni in da niso zrcalo notranje moči in zavesti delovnih kolektivov. Tudi ni dvoma, da bodo ti načrti popravljeni. Vendar pa je jasno, da bi taki pojavi, Cc bi se uresničili, ne bili jamstvo za zboljšanje, kot ga predvidevamo, zlasti ne za to, da naj bi po predvidevanjih družbenega plana v prihodnjem letu dosegli trikrat večjo proizvodnjo kot je bila pred vojno.
—dt—
Namen aktivov je, da se mladinci seznanjajo s sodobnimi načini kmetovanja. S poskusi proučujejo možnosti povečanja hektarskega donosa žit in krompirja. Bavijo se tudi z živinorejo po sodobnih vzrejnih načinih. Seznanjajo se z uporabljanjem modernih agrotehničnih sredstev. Razen tega pa se izobražujejo v tečajih in s predavanji ter.uvajajo socialistične odnose na
PGD TUDI V PRESTRANKU
V nedeljo je bil v Prestranku ustanovni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva. V zelo velikem številu so se ga udeležili domačini in prebivalci sosednjih vasi, med gosti pa so bili sekretar občinskega komiteja ZKS iz Postojne Zdravko Smrekar ter zastopniki postojnske občinske gasilske zveze.
Zelja in potreba po ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva v Prestranku sta obstojali že dolgo, vendar jim je vedno primanjkovalo denarja za nabavo opreme. Letos pa je uspelo upravi državnega posestva zbrati sredstva za nakup motorne brizgalne in 200 metrov cevi. kar bo zadostovalo za prvo silo. Občinska gasilska zveza v Postojni je prispevala 10 delovnih oblek.
Po poročilih in nagovorih gostov o pomenu gasilske organizacije so sprejeli plan dela za prvo poslovno leto. Ž njim so se obvezali, da bodo uredili orodišče in društveno sobo; v podčastniško šolo bodo poslali dva člana; s pomočjo občinske gasilske zveze bodo priredili tečaj za izprašane gasilce in utrdili požarno varnost na področju državnega posestva.
Ština
vasi. Iz njihovih vrst bo v prihodnjih letih izšel vodilni kader za upravljanje kmetijskih gospodarstev.
Da pa se bi člani aktivov miadih zadružnikov strokovno usposobili, bo decembra v koprskem okraju odprtih 11 kmetijsko nadaljevalnih šol, V vsaki se bo šolalo 20 do 30 mladincev in mladink. Predavali pa jim bodo kmetijski in drugi strokovnjaki. Kaže, da bodo absolventi teh šol dobili tudi priznanje v obliki primerne kvalifikacije,
V razpravi je bilo mnogo govora o intenzivnejšem delu aktivov in ,o nadaljnji vsebini njihovega dela, ki ga bo določil program dela. Bazen tega so predlagali člani UO, da bi obnovili šolske vrtove, na katerih se bi šolska mladina seznanila s kmečkimi opravili. Absolventi kmetijskih šol, ki jih je v našem okraju precej, pa bi lahko nudili pomoč kmečki mladini, da bi ta še aktivneje sodelovala pri dviganju kmetijske proizvodnje s sodobnimi načini obdelave zemlje.
V soboto je bil v Piranu letni občni zbor občinskega sindikalnega sveta. .Razpravljal je o dosedanjem delu in vlogi sindikalnih podružnic pri poglabljanju delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja sploli. Občni zbor jc bil izredno uspešen. Za zaključek so sprejeli nekaj pomembnih sklepov, ki bodo — če jih bodo dosledno izvajali — močno vplivali na aktivnost sindikalnih podružnic in s tem na izboljšanje stanja po naših delovnih kolektivih, gospodarskih organizacijah in ustanovah. Skupščina jc potekala v izredno slovesnem vzdušju. Naša slika kaže oktet piranske Svobode, ki jc pred začetkom zborovanja zapel nekaj
borbenih pesmi.
Za naše kmetovalce, posebno sadjarje
D	H	v 9
DVA NEVARNA METULJA V OBČINAH PIRAN, DIVAČA IN SEŽANA
V zadnjih letih povzročata čedalje več škode gosenici metuljev, ki jima pravimo veliki in mali pedic. Posebno prizadenejo sadno drevje, na. katerem ni bilo opravljeno zimsko škropljenje. Posamezna drevesa so ob koncu maja brez listja in popolnoma gola. Najprimernejši čas, da zatremo in uničimo ta dva škodljivca, je jesen, nekako čas od
Organizacija Ljudske tehnike v Dijaškem domu v Kopru dela že nekaj let in je dosegla številne uspehe. Člani društva izdelujejo tudi letalske modele, s katerimi so letos nastopili na republiškem prvenstvu v Kranju. V društvu je več krožkov med njimi radio-ama-. terski, modelarski in foto krožek ter krožek za ročne spretnosti.
Na zadnjem občnem zboru so razpravljali o pomanjkanju vodij krožkov iz vrst starejših članov Ljudske tehnike in izrazili željo, da bi imeli vsaj dva honorarno
Študentje bodo priredili akademije
V počastitev 29. novembra, Dneva republike, pripravlja Postojnski študentovski klub vrsto prireditev v krajih svojega delovanja. Tako bo v sredo, dne 28. novembra zvečer v Domu kulture v Postojni osrednja akademija, na kateri bodo nastopili izključno študentje in sicer: pevski zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec«, recita-tor Blaž Matekovič, komponist Srebotnjak Alojz in vrsta drugih mladih umetnikov.
Z istim programom se bodo študentje naslednjega dne predstavili na akademiji v Ilirski Bistrici. Nato bo sledila tridnevna turneja pevskega zbora. Obiskal bo še Pivko, Dolane in Hruševje. Zbor, ki šteje nad petdeset mladih pev-cev-študentov, se je z velikim trudom in požrtvovalnostjo pevcev ter mladega dirigenta Antona Nanuta dokopal do visoke kvalitete. O tem zgovorno pričajo laskava priznanja, ki so jih prejeli študentje predvsem v zadnjem času in to ob nastopih v Italiji in v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani.
M. A,
ŽELEZNIŠKA NESREČA V PIVKI
Pretekli petek zjutraj je na kolodvoru v Pivki iztiril železniški vagon delavskega vlaka, ki vozi na progi Pivka—Reka. Nesrečo, ki ni zahtevala človeških žrtev, pa tudi materialna škoda ni bila velika, je zakrivil kretničar, ker je prepozno premaknil kretnico. Po nekaj urah so progo očistili in vzpostavili redni železniški promet.
zaposlena predavatelja, ki bi z njimi stalno delala. Težave imajo tudi s prostori, ker delavnica ne odgovarja njihovim potrebam. V preteklem letu so priredili tečaj za foto in za radio-amaterje.
TUDI V PIRANU
Minuli četrtek je bil v Piranu ustanovni občni zbor radioamaterskega kluba. Zbora se je udeležilo 12 že aktivnih radioamaterjev, ki predstavljajo jedro kluba. Njihov program dela je usposobiti sprejemnik in oddajnik, organizirati tečaje za radioamaterje, in pritegniti v svoje vrste čim več mladine, da bi jo seznanili z upravljanjem in sestavljanjem radioamaterskih izdelkov.
2e pred ustanovnim občnim zborom so si uredili primerne prostore za svoje delo.
Nadvse razveseljivo je razumevanje krajevnih oblasti, podjetij in organizacij za delo novoustanovljenega radioamaterskega kluba. Podjetje Splošna plovba jim je poklonilo oddajnik in potrebni material. Pri tem je zastopnik tega podjetja govoril o pomenu dela radioamater j ev.
Zanimivo predavanje v Ilirski Bistrici
Kakor v drugih večjih krajih koprskega okraja, je bilo te dni tudi v Ilirski Bistrici predavanje o tekočih mednarodnih dogodkih.
Kljub neurju, ki je tisti večer divjalo nad bistriško dolino, je bila kinodvorana skoraj polna poslušalcev. To je bil dokaz, kako veliko je zanimanje naših ljudi za dogodke, ki so pred kratkim vznemirili svet.
Poslušalci so odhajali iz dvorane temeljito seznanjeni s trenutnim mednarodnim položajem in z željo, da bi podobna predavanja češče priredili v Ilirski Bistrici.	K
POŽAR V OBROVEM
V ponedeljek popoldne se je vnel dimnik na hiši Jožefa Hrva--tina. Požar je zaradi močne burje ogrožal vse bližnje s slamo pokrite strehe. Pravočasni nastop Prostovoljnega gasilskega društva iz Podgrada je preprečil nadaljnje širjenje požara.
oktobra pa do novega leta. Značilno za gosenici teh metuljev ;:e, da nimata trebušnih nog in se zaradi tega premikata tako, kot bi merili pedi; od tod tudi njuno ime.
Mali zimski pedic meri 2,5 cm. Gosenica je sprva sive barve, ko pa doraste. je zelene, včasih tudi rjave barve z značilno temnozele-no črto po sredi hrbta. Na vsaki strani pa ima še dve ali največ tri bele lise.
Gosenica velikega zimskega pe-dica meri 3,5 cm. Po hrbtu jc rde-čerjavs barve, ob straneh rumenkasta. Tudi zanjo je značilna črta, ki pa je rdečerjava in na hrbtni strani cesto črno obrobljena,
Samci obeh metuljev so dobri letalci, njihova krila so dobro razvita. Prednji par kril je pri malem pedicu rdečkastosive barve s temnimi lisami, zadnji par pa je siv. Veliki zimski pedic ima rumenkasta krila z značilnima temnima progama na prednjem paru kril.
Samice imajo zakrnela krila in so samo dobre plezalke. Samci jih oplojujejo v kronah dreves. Samica odloži skupno blizu 300 jajčec. Jajčeca odlagajo v razpoke skorie in okrog brstov, in sicer po kakih 5 do 50. Gosenice se izležejo zgodaj spomladi in so zelo požrešne. Ko dosežejo gosenice konec maja svojo velikost, se spustijo po nitki na tla. Tu se zabubijo in nadaljujejo svoje življenje jeseni, ko se iz njih razvijejo metulji.
Najprimernejši čas za njihovo zatiranje je, kakor smo že omenili, od oktobra dalje. Tedaj namreč plezajo samice v drevesno krono. V višini od 1 do 1,5 metra dobro očistimo deblo in ga preveže-mo s tako imenovanim lepljivim pasom ali pa z 10 cm širokim per-gamentnim trakom, ki ga po potrebi premažemo s tako imenovanim goseničnim lepkom. Samice, ki so namenjene v drevesno krono, se ob tem pasu ustavijo in nakopičijo. Okrog samic se začno sukati samci in ob tej priložnosti jih kar precei obtiči na lepljivem traku. Te lepljive pasove pa moramo večkrat očistiti in obnavljati do novega leta, samice si namreč večkrat naredijo iz mrtvih samcev in samic most in nam uidejo v drevesno krono. V mesecu marcu ponovimo isto, da bi tako preorečili gosenicam, ki so se izlegle iz jajčec, ki so bila odložena pod lepljivim trakom, da bi ne plezala po deblu navzgor.
Če nismo utegnili narediti leo-Ijivega pasu, moramo na sadnem drevju 'onraviti vsekakor zimsko škropljenje, razen tega moramo pa oškropiti tudi pas nmadeneg-i gozdnega drevia. Takšno škro-^jenie uničuje jajčeca, ki jih samice odlagalo v jeseni, seveda pa.je takšno sredstvo manj učinkovito od lepljivih pasov, ker na ta nači-i le preorečimo prev°Hko razmnožitev.
če nismo naredili niti prvega ni-
ti drugega, se moramo lotiti letnega škropljenja takoj, ko se gosenice pojavijo.
Ti škodljivci breskev ne napadejo, ker jim ne teknejo, pač pa jim diše češnje, češplje in jabolka, od gozdnega drevja pa listavci; hrast, lipa, bukev, brest, gaber in breza.
Vsi ti ukrepi proti škodljivcem so zelo koristni, saj se tako zviša donos za 30 do 50 odstotkov, v slabih letinah pa na ta način ohranimo tisto, kar bi komaj zadostovalo boleznim in škodljivcem.
Ing. Angelina Gaberc
PIVKA JE DOBILA DVE DVORANI
Ob Dnevu republike bodo v Pivki otvorili Dom .TLA in novourejen» kinodvorano. Tako bodo lahko Piv-čani imeli možnost rednega obiskovanja kinopredstav pa tudi gledališke skupine bodo lahko gostovale. Prvi film bodo zavrteli že 28. novembra za odrasle, 29. novembra pa bo na sporedu film »Ke-kec« za pionirje. Istega dne zvečer bo gostovalo Gledališče Slovenskega Primorja iz Kopra z Marodi-čevo dramo »Svetloba nad davnino«. V Domu JLA pa bo v petek ob 20, uri nastopil akademski pevski zbor.
Ureditev teh dveh ' dvoran je velikega pomena za vsesplošni razvoj Pivke. Znano je, da doslej niso imeli nobene dvorane, kjer bi se lahko zbrali Pivčani k predstavam ali predavanjem.
J.
ZA IZOBRAZBO USLUŽBENCEV
Vodstva številnih podjetij koprske občine so večkrat predlagala, da bi priredili v Kopru dopolnilni administrativni tečaj, za tiste njihove uslužbence, ki nimajo odgovarjajoče kvalifikacije, ali pa morajo opraviti strokovni izpit. Zato se je odbor Ljudske univerze v Kopru odločil, da bo priredil tak tečaj, če se bo javilo dovolj interesentov, s katerimi bo sestavil učni program na osnovi njihovih želj in potreb. Tečaj, ki bi bil v večernih urah, bi predvidoma trajal mesec dni.
K A M P O J D E M O
v soboto in nedeljo?
Vsi v pristaniško restavracijo
TURIST KOPER
v Kopru (bivša Taverna), kjer bo na mizi
. odojek z zeljnato solato
in prvovrstnim refoškoro Vabljeni!

VARNOST«
NAMIZNI TENIS
Kakor številne druge športe so tudi namizni tenis začeli prvi Igrati v Angliji. Pravila so sestavili leta 1880, leta 1902 P3 so upostavili prvo namizno-tenlško zvezo na svetu. V Jugoslaviji so začeli igrati namizni tenis 1925. leta, tri leta pozneje pa smo ustanovili v Beogradu namiznpteniško zvezo. V Sloveniji ,so začeli igrati namizni tenis nekoliko pozneje.
Oglejmo si zdaj še položaj na Primorskem. Pred vojno je bilo le nekaj zametkov v večjih centrih, zato pa je začelo zanimanje po osvoboditve naglo naraščati. Namizni tenis so začeli igrati v športnih in telovadnih društvih, v sindikalnih športnih aktivih in drugod. Toda vse to je bilo bolj ali manj neorganizirano. O tem pričajo tudi statistike Namiznoteniške zveze Slovenije, iz katerih je razvidno, da ima Primorska le tri organizirane sekcije (Rudar, Idrija ter Nova Gorica in Branik v Novi Gorici). Ker pa sta se novogoriški sekciji združili, lahko govorimo
kronika
TJSLA MI JE LOVSKA PSICA bele barve z malimi lisami po životu. Dotičnega, ki jo ima, prosim, da jo vrne proti lepi nagradi na naslov Babič Angel, Smokvica 30, Slovensko Gračišče.
PBODAM RABLJENO POITlSTVO sobna kredenca z marmorno ploščo, mizo, stole, kompletno spalnico za eno oseb, postelja z vložkom in omarica z ogledalom. — Istrska obala št. 4, Koper.
KAM P O J D E M O v soboto in nedeljo?
Vsi v pristaniško restavracijo
TURIST KOPER
v Kopru (bivša Taverna), kjer bo na mizi
odojek z zeljnato solato in prvovrstnim refoškom Vabljeni!
pravzaprav le o dveh namizno-teniških centrih Primorske (Nova Gorica in Idrija), k tema bomo prišteli 5o Koper, kjer so v zadnjih tednih začeli ustanavljati namizno-teniški klub.
Oglejmo si nekoliko delo namiznoteniške sekcije 2SD Nova Gorica. Trenutno ima 32 članov, od svojega obstoja pa je odigrala 18 dvobojev. Šestnajst zmag in le dva poraza v srečanju z Ljubljano dokazuje, da je Nova Gorica v namiznem tenisu med najboljšimi na Primorskem. Da pa bi ji naslov prvaka Primorske tudi uradno pripadal, in sploh da bi ocenili kvaliteto primorskega namiznega tenisa, so Novogoričani sklenili organizirati prvo namiznoteniško prvenstvo Primorske.
Lotili so se precej težavnega dela, ker je na Primorskem zelo malo registriranih sekcij. Prav zato so sklenili, da bo prvenstvo odprtega značaja in da se ga bodo lahko udeležili tudi neregistrirane ekipe. Turnir bo 29. in 30. novembra v telovadnici dijaškega doma v Novi Gorici. Če bo dovolj prijavljenih, bodo organizirali tudi žensko prvenstvo Primorske.
Udeleženci bodo tekmovali za prvenstvo ekip, dvojic in posamez-
nikov. Za zmagovalce so pripravili okusne pokale in plakete.
V	zvezi s tem prvenstvom pa se je pojavilo tudi vprašanje primernih p; ostorov za namizni tenis v Novi Gorici. NTI< Nova Gorica razpolaga zdaj z neko garažo, ki pa bi jo bilo treba nujno obnoviti. Otganizatorji upajo, da bodo v prihodnje naleteli na več razumevanja pri pristojnih ciganih, saj ne gre samo za razvoj namiznega tenisa v Novi Gorici, marveč na vsem Primorskem.
T. B.
SREDNJEŠOLSKA TEKMOVANJA V KOPRU
V	okviru športnega dne na koprski gimnaziji so bile številne tekme v igri med dvema ognjema in v malem rokometu. V malem rokometu so se pomerile moške in ženske ekipe višjih razredov. Med moškimi ekipami je zmagal 8. razred, med ženskimi pa 7. razred. V igri med dvema ognjema pa so se pomerili nlžješolci. Zmagali so dijaki III. c razreda in dijakinje II. c razreda.
Športni dan so organizirali profesorji telesne vzgoje na koprski gimnaziji in je povsem uspel. V prihodnje nameravajo to prireditev še izpolniti in bodo na sporedu srečanja v odbojki in košarici.
F. A.
TRČENJE
Pretekli teden je pri Rodiku trčil z osebnim avtomobilom Dorko Volk iz Kopra v avtomobil tovarne »Iskra« Iz Kranja. Vzrok trčenja je bila neprevidnost ln delno tudi spolzka cesta. Na obeli vozilih je za okrog 60.000 dinarjev materialne škode.
ZAVORE NISO DELOVALE
V	petek popoldne sta drug za dru-Kim vozila dva tovorna avtomobila. Ko se je prvi ustavil, da bi dal pri srečanju prednost avtobusu, ki mu Je pripeljal nasproti, je drugi tovornjak — upravljal ga je Julij Rupnik iz Izole — v bližini Petrinj zavozil vanj. Kriv je voznik Rupnik, ker se je podal na pot s pokvarjenimi zavorami, ki so odpovedale in povzročile trčenje. Škodo so ocenili na 50.000 dniarjev.
ZOPF.T NEPREVIDNO PREČKANJE CESTE
Na avtobusnem postajališču v Ber-tokih je hotela za avtobusom prečkati cesto Jožefa Jakee s svojo osemletno hčerko Marijo. V istem trenutku pa je pripeljal tovorni avtomobil podjetja »Slavnik« in ju podrl. Obe sta dobili težje telesne poškodbe in so ju prepeljali v izolsko bolnišnico, Delno je nesreče kriv tudi poklicni šofer tovornjaka Franc Popek iz Izole, ker ni zmanjšal hitrosti vožnje na tem delu ceste, ki je zaradi križišča precej prometna.
ALI GA JE RES BURJA PREKUCNILA?
V	torek popoldne se je pri Petri-njah prekucnil tovorni avtomobil tovarne TAM iz Maribora, ki je bil polno naložen z drvmi in drugim lesom. Voznik trdi, da ga je prekucnila burja, vendar pa bo zadnjo besedo imela komisija, ki proučuje vzrok nesreče.
» I

NOGOMET
ska« farras Itopra
V	tekmovanju za pokal Dneva republike je v nedeljo Izola premagala Koper v Kopru s 3:0 (2:0). V prejšnji številki smo napisali, da je Koper v pokalni tekmi premagal Izoli s 5:0 in da se je" plasiral v naslednjo kolo. Toda to srečanje so razveljavili, ker ni sodil deligirani sodnik.
Zmaga Izole je bila zaslužena. Njeni igralci so hitreje štartali na žogo, zlasti pa se je odlikovala obramba, ki je sproti razbijala medle akcije koprskih napadalcev.
Koper je povsem razočaral, zlasti zato, ker so mnogi pričakovali,
PIRANSKI PARTIZAN NA NOVI POTI
V	zadnjih tednih je delo TVD Partizana v Piranu spet zaživelo. Redne telovadbe se udeležuje okrog 300 članov, brez dvoma pa se bo to število še povečalo, če bodo sedanji vaditelji dobili primerne pomočnike. Glavne priprave so zdaj za sodelovanje na akademiji ob 29. novembru, 22. decembra pa bodo priredili celovečerno telovadno akademijo.
da bo ponovil igro prejšnje nedelje, Res je sicer, da je nastopil s štirimi rezervnimi igralci, toda to ne more biti opravičilo za skrajno nepovezano igro.
Ob koncu še nekaj besed o sodniku in publiki. Sodnik je sodil odlično in bi mu zamerili le, da dvakrat ali trikrat ni upošteval prednosti. S svojim avtoritativnim sojenjem je že v kali zatrl vsak poskus grobe igre. Kljub vsemu pa se je med publiko našla peščica iz-zivačev (in celo med odborniki Kopra), ki je z nedostojnimi izrazi obmetavala sodnika in ga krivila za gole, ki jih je Izola dosegla zasluženo. Ali ne bi bilo bolje, da bi se namesto psovanju na igrišču posvetili raje analizi vzrokov slabe igre domačega moštva, predvsem pa disciplini igralcev na tekmah in na treningih?
Razen tekme v Kopru je bilo tudi v Ajdovščini srečanje za pokal Dneva republike med domačim moštvom in Novo Gorico. Gostje so zmagali z 1:0 (1:0). Po poteku igre bi bolj odgovarjal neodločen rezultat. Sodil je Marušič z napakami v škodo obeh moštev.
Izšla Je 7. številka mesečnika za proučevanje organizacije dela ln varnosti pri delu LRS »Delo ln varnost«. Na prvi strani prinaša zanimiv sestavek pod naslovom »Za dvig produktivnosti v naših gospcdarsklh organizacijah«. Mitja ltamušlč razpravlja v rubriki »Organizacija dela« o grafični obdelavi dinamike premljskega sistema, Radovan Andrej čič pa o kontroli kvalitete s statističnimi metodami. Oba članka sta opremljena s skicami. Dr. Mirko Plbrovec objavlja sestavek »Vpliv psihološko-zdravstve-nih činiteljev na proizvodnost industrijskega delavca«, dr. Saša Cvahtc pa sestavek »Racionalizacija dela ln medicina«. Boris Florjančič odgovarja na anketo Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov LRS, ki Jo Je razpisalo društvo pod naslovom »Kaj storiti, da bi se zmanjšalo število nesreč v rudarstvu in metalurgiji«. Na zadnji strani priobčuje mesečnik »Varnost ln delo« nadaljevanje razprave inž. Borisa Gostišč »Prirodnl brusi in umetni brusilni koluti«.
Pomembna pridobitev za čebelarje
Zveza čebelarskih društev za Slovenijo je te dni izdala po večletnih temeljitih pripravah I. del knjige »Sodobno čebelarstvo«, ki so jo sestavili znani slovenski čebelarji. S to knjigo so dobili čebelarji težko pričakovanega svetovalca in vodnika, saj sodobne slovenske čebelarske literature po vojni skoraj nI bilo.
Poljudno pisani sestavki s številnimi slikami bodo dober kažipot predvsem eebelarjem-začetnikom. Prvi del obravnava teorijo čebelarjenja, v drugem delu, ki bo izšel prihodnje leto, pa bodo opisana praktična opravila pri čebelah.
Knjiga je velikega formata in Ima 432 strani. Vezana stane 1.350 dinarjev, broširana 1.150 dinarjev. Naročite jo lahko pri Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo, Ljubljana, ■ Miklošičeva 28, člani ZCD pa jo lahko na-" ročijo pri svojih društvih na obročno odplačevanje.
Prehrana za nosečnice
Vsakdo bo priznal, da se naše nosečnice res pridno pripravljale na porod in oskrbe bodočega družinskega člana z vsem, kar je v njihovi moči, da bi malček čim varneje in čim lepše začel pot v življenje. Pri tem pa kaj rade pozabijo, kako važen je za njegov razvoj in za njegovo zdravje način prehrane v času nosečnosti.
Na to opozarja knjižica »Prehrana nosečnice«, ki jo bo v kratkem izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Poleg obširnih napotkov glede prehrane v tej dobi, — iz katerih zvemo, da je važna predvsem sestava hrane, ne pa njena količina, in kakšnih živil mora nosečnica največ zaužiti, ker vsebujejo snovi, ki so potrebne za razvoj otrokovega telesa in za ohranitev materinega zuravja — je v brošuri 10 jedilnikov za nosečnice. Le-ti naj služijo za zglea, kako naj si bodoče matere pripravljajo hrano. Poleg receptov za jedi, ki so zajete v jedilniku, prinaša brošura več drugih receptov za nosečnicam primerna jedila (mlečna, zelenjavna, mesna in za razne namaze iz skute).
V imenu vseh koprskih potrošnikov ugotavljam, da se preskrba z vsakim dnem vidno izboljšuje. Vzemimo za primer kruh. Včasih smo bili navajeni le na dve vrsti. Dobili smo lahko beli in črni kruh. Zadnje čase pa so redno v prodaji najmanj tri vrste vsakega: polsurov, prežgan in star. Včasih imajo razen tega šc normalno pečen kruh, in takrat lahko govorimo celo o štirih vrstah. To Je že precejšen napredek. Pri tem niti ne omenjam prizadevanj vajencev, ki kruh prevažajo v trgovine, da bi ga čimbolj zmehčali ob cestnem tlaku ln naredil laže prebavljivega.
Ob tej priložnosti, ko že govorim o preskrbi, moram vsekakor sporočiti tudi zahvalo potrošnikov prodajalki v mesnici pri ribnrn;ci. To le spričo svoje uslužnosti Ln prijaznosti popolnoma zaslužila,
»To bi bilo treba povedati Vanetu!« je zadnjič vzkliknil nclcdo v koprskem kinu, ko je ugotovil, da je njegov sedež popolnoma legalno zaseden, ker so, najbrž zaradi velikega zanimanja za film, prodajali vstop-
nico za Iste sedeže v več izvodih. »Je že slišal,« sem ga potolažil, »in tudi zapisal bom, čeprav se bodo jezili.«
Kolikor se spominjam, nisem imel doslej nobenega uradnega opravka z gledališčem in koprski hram kulture sc je srečno izogibal mojemu kotičku. Sicer tudi zdaj nismo skregani, saj so mi zadnjič popolnoma brezplačno prebarvali plašč v svoji garderobi in niso hoteli niti slišali, ko bi se jim bil rad zahvalil za nepričakovano uslugo, Sc Jucn je bila vesela, ko je videla, kako se rdeča zidna barva lepo poda na temno podlago.
Tako prepleslcan sem potem zavil v Galeb, kjer pa zaradi tega nisem Imel nobenih neprijetnosti. Tam sem do pol cnlli zjutraj pripovedoval pravljice otrokom, ki so jih nekateri gosti pripeljali s sabo, da bi jim pokazali, kako sc zabavajo odrasli. Ce sc to večkrat zgodi, ne bi bilo napak odpreti poleg bara tudi otroški vrtec z ustrezno dežurno službo. Otroci pa naj spijo podnevi, saj imajo čas. Idejo velikodušno odstopam hotelski upravi, ltl naj povpraša za
mnenje Sc Društvo prijateljev mladine.
Na Veliko Ubcljsko sem prišel naravnost na ustanovni sestanek aktiva mladih zadružnikov. Medtem ko so mladinci in mladinke zborovali, sva se v gostilni temeljito pomenila o problemih naše mlade generacije s tovarišem, ki ga je upravni odbor KZ v Hruševju določil, da prisostvuje sestanku. Marsikatero pametno sva uganila. Predvsem pa sva sc oba zgražala nad tem, da je mladina prepuščena sama sebi in da ji starejši ne pomagajo. Ta ugotovitev naju je tako prevzela, da sva počakala, da je sestanek minil, potem pa sva odšla na ples, ki so ga priredili mladinci ob tej priložnosti. Saj veste, kako je. Na sestanku jih že lahko pustimo same. drugače pa Je s plesom, kjer je lahko marsikaj narobe. S prijetno zavestjo, da opravljava veliko vzgojno nalogo, sva ostala na plesu do konca. Ko sem se vračal, sem mimogrede povpraSal na občini v Divači, čc so že dobili od pristojnih ccstnih oblasti dovoljenje, da postavijo reklamno desko ob novi cesti. Sc niso, čeprav so že pred pol leta prosili za to In priložili prošnji vso potrebno dokumentacijo, ki jo ni bilo nič manj, kot da bi Slo za gradnjo srednjevelike tovarne. Tako tudi mora biti, saj reklamuo desko gleda vsak dan tisoče ljudi.
Vsem skupaj lep pozdrav
Va5 Vane
NEDELJA, 26. novembra:
3.CO Domače vesti in objave — 0.10 Kmetijska oddaja — 14.00 Glasba po željah — 15.15 Vesti — 15.20 Z mikrofonom po Primorski: V ribiškem mestu Piranu — 15.40 Odmevi pod Nanosom: Nastop dekllžkega zbora gimnazije v Idriji.
PONEDELJEK, ZG. novembra:
7,15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13.30 Ves« ln pregled tiska — 13.45 Pol ure ponedeljkovih popevk —• 14.15 Domače vesti — 14.20 Ponedeljkov športni pregled — 14.30 Zabavna glasba, objave ln reklame — 14.40 To smo Izbrali v naši diskoteki. . .
TOREK, 27. novembra:
7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13;30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Tisoč in en takt (pisan spored orkestralne ln solistične glasbe) — 14.15 Domače vesti — 14.20 Naše gospodarstvo — 14.30 Zabavna glasba, objave in reklame — 14.40 Ali poznate te jugoslovanske narodne pesmi?
SREDA, 28. novembra:
7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam — 14.15 Domače vesti — 14.20 Kulturni dogodki na Primorskem — 14,30 Zabavna glasba, objave in reklame — 14.40 Predstavljamo vam komorni zbor Radia Zagreb.
ČETRTEK, 29. novembra:
8.00 Vesti — 8.10 Poje zbor »Srečko Kosovel« — 13.15 Čestitke delovnih kolektivov — 15.15 Ob dnevu Republike.
PETEK, 30. novembra:
8.00 Vesti — 8.10 Jutranji koledar — 8.15 Slovenske narodne pesmi — 14.00 Čestitke delovnih kolektivov — 15.15 Vesti — 15.20 Zapisk^ radijskega re-porterja — 15.35 PrimoVski zbori pojo.
SOBOTA, 1. decembra:
7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Za konec tedna: ritem — 14.15 Domače vesti — 14.20 2Ivljenje ob našem morju — 14.30 Zabavna glasba, objave in reklame — 14.40 Motivi z jadranskih obal.
ILIRSKA BISTRICA: 23. novembra ob 11. in 20. uri Aleksander Maro-dlč: SVETLOBA NAD DAVNINO.
SOLKAN: 24. novembra ob 20. uri Aleksander Marodič: SVETLOBA
NAD DAVNINO.
MIREN: 25. novembra ob 20. ur Aleksander Marodič: SVETLOBA
NAD DAVNINO.
TOLMIN: 2G. novembra ob 20. uri Aleksander Marodič: SVETLOBA NAD DAVNINO.
IDRIJA: 27. novembra ob 20. uri Aleksander Marodič: SVETLOBA NAD DAVNINO.
PIVKA: 29. novembra ob 20. uri Aleksander Marodič: SVETLOBA NAD DAVNINO.
KOPER: 24, in 25. novembra ameriški film DVA TEDNA LJUBEZNI; 2G. in 27. novembra ameriški film STEKLENA PAJCEVINA; 23. in 23. novembra ameriški film ONA POIZKUSA SREČO.
IZOLA: 23. ln 30. novembra ameriški film ONA POIZKUSA SREČO; 24. in 25. novembra ameriški barvni film MOGAMBO; 2G. in 27. novembra angleški film MLADI BEGUNEC; 28. in 29. novembra ameriški barvni film ČRNI LABOD.
PIRAN: 23. in 28. novembra ameriški film DVA TEDNA LJUBEZNI; 24. in 25. novembra angleški film MLADI BEGUNEC; 2G. in 27. novembra ameriški barvni film ČRNI LABOD; 29. in 30. novembra ameriški film STEKLENA PAJCEVINA.
PORTOROŽ: 23, novembra angleški film MLADI BEGUNEC; 25. novembra ameriški barvni film CENA SLAVE: 26. novembra ameriški film DVA TEDNA LJUBEZNI' 28. novembra ameriški film STEKLENA PAJCEVINA: 30. novembra ameriški barvni film ČRNI LABOD.
DEKANI: 24, novembra ameriški film ONA POIZKUSA SREČO; 25. novembra jugoslovanski film ZLI DENAR.
ŠMARJE: 24. novembra ameriški barvni film GENERALNI INŠPEKTOR; 25. novembra ameriški film ONA POIZKUSA SREČO: 28. novembra angleški film MLADI BEGUNEC.
ŠKOFIJE: 24, novembra ameriški barvni film CENA SLAVE: 25. novembra ameriški film BOJIŠČE; 28. novembra italijanski film SANJE S CESTE.
SFfovi.JE: 24. novembra ameriški film INTERMEZZO: 25. novembra angleški film NE POJ MI ŽALOSTNIH .PESMI!
POSTOJNA: 23., 24. ln 25. novembra francoski barvni film RDEČE IN ČRNO (I. del); 27, in 28. novembra francoski barvni film RDEČE IN ČRNO (II, del); 30. novembra in 1. decembra ameriški barvni film SNEG NA KH,IMAND2ARU.
Italija je znana kot klasična dežela birokracije. Od tega imajo državljani navadno v«Č škode kot koristi, zgodi '.¡se pa tudi nasprotno. Pred ^dnevi.so nekemu starejšemu. :možakarju iz Tarčenta spo,-.točili,, da je vojaško, sodišče v Rimu pri. pregledu ugotovilo, da ga je 30. junija 1916 obsodilo na smrt zaradi dezerterstva in da zahteva iz- . ; vršitev sodbe, Možu, ki je že 40 let mirno živel na svojem domu, se o vsem tem ni dosti sanjalo, ker je bil obsojen v odsotnosti. Zato pa se'
11
' J*. Il	s ^ S
lllliifcr
Najmanjša podmornica. V marsejskem pristanišču so preizkusili najmanjšo doslej znano podmornico. Dolga je dva metra, tehta pa 50 kg. Namenjena je predvsem potapljačem, ki jim omogoča hitro premikanje pod vodo.
ni prav nič manj prestrašil, zakaj sodba je "bila pravo-' močna. Vendar so advokati izvrtali neki zakon in dokazali, da je po tolikih letih že zastarela in da je ne morejo izvršiti. Tako jo obsojenec ostal živ. Zahvaliti pa se mora samo »ažurnosti«.vojaškega sodišči, kjer je sodba ležala 40 let, ne da bi še kdo pozanimal zanjo,
. DIAMANTNE IGLE : ZA GIČAMOFONE
Pri vseh mogočih novih izumih gramofon nekako prehaja v pozabo. Kljub temu ga še vedno izpopolnjujejo in mu skušajo odpraviti razne pomanjkljivosti, med katerimi je na prvem mtestu kratkotrajnost plošč. Te se namreč pri uporabi razmeroma hitro obrabijo. Da bi to preprečili, so naredili igle z diamantnimi konicami. Poskusi so pokazali, da takšna igla plošče sploh ne kvari, tako da ostane vedno kot nova,
POTRES V IRANU
Te dni je Iran zajel hud potres. Močni sunki so se vrstili deset dni zaporedoma in so prizadejali velikansko škodo. Sreča v nesreči je, da je potres zajel redko naseljeno pokrajino, kjer ni večjih mest. Na tem področju je od 27 vasi popolnoma porušil 25, Brez strehe je ostalo okrog 8000 ljudi, 410 pa jih je izgubilo življenje. Potres je spremljalo premikanje zemeljske skorje, tako da so ponekod nastale velike razpoke in zemeljski udori.
SM
IP?..
ÄSSS: ■ Käs iiSS:	,	.. ■„	:/,
MPW: - ' *	, : ■ ■ '
il] f .. -I -	"	.

»Otroški paradiž« pravijo veliki trgovini z igračami. Odprli so jo v Atlanti (ZDA). Trgovina ima posebno privlačno novost za malčke — nekakšen viseči tramvaj, ki vozi male potnike po oddelkih, kjer so razstavljene vse mogoče igrače.
Tako je trgovina obenem tudi otroško zabavišče.
mm-. : :
MI i SIK
. m*, j -
- ¡Ü M
ë «Mg! >S...'\ . .. ''¿Ï
Kakor ste že slišali, je bil na zadnjih volitvah v ZDA D. Einsenhovver spet izvoljen za predsednika. Prav tako je bil ponovno izvoljen tudi dosedanji podpredsednik Nixon. Ko so bili objavljeni rezultati volitev, sta oba v spremstvu svojih žena stopila pred mikrofon, da se zahvalita množici, ki jima je prišla čestitat. Politični opazovalci sodijo, da je imel odiočilno vlogo pri volitvah, poleg priljubljenosti, ki jo uživata oba državnika, tudi sedanji politični položaj v svetu, ki je vse preveč resen, da bi dovoljeval večje spremembe v državnem vodstvu.
3 mesec? brez hrane
Bilo je že mnogo ljudi, ki so poskušali, koliko 'časa so 'da živeti brez hrane. Nekateri so zdržali več, drugi zopet manj. Posebno vztrajni so dosegli dva in pol meseca in tudi več, Zdaj poročiijo, da je vse posekal Nemec Schmidt, ki ni 92 dni in 23 ' ur zaužil nikake hrane. Ves ča.s je pil samo mineralno vodo in zraven pridno kadil. Medtem ko je popil 130 steklenic mineralne vode, je namreč pokadil kar 2.900 cigaret. V tem času je shujšal za 30 kilogramov.
fie ss
napije
H«
... Jil mmm
Ç&àSs*	siji
m
Wmmj^BQmf
Ife.....• •
Nekateri ljudje imajo posebno strast za zbiranje raznih predmetov. Med njimi je tudi Berlinčan Liese, ki se je spravil na zvonove. "Ima jih iz vseh dežel, vseh velikosti in oblik. Še bolj zanimivo pa je, da je Liese, ki je glasbenik, prav pri svojih zvonovih dobil inspiracijo za svojo veliko opero v treh dejanjih z naslovom »Barbarski zvon«.
NAJBOLJ POREDEN
V eni izmed najodličnejših ztsebnih šol so odkrili spomenik najbolj porednemu gojencu, ki ni nihče drugi kot znani angleški državnik Winston Churchill. Po mnenji; šolske uprave ga ni namreč v tem pogledu nihče prekosil v več kot sto letih obstoja zavoda.
â# te?
it mm ^ fm

litfi
To se je zgodilo v Nemčiji. Električni vlak, ki je zvečer odpeljal iz Miinchena, je na veliko presenečenje in v velik strah potnikov nenadoma ponorel. Začel je naravnost divjati. Kovčki so leteli po kupejih, kuharju je ušla juha iz loncev, jedilni vagon pa je bil na mah poln čre-pinj. Med potniki je prišlo do preplaha. Tako je vlak vozil več ur, ne da bi se oziral na vozni red ali kakršnekoli signale na postajah in postajališčih. Postajni načelniki so alarmirali policijo in reševalno osebje, ker so pričakovali katastrofo, Vendar se je vlak na končni postaji le ustavil in iz lokomotive je stopil popolnoma pijan-strojevodja, ki ga je. policija takoj aretirala. 120 potnikov je bilo ranjenih.

s ti
'Začudeni prodajalci so v »vaji trgovini s čevlji v Fali Riverju (ZDA) našli rogatesa jelena, ki je ponoči na nepojasnjen način vdrl v prodajalno. Preplašeno žival »i-so mogli nikakor ujeti in poklicati so morali na pomoč policijo. Po večnrnem lovw so nazadnje jelena »aretirali«. Se prej pa je naredil pravo razdejanje po vseh oddelkih velike trgovine.
Za d&(h>& voifo
»Da vas ni sram! Poglejte, kako ste prestrašili revicei*
S* "T^" .i"'.': ' 'Î
k-! V. d
V Sovjetski zvezi gradijo več o gromnih hidroelektrarn, ki bodo po svoji moči daleč presegle celo znameniti Dnjeprostroj. Ru ski tehniki in inženirji so se usmerili predvsem na Sibirijo in na njene neizkoriščene reke. Tam zdaj sredi tajg nastajajo orjaki, ki bodo dajali letno milijardo kilovvatov električne energije. Ena med temi največjimi hidroelektrarnami bo zrasla na reki Ob pri Novosibi rsku. — Na naši sliki: impozanten pogled na gradbišče.
— —
2RNEST KEMIMGWAY:

28
POS1 OVENIL RADO BORDON
-.—M ——
Posegel sein po zvoncu in jjritisnil na gumi), Slišal sem, kako brni nekje na hodniku, potem pa, kako nekdo z gumastimi podplati prihaja po njem.
Büa je Miss Gage. V sončni svetlobi je bila videti nekoliko starejša in ne več tako ljubka.	•
»Dobro jutro,« je rekla. »Ste dobro spali?«
»Da. Hvala, prav dobro,« sem rekel. »Ali bi lahko dobil brivca?«
»Prišla sem vas pogledat, toda spali ste s tem v postelj;.« .
Odprla je vrata omare in privlekla na dan steklenico vermuta. Bila je skoraj prazna.
»Vzela sem izpod postelje tudi drugo steklenico in jo prav tako postavila semkaj,« je rekla. »Zakaj mi niste rekli za kozarec?«
»Mislil sem, da bi mi ga morda ne bili dali.«
»Pi'a bi bila pač nekoliko skupaj z vami.«
»Vi ste prijazno dekle.«
»Ni dobro za vas, da sami pijete,« je rekla, »Ne sinete početi tega.«
»Prav.«
»Prišla je vaša prijateljica Miss Barkley,« je rekla.
»Res?«
»Da. Ni mi všeč.«
»Všeč vam bo. Zelo je simpatična.«
Zmajala, je z glavo. »Prav gotovo je simpatična. Ali se ne bi malo premaknili na to stran? Dobro je tako. Pri-
pravila vas bom na zajtrk.« Umiia me je s krpo in milom in toplo vodo. »Dvignite ramo,« je rekla. »Dobro je tako.«
»Ali bi lahko dobil brivca pred zajtrkom?«
»Poslala bom vratarja ponj.« Odšla je iz sobe in se vrnila. »Šel ga je iskat,« je rekla in pomočila krpo, ki jo je držala v roki, v lavor z vodo.
Brivec je prišel z vratarjem. Bil je možakar pri petdesetih in je imel navzgor zavihane brke. Miss Gage je opravila z mano in odšla, brivec pa me je namilil in me začel briti. Vedel se je zelo svečano in se je izogibal pogovoru.
»Kaj pa je? Kaj ne veste nobenih novic?« sem ga vprašal.
»Kakšne novice.«
»Kakršne koli. Kaj se je zgodilo v mestu?«
»Zdaj smo v vojnem času,« je rekel, »Sovražnik prisluškuje vsepovsod.«
Dvignil sem pogled k njemu.
»Prosim, držite obraz pri miru,« je rekel in nadaljeval z britiem. »Ničesar nc bom pripovedoval.«
»Kaj pa je z vami?« sem vprašal.
»Jaz sem Italijan. Nočem se pogovarjati s sovražnikom.«
Pustil sem. naj ostane pri tem. Če je nor. je bolje, da čim prej pridem iz""'! njegove britve. Še enkrat sem ga postrMcii lena pogledati.
»Pazite.« je dejal. »Britev je ostra.«
Ko je končal, sem mu plačal in mu dal pol lire napitnine. Vrnil mi je drobiž.
»Ne maram. Nisem na fronti. Pač pa sem Italijan.«
»Pojdi k vragu!«
»Z vašim dovoljenjem,« je rekel ter zamota! svoje britve v časopisni papir. Odšel je in pustil pet bakrenih novcev na omarici poleg postelje.
Pozvonil sem. V sobo je prišla Miss Gage.
»Bi bili tako prijazni in poklicali vratarja?«
»Prav.«
Vstopil je vratar. Zadrževal je smeh.
»Ta brivec je menda nor?«
»Ne, signorino. Zmotil se je pač. Ni me bil prav dobfu razumel in je mislil, da sem mu rekel, da ste avstrijski oficir.«
»Oh,« sem dejal.
»Ha, ha, ha!« se je smejul vratar. »Bil je prav zafcavcu. Samo en vaš gib, je rekel, in bil bi vam. ..« Potegnil si je s kazalcem čez vrat.
»Ha, ha, ha!« je komaj zadrževal smeh. »Ko sem ixsu rekel, da niste Avstrijec ... Ha, ha, ha!«
»Ha, ha, ha!« sem rekel jezno. »Kako smešno bi bilo, de bi mi bil prerezal vrat. Ha, ha, ha!«
»Ne, signorino. Ne, ne. Tako hudo se je namreč prestrašil Avstrijca. Ha, ha, ha!«
»Ha, ha, ha!« sem rekel. »Zdaj pa odidite.«
Odšel je iz sobe in slišal sem, kako se še na hodnika smeje. Potem sem slišal, kako nekdo prihaja po hodnika. Pogledal sem proti vratom. Bila je Catherine Barkley.
Stopila je v sobo in se približala postelji.
»Dobro jutro, dragi,« je rekla. Bila je videti sveža ta mlada in zelo lepa. Prišlo mi je na misel, da nisem bil nikoli videl nobene tako lepe.
»Zdravo,« sem rekel. Ko sem jo zagledal, sem bil 2e zaljubljen vanjo. Ves sem se zmedel.
Pogledala je proti vratom, videla da ni nikogar, poteej pa je sedla na rob postelje, se sklonila in me poljubila. Potegnil sem jo k sebi, jo poljubil in začutil, kako ji bije srce.
»Ljuba moja,« sem rekel. »A!i ni čudovito, da si prišla sem?«
»Saj ni bilo tako težko. Težko bi bilo ostati.«
»Moraš ostati « sem rekel, »Ah, čudovita si.« Bil sem čisto prevzet od nje. Nisem mogel verjeti, da je zares pri meni, in sem jo krepko stisnil k sebi.
»Nikar tega.« je rekla. »Nisi še zadosti zdrav.«
»Da, kar dobro se počutim. Pridi!«
»Ne. Nisi še dovolj pri močeh.«
»Da. Sai sem. Da. Prosim te.«
»Mc ljubiš?«