212
Politični pregled*   *
Državni zbor. — Dne 1. junija se je zopet sešla poslanska zbornica, da nadaljuje razpravo o jezikovnih predlogih. Opozicijonalni poslanci so nameravali koj od kraja podati dve obtožbi: jedno proti Badenijevemu ministerstvu radi časopisa „Reiehswehru »drugo proti Thunovemu ministerstvu radi razpusta graškega obČ. sveta. Pričakovati je torej, da se primerijo viharne seje. Razmerje mej Thunom in mej nemško opozicijo se je radi graških dogodb poostrilo in radikalci bodo zmernejše nemške poslance brez težav prisilili na najljutejši boj proti vladi Thun je mislil, da bo vsaj za jubilejno leto izhajal brez konfliktov in ne da bi mu bilo poseči po najskrajnejših sredstvih, toda kaže se, da to ne bo možno, da pride odločitev še pred cesarjevim jubilejem.
Zasedanje delegacij. — Letošnje zasedanje delegacij je trajalo nenavadno malo časa in je bilo vzlic jako mehki in le navidezno glasni nemški obstrukciji tudi prav mirno. Delegaciji sta dovolili vse, kar je zahtevala skupna vlada in tudi horendni naknadni kredit. Dovoljenje naknadnega kredita je odobravati, ker vender ne gre radi brez dvoma iz dobrega namena storjenega kršenja ustave kaznovati s tem, da se spravi državo v stisko. Ali delegaciji bi bili morali zahtevati zadoščenja. Tega pa nista storili, pač pa sta šli v svoji ser-vilnosti tako daleč, da sta celo sami prevzeli odgovornost za to kršenje. Ministri so kredit opravičili v tajnih sejah dotičnih odsekov, a ker delegatje niso silili na to, da te uzroke pojasnijo tudi v javni seji, da bi se mogli volilci o njih tehtnosti prepričati, so odgovorni za te milijone samo še delegatje. Radovedni smo, kako bodo delegatje svoje postopanje opravičili,
Regulacija uradniških plač. — Cesar je sankcioniral zakon o regulaciji uradniških plač. S tem so dobili uradniki zagotovilo, da se davno potrebna in željno pričakovana regulacija uradniških plač že tekom prihodnjih mesecev izvede. Zajedno ali nekoliko kasneje hoče vlada povišati tudi dohodke uradnih slug. Za to regulacijo potrebni denar hoče dobiti z naklado na sladkor, poslajene pijače in likerje, katera naklada bi nesla 15 milijonov gld. na leto. S tem dogodkom se pokrije tudi izpadek vsled nameravane odprave časniškega in koledarskega kolka, ki ima stopiti v veljavo s 1. januvarijem prihodnjega leta. Ker ni upanja, da se ti zakoni uveljavijo parlamentarnim potom, bo vlada primorana porabiti § 14.
Graške homatije. — V Gradcu, tem središči pruso-filske agitacije, je končno  prišlo tako daleč, da je vlada   bila
primorana, pokazati nemškim nacijonalcem zobe. Razpustila je obč. svet, ker je bil vlado na predrzen način provociral in «e postavil na stran graških revoltantov. Vlada je bila to storiti doižna radi svojega lastnega ugleda in radi državne avtoritete, a krivo bi bilo misliti, da se bodo vsled tega Gradčani streznili. Gradec je preveč zastrupljen, da bi se mogel premeniti. Nove volitve prineso zmago najradikalnejšim nemškim nacijo-najcem, a vzlic temu odobravamo vladni korak. Ta bodi Nemcem v svarlo, žebti pa je, da ostane vlada konsekventna in da zatre vsako protizakonito gibanje nemških nacijonalcev v prihodnje z jednako eneržijo, kakor jo je pokazala sedaj.
Nagodba. — Avstrijska vlada se je dogovorila z ogersko vlado, da poskusi na jesen izvršiti prvo branje na-godbenih predlog v avstrijskem parlamentu, a če se ne posreči, potem hoče ogerska vlada podaljšati sedanji provizorij za jedno leto parlamentarnim potom, avstrijska vlada pa ga uveljavi izvenparlamentarnim potom, namreč s pomočjo § 14., kar je očitni absolutizem. Ogerska vlada stori to seveda samo proti dovolitvi znatnih koncesij, kar bodo avstrijski davkoplačevalci kaj hudo občutili v svojih žepih.
Napaden poslanec — Tolpa madjarskih drž. poslancev je te dni na cesti napadla svojega tovariša drž. poslanca Lepcsenva in ga grdo pretepla, ker je spisal o Kos-suthu knjigo, v kateri   je   o   tem   lopovu povedal  —  resnico.
Belgija. — Ob jednem z ožjimi volitvami v francoski parlament vršile so se v Belgiji nadomestne volitve za senat in zbornico poslancev. Volitve so se vršile mirno Boj je bil mej klerikalci in socijalisti. Volitve niso izpale najugodneje za sedaj vladajočo klerikalno stranko. Izgubila je 8 mandatov, nasprotno so socijalisti mnogo napredovali zlasti glede števila glasov. Liberalci so le po nekod postavili samostojno kandidate, sicer so glasovali s socijalisti.
Italija. — Odstopilo je Rudinijevo ministerstvo. V razmerah, kakoršne vladajo v Italiji, je vladanje težavno; nemiri in beda delajo preglavice ministrom. Največ je pa nastala ministerska kriza, ker se ministri niso mugli zjedeniti glede postopanja o omejitvi dohodkov duhovščini. Vlada dolži namreč duhovščino, da je sokriva zadnjih nemirov in zato nastopa zdaj ostro proti nji. Celo poroča se, da je izšel zadnje dni tajen ukaz, naperjan proti duhovščini. Kardinal Ferrari se ni dolgo upal domov v Milan, ker se je bal napada. Papež je pisal kardinalu in je vzpodbujal njega in katoličane v Milanu, da vztrajajo v borbi zoper neresnico in za vero. Leo XIII. pravi v svojem pismu, da so dogodki v Italiji sad semena, ki se je nekaznjeno sejalo po vsej Italiji na škodo vere s korupcijo idej in pačenjem običajev. Tudi se hoče papež v slučaji, da bo Italija le pritiskala na cerkev, obrniti s posebno spomenico do vseh evropskih vladarjev.
Francija. — Soditi po izidu zavrženih volitev v francoski parlament, se je položaj v zbornici le malo spremenil. Od 581 poslancev je 254 zmernih republikancev in 38 drugih, ki trdno stoje za vlado. To ne sicer močno večino bode pa skoro v vseh vprašanjih podpiralo tudi 44 monarhistov. Tako je ta republikansko-konservativna liga precej močna napram radikalni in socijalistični nasprotni stranki. Ker je kolonijami minister Lebon pri volitvah pal, strašilo se je že po listih z padcem Melinejevega ministerštva. Pa to more z ozirom na izid volitev prav mirno ostati na krmilu, le premembe bo treba v ministerstvu, namreč da namesto Lebona kdo drugi nastopi. Propal je pri volitvah tudi državni tainik Delpeuch. Socijalisti so pri volitvah po številu napredovali, pa paii so njih glavni voditelji.
v
Spanjsko-ameriška vojska. — Senzacijonalna poročila so prinesli minole dni časopisi o španjsko-ameriški vojski. Reklo se je, španjski admiral četvera je po ljuti bitki popolnoma premagal ameriško glavno brodovje in da je zapovednik tega
213
brodovja admiral Sampson bil ubit. Z druge strani se je pa poročalo, da so Amerikanci premagali Španjce. Oboje se je izkazalo kot neresnično. Resnica je le, da nihče ne ve nič pozitivnega niti o ameriškem niti o španjskem brodovju. Po morju ob Kubi bloditi semtertja brez pravega gotovega cilja in pre-žiti, kje bi najugodneje drug drugo zajeli in pokončali. Poročila so vedela povedati, da Spanjci v kratkem zapuste Santjago. Sedaj se sliši, da je admiral Cervera izkrcal tu 800 topni-čarjev, 20,000 pušk in mnogo topov. Španjci menda utrjujejo Santjago kar mogoče, tako, da se mu nobeno sovražno bro-dovje ne more približati, iz česar se sklepa, da je ta pristan določen kot zaslomba za vse operacije španjskega brodovja.