Miscellanea NEPRIČAKOVANA NAJDBA (epµ.cxr.ov) ARISTOTELA V VEBROVI ZAPUŠČINI: GRECIST DOKLER IN FILOZOF VEBER Letos poleti sem se udeležil sedaj že tradicionalnega Avstrijsko-slovenske- ga filozofskega kongresa, kije tokrat potekal v Celju, v času od 19. do 23. avgusta 2000, z naslovom: »Fenome- nološko izročilo v Avstriji, Sloveniji in njuni okolici«. Avstrijski organizator- ji, to je Inštitut za filozoftjo Univerze v Gradcu, so ob tej priložnosti pripra- vili razstavo Vebrove zapuščine, kijo hrani Univerza v Gradcu. Ob ogledo- vanju razstavljenih del Franceta Vebra in drugih dokumentov iz njegove za- puščine sem naletel na mapo z napi- som »Dela drugih avtorjev«, v kateri je med rokopisi nekaterih drugih av- torjev shranjeno tudi besedilo celot- nega prevoda Aristotelovega dela »O duši«, ki ga ni napravil nihče drug ka- kor Anton Dokler. Prva stran tega dela se glasi: »A r i s t o t e l e s : O duši. Prevedel A. DOKLER. Prevod je napravljen po Teubnerjevi iz- daji od Apelta. Primerjal sem latinski prevod V. von Moerbecke in nemški prevod Herm. Ben- der-ja. Po tem sem večinoma posnel tudi opombe«. Ta najdba me je presenetila, saj sem pred desetimi leti prevajal Aristotelo- vo delo »O duši«, ne da bi vedel, da obstaja takšen prevod. l. Anton Dokler, Aristoteles - »O du- ši« Rokopis Doklerjevega prevoda enega izmed temeljnih Aristotelove filozofi- je, spisa »O duši«, hrani Raziskovalni oddelek in dokumentacijski cen ter za avstrijsko filozoftjo (Forschungsstelle 133 und Dokumentationszentrum fiir Osterreichische Philosophie), ki de- luje v okviru Inštituta za filozoftjo U ni- verze Karla Franca v Gradcu. Ker mi je direktor tega inštituta dr. Rainhard FABIAN, kije bil vseskozi navzoč na tem kongresu, omogočil napraviti ne- kaj kopij, morem o tej najdbi nekaj več povedati. Aristotelovo delo O duši, Ilzpt ljJux-tji;, De anima, obsega tri knjige, ki se de- lijo v več poglavij. Doklerjev prevod se začenja s tabelarnim pregledom vsebine, medtem ko so sicer knjige in poglmja brez podnaslovitve. Rokopis je kopija tipkopisa in obsega 56 stra- ni. Prevodu je dodanih nekaj strani kratkih opomb. Na zadnji strani pre- voda (Arist. 56) je datum: »Ljubljana, dan 20.december 1933«. To pomeni, daje bil prevod dokon- čan decembra 1933. Prevodu je priloženo Doklerjevo pi- smo Francetu Vebru, ki nam nekaj pove o okoliščinah nastanka prevoda. Ker je pismo zelo kratko, ga podaja- mo v celoti: »Dragi Franc! V prigibu Ti hvaležno vračam posojeno knjigo. Gotovo si na njo že pozabil. Pred leti sva govorila o Aristotelovi knjigi „Q duši« in si mi prigovarjal, da bi jo preve- del. To sem izvršil že lani; letos pa sem vso stvar vnovič pregledal in popravil. Ker pri sedanjih razmerah ni misliti na izdajo v tisku - prvič bi bilo predrago, drugič pa bi bilo le malo ljudi, ki bi se za to zanimali - sem napravil en odtisk za Tebe oz. Tvoj seminar. Morda bo to koga zanimalo, ki ni posebno vešč grščine, pa bi rad čital, kaj je pisal Aristoteles o duši. Sprejmi torej to kot novoletno darilo od Tvojega vdanega prijatelja Doklerja« 134 Dokler je torej za Novo leto 1933/34 poslal ta prevod Vebru. Od leta 1934 bi torej mogel biti na razpolago v Filozofskem seminarju Fi- lozofske fakultete Univerze v Ljublja- ni, vendar pa se to najbrž ni zgodilo, saj ta prevod slovenski strokovni jav- nosti očitno ni bil poznan. Ko sem se jeseni 1961 vpisal na filozoftjo in za- čel poslušati tudi predavanja prof. Alme Sodnikove o Aristotelovi Meta- fiziki, ni bil omenjen nikakršen na- daljnji slovenski prevod Aristotela, če­ ravno je nedavno tega izšel Gantarjev prevod Poetike (Ljubljana 1959) - Ni- komahova etika izide 1964 - in je te- daj Ljubljano obiskal prof. Petrušev- ski iz Skopja, ki je govoril o svojem razumevanju Aristotelove Poetike. Anton Dokler se je rodil 11. junija 1871 v Višnji vasi pri Celju, študiral je klasično filologijo na Dunaju in pou- čeval na gimnaziji v Kranju (1897- 1912), na I. državni gimnaziji v Ljub- ljani (1912-17) innaučiteljiščuvLjub­ ljani, kjer je bil ravnatelj do upokoji- tve. Umrl je 22. oktobra 1943 v Ljub- ljani v triinsedemdesetem letu staro- sti. Njegovo najbolj znano in najpo- membnejše delo je Grško-slovenski slo- var iz leta 1915, v ponatisu 1999. V za- pisu v Enciklopediji Slovenije, ki gaje sestavil akademik prof. Kajetan Gan- tar, izvemo, da je v rokopisu zapustil prevod Platonove Države. V osmrtnici za Doklerjem v »Slovencu«, št. 242,je med drugim zapisano, daje »v zadnjih letih prevel iz grščine veliko Pla- tonovo Državo, za katero pa ni našel za- ložnika. Upajmo, da bo v urejenih razme- rah ta svetovno znana knjiga v Doklerje- vem prevodu ohranjala spomin na mar- ljivega šolnika.« Zanimivo je, da pisec nekrologa ne omenja prevoda Aristotelove knjige O duši, kar pomeni, da ni vedel zanjo. Pač pa pisec nekrologa krivi »neure- Keria III - 1 • 2001 jene razmere« leta 1943 kot vzrok, da knjiga ne more iziti, medtem ko leta 1933 Dokler sam govori o tem, da v tedanjih »razmerah ni misliti na izda- jo v tisku«. To pomeni, da je bilo neobjavljanje temeljnih del tako ob- jektivno kakor subjektivno pogojeno. Vsekakor do objave ni prišlo ne leta 1933 ne 1943. Doklerjev prevod knjige O duši je zelo tekoč in pogovoren. Tako pravi, daje duša »začetek«, ne »počelo« živih bi- tij«. Zelo pogovorno zveni prevod "'A6- yoi; s »pojmom«, oucrltX. z »bistvom« in -.o -.l ~v e:lvtX.L s »pravim bistvom«. Uporablja pa tudi latinizme: materi- ja, substanca ipd. Pogrešamo, da ni dodano Bekkerjevo oštevilčenje stra- ni in vrstic. Prevod daje zelo dober vtis in ga bo treba prenesti v računalnik. Naj navedem dva odlomka iz II. knji- ge, kjer je govor o bistvu duše: I. V prvem odlomku imamo triado snov, oblika, sestav, ter pojmovni par možnost/dejanskost: »Topa, sčimerži­ vimo in zaznavamo, razumemo na dva načina; prav tako kakor s čimer kaj vemo; imenujemo namreč eno znanje, drugo pa dušo: z vsakim namreč teh dveh razume- mo, slično tudi to, s čimer smo zdravi: to je ali zdravje ali kak del telesa ali pa tudi celo telo. V tej primerih je znanje in zdrav- je podoba in neka oblika, pojem in prav- zaprav delovanje, energija tega, karjespo- sobno za njih sprejem, namreč znanje tega, kar je sposobno za znanje, zdravje pa tega, kar je sposobno za zdravje. Mislim si na- mreč lahko, da leži v tem, ki trpi in je v takem položaju, udejstvovanje teh, ki so sposobni delovati. Tako je tudi pri duši: nasproti telesu je ona v prvi vrsti to, s či­ mer živimo, zaznavamo in mislimo; zato se pač mora smatrati za pojem in obliko, ne pa za materijo in substrat. Ker namreč lahko razlagamo izraz substanca na tri na- čine, kakor smo omenili zgoraj: prvič kot obliko, drugič kot materijo, tretjič pa kot Miscellanea sestavo iz obeh, je materija možnost, obli- ka udejstvovanje ali entelehija ... « (de An. II 2, 414a4-16) (str. 20). II. V drugem odlomku imamo opis Aristotelovih vzrokov: gibalni, obli- kovni in smotrni; pri temje Aristote- lov pojem 't"O dva~ preveden kot bi- vanje: »Duša pa je vzrok in začetek življenja. Ta dva pojma pa se rabita v različnih pome- nih. Tako torej je tudi duša vzrok na tri določene načine: prvič je vzrok za to od koder nastane gi,banje, drugi,č je vzrok, radi česar, tretjič pa je vzrok kot substan- ca živih teles. Da je vzrok kot substanca, je jasno; kajti substanca je pri vsem vzrok bivanja; bivanje pa je pri živih bitjih živ- ljenje, vzrok in izvir tega pa je duša. . .. Nadalje je jasno, da je duša tudi kot za- kaj vzrok; kakor namreč deluje duh radi česa, prav tako tudi narava in ta zakaj je njen cilj. Prav tako kakor narava deluje v živih bitjih duša; vsa naravna telesa so namreč sredstva duše ... « (de An. II 2, 415b4-16) (str. 22). Najdba tega prevoda v Vebrovi zapuš- čini zastavlja vrsto vprašanj. Najprejje tu že nakazano vprašanje Vebrovega odnosa do tega besedila. Zakaj A. Sod- nikova ni vedela zanjo; ali pa je vede- la in je iz nerazumnih razlogov mol- čala? Zakaj Veber sam o tem ni niče­ sar rekel? Ali je imel prevod pri sebi in ne v knjižnici Oddelka za filozofi- jo? Navsezadnje je Alma Sodnikova omenjala Aristotela v kratkem pregle- du zgodovine psihologije, kije izšel v Vebrovem Očrtu psihologije leta 1924. Vsekakor molk o tem delu zno- traj sicer živahnega filozofskega doga- janja v Vebrovem krogu naznačuje tudi subjektivni razlog za »izgubo« oziroma pozabo tega rokopisa: gre za odsotnost zgodovinske dimenzije v Vebrovi transcendentalno-psihološki zasnovi filozofije. Kar zadeva tipkopis knjige O duši,jo je treba napraviti do- 135 stopno v Ljubljani. To bo delo za ra- ziskovalno elaboracijo Vebrove zapuš- čine, kije še vedno v začetni fazi. V zvezi z najdbo Doklerjevega prevo- da Aristotelove knjige O duši pa se za- stavlja vprašanje, kako je sploh z Do- klerjevo zapuščino. Ali je sploh ohra- njena, kdo jo hrani? Tu bo treba na- praviti več predhodnih poizvedb, da bi sploh prišli na možne sledi, ki bi nas vodile do te zapuščine. Tako bo šele mogoče videti, ali je še mogoče kje najti rokopis oziroma tipkopis pre- voda Platonove Države. Kakor vemo, je Platonova Država izš- la v prevodu Jožeta Košarja leta 1976. Domnevamo lahko, da prevajalec ni vedel za Doklerjev prevod. Prvi kora- ki, ki so tu potrebni, morajo sploh pri- ti do Doklerjeve rodbine. Doklerjev sin Marijan Dokler, rojen 24. marca 1903 v Kranju, je študiral teologijo na Univerzi v Innsbrucku, kjer je dokto- riral 1927. Po vojni je bil zaprt 22. l. 1948, obsojen 16. 4. 1948 na 18 let zapora, a je bil leta 28. 11. 1955 po- miloščen in izpuščen, nato pa je bil župnik v Motniku ter je umrl 17. 3.1984.1 Sledi do te zapuščine bo tež- ko najti. Četudi bomo morda kmalu mogli prebirati v slovenskem prevo- du celotnega Platona, bi najdba Do- klerjevega prevoda gotovo pomenila obogatitev naše občutljivosti za grško kulturo in naše filozofske miselnosti. Zdi se, daje usoda Doklerjeve zapuš- čine in njena verjetna izguba posle- dica več dogajanj, kakor so: neizpro- sno in surovo ravnanje, ki so ga trpeli mnogi ljudje, ki niso mogli pritrjeva- ti komunistični politiki, opuščanje klasične izobrazbe v času po II. sve- tovni vojni in morda tudi razne dru- 1 Za te podatke se zahvaljujem gospodu Viktorju Smoliku; prim. še Pust-Reven- Slapšak, Palme mučeništva, Celje 1995. 136 ge osebne ali družinske neprilike. Kljub temu pa je najbrž vredno, da bi še poskusili najti Doklerjev rokopis prevoda Platonove Države. dr. Valentin Kalan SATIRIK IN NJEGOV VLADAR Pogovor o odnosu med satiro in politiko Klub Drama, 29. februarja 2000 Vsem skupaj dober večer. Najprej bi se rad v imenu organizatorja, študentske sekcije Društva za antične in humanistične štu- dije, zahvalil obiskovalcem za tako števil- no udeležbo - reči moram, da smo presene- čeni. Zahvaljujem se tudi obema gostoma, predvsem gospodu Petanu, ki si je danes z veliko dobre volje ukradel tričetrt ure, ker ga čakajo še volitve v Društvu pisateljev, tako da bo moral oditi prej, seveda pa tudi gospodu Senegačniku, asistentu na Od- delku za klasično filologijo. Dogodek smo si zamislili kot literarni večer, na katerem bi po recitaciji antičnih epigramov secira- li odnos satirikov do aktualne oblasti; za- radi pisateljskih volitev bo najprej okrogla miza in šele nato recital. Običajen pristop k takšni temi je kronološki, zato bo prvo vprašanje namenjeno gospodu Senegačni­ ku: kakšen je odnos do oblasti pri Marci- jalu, ključnem antičnem epigramatiku? Brane Senegačnik: Najprej lep poz- drav. Kar v redu je, daje najprej okro- gla miza in šele potem recitacija; naj- prej post, potem pa užitki [smeh v dvo- rani]. Začel bom s kratkim uvodnim pojasnilom. Najavljen sem bil sicer kot klasični filolog, kar bi najbrž pome- nilo, da bom o teh stvareh predaval, vendar ne bo tako: tukaj sem pred- vsem kot nekdo, ki se z literaturo uk- varja tudi sam, ki razmišlja o njej in o njeni vlogi v kulturi. Za to paje do- Keria III - 1 • 2001 bro in aktualno ravno zastavljeno iz- hodišče, namreč Marcijalov odnos do oblasti. Marcijal po rodu ni bil iz Rima, kot veste vsi, ki študirate, bilje iz Hispanije in svojo pot sije moral v Rimu šele utreti. Zato je seveda ra- zumljivo, daje moral kot nekdo brez pravega ozadja, kot nekdo, ki sije to ozadje šele ustvarjal, narediti marsi- kaj, kar mu ni bilo najljubše in kar mu tudi ni najbolj v čast; tako je bilo v vseh časih. Vprašanje o Marcijalu in njego- vem odnosu do oblasti se najbrž za- stavlja predvsem zaradi dejstva, da poznamo nekatere njegove epigrame, ki bijih res lahko označili kot prilizo- vanje, adulatio - to so epigrami, na- slovljeni na cesarja Domicijana. Ka- sneje, po smrti tega cesarja, jih je s pravim palinodičnim postopkom pre- klical, ko je pisal epigrame v čast dru- gim cesarjem in je v njih izrecno od- ganjal od sebe takoimenovane blan- ditiae, dobrikanja; zanje pravi, naj odi- dejo daleč od njega, med Parte, to se pravi na konec sveta. Tisto, kar je tu- kaj ključ oziroma kleč, če sem prav ra- zumel to vprašanje, je vprašanje kre- dibilnosti avtorja, ki se obrne iz ene drže v popolnoma drugačno. Tako prilizovanje kot tudi obračanje po ve- tru, ki ima za cilj materialne in social- ne koristi, je verjetno nekaj, kar v no- beni omikani evropski kulturi ni člo­ veku v čast, ni cenjeno. To je gotovo. Vendar pa moramo imeti pri presoja- nju antičnega časa po mojem pred oč­ mi širšo sliko tedanjih kulturnih in du- hovnih razmer, vprašati se moramo po ustroju političnega življenja in po- litične zavesti v tistem času, preden iz svoje lastne izkušnje izrečemo posplo- šeno sodbo. Kot rečeno: ta širši poli- tični okvir - pa ne samo politični, po- litično-kulturni in sploh duhovni ok- vir -je tisto, kar lahko zelo močno do- loča vrednost in držo posameznih del