Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za NemCijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 1 K 60 vin.) — Posamezne Številke se pro-—	dajajo po 10 vin.	•
in zabavo.
Spisi In dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljaua, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: UpravniStvu „Domo!jnba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2.
Štev. 22.
V Ljubljani, dne 3. junija 1909.
immi in hinivci.
Dana beseda velja. Kar obljubim, moram držati, tudi nasprotniku. Na svetu je že tako, da vseh ljudi ne spraviš pod en klobuk: razne misli, razne stranke. Želeti pa moramo, da uasprotnost ne preide v sovraštvo in medsebojni boj ne v razdivjano surovost. To se da doseči, toda edino ie med takimi ljudmi in strankami, ki drže dano besedo. Lažnivost in hinavščina pa požene tudi najmirnejšemu poštenjaku kri v glavo in mu rodi sklep: z lažnivci in I hinavci ni mogoč noben mir; zanje velja j samo brezoziren boj. Ali je mogoče priti i vsaj do nekakšnega premirja s slovenski-' mi liberalci? Poglejmo nekaj njihovih dejanj:
L V Ljubljani se jc ustanovila Mlekarska zveza, ki naj bi združila vse mlekarne v naši domovini, da bi se tako mogla doseči za mleko, sir in maslo primerna ccna. Mlekarne, ki vsaka na svojo pest prodajajo, si škodujejo pri cenah. Mi imamo v Trstu, Opatiji in na Reki trg, ki ga nam nihče ne more vzeti, če so mlekarne združene. Pri ti reči se ne gre za nobeno stranko, marveč edino le za kmeta in za povzdigo mlekarstva med našim ljudstvom. Vlada je obljubila, da hoče mlekarsko zvezo podpirati. Znamo pa nekaj mle-karcn, ki imajo liberalce v načclstvu. Šlo se je za to, da se tudi te pridobi za skupno zvezo. Liberalni voditelji so rekli, da so to, in so priznavali, da je to potrebno; zahtevali so pa, nai se pravila Mlekarske zveze nekoliko izpremenijo, in naj se v njen odbor izvoli nekaj liberalcev. Naše •Ujpkarne, ki so v ogromni večini, so to ponudbo brez ugovora sprejele. Pravila so izpremenila, liberalci sede v odboru Mlekarske zveze; mlekarna z liberalnim Wdstyom pa do zdaj še ni pristopila no-Ja ogromno škodo našemu kmetu. Na svojo pest še trgujejo in so vzrok, da mle-
ko nima tiste cene, ki bi jo lahko imelo, ko bi bile mlekarne združene. Tak je liberalec. Hinavščina se ga drži tudi, ko sam sebi škoduje.
2.	Deželni poslanci liberalne stranke v kranjskem deželnem zboru so predloge S. L. S. odobravali; glasovali so zanje; tudi za to, da se najame 10 milijonov kron za zboljšanje kmetijstva, in .da se preurede deželni uradi. Zdaj pa po shodih liberalci kriče, kako S. L. S. zapravlja deželni denar in hujskajo ljudi proti nji. Kdor ni vsaj toliko neumen, kolikor so oni hinavski, seveda ne pojde na njihov lini, marveč jih bo zaničeval, kakor zaslužijo.
3.	Bilo je v kranjskem deželnem odboru sprejetih več predlogov, ki je zanje glasoval tudi dr. Tavčar, in tudi zanje govoril. — V »Slovenskem Narodu« so pa planili liberalci po takih predlogih in jih raztrgali, seveda samo na naš račun. Tako postopanje jc naravnost cigansko.
4.	O starostnem zavarovanju so liberalci pognali v svet celo vrsto laži; izdali so v ta namen tudi knjižico, ki smo ji dokazali debelih neresnic. Mislili so, da bodo s tem razbili ali vsaj oslabili našo stranko. Zdaj, ko /vidijo, da vse to nič ne pomaga in da je' trezna pamet našega ljudstva večja od njihove zvitosti, pa že pravijo, da so bili oni pravzaprav vedno za zavarovanje. Prav nič bi se ne čudili, ko bi začeli trditi, da so starostno zavarovanje oni spravili na dan in ga rešili proti našim zlobnim nakanam. Kako je ime takim ljudem?
5.	Liberalec Hribar je na Dunaju član Narodne zveze. Tam se določi, kako se bo postopalo v državnem zboru. Sam je glasoval za predloge naših poslancev in jih odobraval. — Po shodih, n. pr. na Rakeku, pa zabavlja proti politiki naših poslancev in jo izkuša sumničiti, češ, da so vladni. Vsa Avstrija vč, da sedanji boj proti vladi vodi dr. Susteršič v imenu vseh Slovencev in Hrvatov in v zvezi s Cehi
Leto 1X0.
in Starorusi. Hribar na Dunaju s sladkimi besedami odobrava to politiko, doma pa liberalce pita z neresnicami in podlimi sumničenji. — To jc tisti Hribar, ki se je priduševal, da ni nikoli podpisal nobene pogodbe z Nemci, in ki so mu pred dobrim tednom Nemci sami pokazali pod nos pogodbo in njegov podpis. Zadnji »Domoljub« jc to priobčil. — To jc tisti Hribar, ki je vpil proti vojaštvu in njegovim nastopom v lanskih septemberskih dneh v Ljubljani, ki je pa od deželnega predsednika sam zahteval vojaštvo na ulico. — On je načelnik liberalne stranke na Kranjskem. Gliha vkup štriha!
Naša stranka je tudi liberalcem do pičice držala vsako obljubo. In ko obetamo, da se bomo proti ostudnim lažnivcem in hinavcem bojevali do skrajnosti, naj bodo prepričani, da bomo tudi to moško držali.
DRŽAVNI ZBOR.
Za kmeta.
Poslanska zbornica se je razšla na počitnice, a tem pridneje dela proračunski odsek. Poslanca Žitnik in Gostinčar ,sta tu vztrajno in vestno zastopala kori-.sti slovenskega kmeta. Poslanec Žitnik se je zlasti trudil, da doseže državno izboljševanje pašnikov. Z zadovoljstvom je v ,svojem govoru naglašai, da je vlada deželnemu zboru kranjskemu predložila načrt zakona za izboljšanje planinskih pašnikov. Pa to še ne zadošča. Po deželi, zlasti po Dolenjskem in Notranjskem, je mnogo pašnikov, ki so zapuščeni in za katere bi morala tudi država poskrbeti. Zato ,naroča poslanec, naj vlada čim prej predloži deželnemu zboru načrt zakona za teli
bolišanje vseh pašnikov, ne samo planinskih. — Dalje je govoril poslanec žitnik o stari gozdni postavi, po kateri more vlada prepovedati pašo v vsakem gozdu. To je naša deželna vlada tudi storila leta J 895. Toda v zadnjem času vlada dopiršča .pašo v svojih gozdih, posestnikom pa še vedno brani gnati živino v njihove gozde. Zato naj sc že enkrat izpremeni ta zastareli gozdni zakon! — Tudi pri proračunu pravosodnega ministra je dr. Žitnik šibal nezdrave pravosdne razmere na Slovenskem in trdo prijemal ministra Holienour-gerja, ki se obnaša, kot bi 'bil nemški minister in ne minister pravosodja.
Poslanec Gostinčar je govoril v odseku za povzdigo živinoreje, ki je vele-.važna panoga kmetijstva. Na Kranjskem se je ustanovilo več živinorejskih zadrug; vlada naj take zadruge vsestransko podpira. Skrbeti je treba za pašnike, brez katerih je uspešna živinoreja skoro nemogoča. Vlada naj proda državne planine na Gorenjskem živinorejcem. Treba se je tudi ozirati na Spodnje Štajersko, Koroško in Primorje. Vlada naj podpira z vsemi ,močmi kmetijsko zadružništvo. Z živinorejo je v tesni zvezi tudi klanje živine. Kmetom naj se dovoli pobijati živino in prodajati meso na drobno. S tem bo ustreženo kmetu in kupcu. Kmet bo za živino dobil več, kupec pa ceneje meso.
V ada v nevarnosti.
Vlada še ni prišla iz zagate, v katero je zašla po svoji neprevidnosti. Zdi sc celo, da jc od dne do dne manj upanja, da bi se mogla rešiti in vzdržati. Vlada ne more vladati brez večine in Binert jc že nima več, čc jo pa ima, jc jako nezanesljiva. To se je pokazalo zlasti pri proračunu pravosodnega ministra, kjer je vlada dobila samo en glas večine. Tako ne more ili dalje. Sedaj pride še dr. Šustcršičev predlog o bosenski banki na vrsto, kjer utegne vlada zopet doživeti občutljiv po-ra'z. Zato svetujejo Poljaki in krščanski socialci ministrskemu predsedniku, naj državni zbor odgodi, da se položaj kaj izboljša. Kaj bo in kako, ne ve še nihče; samo to čuti vsakdo, da tako nc pojde več dalje.
ŠTAJERSKE VOLITVE.
V spodnještajerskih slovenskih trgih sta kandidirala liberalec dr. Kukovec in samostojni kandidat dr. Medved. Izvoljen je bil dr. Kukovec, ki je dob'1 405 glasov, medtem ko jih je dobil dr. Medved 229. To je edini mandat, ki so si ga liberalci pridobili, kljub temu da so divje agitirali z vsemi nečednimi sredstvi, ki sc jih spomni liberalna glava ob volitvah. Ta edini poslanec ne pomeni nič v primeri s poslanci .»Kmetske zveze« 'in tudi ta bo izgubil kmalu svojo'težko zasluženo in drago plačano čast; po kratkem boju si je »Kmet-ska zveza« priborila vse slovenske štajerske mandate in tako se bodo tudi trški .volivci otresli more liberalizma in nadloge liberalnih poslancev.
PFOTISLOVANSKI ZAKON.
Nižjeavstrijski deželni zbor je bil Sklenil postavo, da se sme na Nižjeavstrij-2<
skem poučevati le v nemškem jeziku.Ta zakon, ki jasno in do neba vpije o neverjetni nemški nestrpnosti, je bil zlastMia-perjen proti Cehom, k. so na Du»ia u
močno zastopani in bi po svojem stevr u morali že zdavnaj dobiti češke šole. 1 od pretvezo, da hočejo varovati nemški značaj Dunaja, so nižjeavstrijski poslanci sklenili imenovani zakon; z njim so no-.tcli zapreti vrata lepe avstrijske prestolnice. ki bi morala biti ljubljeno in ljubeče središče vseh avstrijskih narodov, Cehom in vsem drugim nenemškini narodom. Da je zaradi tega nastalo med slovanskimi •larodi veliko ogorčenje, je umljivo. 'I oda ker Nemci v 'liižjeavstrrjskem deželnem /boru lahko gospodarijo kakor hočejo, niso mogli Slovani preprečiti, da bi se zakon ne sklenil. Nato je bi'a postava predložena cesarju, da jo potrdi — toda on jo .ic odklonil. Nemci se sedaj tolažijo, da je ,vladar ni odklonil zato, ker je krivična, temveč zaradi majhne napake v obliki. 'I o hočejo popraviti in nato zakon še enkrat .predložiti, ker bo potem baje gotovo potrjen. — Tudi drugim nemškim deželam je .nestrpnost nižjeavstrijskega deželnega ,zbora močno všeč; že se čujejo glasovi, da ravno tak zakon sklene gornjeavstrij-,ski in solnograški deželni zbor. — Tako .torej gospodarijo Nemci v dežeali, kjer imajo premoč; če bi jim pa slovanske dežele plačevale klofute s klofutami, bi b;lo vpitja in kričanja do neba.
KRŠČANSKA MISEL ZMAGUJE.
Krščanska misel zmaguje po celi Avstriji! Vsake volitve so nov dokaz, da njena moč raste od dne do dne, da se vedno večje množice zbirajo v trdnih krščanskih organizacijah, da kmalu pride krščansko ljudstvo do odločujoče besede v javnem življenju. Trhli liberalizem je popolnoma segnil. Sedaj živi le še od žalostnih ostankov svoje nekdanje slave in umira vedno naglejše smrti; teži ga starost, pomanjkanje življenjskih moči. Medtem pa gre krščanski socializem
V vseh dežel'ah — naprej!
Na Predarlskem so krščanski socialisti že prej imeli v dež. zboru dvotretjinsko večino, a po zadnjih volitvah sc je število njih poslancev še povečalo, V splošni skupini so si priborili vse mandate in ravno tako v kmetski skupini. Celo v mestih sta izvoljena dva krščanska socialista; svobodomisleci imajo samo štiri poslance. Krščansko-socialni poslanci so dobili povsod velike večine in vsa agitacija nasprotnikov ni prav nič zalegla.
Ravno tako so dobili kršč. socialisti tudi deželni zbor solnograški popolnoma v svoje roke. Celo v skupini veleposestnikov je bilo izvoljenih vseh petero kr-ščansko-socialnih poslancev, tako da imajo kršč. socialci v dež. zboru močno nad-polovično večino.
V novem deželnem zboru gornjeav-strijskem bo: 37 krščanskih socialcev 20 svobodomjslecev, 10 konservativcev l socialni demokrat in 1 virilist: škof v Lincu. Krščanske stranke, ki so doslej imele v deželnem zboru samo navadno večino, imele bodo odslej močno dvotretjinsko večino. Oorenjeavstrijskl deželni
zbor je peti v alpskih deželah;, ki j,na dvetretjinsko krščansko večino.
Shod nemških kmetov.
Dnč 20. majnika se je vrši! na D«, naju shod kršč. socialnih nemških kmetov iz vseh avstrijskih dežel; shoda so >č udeležili celo kmetje s Kranjskega in \t Bukovine. Cesarski Dunaj se je čudil velikanskemu številu kmetov — bilo jih jc 25 tisoč! — ki so sc zbrali, da se posvetujejo o svojih stanovskih zadevali in potrebah. Shod jc pozdravil poljedelski minister dr. Braf, zbornični predsednik dr Pataj in deželni predsednik princ Lihten-štajn. Nemški krščansko-socialni kmetje so politično zavedni in gospodarsko napredni, kar je razvidno tudi iz sklepov, ki so bili napravljeni na shodu. Shod je sklenil:
1.	Narodni boj, ki škoduje gospodarskim koristim, naj se omeji.
2.	Dela naj se na to, da se osnuje državna kmečka zveza vseh avstrijskih kmetov. Izvoli sc v to svrlio pod predsedstvom drž. poslanca Šrafla pripravljalni odbor.
3.	Shod 25.000 klhietov iz vsei: nemških dežela Avstrije zahteva socialno zavarovanje za kmeta!
4.	Nadalje se zahteva razdolženjc, konverzija hipotekarnih dolgov, reforma hišnorazreclnega, najemninskega in zemljiškega davka, lovski zakon, dveletna vojaška služba in znižanje mirovnega stanja potoni mednarodnega dogovora, nova vinska postava itd., itd.
Nato se je poslala udanostna izjava cesarju in so kmetje slovesno peli cesarsko himno. Veličasten shod je napravil globok vtis.
KAJ BO Z MADŽARI ?
Na Ogrskem še sedaj ni miru. Staro .ministrstvo bi moralo že iti, a ker ni mogoče sestaviti novega, mora še Vekerlc .s svojimi ministrskimi junaki opravljati pravične posle madžarskih ministrov. Košut hoče na vsak način prevzeti novo ministrstvo, toda vladar se ga sedaj še brani. ker jc doživel z njegovim očetom leta J848 žalostne izkušnje. Poročajo, da je predlagala Košutova neodvisna stranka cesarju in prestolonasledniku: Skupna banka naj ostane do lota 1914. 1'zločijo naj •se do tega časa vojaška vprašanja. Vladar se obveže, da dovoli samostojno ogrsko banko še pred letom 1914, zato se dovoli .zvišanje rekrutov. Vlado prevzame neodvisna stranka pod navedenim pogojem in črta vse točke o ločitvi od Avstrije jz svojega programa.
Tako torej. Da pride do ministrskih jasli, je Košut pripravljen odreči se programu svojega očeta in se hoče zavezati, da ne bo delal več za ločitev Ogrske od Avstrije! Toda madžarska zvestoba je ,včasi močno nezvesta, kar je dokazalo ■tudi Vekerlovo ministrstvo, ki je daj« tlo vladarju, ko je prevzelo svojo službo, sijajne obljube, a jih potem sijajno prelomilo. Zato jc avstrijski ministrski svet sklenil, da ne ugodi nobenim ogrskim zahtevam, dokler se o njih ne posvetuje avstrijski državni zbor, ker vlada ne sme ničesar skleniti, česar ne odobri avstrij-
,ski parlament. — Tako je prav! Madžare pred sodišče avstrijske zbornice in ta jim bo že znala izprašati kosmato vest; kadar ,pa so Madžari spletkarili z avstrijskimi ministri za hrbtom državnega zbora, smo še zmeraj bili tepeni mi.
PRAVDA PROTI SRBOM.
Izpovedbe prič iproti Srbom, ki so obtoženi veleizdaje, so čimdalje bolj neugodne za obtožence. Vse priče so edine v tem, da je obstajala veleizdajska organizacija, ki >je namerjala z orožjem odtrgati hrvaške zemlje od Avstrije. Naluijskano ljudstvo v bubici je n. pr. klicalo pri vsaki priliki: »To je Srbija! To je srbska zemlja!« Besno so sovražili katoliške Hrvate in pričam pretili s smrtjo, ako izpovedo kaj neugodnega. Skoro vsaka hiša ima sliko kralja Petra, ki je bil tudi osebno znan z mnogimi krneti ter je velesrbsko gibanje na Hrvaškem in v Bosni podpiral tudi z denarjem. Da je velesrbsko gibanje zgolj sad hujskanja, 'je razvideti iz tega, ker do najnovejšega časa ni bilo med katoliškim in ,pravoslavnim prebivalstvom nobenega nasprotja. Žele pred kratkim so iz Bcl-grada zanetili sovraštvo med istokrvnimi brati. Toda sedaj, ko je ban Ranit pograbil z železno pestjo Srbe za vrat, so ve-icizdajavci utihnili in med katoliškim in pravoslavnim ljudstvom vlada mir, čc ne, pa vsaj premirje.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Fiav.)
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillinann D. J.
(Dalje.)
TRETJE POGLAVJE.
Pavlin v Jeruzalemu.
Zopet se je približal velikonočni praznik, zadnji, katerega jc zrl veličastni jeruzalemski tempelj.
Takoj, ko jc zazvenelo rimsko orožje v Galileji in na palestinskem obrežju, so jeli prcbivalci Idumeje trumoma hiteti v sveto mesto, kamor so prignali vse svoje čede in znosili vse svoje imetje. Nakopičili so ogromne zaloge žita, olja, vina in drugih poljskih pridelkov; ali po preteku treh let so pričele te zaloge vidno sahniti. Rimska vojska jc obkolila nesrečno mesto kakor železen obroč in ta obroč postaja ocl dne do dne ožji. Poljedclcc ne zahaja več na polje sejat v rahlo zemljo dragocenega zrnja in tudi pastir ostaja rajši doma s svojimi čedami; oba pričakujeta strahoma, kdaj se prikrade nenasitni Rimljan, da požanje dozorelo klasje in pokolje odebeljeno drobnico. In zato ni mogoče mesta iznova založiti s potrebnim živežem.
Dasiravno preži rimska vojska že dalj časa ob Cczareji, Jerihi in Hebronu, potujejo Idumejci in Galilejci. kar jih niso posekali rimski meči, v mnogoštevilnih gručah v sveto mesto k velikonočnemu praz-
niku. Vojaki jim ne delajo ovire na potu v Jeruzalem; njih poveljnik Tit si misli: čim več tujcev se zbere med jeruzalemskimi zidovi, tem prej se oglasi med njimi lakota in revščina. Zato pustijo rade volje vsakogar v mesto in kadar sc vračajo romarji domov, jih neusmiljeno zapodijo v Jeruzalem, odkoder so bili prišli.
Neki skupini, ki je potovala iz Jerilie, se je pridružil tudi Pavlin. Spominja sc svarilnih opominov Gospodovih; ali ljubezen do matere in želja sv. Simeona, ki bi rad poslal duhovniku Evzebiju svoi blagoslov in nekaj miloščine, ki je došla iz Rima, ga ženeta v mesto. »Pojdi v miru,« mu je velel svetnik v Peli, ko se je odpravljal v Jeruzalem, »neprestano hočem moliti zate in za tvoje drage, da uidete šibi božji. Bratje, ki niso mogli pobegniti iz svetega mesta, potrebujejo zdaj posebne tolažbe. In najboljša tolažba bo, če jim sporočiš novico o zmagoslavnem muče-ništvu svetega Petra in Pavla ter izročiš blagoslov rimskega škofa Lina, ki pase po Petrovi smrti vse ovcc iu vsa jagnjeta«.
In tako hiti Pavlin srčno in pogumno iz Pele proti Jeruzalemu. V Betaniji se poslovi od drugih popotnikov, da obišče posestvo Lazarjevo, na čigar vrtovih je preživel v svojih mladih letih dokaj veselili in nepozabnih uric. ko sta tam gospodarila Evzebij in njegova Šaloma. Ko šeta po zapuščenih vrtnih stezicah, spozna, da je bila precej otročja ona misel, ki jo je v mladosti nosil v svojem srcu: postati gospodar tega posestva. Zdaj hrepeni žc zdavnaj za drugimi, lepšimi cilji: oznanje-vati hoče besedo božjo in postati svečenik Gospodov.
Škof Simeon mu jc pri odhodu naročil, naj prinese s seboj tudi podobo blažene Device Marije, katero je bil naslikal sv. Luka. Ko so kristjani bežali iz Jeruzalema, so jo v naglici skrili v neko hišo v Betaniji, kjer je bila prve trenoike vsaj za silo na varnem. Pavlin potrka pri oni hiši; takoj mu odpre stari vrtnar Sila in spozna došlega levita. Podoba je stala še vedno na tistem mestu, kamor je bila položena, in stari vrtnar jo je ves čas kinčal s cvetlicami.
»Ne bodeš je mogel spraviti v mesto,« pravi Sila, ki ne pusti rad iz hiše tako častitljive svetinje. »Naslikana jc na desko iz eedrovega lesa, tako da je nikakor ne moreš skriti pod obleko. Kako lahko ti jo ugrabijo stražniki ob mestnih vratih ter jo vržejo v ogenj! Prav zato je tudi Evzebij ni maral vzeti s seboj v mesto. Pusti jo torej tukaj, in ko se vrneš po prazniku iz mesta, jo poneseš brez skrbi v Pelo!«
Pavlin sc rade volje ukloni pametnim vrtnarjevim nasvetom. Nato obišče šc ono votlino, kjer je Gospod obudil Lazarja od mrtvih in se zatopi v iskreno molitev. Ali kmalu mora zapustiti Betanijo. Sila ga spremi iz prijaznega sela ter mu grede popisuje strašna znamenja in svarilne prikazni. o katerih vč ljudstvo zadnji čas sila mnogo povedati. Na nebu se je prikazala velikanska zvezda repatica in takoj zopet izginila; tuintam se pojavijo na oblakih urni jezdeci in oboroženi vojaki ter se spopadejo z meči in sulicami. — »In tam v Jeruzalemu — kakšna gnusoba! Do neba
vpije strašno klanje, ki se vrši dan za dnevom v templju in celo na stopnicah oltarja! Za ves svet si nc upam preživeti le ene noči v tem poginjajočem mestu! Rotim te, pripelji svojo mater in Rodo k meni v Betanijo, kjer bodeta na varnem! Lažje bomo prenašali Rimljane kakor zakrknjene Jude! Bog mi odpusti, če jim delam krivico!« ga prosi pošteni starec pri odhodu.
Ko zagleda mladi levit po štirih letih vnovič sveto mesto in njegovo ponosno svetišče, ga sprelete čudne, neizrazite misli. Strah in tesnoba mu stiskata srce, ko vidi, da leži zaradi dolgega, bratomornega boja precejšnji del mesta v razvalinah. Le hiša božja kraljuje še vedno tako ponosno kakor nekdaj; ob njeni zlati strehi se ravnokar dvigajo oblački dima ki naznanjajo, da se vrši vsakdanja daritev. Veličastno odmevajo trombini glasovi in naznanjajo jeruzalemskim prebivalcem sveto opravilo. Ponosno kljubujejo močni zidovi in stolpi proti severu, cd Vi i strani, kjermoresovražnik napasti mesto. Nehote prične Pavlin šepetati oni vzvišeni psalm: »Njeni temelji stojijo na svetih gorah; Gospod ljubi sionska vrata bolj kakor vse Jakobove šotore. Veličastno se govori o tebi. mesto božje . . . Gospod pripoveduje v popisavanju ljudstev in knezov imena onih, ki so v njeni. In polni radosti so njegovi prebivalci!«
V te misli jc zatopljen Pavlin, ko pride do mestnih vrat ob potoku Siloe. Takoj obkolijo stražniki vitkega mladeniča, ki je dosegel že dvajseto leto. in ga silijo, naj vstopi v vojsko ben Giorc, da pomaga oteti Izrael. Ne tnalo truda stane levita, preden se iztrga iz rok vsiljivcev, rekoč, da jo edini sin uboge vdove in bi samo v skrajni sili segel po orožju. Ali vkljub njegovi prošnji bi ga bili kar šiloma vteknili v vojaško suknjo, da tti prišel njih poveij-nik, rekoč: »Pustite vdovi eainca! Vidi se mu, da ni ustvarjen za meč in da bi njegova bojazljivost povzročila samo zmešnjavo v naših hrabrih vrstah!«
Pavlin se spomni Gospodovega opomina, prikrije svojo nevoljo in se zahvali načelniku. Krohot in zasramovanje vojakov spremljata mladeniča, ko stopa v mesto. Še nikoli ni videl po jeruzalemskih ulicah mrgoleti toliko ljudstva kakor danes. Zadnje mesece je pridrlo v mesto na tisoče beguncev, katerim se je pridružilo več stotisečev romarjev, ki so prihiteli praznovat velikonočni praznik. Jožef Flavij pripoveduje, da je jeruzalemsko mesto sprejelo ob tem prazniku približno dva milijona ljudi med svoje zidove. Celo ona poslopja, ki so bila razdrta v zadnji domači vojski, so tujci popravili in se v njih naselili. V bornih kočah in pod pri-prostimi šotori, po cestah in javnih trgih in povsod, kamorkoli se ozreš, tabori gruča poleg gruče, množica podeg množice. »Gorje temu ljudstvu,« si misli Pavlin, ko se preriva po tesnili ulicah in se bliža, zgornjemu trgu, »če se dvigne Tit v tem času s svojo vojsko in plane na Jeruzalem!«
Najprej poišče Evzebija blizu one dvorane, kjer se je vršila zadnja večerja, ter mu izroči miloščino rimske krščanske
3'
občine, katero je imel shranjeno v širokem lisnjatem pasu pod obleko. »Le malo je manjkalo, da je ni izvohala straža ob mestnih vratih,« pripoveduje levit; »silili so me tudi v vojsko, ali na priprošnjo svetnikov, ki so me spremljali in varovali na potu, je Gospod oinečil srce njih načelnika, tako da sem lahko v miru odšel svojo pot.«
»Bog bodi zahvaljen!« odgovori Ev zebij. »Ravno prav si nam prinesel ljubezenski dar naših bratov v Rimu. Preskrbeti se moramo z vsem potrebnim, da ne poginemo lakote, ko bodo sovražniki obdali mesto z nasipom in ga stiskali od vseh strani. Nekaj kristjanov bo sicer lahko odpotovalo v Pelo, preden pridejo Rimljani; ali vseeno bo marsikdo moral ostati tukaj in učakati dneve stiske in gorja. Tvoja mati na primer nc bo mogla zapustiti mesta; še vedno jo tare bolezen in ona prenaša ta križ z vedno enako potrpežljivostjo. Takoj tc spremim k njej.«
»O častiti oče, ostati hočem pri njej. ti pa zapusti nesrečno mesto, da rešiš zadnje krdelce svoje črede!« prosi Pavlin starčka.
»Poznam tvojo požrtvovalnost,« odgovori Evzebij; »toda, ali si duhovnik? AL te je postavil častiti Simeon na to.nevarno mesto? Vidiš, da tvoje ponudbe ne morem sprejeti. Pripoveduj mi rajši o bratih, ki bivajo v Rimu! Ali je res Peter šel v smrt za Gospoda, kakor smo slišali govoriti?«
Pavlin prične govoriti o junaški smrti prvaka apostolov, o medsebojni ljubezni iu verski gorečnosti rimskih kristjanov, in pripoveduje tako ganljivo, da jamejo starčku padati svetle solze sočutja na srebrno brado. »Vse to nam boš ponovil ob velikonočni službi božji,« reče duhovnik, ko jc mladenič nehal svojo povest. »Kaj more moje ovčicc v teh težkih dnevih izkušnje bolj potolažiti in ojunačiti kakor zgled Petra in Pavla in lepo življenje rimskih bratov? Ob prazniku se bo vršil v naši sredi tudi slovesni prejem svetega krsta. Vnuk nesrečnega Kajfe in sin rabija Sa-doka bodeta ta dan prerojena v vodi in svetem Duhu. Saj se še spominjaš rabija, ki je preživel nekaj časa v naš; oskrbi in se je tako hudo zgražal in pohujševal nad podobo Kristusovo!«
»Da. Zdaj biva pri naših bratih v Peli. Ko sem se vrnil iz Rima v Cezarejo, sem
ga našel vsega obupanega, ker je bi! izgubil svoja otroka. Povedal sem mu, da je njegova hči najbrž s kristjani vred pobegnila v Pelo. ter ga povabil s seboj. Ali ondi ni našel svoje hčerke; prepričan pa je, da je že zdavnaj v grobu, in tudi svojega sina si nc upa več iskati. Ko bi moz vedel, da iu najde v Jeruzalemu, bi gotovo prišel semkaj, dasiravno ga čaka tukaj smrt. Gorje mu, če ga dobe judovski mogotci v svojo pest!«
»Žalostno, ali resnično!« potrdi Evzebij. »O, koliko mož je posekal meč goreč-nikov, ki so jim bili mnogo manj sovražni kakor rabi Sadok! Ali se rabi še vedno ni izpreobrnil?«
»Še danes je tak, kakršen je bil nekdaj. Kar venomer govori o veličastnem zemeljskem kraljestvu Mesijevem, ki ima zdajpazdaj priti,« odgovori Pavlin. »Toda vseeno upamo, da sprejmt? resnico, ker deli od svojega bogastva neprenehoma1 bogato milostno.«
»Lc upajmo, moj sin! Z miloščino si grešnik najložje izprosi milost božio. Kako bodeta vesela njegova hči in njegov sin, ko se snideta v Peli s svojim očetom! Dal Bog, da bi ju mogli pripeljati tjekaj!«
Takoi prvi večer obiščeta Evzebij in Pavlin Marijino hišico. Kolika radost za bolno mater, ko zre zopet pred seboj svo-ega sina! Ostati mera dolgo časa pri njej n nadrobno pripovedovati o mučeništvu njenega brata Pavla. Potem pokliče levit še Tamaro in Benjamina, da jima sporoči veselo novico o očetu ter jima da upanja, da ga bodeta lahko pozdravila v Peli. Omenja tudi tribuna Lucija in pove poslušalcem, kako ga je našel v Rimu kot sojetnika sv. Pavla.
Nemirno prične Tamari utripati srce, ko sliši govoriti o Lucijevem jetništvu in izpreobrnenju. Slednjič sc ojunači in sramežljivo vpraša Pavlina o nadaljuj usodi Lticijevi.
»Morda še vedno koprni v ječi ali pa mu jc strupeni jetniški zrak izglodal življenje. Pričakovali smo v Pelo Akvile, da nam prinese zanesljivih novic; mož bi bil rad pomagal našim bednim sobratom, pa so ga najbrž Rimljani pridržali v Cezareji. tako da ne vem ničesar o nadaljni usodi Lucijevi,« odgovori mladenič.
Grenka rosa stopi deklici v oči; izpod dolgih in mehkih trepalnic se ii utrne svetla solza in ji zdrkne na lice.
Prihodnje dneve posvetijo jcruzalem ski kristjani pripravi za velikonočni nra!" nik. Zadnji dan pred praznikom je za Ta maro, Saro. Benjamina in Natanacla dan duhovnega prerojenja, ko jih oblije Evze bij z vodo svetega krsta. Vsi so presrečni in se topijo v duhovni radosti in medse bojni tolažbi.
Medtem so posvetujejo Evzebij, I>av. lin in vratar Saba, kako bi najvarneje spravili Benjamina in Tamaro k njunemu očetu v Pelo. Zdi sc jim, da ne bodeta na potovanju imela posebnih težav; kajti Pavlin se jc bii na svojem potu v Jerirza-lem seznanil z nekaterimi dobrimi ljudmi iz jerihonske okolice in tem bi se pridružili Tarnara in Sara, ko se bodo romarji vračali domov, Benjamin pa bi odpotoval pod varstvom Pavhnovem. Potem pre-udarjajo, kako bi najložje rešili podob« Gospodovo, Veronik in prt in kolih, katerega je rabil Gospod pri zadnji večerji. Kajti škof Simeon želi, da spravijo kristjani vse tc svetinje v Pelo. Slednjič sklenejo, da se izroči potni prt Tamari, ki ga varno skrije pod obleko. Samo keliiia si Evzebij ne upa nikomur izročiti, ker st boji, da ga zasledijo in ugrabijo vojaki ali roparji.
»Najdražjega in najmilejšega spomina Kristusove ljubezni si nc upam dati za nobeno ceno iz rok,« pravi Evzebij. Našel sem skriven kraj, kjer bo svetinja bolj na varnem, kakor če jo ponesete slabotni ljudje Simeonu v Pelo. Naj uniči celo mesto požar, kelili bo ostal nepoškodovan! Samo vama, Pavlin in Saba, hočem pokazati ono tajno in umetno narejeno shrambo! Takoj vaju peljem tjekaj!«
Ko hoče sivolasti duhovnik iti in pokazati ono skrivališče, prihiti Roda in naznani vsa zbegana in prestrašena, da sc bliža rimska vojska Jeruzalemu.
»Kolikokrat smo že čuli to novico!« pravi Saba. »Nc verjamem, preden jili nc vidim pred obzidjem!«
»Danes pa jc ta novica, žaiibog, resnična!« odgovori služkinja. »Na vseli trgih se zbira ljudstvo! Ali ne čujete. kako odmeva tromba s stolpov in tempeljske višave?«
»Resnično!« pristavi Evzebij in posluša svarilna znamenja. »Naj sc zgodi, kakor Bog hoče! Vseeno bomo praznovali utri sveti velikonočni praznik!«
(Dalje prihodnjič.)
Razgled po domovini.
Shodi S. L. S. V Bohinjski Beli jc imel dobro obiskan shod deželni poslanec Piber. Shodu je predsedoval domači župan gospod Burja. — Na Viču jc govoril na shodu deželni odbornik Jarc; v Šte-,panji vasi pri Ljubljani sta govorila tajnik S. L. S. dr. Božič in urednik Klemen-čič. — Sijajen je bil shod pri Treh Farah ,v Belokrajini. Tu so govorili državni poslanec dr. Krek. deželni poslanec Matja-šič in župan Mihelčič. Na shodu je bilo nad 2000 oseb. Vsi shodi izrekajo popolno za-aipanje poslancem S. L. S., osobito načelniku dr. ŠusterŠiču.
MJadenlška organizacija vrlo napre-
du.je Na Jezici se jc vršil nedavno mla-deniški shod, na katerem so govorili župnik Zabret. gg. Podlesnik in Tcrseglav — V Zireh je ondotni »Orel« dobil novo zastavo, ki se je slovesno blagoslovila ob veliki navzočnosti občinstva in bratskih telovadnih odsekov. - Lepe so bile prireditve mladeničev v Vipavi na binkošt-110 nedeljo m na Krki na ponedeljek — Pri nas je življenje, liberalcem pa rade volje
Sijančke3'.110 P°UliČ"e pretcpače in razne
V nedeljo, dne 13. junija v Radeče ori Zidanem mostu na shod, katerega prirede slovenski katoliški telovadci »Orli«
Naši vrli mladeniči telovadci pnredc v nedeljo, dne 13. junija v Radečah pri Zidanem mostu shod s podučnimi govori, kateremu bo sledila javna telovadba. Prcdpoldnem slovesna sv. maša s slavnostnim govorom, potem shod, na katerem bodo govorili brat Ivan Podlesnik, brat Franc Terscglav in dr. Leop. Lenaril iz Ljubljane. Potem skupen nastop telovadcev iz Trbovelj, Celja, Šmartna P" Litiji in Ljubljane.
Rojaki, somišljeniki iz Radeč in sosednjih fara Kranjske in zelene Štajerske! Pnliitite na shod v velikem številu in pokažite s tem, da tudi naša dolenjska stran
ni tako zapuščena in nezavedna, kakor liani očitajo. Na podobnih shodih se zbira po drugih krajih na tisoče iu tisoče ljudij. Tudi naša stran ne sme zaostati. Kdor se ga je udeležil, mu bo ostal trajen vtisek.
Liberalni nadučitel; šentlovrenski, Potokar, je prestavljen v Banjaloko na Kočevsko.
Za pravice slovenskega jezika je krepko nastopil v zadnji seji c. kr. deželnega šolskega sveta deželni odbornik profesor Jarc. Deželni predsednik baron Schvvarz je izjavil, da se bo oziral na zahteve prcdlagalčeve in vse potrebno ukrenil. Liberalna stranka se ni nikdar zavzela v tei važni korporaciji za tlačene pravice našega jezika. Liberalci nosijo narodnost saino na koncu jezika.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je praznoval gosp. vodja Rohrman petindvajsetletnico svojega službovanja. V imenu deželnega odbora mu je čestital grof Barbo.
Pozor! Liberalci naznanjajo v »Narodu«, da ponehajo izdajati tri lističe, in sicer: »Belokranjca«, »Notranjca« in v Kamniku izhajajoči »Naš List«. Zato bo pa pa zopet oživel »Rodoljub«. Kdor bo dobil jiovi liberalni list, naj ga nemudoma vrne. Ta list ne bo drugega nego druga izdaja nesramnega »Slov. Naroda«. Prosimo ob tej priliki vse mnogoštevilne prijatelje in somišljenike po deželi, da krepko ipoagitirajo za naš list ili ga razširijo tudi tam. kjer ga morda še nimajo. Za tako nizko ceno ne dobite nikjer lista s tako ogromno in zanimivo vsebino, kakoršno prinaša naš »Domoljub« teden za tednom.
Novice iz Amerike. Umrla je v Elv, Minn., znana Slovenka Ivana Palčar, soproga Jožefa Palčar. — Levo roko jc skoro popolnoma odtrgalo pri delu v Cleve-landu Slovencu Jožefu Zagorcu. — Tvrdko Sakser v Nevv Yorku je, kakor poročajo ameriški listi, zadela neka »nesreča-:. Sitni dacarji so mu zarubili dva zaboja kos, katere je hotel baje brez daca spraviti v New York v obliki prtljage. — Ubilo je v Jenny Lind v Ameriki Slovenca (iregorja Zorko. — Umrl je v Clevelan-du. Ofoio, Josip Peterlin, doma iz Velikih Poljan pri Ribnici. — Igro »Krvava noč .v Ljubljani« ameriški Slovenci izdajo v posebni knjigi. — »Divjega lovca« so dne 30. aprila igrali v Puebli. — Umrla je v Superior soproga Slovenca Tušarja Marija Tušar.
Na Kranjsko se je ipovrnil iz Amerike mil g. škof Trobec z nekaterimi svojimi sorodniki. Tudi mil g. škof Stariha, ki se je vsled bolezni odpovedal škofiji, se po-,vrne v domovino, kjer hoče preživeti zadnje dni svojega življenja.
Socialni demokratje za — kapitalista. ,V Studencih pri Mariboru so s strastno .agitacijo delali socialni demokrati za kapitalista Kukovca, če ravno pri vsaki priliki udrihajo po kapitalistih. K nekaterim našim pristašem so prišli celo trikrat, in ko so videli, da nič ne opravijo, začeli so ga psovati. Drugemu obrtniku so žugali, da mu bodo že pokazali, če bo volil »črnega« in res si dotični ni upal 'k volitvi. Narodni strankarji so že cel teden hodili PO noči v Studence, da so tam sklepali
pogodbe t. nemškimi nacionalci in socialnimi demokrati. Dr. Kukovec se je izrazil proti enemu naših somišljenikov, da so ga volitve v Studencih stale čez 200 K. Kam in komu so jih le dali? Z denarjem in terorizmom so spravili svojega generala brez armade v deželni zbor.
V Št. li n pri Turjaku na Štajerskem. Dne 25. maja po 5. uri popoldne je padala tukaj kot oreh debela toča, ki je v desetih minutah vse njive in travnike pobelila. Potoki so tako narastli, da so raztrgali in razrušili moste in jezove in odnesli celo več mlinov. Skoda je velikanska.
Železnica Brežice-Novo mesto. Železniški odbor je 23. maja imel svojo sejo v Brežicah; kaže se, da se vprašanje glede železniške zveze vendar nekoliko bolje giblje. Posebno vojno ministrstvo se zelo zanima za progo Brežice-Novo mesto. Državni poslanec dr. Benkovič je minole dni v zadevi posredoval v železniškem ministrstvu.
Štajersko slovensko učiteljstvo 'je pri zadnjih deželnozborskih volitvah skoro do zadnjega stalo v protikinečkem taboru. To si naj zapomnijo naši poslanci! — Istotako se je obnašalo slovensko uradni-.štvo! Ce bo to doneslo liberalnemu uči-teljstvu kaj uspeha, zelo dvomimo. Izgu-biii bedo še tisto trohico spoštovanja, katero so imeli do sedaj ponekod.
Ekskurendna «ola v Malem Korenu. .Na vlogo c. kr. okrajnega šolskega sveta v Litiji za dovoljenje, da se ustanovi ekskurendna šola v Malem Korenu, je bila dne 24. maja lokalna obravnava v Korenu.
Laško vseučilišče hočejo imeti na vsak način v Trstu. Laški poslanci si prizadevajo na vse krrplje, da bi se pravna laška fakulteta vgnjezdila v Trstu. Dne 19. maja so imeli laški poslanci tozadevno posvetovanje z Bienerthom, kateri jim je zagotovil, da pride to vprašan e kolikor mogoče preje na vrsto, iu sicer že meseca julija. Seveda Italijani niso s tem zadovoljni, ker se do tega meseca vlada že .lahko premeni in Lahi so ob zagotovilo. Pravijo, da se bo z ustanovitvijo laške univerze trozveza še bolj utrdila. Pa znajo prav dobro mleti otrobe, ti Italijani. — Slovenci ne bomo nfkdar dopustili brez slovenskega vseučilišča laško. Lahi znajo še nekaj časa čakati.
Državni poslanec Ploj, ki je tako sijajno propadel pri zadnjih volitvah v štajerski deželni zbor, ne namerava še odstopiti. V židovskem časopis.u naznanja, da hoče še dalje obdržati poslanstvo, ako-ravno je dobil nezaupnico od svojih volivcev. Možato in lepo to ni od dvornega svetnika, ki bi po vrhu še silno rad postal minister.
Sprememba kazensko-pravnega reda.
.Poslanski zbornici je predložil pravosodni minister zakonski načrt o nekih spremembah v zastarelem kazensko-pravnem redu, katere so nasvetovali različni državni iposlanci. Za vlaganje prizivov se ,ne računa po spremembi kot zadnji dan roka nedelja ali praznik, čas, ko se nahaja vloga na pošti, se ne bo vračunal v postavno dobo. Ako je predpisano, da treba kakšno .vlogo predložiti kazenske-
mu sodišču, n. pr. v treh dneh, zadostuje da je bila vloga pred pretekom tretjega dneva oddana na pošti. Ničnostne pritožbe ali prizivi se bodo lalnko predlagali tekom osmih dni potem, ko sta bila pritožba ali priziv prijavljena oziroma osem dni po dostavljenju razsodbe. Odlog za nastop kazni se bo od sedaj tudi drugače dovoljeval od sodišča. Ravno tako se bo smelo pretrgati kazen, ako ne presega šest mesecev in je obsojenec potreben na ta ali oni način svoji družini. Za plačanje kazni bo smelo sodišče dovoliti odlog do treh mesecev, pa tudi v obrokih se bo smelo plačevati globe. Ta vladna predloga odgovarja prav modernim potrebam časa in ni dvoma, da bi se v državnem zboru ne sprejela.
Vojaški dopusti za časa žetve. Poveljstvo tretjega voja je določilo za letos pri pešpolkih, gorskih in trdnjavskih top-ničarjfli in trenu tritedenski dopust za časa žetve. O tem času se ne vrše nikake •orožne vaje niti kako vežbanje. Pri konjenici, poljskih topničarjih in tehničnih oddelkih pa se vežbanje nadaljuje in le če razmere dopuščajo, odpuste nekaternike na tritedenski dopust. Letošnje vojaške va.'e se zaključijo 11. septembra.
Nekatere občine na Gorenjskem so izdale ukaz, da morajo posestniki po velikosti svojega posestva primerno množino majnikovih hroščev nabrati in županstvu oddati. Ta ukaz je velike praktične vrednosti, ker se na ta način pokonča velikanska množina teh škodljivcev. Večji posestniki so jih morali nabrati pet do sedem mernikov, kar je gotovo že precejšnja mera.
Liberalna agitacija. Josip Breznik in Adolf Ribnikar snujeta »Zvezo slovenskih izobraževalnih društev v Ljubljani«. V načrtu pravita: Snujoča se »Zveza slovenskih izobraževalnih društev« v Ljubljani hoče organizirati s centralno knjižnico na podlagi enotnega kataloga vseh zvezi pripadajočih kn.ižnic izposojanje in menjavanje knjig eventualno celih knjižnic. Posredovati hoče za svoje člane pri nakupovanju knjig, časopisov, knjižničnega in drugega čitalničnega inventarja. Ustanoviti in vaditi namerava arhiv gledaliških iger ter pomagati svojim čianicain pri prirejanju gledaliških predstav s preskrbo-vanjem igralskih moči, režiserjev in gledališkega inventarja (obleke, kulis itd.). Pospeševati hoče predavate jstvo. bodisi ,da preskrbuje svojim članicam predavatelje. bodisi, da sama prireja shode, poučne izlete, razstave, analfabetske in druge poučne teča!e. Ustanavljati hoče nova izobraževalna društva, osobito v kulturno najbolj zapuščenih kraj.b. Ena glavnih nalog pa bode seveda nadzorovanje vseli, »Zvezi« pripadajočih društev.« — Za tem se skriva seve drug namen: pridobiti tal liberalni stranki. Tudi po tej poti bodo liberalci šli po strani. Svarimo vse naše somišljenike, zlasti pa mladeniče po deželi, da se ne vpišejo v nikako društvo, katero bo tu in tam skušal ustanoviti kak liberalni učitelj ali drug podrepnik liberalne bankerotne stranke.
Razmerje glasov v novem štajerskem deželnem zboru bo sedaj, ko so tudi
trgovske in obrtne zbornice volile nem-ško-liberalno oziroma nacionalno, naslednje: 49 nemških svobodomislecev, 18 krščanskih socialcev z dvema škofoma, 13 Slovencev (12 S. K. Z.. 1 liberaec), 5 socialnih demokratov. Nemška svobodomiselna večina znaša torej 11 giasov, za 7 manj, kot v prejšnjem deželnem zberu.
Z Vipavskega. Letos trta zopet lepo kaže in upati je mnogo dobre vinske kapljice, ako nas ne zadene kaka nesreča. Za seno bo pa zopet slaba. Silno redko je. Seda; preti pa še suša. Bog nam daj kmalu dežja!
Občinske volitve v Pulju. V drugem slovanskem okraju tretjega volivnega razreda je bilo vpisanih 1862 volivcev, volilo jih je 796 in so bili izvoHeni sami hrvaški kandidati kot odborniki. V mestu so bili izvoljeni laški liberalci, proti katerim so rdečkarji propadli.
Sv. Višarje oskrbujejo letos č*. gg. Valentin Weiss, župnik v Zitarivasi, Ivan Hojnik. župnik na Koprivni, in Peter Se-rajnik, provizor v Št. Petru pri Grabšta-nju. — Službo provizoričnega kateheta na meščanski šoli v nemškem St. Vidu oprav-Jia č. g. Tom. Klampterer. — Umrl je na Vnebohod pri sestrah elizabetinkah v Celovcu v starosti 29 let č. g. Jožef Ober-raner, deficient. Pogreb se je vršil v soboto ob veliki udeležbi ljudstva, zlasti pa duhovnih sobratov. Pri hiši žalosti in na grobu so zapeli gospodje bogoslovci po eno žalostinko. N. p. v m.!
Kranjski liberalci razkrinkani. Tajili jn tajili so kran ski liberalci svojo zvezo ,z Netnci proti Slovenski Ljudski Stranki. Imenovali so lažnike in obrekovalce vse one, ki so trdili, da med njimi in Nemci obstoja zveza, in ljubljanski župan Ivan Hribar se je osmelil celo izreči grožnjo, da odstopi od vseh časti, ako se kdo upa dokazati to zvezo. Njih glasilo »Slovenski Narod« pa je nasprotno večkrat našo goriško Slovensko Ljudsko Stranko obdolžil, da je zvezana z Lahi, ne da bi prinesel dokaz resnice za to. A to se je maščevalo. Pretečeni teden je namreč prišla na dan pogodba, katero je sklenila ljubljanska liberalna stranka z Nemci. To sc je Zgodilo v seji trgovske zbornice. Nemec Ambroschitsch je spravil na dan to pogodbo v izvirniku, katera pogodba nosi Hribarjev in Tavčarjev ter Grassellijev podpis od zastopnikov slovenskih liberalcev in treh kranjskih nemških veleposestnikov. V tej pogodbi priznavajo slovenski liberalci Nemcem pravico do zastopstva v občinskem svetu ljubljanskem, v trgovski in obrtni zbornici, zagotavljajo deželno podporo ljubljanskemu nemškemu gledališču, nemškega zastopnika v deželnem kulturnem svetu in ne vemo kaj še Vsa slovenska javnost stoji očarana pred tem razkritjem. Kranjski, goriški in štajerski liberalci pa so tako drzni, da skušajo to pogodbo celo opravičevati. Sramota za slovenske izdajalce, ki se vežejo na škodo naroda z Nemci, ki prodajajo slovenske interese za skledo leče našim najhujšim narodnim nasprotnikom. Slovensko ljudstvo, poglej liberalce, kako izdajajo tvoje pravice in kako sramotno se s teboj igrajo! Hribar, ako imaš še kaj 6)
politične poštenosti, odloži takoj svoj dr-žavnozborski mandat in popust, županski stolec. Toliko neresnic se se nt z lepa^dokazalo v javnosti stoječemu mozu, kakor .županu glavnega mesta kranjske dežele m načelniku liberalne stranke. Lepa stianka, ki ima takega predsednika! Hribar je obljubil nagrado tistemu, ki mu dokaze, da ,jc njegovo ime podpisano na nemški pogodbi. Nemci so mu pokazali njegov lastnoročni podpis, a Hribar noče plačati nagrade. — Nemški listi pišejo, da ga bodo Nemci tožili za nagrado!
Društvo sv. Marte v Ljubljani ima svoi shed na praznik svetega Telesa ob 5. popoldne. Ta dan pridejo v zavod pre-svetii knezoškof; zato, članice, pridite polnoštevilno in pravočasno in pripeljete lahko s seboj tudi svoje znanke, V društvu vlada popoln red in mir, društvo je potrebno i;i deluje izvrstno v prid mladim dekletom v mestu; zato je želeti, da bi izmed ljubljanskih siužkinj pristopilo še veliko novih udov. Ta dan se bodo vpisovali tudi novi udje.
Letošnji novomašniki lavantinske škofije. Iz četrtega letnika bogoslovja bodo letos posvečeni sledeči gospodje: Kuhar Anton iz Ptuja. Rop Franc iz Št. Lenarta v Slov. goricah. Kren Franc iz Št. Ilja v Slov. goricah in Rampre Franc iz Stoperc. Iz tretjega letnika pa gospodje: Friiatič Martin od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji, Bazilik Ivan iz Sv. Križa pri Kostanjevici na Kranjskem, Oeratič Ivan iz št. Benedikta v Slov. goricah, Lassbachcr Anton iz Negove, Škofič Marko od Sv. Martina pri Vttrbetgtt in Žagar Ivan od Sv. Petra v Savinjski dolini. Posvečeni bodo dne 25. julija.
Banka »Slavija« — pristno slovansko podjetje! Med agitatorji za slovensko-narodno-nemškega socialno-dcmokraške-ga kandidata Kukovca smo opazili v Studencih tudi generalnega agenta — Vc-rasa. Mož je jako dobro znan v Ptuju in Marnbcrgu, kjer je »deloval za kmete«. Ta mož je torej agitiral ramo ob rami z Nemci in socialnimi demokrati za Kukovca. V Ljubljani se je njegov šef, generalni agent »Slavije« za slovenske dežele, župan Hribar zvezal z Nemci in celo sklenil ž njimi pismeno pogodbo, v Mariboru pa se pajdaši njegov podagent z Nemci in socialnimi demokrati — najhujšimi nasprotniki slovenske šole in Slovencev sploh. Ali mislita Hribar in Veras, da ju tako delovanje priporoča pri slovenskih kmetih? — Dobro, da imamo domačo, krasno se razvijajočo »Vzajemno zavarovalnico«, katero prav toplo priporočamo.
Krsčansko-socialna politična organizaciji sc je ustanovila nedavno na Jcse-nicah. Velikega pomena je za vse gorenjsko delavstvo. Pogrešamo v tej organizaciji trziškega delavstva. Časi in dolžnost zahteva od vas, dragi tržiški sotrpini, da pristopite tej prepotrebni organizaciji. Na
.. 9adJ® Pičil na to ki dne 26. majnika Mjjjo Molek z Vrhnike, ko je nabirala
Katoliško politično društvo za koroške Slovence je imelo v Celovcu minnli teden dobro obiskan občni zbor PozTna
posojilnice, naj gredo proč od celjsk> »Zadružne zveze«, je našel vesel odmev Povdarjalo se je, naj bi se vse krščanske slovenske stranke tesneje združile. Vodi telj koroških Slovencev dr. Brejc je i)0" zdravljal izborilo vodstvo dr. Šusteršiča" kar so zborovalci z odobravanjem sprejeli.
Ljutomer. »Okrajna posojilnica v Ljutomeru« vabi na izredni občni zbor ki se vrši 13. junija 1909., ob 8. uri dopoldne v Fran Jožefovi šoli v Ljutomeru. Dnevni red: Izstop iz »Zadružne zveze« v Celju-pristop k »Zadružni zvezi« v Ljubljani. ' • Velika 'iudska veselica v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo, 6. junija, priredi slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« v vseli prostorih »Uniona« veliko ljudsko vese-lico na korist od plazov razrušenega >: Aljaževega doma«. Velezanimiv bo nastop društvenega mešanega zbora, ki šteje sedaj že nad 1 2 0 p e v k in pevcev. Svirala bo na veselici tudi »Slovenska Filharmonija . Začetek veselicc bo ob 0, uri zvečer, vstopnina 60 vinarjev za osebo.
Častitim bralkam »Domoljuba* v daljni Ameriki! Srčno se Vam zahvaljujem za prijazne dopise in rodoljubne pozdrave. Bog živi Vas, pa tudi hašega vrlega »Domo!juba», ki je nesel prijazne vesti o našem otroškem vrtcu šinili sveta. Sestrski pozdrav! Ivanka Malinič, vrtnarica v Dekanih (Istra).
Gorenjske novice.
Iz Čerašemka.
Občinske volitve za občino Trojane so bile določene za torek križevega tedna. Scšlo se je vsega skupaj četvorica volivcev. Pristojni faktorji niso pomislili na to. da gredo križev teden kmetje radi k procesiji izprosit si blagoslova na polju. Seveda so bile volitve odgodene za poznejši ugodnejši čas.
Kaj bo s prihodnjim občinskim odborom? Slišijo sc tu in tam želje po nekaterih novih odbornikih, ker tako bi utegnilo priti novo življenje v odbor. Je v starem odboru nekaj nekoristne, torej nepotrebne šare, neka mala kopica mož, ki nima nobenega smisla za delo, pa je tudi premalo abstinentskega duha. Taki možje ne poznajo potreb občine in so že dovolj dolgo oviraii vsak napredek. Vzgojil pase je v šoli »Domoljuba« nov, boljši rod, ki ve potrebe našega časa. Mladim se hoče dela in tega -je v naši občini dovolj. Prvo je: šola. Šolsko poslopje je v silno zanemarjenem stanju. Treba bo nove šole. Nad osemdeset otrok nakrat v tako majhnem prostoru, to je proti zdravstvenim predpisom kakoršnim koli. Ni čuda, če pri takih Slabih razmerah tudi najpožrtvovahiejše-mu učitelju upade pogum. Ali mislite, da bodete dobili učitelja, če ta gospod učitelj odide? Kdo bo šel v tako podrtijo! Nad stopetdeset otrok je za enorazredni-co tudi očividno preveč. Mladi odborn«i, ki vedo, da se nobeden groš tako dobro ne obrestuje kakor če ga naložiš za šolo m
za izobrazbo, se ne bodo protivili stavbi ilovc šole, še pospeševali bodo to nakano. Tudi bi bilo nespametno dalje ustavljati se, ker mogoče pride danes ali jutri od višje oblasti ukaz: nova šola!
Drugo je: pota. Malokje so pota tako zanemarjena. Izda se vsako leto nekako sto kron za občinsko cesto Cemšenik-St. Gotard in vendar, kje se kaj popravi? Letos bo birma v Cemšeniku. Presvitli kne-zoškof se bodo na vozu dovolj natresli po .tistem znamenitem kamenju. Zakai? Zavoljo malomarnosti nekaj občinskih odbornikov. Za zdaj smo teh misli, da 'bomo .pri prihodnjih občinskih volitvah v odbor .volili može, ki bodo za občino kaj delali.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Našlo se je nekaj denarja od Otoč do Brezij. Hrani se v samostanu na Brezjah.
g Iz Rodin pri Breznici. Do 23. maja 33 rojev izmed 30 plemenjakov, katerih še 9 ni rojilo, je dobil Matija Jalen na Ro-,dina'h: 21 prvcev in 12 drugeev.
g Virmaše. 24. maja pokopali so v najlepši dobi mirnega mladeniča Josipa Koširja, po domače Stenovčevega. Bil je izboren, nadarjen izdelovateli harmonik, popravljal je tudi razna glasbena orodja. Sicer priprost kmetski sin brez študij je dosegel s svojim talentom precejšnjo slavo. Celo iz daljne Amerike je dobival naročila radi svojih izborno izdelanih harmonik. Koliko talentov hrani v sebi tudi kmetsko ljudstvo, ki pa radi svojih neugodnih razmer ne morejo doseči vzorov, po katerih jim hrepeni srce. Ti pa, Josip! Do semkaj bila ti je odmerjena pot življenja, zastal ti je korak, onemel glas tvojih umotvorov. Ostavil si ta svet v najlepši dobi, v najlepšem času, sredi pestrih cvetk majnika. Ne tožimo pa, ko polagajo tvoje truplo sredi grobnih vrst, ne plakaj-mo. ko čujemo svečenikov žalni miserere. Ti sam se nisi strašil ostaviti cvetoči svet! Blagor ti1! dosegel si že med nebeščani večni majnik, dosegel najslajše slednje na-de svoje. Ondi našel si mir, kojega bi na svetu zaman iskal. Zatorej mirno snivaj v Bogu, da se združimo vsi pod jednim praporom nezmagljivega Vojskovodje. Pokoj duši tvoji!
Radomlje. Živinorejska zadruga je pričela redno delovati; ima 70 članov, kateri se vedno množc. Zadruga je kupila na Pincgavskem dva krasna bika čiste pinc-gavske pasme s podporo deželnega odbora. Ima pa zadruga tudi še nekaj lepih zasebnih bikov, tako da je v tem oziru .popolnoma preskrbljeno. Zadružna bika imata odbornika Fran Škerjanec v Radomljah ter I. Erzar v Srednji vasi. Za-» idruga bode preskrbela planinsko pašo; pogajanja se že vrše. Želeti je, da se živinorejci bolj zanimajo za pristop k zadrugi, ker le potom zadruge, ako ima zadostno število članov, se more vse to doseči, da se povzdigne naša zanemarjena živinoreja, ker potem si moremo tudi upati doseči podpore od pristojnih oblasti.
g Bela. Od Savnic pri štajerski meji so se naselile divje koze ali gamsi in sicer po planinah in skalnatih robovih v Tuhinjski dolini. Prav dobro pašo je nudilo letos
bučelam spomladno cvetje, ker je vse sadno drevje lepo cvetelo. Ako ne bo nezgode pri vremenu, je pričakovati jeseni mnogo sadja. Da pa sadovno drevje dobro obrodi, treba je bučelic, katere s prenašanjem cvetnega prahu pomnožijo sadni pridelek. Zatorej je koristno, da tudi pri čebelarstvu napredujemo! Za pouk je posebno koristna knjiga: »Umni čebelar«, katero je v dveh zvezkih izdala družba sv. Mohorja. Bučelice so pa koristne tudi zato, ker nam nudijo veliko proste zabave, v delavnosti nam so pa za zgled.
g Mlekarska zadruga v Naklem je imela leta 1908. 91 zadružnikov z 131 deleži; denarnega prometa pa 42.232 K 20 v. Rezervni zaklad znaša 2.044 K 26 v.
g Predoslje pri Kranju. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 6. junija popoldan predstavo s sledečim sporedom: tamburanje, petje in šaloigra: »Pravica se je izkazala«. K obilni udeležbi vabi odbor.
g Iz Škofje Loke. Ponesrečil se je sin Blaža Tojkar pri Sv. Ožbaltu, ko je šel z vozom v gozd. Voz mu je ušel črez grič proti polhograški dolini po silni strmini. Voz je priletel s tako silo v neko deblo, da se je na drobne kosce razletel. Mladenič pa je na tleh nezavesten obležal. Nič hujšega se mu ni pripetilo, nego da mu je v nogi počila kost in se ie nekoliko opraskal. Pred nekaj meseci se je zapisal v Marijino družbo in Marija ga je zdaj obvarovala gotove smrti.
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d Iz Metlike. Na neki belokranjski fari je oddati službo organista in cerkovnika z dobrimi dohodki. Organist samec, ki želi to službo dobiti, naj se oglasi pri g. Alojziju Mihelčič-u, organistu v. Metliki.
d Z Vrha pri Vinici se javlja: 24. t. m. je bil velik živinski semenj v Vinici. Radi škrlatice, katera bolezen že dalj časa vlada v nekaterih vaseh župnije Vinice, je vlada prepovedala isti semenj držati. Pa občina v Vinici se je pritožila na deželno vlado in pritožba je obveljala. Le prebivalcem iz Nove lipe in Sečjega sela je bil izhod iz njihovih vasi prepovedan. V nedeljo ob 5. uri zjutraj so orožniki nastavili v istih vaseh straže. Samo neki čevljar je malo poprej pobegnil s svojimi čevlji na Hrvatsko. — Tudi tu na Vrhu gospodari škrlatica. Umrlo je pet otrok. Ker je tudi en učiteljev otrok zbolel za isto boleznijo, je šola za štiri tedne zaprta. V Vinici ni že črez dva meseca šolskega poduka. — Vreme je gorko. Trava in drugi sadež prav lepo kaže. Treba bi kmalu dežja, ki ,naj bi nam ga skoro dalo nebo!
d Podzemelj. S. L. S. ne živi le od politike, ampak od vsake besede, ki pride od njenih vzorov. Zato g. dr. Krek v nedeljo, 23. maja, ko je imel shod pri Treh farah pri Metliki, ni pozabil mladeniške telovadske organizacije. Zbralo se je v Križevski vasi, kjer imajo »Orli« svojo telovadnico, opremljeno s skoraj vsem
telovadnim orodjem, gotovo blizu sto mladeničev (kak liberalec bo dejal, da 10 do 20!). Ko pride g. dr. Krek, smo ga navdušeno pozdravili kot očeta mladeniške organizacije; metliški tamburaši so jefi udarjati vesele komade. Metliški telovadci so nato telovadili na orodju. V skoku so ti telovadci gotovo spredaj vsem drugim »Orlom«, kar je izjavil sam g. dr. Krek. Imenitno je, da so nekateri mladeniči prekosili celo svojega načelnika. Nazadnje so se izvajale proste vaje, katerih se je udeležilo tudi deset do dvanajst mladeničev iz Podzemlja. Da je g. dr. Krek navdušil mladino s krasnim govorom, mi ni treba pravrti. Tako je bilo vse veselo iu zadovoljno. Podzemeljski fantje so zatrjevali, da bodo še šli v Križevsko vas. Kolik razloček med temi fanti in onimi, ki med sv. mašo ležijo po tleh okrog cerkve, popoldne in ponoči pa po- »birtijah« zapravljajo denar, dušo in telo! Zupan v Gribljah, g. Miko Zeljko, se je zaradi bolehnosti in zlobnih jezikov v občini odpovedal županstvu, kar vsi pametni možje močno obžalujejo. A liberalci, »kunštni« kakor so, so »zgruntali«, da g. Žeijko ni niti avstrijski državljan, ampak — amerikanski (!!). Da bi jih strela, kako so iznajdljivi! G. Zeljko je pač bil dvakrat v Ameriki (liberalcem ni treba hoditi tje, ker živijo doma dobro od ljudskih žuljev). Res Ainerikanci večkrat vzamejo amerikanski »papir«, da jim ni treba iti k vojakom, če pridejo zopet domov. A g. Zeljko je v mladih letih pošteno doslužil avstrijskega cesarja s puško na rami. Cemu bi mu bil torej »papir« ? Sploh pa, liberalci, le lažite, čim bolj boste lagali, tem prej boste generali brez vojske tudi v Belikrajini. — Neki egiptovski Faraon je imel sanje, da je sedem suhih krav požrlo sedem debelih in sedem snet-ljivih klasov sedem lepih. A to so bile san-nje, čeprav so veliko pomenile. Resnica pa je, kar pravi pregovor, da en krivičen vinar deset pravičnih sne. To se na liberalcih večkrat uresniči. Največja resnica je pa, da je hotelo troje liberalnih listov požreti enega katoliškega. A stvar se je zdaj zasukala tako, da bo en liberalni list požrl tri lastne, liberalne, namreč »Gorenjca«, »Notranjca« in — »Belokranjca«. Tako se liberalni svet suče in vrti, kakor vse na svetu.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Vače pri Litiji. Po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, je umrla gospa Frančiška Cirar, posestnica v Cirkušah pri Vačah. Bila je skrbna mati svojim otrokom, ki zdaj ob njenem grobu .žalujejo. Znana je bila daleč olkoli njena dobrotljivost in usmiljenost do revežev. .Mnogim otrokom je bila krstna in birmanska botra. Da je 'bila res povsod priljubljena in spoštovana, pričal je njen pogreb ob innogobrojni udeležbi. Naj v miru počiva!
d Iz Ambrusa. Dne 23. maja je umrl po dolgi in mučni bolezni, udari v božjo voljo, tukajšnji posestnik in gostilničar g. Janez Glivar. Ranjki je bil leta 1866. v vojski na Laškem. Vse svoje življenje je bil odločen katoličan ter zvest pristaš S. L. S. Gostilničarjem bi ga postavili v
7«
zgled. On ni trpel v svoji gostilni pijančevanja in ponočevanja. Vsak je bil pošteno postrežen, pa le do prave meje. Postno postavo je vestno držal. Blagi mož, poči vaj v miru!
d Iz Loškega potoka. Predavanje je prejšnjo nedeljo priredilo društvo »Tabor«. Predavatelj je nam končal srbsko avstrijski spor. o kojem začetku in razvoju smo prej že slišali. Opisal nam je nakane sovražnikov naše Avstrije, zlasti kramarskih Angležev, in pokazal lepo zmago naše države v tem sporu. Nato je pa kratko označil stanje bosenskega kme ,ta in kako se mu namerja zboljšati, oziroma po načrtih pohlepnih Madžarov poslabšati. Snov sodobnih dogodkov naše .ljudi še najbolj zanima. — Kaj lične društvene znake si je omislilo društvo > Tabor« in »Dekliška zveza«.
d V Javorju pod Ljubljano smo pričeli sv. misijon dne 30. maja zjutraj, a sklep bo kvaterno nedeljo popoldne ob 3. uri z blagoslovljenjem misijonskega križa in ob lepem vremenu s procesijo. Voditelj sv. misijona so preč. gospod P. Jakob Verho-vec, jezuit iz Ljubljane. Pri krasnih, v srce segajočih pridigah je cerkev večinoma polna pobožnega ljudstva, ker tudi iz sosednjih župnij radi pribite v Javor, odkar obhajamo službo božjo v novi lepi župni cerkvi na prijaznem hribčku.
d S Krke. Nesreča se je zgodila pris zgradbi nove ceste na Muljavo. Dne 21. maja se je podsula zemlja iz stare cc-.ste na delavca Antona Čebularja in mu zdrobila levo nogo. Pričujoči delavci so hitro prihiteli in ga odkopali, pa bilo je že prepozno, bila mu je noga zdrobrena. De-.iavci so ga hitro odnesli na Muljavo v hršo posestnika Habijana ter poslali po zdravnika v Št. Vid. Dne 23. maja. v nedeljo popoldne, jc prihitelo osem njegovih sosedov in prijateljev in so ga prenesli s posteljo vred na njegov dom v Znojile. Bog mu daj kmalu zdravje!
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Z Vipavskega. Letos trta zopet lepo kaže in upati je mnogo dobre vinske kapljice, ako nas ne zadene kaka nesreča. Za seno bo pa zopet slaba. Silno redko je. Sedai preti pa še suša. Bog nam daj kmalu uežja!
n Iz Podrage. Pri nas je dobilo podporo krmil lc malo posestnikov, in to radi tega, ker se jih je le malo oglasilo. Vsi so bili podpore več ali manj potrebni, iz-vzemši pravoslavnega Jovana Semenič. Ta mož, ki tako rad očita drugim lakomnost in jih pita z raznimi priimki, se je zglasil za dobavo krmil po znižani ceni, in dobil jih je tudi največ, dasi je za več stotakov krme v košnji prodal in mnogo nepokošenega pustil. Nekateri se čudijo, zakaj župan ni politični oblasti prijavil, kako je s prosilcem Jovanom. Mi se pa temu nič ne čudimo, saj je javna tajnost, da je Jovan županov tajni svetnik. Roka pa roko umije. Ce je pa tako ravnanje 8i
umestno, o tem naj župan sam premišljuje. Imamo še marsikaj na srcu, pa za danes naj bo dovolj. Rečemo le, Podražaui, kadar vam bo Jovan zopet pridigal o lakomnosti in nenasitnosti katoliških duhovnikov, spomnite ga na državno podporo in zakličite mu glasno: »Jovan, primi se za nos!«
Idrijske novice.
i Rekurzi zoper zadnje občinske volitve v Idriji so bili rešeni. Zdaj so v vseh treh razredih vsi odborniki izvoljeni. Dobimo torei kmalu župana. Kdo ho ta, to ' bomo sporočili.
i Ljudska hranilnica v Idriji je imela svoj občni zbor. Kot Rajfajznovka ne gleda na to, da ima kar največ dobička, ampak kako revežem v sili pomagati. Zato se poslovanje vrši večjidel 'brezplačno. Obrestna mera se ni zvišala, ko so jo zvišali drugi denarni zavodi, ko je denarna vrednost poskočila. Tako je 11. pr. nekaj časa Zveza dajala posojila pot * ,kov. a naša hranilnica je zahv. »J svojih dolžnikov le 4% odstotkov. Čisti /dobiček leta 190S je znašal 995 K 7 h; rezervni zaklad je dosegel vsoto 5045 K ,9 h. Vseh prejemkov je bilo 222.654 K 2 h .in vseh izdatkov je bilo 218.074 K 27 h. Skupni denarni premet preteklega leta znaša tedaj 440.728 K 29 h.
i Lepo število telovadcev in drugih udov naše »Katoliške družbe« je poletelo dne 23. maja v Zire k blagoslovijenju zastave ondotnega »Orla«. Žirovci so. vsem pripravili lep sprejem. Prevzela nas je navdušenost in delavnost žirovskih mlade-ničev telovadcev, ki se tako hitro razvijajo in dasi obstoji njihov odsek komaj pol leta, si snujejo že lastno telovadnico. Tako naj bi se povsod delalo.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Rimska postojanka na Pivki. Kdaj in po komu je bilo obljudeno z obzidjem obdano taborišče na vrhu hriba »Gradišče« poleg železnične postaje v Št. Petru, se ni do sedaj vedelo nič gotovega. Zadnje dni sem najdeni novci pa svedočijo da se je vršilo to v tretjem stoletju. Na enem teh novcev se namreč nahaja dobro vidna podoba z nadpisom »Aleksander«, na drugem pa »Aurelianus«; na dveh so nadpisi deloma pokvarjeni, podobe pa razločno vidne; eden je za neveščaka popolno nerazločen; vsi pa kažejo, da so iz dobe raznih rimskih cesarjev. Če se vzame. da je vladal Aleksander Sever 222. do 235. leta, Aurelian pa 270. do 275 leta po Kristusu, se sme soditi, da so bili v tretjem stoletju Rimljani tukaj; mogoče še popred, kajti lansko leto je pri Rado-hovi vasi na neki njivi najden srebrn denar z razločno podobo in nadpisom »Au-gustus divie« (Avgust božanstveni), ki je vladal rimsko cesarstvo 30 let pred in 14 let po Kristusu. V omenjenem taborišču se je na krtinah našlo tudi več drugih predmetov, kakor: kos bronastega prstana, zrna od korale, biser od prstana z vrezano podobo, neki posebni kinč iz bakra, bakreni gumbi, razni železni žeblji in drugo. Umestno bi bilo. preiskati vidne kraje tedanjih bivališč, kajti mrsli se, da
se dobi v dnu marsikaj zanimivega od iste dobe, tudi grobišče bi se našlo. Kogar bi ta stvar zanimala, sc lahko oglasi p.-j lastnikih zemljišča v Hrastji ali za posredovanje pri Val. KraŠovec v Radohovi vasi, ki tudi hrani vse zgoraj imenovane najdene reči.
n Vrhnika. Tukaj je videti več to-.varn, kjer dela več marljivih delavcev, kateri so pa žalibog skrajno slabo plačani. Posebno slabo so pa plačani delavci v velikih opekarnah, kjer zasluži odraščen de-!avcc za eftajsturno delo i K 90 h, nedorasli pa od 1 K 20 h naprej, za težko, t r u -dapolno delo, le kateri imajo akordno delo, si priborijo nekoliko več, kar je pa še malo v primeri z veliko draginjo. Kako težko je za družinskega očeta, ki ima tri do šest nedoraslih otrok, kako težko jnu mora biti pri srcu, ko sliši otroke presiti kruha. Revež sc poti od jutra do mraka, pa še ne zadošča zaslužek vsakdanjim potrebam. V velikih opekarnah so uposlene tudi delavke, večinoma nedorasle deklice, z dnevno plačo 1 K 20 h do 1 K 60 li za težko, trudapolno delo, katero utrudi še tako utrjenega moškega. Nesmiselno je tudi, da nedorasli dečki opravljajo skrajno težka dela ter zaradi tega ostanejo v rasti močno nazaj. Kar ne uniči alkohol, uničijo tovarne. Posebno občuti država sama, katera potrebuje čedalje več vojakov, a kje jih bo dobila, ko jc že vsak izrabljen. Pri neki tukajšnji opekarni je bilo sedem fantov pozvanih na nabor, pa je bil en sam potrjen. Ako bi .se našim kapitalistom zljubilo nekoliko ,več plačati, bi veliko delavskih moči ostalo doma. Tukaj je neki svobodomiseln liberalen mogočnjak odpustil dva delavca iz službe, ker sta bila pri telovadnem od-,seku.
11 Z Blok. Pretečeui teden si jc ogledala komisija prostor za novo šolo. Kdor pozna našo šolo od znotraj in ima količkaj ljubezni do naše mladine in sočutja do njenih učiteljev, mora to pozdraviti z veseljem. Štiristo otrok se gnete v dveh učilnicah. Otroci morajo sedeti postrani, vsi pa sploh ne morejo biti v klopeh. Sedaj sc nam obeta moderna zgradba, ki mora biti izgotovljena že v enem letu. Če bo le res! Želeti bi bilo! Zanimivo pa bi bilo tudi izvedeti, kdo je kriv, da se je tako dolge čakalo. Kajti prostor in načrti so se žc pred nekaj leti napravili. — Binkoštni ponedeljek smo imeli shod, kjer sta nam gg. poslanca dr. Žitnik in Drobnič poročala o državnem in deželnem zboru. Z ogorčenjem smo poslušali, kakšne lumparije so si nekateri liberalni župani dovoljevali, ko se je šlo za podporo. Najbolj pa nas jc zanimalo, kar nam je povedal g. dr. Žitnik o zavarovanju. Kakor drugod, se je videlo tudi pri nas, da so mnogi prikimali, ko se jim je stvar poljudno razložila in so jo razumeli. Iz vsega govora državnega poslanca se je vsak lahko prepričal, kako neumorno delavna je za kmeta S. L. S. in kako liberalec povsod gleda edinole na svoj lasten žep in ne na blagor ljudstva. Zato so tudi z živahnimi živijoi-klici na koncu govora izrekli zaupanje stranki pred vsem njenemu načelniku dr. Šuster-šiču. Ali ji v resnici tudi dejansko zaupate,
bote pa pokazali ta teden pri občinskih
volitvah.
n Iz reške doline. Rekviem po iinir-jcni notranjskem, oderuškem liberalizmu sc je nedavno vršil v Ilirski Bistrici. Oznanil ga jc »pobožni pater« Švigelj iz Ljubljane; v večjo svečanost ko igrali svojo vlogo tudi »Trilarji«. — In velika žalost je legla na obraze naših »naprednih sirot« po umrlem očetu. Taka žalost jih je prešinila, da jih je prišlo le kakih 40 »narodnih mož« k tej svečanosti. — Kakor posnemamo iz »Slovenskega Naroda«, je bil pa le Št. Peter »častno« zastopan, ki je pa štiri ure oddaljen od Bistrice! Torej v celem bistriškem sodnem okraju se ni moglo dobiti toliko liberalcev, da bi se ^ mogel vršiti liberalen shod, ampak so morali priti na pomoč iz drugih okrajev. In to v kraju, kjer so liberalci šc pred malo leti imeli velike večine! — S frazami, ki sta jih na tem shodu premlevala dr. Švigelj in dr. Triller, se ne bomo tu več pečali, ampak nekoliko odgovora na dopis »Slovenskega Naroda« naj sledi. — Shodu je predsedoval bistriški »žepan« Vencinov
Albert, ki ga »Slovenski Narod« imenuje »Domladiš« in ga povzdiguje kot »narodnjaka«. Čtijmo o narodnjaštvu bistriškega župana! On se podpisuje Domladi»s«, ker končnica »š« je preveč slovenska. Tudi so ga komaj septemberski dogodki napotili, da je odstranil napis »Bierdebot«; ima pa še vedno v zalogi pivo neke nemškonacio-nalne tvrdke! Taki so »narodnjaki« »Slovenskega Naroda«! G. župan jc pa šc več narodnjaka. Ko se je ženil, so mu fantje napravili podoknico, a on se je zahvaljeval za prijazni »Star.dchen«. Tudi po na-rodnjaško. — Vencinov Albert, ki se s svojo izobrazbo silno ponaša in so vsi »klcrikalci« največji nazadnjaki, je tudi temu klavernemu shodu predsedoval. In tu se je pokazala velika »izobrazba« bistriškega župana. On ni otvoril shoda, ampak otvoril »sejo«, da so ga morali drugi opozarjati, da je to vendar shod, ne pa seja! Menda se je pa hotel pobahati, da otvori tudi včasih občinsko sejo. Tudi koncem govorov je pokazal svojo veliko izobrazbo. Dr. Triller ga je moral spomniti, naj vendar vpraša navzoče, če želi
kdo besedo, in dični predsednik se vendar oglasi: »ako če kdo kako besedo«, torej ne dovoljenja govora, ampak »besedo«, če hoče kdo vdobiti! Potem je pa zopet zaključil »sejo« v smeli navzočih. — No, bistriški žtipan naj le malo še počaka, bo victel, da mu bodo razne seje, ki jih bo sklepal, še neprijetne! Skrbeli bomo, da jih bo še pretresal deželni odbor, da bistriška občina ne bo kupovala pod naslovi »za živinski sejem« raznih prostorov, kjer je še za človeka nevarno, da se po rebri ne zavali navzdol! — »Narod« piše dalje, »da za prvi uspeli je to dovolj«. Ali je to prvi uspeh, če ste še nedavno imeli tod večino, sedaj vas pa niti za en shod ni ! ?. Ampak vam morajo hoditi iz Št. Petra na pomoč! — V uvodniku je »Slovenski Narod« pisal ta teden, da bo sedanje delo naprednih krogov vzdignilo »vihar«. Glede Notranjske mu povemo, da smo Notranjci rojeni v. burji in viharjih in nas taka »sapica«, ki pripiha iz Ljubljane, ne more podreti ,pač pa je »notranjska burja« podrla in odnesla liberalizem!
G O H X S K H.
Delo na zadružnem polju. Goriško za->nv.ništvo sc zadnja leta lepo razvija. Na! navedemo tu nekaj podatkov, ki jih jc podal g. Premrou na občnem zboru Goriške zveze dne 27. maja. Koncem leta 1908 je imela >0. Z.« 39 rajfajznovk, 3 Schultze-Delischevke in 16 gospodarskih zadrug. Leta 1909 je bilo ustanovljenih še troje zadrug. Najbolj organiziran je goriški sodni okraj s 30 zadrugami. Tem slede po številu zadrug ajdovski (7 zadrug); koba-riški (6); komenski (5) in drugi. Ustanovil se je v okviru »Zveze« vinarski odsek, ki je bil letos pri razstavi vin na Dunaju vsled svojega sodelovanja pri tej razstavi odlikovan s častno diplomo. Predavanj je imela »Zveza« 8.3, večinoma pri ustanovitvah zadrug in vpeljevanju poslovanja novih zadrug. Zadružni sestanki so bili v Gorici in Dornbergu. Poleg tega je vodja Premrou predaval v zimskem času v bo-goslovnici. Leta 1908 je znašal skupni promet 3,984.231 K 86 vin.; ,leta 1907 pa le 1,774.644 K 74 vin.; v letošnjem letu pa že znaša promet več kot poldrugi milijon kron. Denarna sporavnava zadrug je znašala za 1. 1908 1,432.077 K 24 vin. Imele so posojilnice koncem I. 1908 pri '»Zvezi« naloženega denarja 593.322 K 91 vin.; izposojenega pa 326.492 K 82 vin. — Blagovni promet je znašal 1. 1908 209.563 K 3 vin. Leta 1907 pa je znašal 98.406 K 93 vin. Oddalo se je 51 vagonov blaga, predvsem umetnih gnojil, živil, krmil in potrebščin za vinogradništvo. Načelstvo in nadzorstvo je poslovalo točno. Delo. v pisarni je naraslo v ogromni meri. Leta 1907 je bilo odposlanih okroglo 800, 1. 1908 nad 4200, v tem letu pa že okrog 2300 dopisov, kar znači, da je pisarniško delo ogromno narastlo. Posebno živahno je bilo delovanje »Zveze« v zadružno strokovnih zadevah. Nato so se vršile volitve nadzorstva. Izvoljeni so: prejšnji nadzor-
niki gg.: Ivan Roiec, župnik v Minut, Josip Strancar, župnik v Rihembergu, dr. Anton Brecelj, zdravnik; namestil odsto-pivših gg. svetnika Pirjevca in svetnika Šantela sta izvoljena gg. dr. J. Ujčič, profesor bogoslovja in Leopold Pavlin, nad-učitelj v Sovodnjah. K sklepu so prišle v razgovor razne zadeve gicde blagovnega prometa. Ti razgovori so se nadaljevali še popoldne. To bi bila sličica o zadružnem delu, ki ga vrši naša stranka po Goriškem. Pravzaprav bi tu morali delati vsi skupno. Toda liberalci mrze pravo zadružno gibanje. Sicer so ustanovili zadnji čas par posojilnic. To pa le za to, da pokažejo saj nekaj dela. Po svojih načelih so liberalci nasprotni zadružništvu, ker zadružništvo osvoboja kmeta iz oderuških rok. Stebri liberalne stranke pa so poleg lahkomišljenih pijančkov in nekaterih za-peljancev, večinoma oderuhi. Naša preteklost nas uči, da je bilo ponekod treba hudih bojev, predno so požrtvovalni delavci na zadružnem polju uničili oderuštvo in s tem liberalstvo. Dela je pa še mnogo v tem oziru. Naša zadružna 'organizacija potrebuje še mnogo delavcev, požrtvovalnih in nesebičnih. Za to pa je treba imeti pred vsem ljubezni do ljudstva. Se-bičneži in godrnjači pa ne spadajo v vrste zadružnih delavcev.
Anhovo. Dragi »Domoljub«, pred mesecem sem ti sporočil, kako si išče tukaj »antikrist« s pijačo in Tomaževo žlindro privržencev. — Danes pa ti sporočam, da imamo tukaj dva učitelja. Križev teden smo imeli običajne procesije. Udeležili so se jih vsi šolski otroci. Učitelja pa sta vse dni doma ostala. — Ne — eden je bil ob 6. uri zjutraj v ponedeljek v krčmi. — Šolski otroci, ki so hodili mimo v cerkev k procesiji, so imeli baje zopet enkrat lep vzgled. — Bodi omenjeno, da je ta učitelj
vzor učitelja pri c. kr. okr. šolskem svetu v Gorici. — Pred mesecem so bile tukaj občinske voiitve. Volivci so od 18 starašin izvolili le dva stara. Druge so pomedli med staro liberalno šaro. Vsaj je bil pa tudi čas. Tako zanemarjena občina se komaj kje dobi. Starini seve to ni všeč. Vlo-ž.li so utok. Radi bi še nadalje vzdrževali neznosne razmer^. Pri tem jih podpira, kakor se govori, znani vzgojitelj-učiteij. Opozoril jih je na nepravilno sestavljeni imenik volivcev, katerega je sam kot bivši občinski tajnik sestavil. G. učitelj je baje lastnoročno spisal utok, stari nezadovolj-neži so ga pa podpisali. — Pri volitvah, ki so trajale dva dni, je bil navzoč c. kr. okr. komisar, gotovo iz namena, da se preprečijo utoki. — No, sedaj pa nastopi g. učitelj z utekom proti g. c. kr. komisarju, oziroma c. kr. vladi. To so lepe razmere. Res, c. kr. okr.^glavarstvo v Gorici je zelo potrpežljivo.
Iz Avč. V »Zamorcu« št. 21 piše neko »nedoraslo« dopisunče o nekem kosmatincu, da so ga odborniki pod navzočnostjo predsednika in učitelja petja učili ter da bo pri prihodnji veselici najbrže tudi on nastopil. Na to mu pa odgovorimo: Ko bi tudi nastopil, je gotovo bolj sposoben kot dopisnik. Kaj je pa onega kosmatinca ven privabilo, o tem pa nič ne piše. Ker pa moža zelo rad spomin zapušča, mu pa mi stvar nekoliko pojasnimo. Privandral je namreč »konkurenčni« pevski zbor, pod vodstvom treh liberalnih mož iz bivše privatne krčme (a šele, ko se je naplesal) ter se ustavil pri pošti. Tukaj se postavijo v kolo ter zapojejo z nečloveškimi glasovi, spremljani s kravjim lnukanjem bivšemu pevovodju nekaj podoknic v slovo in zahvalo za trud, ki ga je imel ž njimi, namreč z možmi, posebno pa z »nedoraslimi«. Kako ginljivo in izbrano je bilo petje, ni mogoče opisati. Saj se že iz tega lahko
razvidi, ker je njih petje onega kosmatin ca tako ganilo, da ni mogel obstati več v svojem ležišču, podal se je na prosto, da bi ,pozdravil zbor z bratskim, petju enakim pozdravom »i, a!!«. Odlikovali so se pri vsem divjem rjovenju možje, ki imajo doma še majhne otroke. Pač sramotno! Najbolj pa se je odlikoval oni, ki je ob občinskih volitvah mislil zasesti županski stolec, a stol je bil zanj previsok, in on za njega premajhen. Oh, srečna občina, ki bi imela takšnega moža na krmilu! Koliko poštenega in resničnega je na tem liberalnem dopisu, boš dragi čitatelj v kratkem izvedel.
Smrtna kosa. V Solkanu je umrla gospodična Pavla Mozetič, hčerka gosp. župana. — V Smasti pri Kobaridu je umrla članica »Marijine družbe« Alojzija K o -r e n. N. v m. p.!
Goriška rea ka je dobila novega ravnatelja ki je Viktor Slop. pl. Kadenberg. Doslej je bil profesor na celovški realki.
»Divji lovec« v Gorici. Dne 13. t. m. prirede goriški dijaki predstavo lepe Finž-garjeve igre »Divji lovec«. Naj bi se te igre udeležil vsakdo, ki le more.
V Kojskem imajo 13. t. m. sv. misijon. Potreba je velika. Liberalci pa zabavljajo proti misijonu. Zabavljajo zoper sv. misijon, zop"- "d, duhovnike, cerkev itd., pa h'- ' . ^a niso proti veri.
Pri vinski razstavi na Dunaju je bilo razstavljenega tudi nmogo goriškega vina. Naša vina so bila odlikovana. To je vehka reklama za naš vinski pridelek. »Goriška zveza«, ki je spravila naša vina na to razstavo, bo v bodoče pri prihodnjih razstavah skrbela za to, da bo naše vino še bolje zastopano.
O KMEČKIM UPORIH.
(Konec.)
. 'Brizinški škofje niso stanovali stalno v Škofji Loki, ampak so imeli tu svo e namestnike, imenovane včasih oskrbnike, Včasih glavarje, kateri so v njih imenu oskrbovali to obširno posestvo. Ti oskrbniki so imeli dvojno nalogo. Prvič so bili upravitelji posestva ter so skrbeli, da so podložni plačevali razne davščine ter izvrševali mnogovrstne služnosti; o dohodkih m stroških so morali seveda podati vsako leto škofu natančen račun ter mu poročati o vsem, kar se je tikalo gospostva. Drugič pa je izvrševal oskrbnik v škofovem imenu tudi sodniško oblast. Kot sodnik ni razsojal samo manjših prepirov ampak je imel tudi pravico obsoditi k smrti.
Poglejmo sedaj na razmere loških podložnikov v tedanjili dneh! Pokom pravi na str. 436: »Posestniki v pravem pomenu so bili le loški meščanje. Vsi drugi so bili le najemniki, kateri so moral' na razne načine, ali v pridelkih ali v denarjih ali pa oboje skupaj plačevati svojima gospodoma: škofu in vojvodi. Prvemu so dajali žito in denar, nekaj o sv. .luriju, ne-72
kaj o sv. Mihelu, pa tudi male živali, temu pa na vsaka tri leta prašiča . . . Pri novih kmetijah pa so dajali nekak »šiling«. Namestil lanu so odštevali kaj drugega. Od živinoreje so pobirali sir določene velikosti, od prašičoreje v gospodstva gozdih pa pleče ali pa oves ali nekaj v denarjih in še to le včasih. Od viuoreje, kar je posebno čudno, dajali so janca,.«
iz tega se torej vidi, v čem je obstojala »desetina« ali davek, ki so ga plačevali loški okoličani. Poleg teh stalno določenih davkov so morali vedno še prere-diti oskrbnika, kadar je prišel pobirat davščine. »Tudi kadar je prišel škof v Loko, skrbeli so mu podložniki za hrano in sicer v določenem redu in na razne načine. Ti so prinesli mesa, oni rib, drugi kapunov, tretji so skrbeli za vodo itd.« (Pokoril istotam.)
V čem pa je obstojala tlaka? V tem, da so kmetje obdelovali škofovo posestvo, kolikor ga ni bilo danega v najem, in da so zidali in popravljali škofova poslopja. Pri tlaki so bili prizadeti samo oni, ki so stanovali bližje škofovim posestvom; bolj oddaljeni so bili tlake prosti, kakor sklepam iz spisa g. Pokorna. Poglejmo, kako so bila posamezna dela razdeljena med loške okoličane! »Travnike škofove po Žabnici in okolici so kosili Bitenjci, okrog Godešča pa ondotni prebivalci. Podložniki iz Trnja, Veštra, Moškrina, Crngroba in Viličarjev so obdelovali škofove vrtove, gradili, repo spravljali, seno obračali in sušili, gojili vinograde v Stražišču, kakor tudi na Kamnitniku. Poleg tega so morali tudi sneg s streha spravljati, drva pripravljati, snažiti dvor spodnje trdnjave, žito meriti, tudi na apno paziti in še mnogo drugih opravil opravljati, skratka: imeli so izmed vseli največ dolžnosti.
Brojci in Godeščani so hodili tudi po vino na Dolenjsko in na Laško za škofovo potrebo. Neki kmet iz Stare Loke, »vaz-zarius« imenovan, imel je dolžnost, da je skrbel za sode.
Kadar so popravljali ali zidali pri škofovih poslopjih, skrbeli so podložniki iz sedanje reteške in deloma sorske župnije za vodo, apno, pesek ter sekali v gozdu les, obtesavali so pa les, deske in kaimenje vozili in še marsikaj drugega opravljali prebivalci iz Sopotnice, Gabrške gore in potem sploh, kar jili je bilo koroškega županstva po hribih na desnem bregu Sovre. (Pod koroško županstvo so spadali hribi na desnem bregu Sovre od Loke proti Poljanam, kjer so bili naselili Korošce. Op. pis.)
Pevenčanje (prebivavci vasi Pevno. Op. pis.) so bili škofovi lovci; skrbeli so za to. da ni kdo brez pravice lovil divjačine in rib. Zato so pa le nekaj malega v denarjih dajali od svojih posestev.« (Pokom, str. 437.)
Jili daieio alkoholne pijače kaj
(Konec.)
Glede vpliva alkohola na duševno delo se nisem rekel nič. Gospodje od ne-resa so vecjidel mnenja, da je gotova me-
mera alkohola pospešljiva za duševno delo, da razvname in novih misli da. Dr Kraepelin, sloveči profesor v Heidelbergu' in njegovi učenci so po celi vrsti bistroumnih in zanesljivih poizkusov dognali koliko je na tem resnice. Ze pri enem litru piva, da celo že pri l/s litra so se pokazo-vali v mali meri isti pojavi, kakor se bolj na debelo kažejo pri pijanosti: v začetku živahnejše gibanje, polagoma pa zmeša-nost in počasnost v mišljenju in spominu, nepremišljeno govorjenje in delovanje. Iz! kazalo se je, da so stavci v tiskarnah, ko so povžili 36 gramov alkohola, to je en liter piva, poprečno 15 2% sposobnosti izgubili. Kraepelin s tem razlaga navadne prizore v gostilnah: enemu nekaj v glavo pade, eno besedo zine, eno neumno stori in cela družba vinjenih gre brez premisleka za njim v največje budalosti. Tako sc razlaga tudi gostobesednost, nagnenje do hrupa, petja, vpitja, prepira, ki traja še po-tem, ko je mišljenje že vidno otežkočeno, Duševno delo alkohol v začetku vzbudil potem pa zmeša, nazadnje oslabi.
Neki zdravnik v Parizu je resno trdil, da je na Francoskem alkoholizem kriv vseh političnih zmešnjav, ker se vsi časopisi pišejo in berejo v alkoholni omotici, in skoro vsi shodi vrše v alkoholni nerazpo-loženosti.
Velicega pomisleka vredni so poznejši učinki aikoholovi, ki se opažajo dalje časa po zavžitku. Številni in natančni poizkusi so dognali, če kdo izpije štiri vrčke piva in drugi dan nič ne pije alkohola, pa se poznajo učinki še tretji dan. Ko se je tak poizkusnik na pamet učil, se še tretji dan zjutraj ni mogel toliko naučiti, kot druge dni brez alkohola in še le v teku tretjega dneva so se izgubile posledice predvčerajšnje pijače. Gospodje s peresom pa so, kakor znano, ljudje, ki sami vse najbolj vedo, sicer bi jim moral svetovati, da to vprašanje prav temeljito preštudirajo, da jim bo jasno, kaj so dolžni lastnim možganom. Nasproti pa upam in želim, da imajo delavski stanovi dobro voljo ven priti iz krivih predstav o alkoholu. v katere so bili zapeljani ne po svoji krivdi. Vsak naj nepristransko sam sebe vpraša: Če alkohol ne redi, ne krepča, če delavno moč zmanjšuje, ali nisem tepec, če za to nepotrebno in škodljivo lužo težko prislu-ženi denar proč mečem?
2. Alkohol, zdravje, starost.
Do najnovejšega časa se je sploh rc-kalo. da pač pravi pijanci svojemu zdravju škodujejo, da pa je za splošno blagostanje potrebno ne samo »dobra papa«, nego »dobra pipa in papa«. Neizmerno naraščanje alkoholnega užitka z vsemi posledicami pa je privedla do tega, da se je začelo to reč (če je tudi pijača zdravju koristna) temeljito preiskavati. Začeli so to od tiste strani, kjer so bili pri tem neposredno prizadeti: pri bolnišlkih in življenskih zavarovalnicah.
Angleži kot trgovski narod so podkovani v računstvu, in njihove zavarovalnice so kmalu zapazile, da imajo pri absti-nentnih zavarovancih večje dobičke kot pri neabstinentili. To jih je vodilo do tega,
da so obe vrsti ločili, in neabstinentom težje pogoje stavili. Pri zavarovalnici »United Kingdom Insurance« je v letih 1866.—1899. pri abstinentnih zavarovancih izmed 8048 pričakovanih smrtnih slučajev nastopilo le 5724, torej 711%, med tem ko so pričakovali v neabstinenčnem oddelku 10.869 mrličev in jih je res umrlo 10.469, torej 96-3%. Pri abstinentih je bilo torej 252% manj mrličev kot v drugem oddelku. Dobro pa je pomniti, da so bili med neabstinenti sami zmerni ljudje, ker pravili pivcev angleške zavarovalnice sploh ne sprejemajo.
Nič manj zanimivi so računski zaključki zavarovalnice »Sceptre Life Associa-tion«. Opazili so bili, da so v tabelah o dolgosti življenja duhovniki bili vedno na vrhu. Zato so ustanovili 1864. to zavarovalnico zlasti za duhovne, 1. 1884. pa so ji dodali lastni oddelek za abstinente. V 15 letih, od 1884. do 1898., je bilo pri abstinentih od 926 pričakovanih mrličev le 522. torej 56'37%, pri neabstinentih pa od 1658 pričakovanih smrtnih slučajev 1332, torej 8034%. Pri tej zavarovalnici (za angleške duhovnike) je torej umrljivost sploh manjša, pa abstinentje so tudi tukaj za 2397, torej okroglo 24 odstotkov na boljšem proti zmernim.
Te izkušnje so začeli polagoma vpo-števati tudi na kontinentu. Nekaj let sem daje švicarska zavarovalnica ca življenje in rente v Curihu abstinentom 4% popusta. nizozemska zavarovalna banka v Amsterdamu do 15%, nekaj časa sem nemška zavarovalnica »Atlas« v Lud-\vigshafnu udom društva abstinentnih zdravnikov in abstinentnih učiteljev 5% popusta. Bolj kot ti popusti pa nas tukaj zanima, da te zavarovalnice, ki imajo račune o riziku v malem prstu, svoje račune stavijo na dejstvo, da abstinenca življenje daljša. Bolj nesumljivih prič za blagodejni vpliv abstinence pač ne more biti kot te zavarovalnice.
Švicarska zavarovalnica za življenje sedaj pač šc ne more nastopati s takimi izkazi v prilog abstinence, ker je število abstinentnih udov še premajhno. Nasproti pa imamo v Švici druge račune, ki govorijo ravno tako jasno. Od 1. januarja 1891. imamo v izkazih zveznega statističnega urada rubriko: alkohol kot vzrok smrti, za 15 največjih mestnih občin Švice. L. 1891.—1894. umrlo je od 14.289 mož 1547 ali 10 9 odst. na posledicah pijače. V večih mestih švicarskih torej vsak deveti mož konča na posrednih ali neposrednih posledicah alkoholne zlorabe. Še strašnejše so številke, če pogledamo 43 okrožij, ki imajo po čez 5000 duš, skupaj 829.175. Od teh je leta 1893. od moških nad 20 let starih umrlo 5950, in med njimi je bilo 674, torej 11'3% takih, da je bila pijanost glavni ali sodelavni vzrok smrti. Kakšno vpitje in jokanje bi bilo, če bi kuga ali kolera toliko moških pomorila! Alkohol pa sme moriti može, zato se nihče dosti ne zmeni.

Povzdiaa kmetijstva.
(Konec.)
e)	Vzgled na gospodarstva. Da bodo pa ljudje sami videli, kako se mora prav gospodariti, bo treba napraviti po zgledu drugih dežela vzorna gospodarstva. Sprožila se je misel, naj bi dežela kupila take kmetije in nastavila tam izšolanega veščaka. To bi bilo vsekako predrago. Le prerado se primeri, da hočejo biti taki veščaki le gospodarji in učitelji, ne pa delavci. Vedno nadzorovanje bi bilo tudi za deželo precej drago.- Ker so pa taka gospodarstva za poljedelstvo in umno živinorejo resnično potrebna, bo skoro cenejše in boljše, da jih nakupijo gospodarska društva na deželi, bodisi živinorejske zadruge, kmetijska društva ali bolj razumni posestniki. Dežela in država bi jim dala podpore za razne panoge gospodarstva, da bi prav lahko shajali.
f)	K m e t i j s k a d r u ž b a je pri nas uradni organ, ki se ima pečati s pospeševanjem strokovnega napredka. Priznati moramo, da je kmetijska družba za živinorejo in povzdigo poljedelstva veliko storila. Želeti jc le, da pride med njo in stranko do polne sprave, ker morata biti obe vneti za vsestranski napredek kmetijstva. Zdi sc mi, da ravno zaradi tega trpi naše kmetijstvo, ker ne dobi od ministrstva podpore, ki mu gre.
g)	N e z a d o s t n a drž. p o d p o -r a. Koiikor mi je znano, dobi kranjska kmetijska družba za živino od ministrstva 20.000 K, za druge namene pa okolu 15.000 kron. Primerjajmo to s podporami, katere dobe druge dežele.
Moravska meri 220 Mm2, Kranjska 100. Kmečkega prebivalstva ima Moravska okoli enega milijona, goveje živine 789.552, pri nas kmečkih ljudi do 340.000, goveje živine 253.839; torej je na Morav-skem trikrat toliko kmečkih ljudi in trikrat toliko živine, kakor pri nas. Podpore so dobili 1.1907. le za govedo 92.000 K, za malo živino: prešiče, ovce, perutnino in drugo 27.000 K, torej skupno 119.000 K le za živino.
Nadalje so dobili za ribarstvo 5000 K, za rastline 6000 K, za lanarstvo 25.000 K, travnike 7.000 kron, vinarstvo 8.000 kron, za sadjarstvo 15.000 kron, za ječmen 6000 K, za gojenje zdravilnih rastlin 1400 K, za pletarstvo 1000 K, stroje 8000 K, krompir 1000 K, knjižnice 1000 K itd. Skupno sta dobila brez podpor za mlekarstvo in zadružništvo, ki so jih dosegli posamezniki, oba deželna kulturna sveta 226.000 K državne podpore. Pomisliti je treba, da je moravska ena najbolj razvitih dežela v cesarstvu, kjer je ljudstvo imovito. Kmetijstvo stoji na tako visoki stopinji, da tega pri nas še ne bomo kmalu dosegli.
Isto nam kaže primera s Češko. Tam so dobili 1. 1907. 245.900 K le za govejo živino državne podpore. Živine imajo le osemkrat toliko kakor pri nas. Nadalje so dobili v nemški sekciji za hmelj 62.000 K, 1700 K za napravo vrtov, 2700 K za čebelarstvo. Da smo res oškodovani, se prav jasno iz sledečega razvidi. Za živinorejo je dobila nemška sekcija deželnega kulturnega sveta 1. 1904. 30.320 1. 1905.
50.220 K, 1. 1906. 74.310 K, 1. 1907. žc 93.493 K; podpora za govejo živino se ji potrojila v treh letih. Pri nas smo dobivali povprek 12.000 K, zadnja leta 20.00!' kron. Naših poslancev dolžnost je, to krivico popraviti in naši toliko časa pozabljeni deželi preskrbeti prispevke od države, ki -ji gredo. Ce se dajo v bogate in razvite dežele take svote, imamo pravico, da se tudi na nas bolj ozira. Navadno sc izgovarjalo visoki gospodje, da moraj< gledati pri razdelitvi podpor na davčni moč. To je stari humbug. Sladkor in žganje producirajo na Češkem in Moravskem in gori od njega plačajo davek tovarne. V resnici pa plačajo davek oni, ki sladkor ii žganje povžijejo, torej tudi naša dežela.
g) P r i d e 1 o v a n j e ž i t a ne opustiti. Razni teoretiki so pri nas v zadnjih letih vedno povdarjali, da naj sc zmanjša pridelovan.e žita in se na polji pridelujejo le krmske rastline. V mrzlil krajih se res komaj izplača pridelovanje žita, v mnogih krajih dežele so sc pa doslej prav s pridom pečali z žitom in bo treba pri tem ostati. Saj sc je cena žitu v zadnjih letih podvojila. Verjetno je tudi. da bo naša država, posebno z Rumuniji sklenila trgovinsko pogodbo in zopet dovolila kakih 35.000 kosov zaklane goveje živine in 70.000 zaklanih prešičev v državo vpel ati. Vladni listi bodo tolažili naše poslancc, da to ni za našo živino prav nobene nevarnosti, ker je ona živina slab;-'. V resnici pa bo to zopet pritiskalo na ceni živini. Uvoz žita je pa zabranjen z minimalnim tarifom. Kjer so še torej dosed; ugodne razmere za pridelovanje žita, nit: pri tem ostanejo, toda skušati bo treba pomnožiti pridelek. Poslanci naj pa pazijo, da ne bodo naši živinorejci vsled trgovin sitih pogodb z balkanskimi državami zopet oškodovani.	A. Oblak.
V zrakoplovu čez ocean namerav; priti profesor meteorologije v Nc\v Yor-ku, Clayton. Za pot bo rabil, kakor misli štiri dni. Zrakoplov ima 200.000 nr vsebine.
Mraz pred 200 leti. Letos nam je napravil mraz veliko škode in je bil splo! .cvetoči majnik dokaj mrzel in neprijazen. Tudi leta 1709. je bilo tako. Takrat je < Binkoštih, ki so bile 20. maja, bil takse: mraz, da so vse trte pozeble. 1740. pa ji še v majniku sneg ležal po njivah in setvi sploh niso mogle rasti.
»Velika Amerika«. Predsednik »Zje-dinjenih držav« javlja zbornici, da skleni Severna Amerika pogodbe z vsemi srednjimi in južnimi ameriškimi državami. Načrt » Velike Amerike« se bliža vresničenju.
Policaji štrajkajo v Salonti na Ogrskem, ker jim občinski svet ni dovolil plačila za nadurno delo. Tudi v Ljubljani jc med policijskimi stražniki vedno večji: nezadovoljnost.
Drugo hrvatsko romanje v Lurd sc bo vršilo meseca avgusta letos. Romarji bodeta vodila škofa dr. Anton Malmič ii dr. J u raj Carič. Odhod iz Reke 9. avgusta popoldne.
Roosevelt. Kako radi iniajo Američani svojega Roosevelta. priča dejstvo, da ga hočejo kandidirati za župana v New Vorku. To misel je sprožil eden najvplivnejših republikanskih voditeljev, general 3teward Woodford. Bivši predsednik sicer sedaj prvega pogoja za županski stoječ nima — ne prebiva namreč v New Yorku. Toda general Woodford je mnenja, da če bo le približno zagotovljena večina za njegovo kandidaturo, pa bo Roosevelt gotovo se dal pregovoriti in bo .misel stanovat v New Vork. Sicer se je Roosevelt kot predsednik izjavil, da si nikakor ne želi priti na čelo največjemu mestu domovine in bi rajše videl, da se ga imenuje za predsednika vseučilišča Co-lumbia, toda njegovi čestilci so prepričani, da bo končno le rad sprejel častno mesto newyorškega mayorja. Ko Roose-veltovi prijatelji tako snujejo in pripravljajo lepe načrte za njegovo bodočnost, na Roosevelt strelja po afriških planjavah leve in druge zveri. Pravijo, da je tudi že enemu izmed svoje lovske družbe rešil življenje, ko se je spravljal nadenj velik lev. Roosevelt je sprožil ravno v zadnjem hipu in mrcina se je zvalil v travo.
Slabosti,
Jlufd", Di-anajitorica z« ' d ' famko ,Elsa-
Narotl,« pri P V Pcllwiii » c1* uf K '6 (Hrvat,ko).	Ie"u v Stubici trg Elsi
Doda.
Izvid, ki ga je podal g. dr. Barbar, leni. boJg. podpolkovnik v pok.
V Sofiji (Bolgarsko).
Gospodu
J. S e r r a v a 11 o
v Trstu.
V posebno čast mi je, da Vam potr-lim, da Vaše Serravallovo china - vino z železom že več let z izbornim uspehom zapisujem tam, kjer je prepovedano notranje uživanje železa. Serravallovo china-vino z železom je izboren tonicum in ro-borans.
Sofija, 14. junija 1907. M 317 (9)	Dr. Barbar.
Ob skvarjenem želodcu, gorečici, jezite takoj po staro,preizkušeni Franc-Jožefovi grenčici. Pol vinske ku-;)ice izpite zjutraj na tešče, povzroči že v malo urah veliko olajšanje. Zdravniško sijajno preizkušeno.
Mnogo sovražnikov, mnogo časti.
Redko ie bil kak pripravek tako mnogokrat posneman, kot to že nad 50 let potrjeno Brazay-jevo Francovo žganje. Zato je doseglo Brazay-jevo Francovo žganje svetovni poklic zaradi njegove izvrstne cakovosti in hitrega učinka in ni čudež Ja pride velika množica Francovega žganja na trg, ki pa ne doseže tak učinek kot iirazay-jevo Francovo žganje. Zato naj se pazi pri nakupovanju na ime Brazay-evo Francovo žganje, ker je edino to pristno in učinkujoče.
52
U69 2)r. D. 2)etnšar s2->
zdravnik — strokovnjak za kožne bolezni Ljubljana, Mestna hranilnica.
Ako fiofete svoje dete
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Pšenica i i . Rž .... . Oves . . . . Ajda, črna . . Ajda, siva . . Proso, rumeno Proso, belo . . Ječmen . . . Fižol, koks . . Fižol, mandalon Fižol, ribenčan
Ljubljana, 3. junija 1909.
29,-19.-
19.
20.	-19-18,-18-17.-
30.-26.-28.-
Imeti zdravo, veselo ln dulevno se živahno razvijajoče, dajte mu dr. Homme|.a»
Haematogen. Ne dajte si pa usiliti nobeno Izmed mnogih ponarejanj I	522 t
Sprejmem v službo bolj priletnega
MLINARJA
v mlin na dva kamna. Franc Lenarčič, Nova vas pri Bakekn.	1530 3_i
Proda se
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 29. maja. 76, 66, 59, 9, 40.
Dunaj, 29. maja. 19. 8, 66. 44, 53.
Na prodaj je
iz proste roke hiša, kovačija in vrt v Veliki Račni št. 33. — Več se izve pri Alojziju Pucihar, kovaču v Malih Laščah p. Velike Lašče.	1527 2-1
hiša, skedenj, hlev, svinjski hlevi, 2 sijivi, vrt. 2 senožeti in čez 20 oralov srednje zaraščenega gozda v Dol. Je-lenju pri Dolah v litijskem okraju. — Natančneje se izve pri g. Štefanu Centa v Dol. Jelenju.	1525 2-1
M 1246 15-1
M kuhinji in hiši
se čisti les in kamen, najfinejše in najpriprostejše tka-kakor vse> se sploh umiva, nafvspešnejše s
Sefiicfit- ovim milom.
1077
Ha cevmi
in trganju bolehajo-iim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen ivoje muine, zastarele bolezni. i«m Karol Bador
Uerllssen (Bavarsko.)
SINGER
iloolst Me
kupujte I« v nalili trgovinah, ki s« vse poznajo
po lem-ie grbu:
Ne dajte se zapeljali po naznanilih, ki imajo namen , luza|e na ime SI n g e r, postaviti .na prodpj ie rabljene stroje ali pa take zastarelega sistema, kajti naši šivalni stroji se nc oddajajo pre-kupcem, marveč jih prodajamo naravnost 1C1 občinstvu. 15-1
Sšng«i* Co.
akc. družba r a šiv.
stroje, Ljubljana, Sv. Petra ccsta ii. 4

(•kriHt
i i
Milijoni dam in gospodov
rabijo
.FEEOLIN'
Vpraiajte svojega zdravnik«, nI II ,Feeolln* najboljše kosmetično sredstvo ij koio, las« In zobci Se tako malo čist obr.z In le grie roke postanejo takoj sristokratično line in lične z uporabo ,Fee-ollna*. - .Feeolln' je Iz 42 naiplemenitejših In svežih ze-iiSč prirejeno angleško milo, napravi lepo, čisto polt In nežne bele roke. ,,Fe eolln" je obenem najboljše touie no milo za vsakdanjo vporabo. Kdor ribi „Feee-lln", ostane mlad in lep Zave?emo ae povrniti denar, če bi kdo nc bil popolnoma zadovoljen s ,Fee-ollrom*. Cena kosu'KI, 3 kosi K 2 50. 6 kosov
K 4. Poiilji M. FEITH natl. Dunaj, VI. Marlahllferstr. 45i dobiva se tudi v mnogih drogerijah, parlumeriiah In lekarnah monarhije. 1526 3-1
Zahvala
Mariji pomagaj na Brezjah.
Mnoga leta sem bolehala. Atojo bolezen je bilo mogoče odstraniti edinole potom težke, smrtno-nevarne operacije.
V najhujši sili sem se zatekla k Mariji ter jo prosila pomoči, naj me navede na dobrega zdravnika in me podpira, da ostanem vstrajna. Usllšala me je in ni me zapustila v mojem žalostnem položaju. Zahvaljujem se jej na tem mestu in priporočam vsakomur, naj sc v kakoršnikoli sili z zaupanjem zateče k Mariji, ker nje pomoč je gotova.
Uršula Bonač.
c. lir. poštarica v Kranjskigori, 1164 3—1	sedaj v pokoju.
y A IFNP A bi ga veselilo ročno in strojno V /*\J L1iI\j/A mizarstvo kakor tudi strugarstvo, išče Jožef Kern, mizar na Zg. Beli p. Tupaliče nad Kranjem.	1488 3-1
Za kmetovalce:
Vsled preureditve v gospodarstvu so naprodaj: V Gorenjivasi pri Medvodah št. 2: 1 skoraj nov pod v najboljšem stanu s slamo krit 6 m dolg, 6 m širok, ostenek visok 4 m, 2 >/2 m na-strešja in zraven spadajoča šupa. Ogleda se lahko na licu mesta. V Šenčurju pri Kranju št. 13.: 2 poda skupaj s slamo krita poslopje dolgo 29 m, široko od kapu do kapu 111/2 m skoraj novo in v najboljem stanu. 2 z opeko krita svinjaka iz hrast, in smer. platov skoraj nova po 3 m dolga in 2'/2 m široka z velikim nastrešjem. 1 velika 13 m dolga 7 m široka šupa z opeko krita, do kapu 5 m visoka z sušilnico (dero). Ponudbe sprejema Fr. Kuralt, veleposestnik Šenčur pri Kranju. 1528 1 NB. Ker so gori imenovani predmeti blizu železnice, se lahko tudi z železnico odpeljejo.
Kirtirgičniordinarij deželne bolnice dr. Franc Derganc vljudno naznanja, da se je povrnil s šestmesečnega kirurgično - znanstvenega potovanja (Dunaj, Berolin, Pariz) in da začne ordinirati dne 7. junija 1909. Ordinacija: 5 K. Na dom: 10 K. Ob petkih samo ubogi z ubožnim spričevalom brezplačno.Ordinira popoldan :2. - 3. Komenskega ul. 8. — V Ljubljani, dne 29. maja 1909.	1499 2-1
Proda se iz proste roke
posestvo
z novim poslopjem, vinogradom in sadnim vrtom. Vse v dobrem stanju. Cena 2000 K. Pojasnila daje Jožef Slapšak, Hrasten št. 5, p. St. Rupert Dolenjsko.	1409 1-1
Gospodarsko in konsumno društvo pri Sv. Mihelu pri Št. Petru na Notranjskem, ima
na prodaj več hi dobre	1480 1-1
domače slivovke.
Cena pO dogovoru. Vzorci brezplačno. Kupci, posezite po dobri kapljici, ne pa po judovskem gerttšu, Ker si ljudje samo želodce pokvarijo. Svoji k svojim!
perila za gospode in dame sem kupil pri neki konkurzni licitaciji, zato se bodo vsled pomanjkanja prostora razpošiljale po povzetju damske sra ce iz najfinejšega Sifona s pristno Švicarsko! vezenino in ajour najsolidneje izvršitve, komad za K 1.85. Dalje damske hlače iz najfinejšega nitkastega Sifona opremljene s pristno švicarsko vezenino komad za K 1.75
Priložnostna prodaja
Dnnaj, VII., Neustiftgasse 77.
Naročila se morajo naznaniti najpozneje do srede. Dopisuje se v vseh jezikih. 895 20—1
V VSUSCI BRUZmi
je treba Imeti vedno s	1421 l-i
Črn welSkl obiiž proti trganju in revmi 1 zav. 50 vin. in posebno rdeča znamka. Rdeči ivrliki obllž proll trganju In revmi 1 zav. 90 vin Zeleni wel?ki kropilen lelez. obllž I zav 30 vin. so od vseh obstoječih obližov proti irgaulu najboljši in učinkujoči.
\Velškl Rndikai obliz proti kurjim očesom zelena Staj. znamka 1 zav 30 vin.
\Vel£ki Radikal sredstvo proti kurjim očesom zel. itn j. znamka 1 stekl. s čopičem 60 v so priznano najboljša sredstva za odttrnnilev kurjih očes in kožnih žuljev.
Prosim, berite I Gospodu Karolu Rlchteriu, lekarnarju, W'els. Naročeno Radikal sredstvo proti kurjim očesom stm vporabijal pri sebi, kakor tudi pri druiib trpečih z najboljšim uspehom.
Z odličnim spoštovanjem Kuri Hlrsch, priv. zdravnik, llonnetschlag. Richterjcv amerikanskl obllž t zav. samo 15 v. napravljeno in rai poslano od
C. Rlchtcr, lekarna »Pri orlu", VFels 12. Oor. Avstr. proti naprej posUtvi zneska v znamkah (so v. več za pošln.) Prosim zahtevajte zaznamek oblliev Specialnih znamk.
Preklic. 1509 1-1
Jaz zdolaj podpisani priznavam da je Marija Propst nedolžna tatvine v Izirku.
Franc Gerčman.
DOGNANO JE
in vsak trpin že ve, da zavzema dandanes elekriciteta v zdravniške::, zdravljenju prvo mesto, vendar žalibog ne ve mnogo bolnikov, da obstoja že tudi elak-tricni telesni aparat, s katerim sc vsakdo doma najugodnejše visbŽB^ sam elektrjzira in katerega učinek sc je sijajno izkazal pri mnogih trpečih posebno pa pri nervoznosti, nevrasteniji, revmafczmsi, bolečinah v glavi in hrbtu, ttžkočah v želodcu in Črevesju, slabosti srca, krču in vsakovrstnih oslabelostih. Mnogotera zahvalna pisma, katerih originali so v naSi ordinaciji na vpogled, potrjujejo to. Mi smo radi pripravljeni dati, vsakemu bolniku, ki nas obišče v naSi ordinaciji brezplačna pojasnila o tem načinu zdravljenja. Če pa to ni mogoče potem zadostuje vposlati spodajšnji kupon na naSo ordinacijo, nakar pošljemo poštnine prosto našo 1487 64 str. broječo ilustrovano 1—1
KNJI60 ZASTONJ
„Abliandlung llber modema Elo'xtro-Therapia", gratis in franko pod zaprto kuverto. Elektroterapevtiška ordinacija,
Dunaj I. Sdiwangnsse 1., Mežzanin, odd. 1. s/1.
I
>N ffl v. N
Kupon za brezplačno knjigo.	M) 5.1909.
Na
ilektrtlerapeftittD »ritaljo m Dcssji! I.,
Sdnvnngasse I., Mczzanin, odd. I. s; I,
Prosim pošljite mi knjigo ..Etne Abhan-dlung uber modeme Elektro-Tberaple"
gratis ln Iranko pod zaprto kuverto.
Ime: .................................................................
Naslov:
Pridnega, poštenega
Zahvala.
Pri velikem požaru, ki je razsajal dne 27. aprila 1.1. v Razdrtem pri Senožečah, bilo je podpisanemu prostovoljn. gasilnemu društvu uničeno vse gasilsko orodje. Že dobro znana
c. kr. url¥. avstr. zavarovalna tolfca „Dunav" na Dunaju
pri kateri smo bili k sreči zavarovani, rešila je škodo v najkrajšem času in nam izplačala odškodnino v polnem znesku.
Štejemo si torej v dolžnost, (o žc vobče priljubljeno zavarovalno družbo vnovič naj-topleje priporočati.	1477 i—i
Razdrto, dne 13. maja 1909. Jprostov. gasilno društvo v ^tazdrlem: Ludovik Michieii i. r., načelnik.
Steckeupferd
želi sprejeti takoj Ivan Mart. Trpin, župnik v MoS-njali. Plača po dogovoru.	1432 3-1
332 Dobiva sc povsod! 20-1
jugoslovanske tvornice drož

NajcenejSa in najhitrejša vožnja
Glavna zaloga je pri gosp. Jos. Polaku, trgovcu, Sv. Petra cesta 9, v hiši hotela 3255 „Llogdu v Ljubljani. 12-1
Postrežba točna in solidna!
===== je s cesarskimi brzoparniki ■ „Kronprinzessin Cacilia" 110 26—1 „KaiserWilhelmn." - „Kronprinz Wilhelm" „Kaiser Wilhelm der GroBa".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana
Kolodvorska ulico št. 35, nasproti stari Tišlerjevl gostilni.
Ljubim le eno fino, majhno,
rs na	kateri se imam zahvaliti ža veliko dobrot:
■"eTuTo	llalll|eč sodensko mineralno pastiio (pristno
ura a	Favevo). Ako kašljam, vzamem takoj eno pa-
n a 0 ■	stiio. Ako sem prehiajen, potem zadostuje šest
nVafn	c,° c'eset pastil, da preženem vse mučne pri-
Btia	kazni. Ako imam nadležni katar, potem sto-
s si 13 b	pjni pastiie v vročem mleku in v par urah
sfama	sem zopet zdrav. Fayeve pristne sodenske
rji a	veljajo zavojček samo K 1'25 in se jili kupi
Bana	v vseh lekarnah, drogerijah in prodajalnah mineralnih voda. Generalno zastopstvo za
c h a	Avstro-Ogrsl<o W. Tli. Ountzert, Dunaj IV/1,
bibibs	Grosse Neugasse 17. D 3431/18
Podpisani ima na prodaj po dogovoru prav dobro ohranjeni krov (chuper) od poda in žnpc ; dolg je 20 m, širok pa 9 in.
Hruševo, dne 23. maja 1909.
Jakob Granar, posestnik štev. 7. P. Dobrova pri Ljubljani. '	1114 1-2
$ Priporoča se domača slovenska trgo-jSj vina pri nakupovanju oblačilnega blaga
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnlce, gepeljni, čistilnice, preše za sadja i. t. d.
1703	Edino le pri:	26-9
Ljubljana, Lincjarjeve ulice.
Velika zaloga ženskega svilnata in volnenega blaga za bluze in obleke, delen, 1173 salen, balist in kambrik. 4-1 Zaloga za moške; kamgarn, sukno, ševiot in modno blago. - Zaloga belega perilnega blaga; platno, kote-
nina, šifon v vseh širjavah Popolna oprema (bališ) za neveste. Novosti svilnatih šerp in rut.
RaznovrsTne preproge. Cena nizka. - - - Postrežba poštena.
v Ljubljani, fflr.r. Terezije cesta št. 1., Valvasorjev trg št. 6.
in zakaj: zato, ker so dofični stroji: iz naj-boijiiii tovarn sveta, najbolje sestavljeni, kei' se ist:il proda na tisoče in tisoče' komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-ccmcnta, travcrz, železniških Siti in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.
suša na prooaj.
Proda se iz proste roke enonadstr. hiša St. 70 v Dravljah pri Ljubljani,
v dobrem stanju, zidana z op; ko, ki ima 5 lepili sob. Zraven prijaz. vrt. Pogoji ugodni. Poizvese pri lastniku istotain. 1475 1—1
• *orsj' brezplačno dobi vsak i; človek v lekarni 7mkčczy
'	rotovŠa lepo i is kan o
| deset zapovedi ja kmet'v-I vale a; tudi po posti se b rey f platno razpošiljajo. 3258 12-1
P«i3k©2
laraasisr . od K 2S-— FlobertpuSka „ „ 850 PIStole . . „ * 2--Samohra3l . „ „ 5-— Poprave ceno. Illustri-rani cenik franko. 870
F. Dušek, Opočno 123, Češko, ot^is^itsakaifi^ffio
Pri naročilu 2 zavojev franko.
Edina izborila priložnost za nakup za trgovce manufaktrnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom
4B—50 in osi§nho¥ sni a is hi.
Blago za blnze (angl. cefir) 80 cm širok, najnovejši krasni vzorci. Kodnega cotirja za obleke bluze in srajce. KanafaB za posteljne prevleke, živahne barve. Oksiord za moške srajce zelo trpežne kakovosti. Krizet ?a spodnja krila v temnih in rudečih
barvah.	1414 10-1
Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in
domače obleke. Dolgost ostankov 6—10 m zajamčeno brez napake, perilni in najboljše kakovosti. Ako ne ugaja se denar takoj vrne in zavoj se vzame nefrankiran nazaj. Najmanjše naročilo 1 zavoj 40—45 m K I5--po povzetju. Po želji se tudi sortirajo.
Tkalnica R. Homer, Nachod, Češko.
Dalje ponudim prve vrste vporabno za najfinejše perilo in opreme za nevesti obeljeno rumburško platno in obeljen gradi za spodnje perilo 40 m po želji sortirano za K 18'50.

f&ctiniJcč Jkrni>ri/to Materi telijo j)z>£>rc>, po ceni in -.ret^ietsljuso-potovali naj se ol>rrttrje
nSimon^z/Cmetcte*
k JSjfubljan* trtolodvorsk« ulic«20, NMnHirsthaZftpamilo ekfKMlropla^na.
Istctam sprejemajo se dobri in zaneslHvl zastopniki.
2961
. Ustanovljeno 1832. ■ •v
52-4
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po flnostl, lil omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenab
Adoll Haupfmann, LJubljana
firva kranjska tovorna oljnatih barv, irneža, Inka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
Ilustr. ceniki se dobe brezplačno.
re
MO
Ustanovljena obrt od leta 1828.
i, 1
Ludovik Widmayer
v Ljubljani, Resljeva cesta ii 3.
v lastni hlSi poleg Fran Joslpovsga mostu = poprej skoz 24 let na Bregu št. 10 =
prodaja vsake vrste Mino opravo kot: celo balliio, omare, poatalje, mizo, atole ter tudi skrinjo Itd. Iz mehkega in trdega lesa, kakor tudi modrooo, llmnate in na porsslb. dobro blago jamfim, ker Je vse izdelano iz suhega lesa.
ob štajersko - kranjski meji, obstoječe iz približno 50 oralov travnikov in njiv ter iz 50 oralov mešanega zaraščenega gozda, se proda oziroma zamenja s posestvom na Kranjskem v vrednosti 40.000 K. - Doplačilo se even-tuelno vknjiži. Na tem posestvu se redi lahko do 35 glav živine. 1425 3—1
Poizvedbe v pisarni Peter Mateliča Miklošičeva cesta št 10 Ljubljana.
I BSBBPPŽ^^gBSg
Skupna rezerva sMepom 1907 čez stotlsoč Kron. Upravno premožonje sklepom 1907 3,600.000 kron.
Zadružnikov nad 550.
reg. zadr. z neon. zav, LjsMfcnl,
pisarna na Kongresnem trgu št. 15 nasproti nunske cerkve, obrestuje hranilne vloge po
4%%
t. j. K 175 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	3418 1
Uradne nrs osi 8. do I2.nre dopoldne In od 3. sls s. are popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ccrs'< I hankl v LJubljani. Račun poStne hranilnice ši. 49.063. Telefon St. 135.


Okrajni cestni odbor ljubljanske okolice odda napravo gramoza okoli 500 m3 v kamenolomti na Igu.
Več se izve pri g. Iv. Strum-belju, okraj, cestnemu odborniku na Igu. Ponudbe sprejema načelnik Anton Belec v Šent Vidu nad Ljubljano.	1410


Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve vrste
■»— mMBEMaaiaaaangramBBga
je vrste,
tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
zidake, lončene peči, samotne plošče za
F. P.VTDIC
Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno.
Izkušena kuharica
za velike ženitnine, nove maše, veselične prireditve itd. se priporoči Cecilija Dermastja, krčmarica v Smart-1334 nem pod Šmarno goro št. 56. 3—1
hvir 7<?rjsvi» so brezpogojne pijače, MVir JUFaVJd nied katerimi so z
929 EVšar&BterjjeBiimi 10- i
mm limonadnlmi
iz malin, citron, jagod, f reženj, dišečih jagod napravljene nedosežne
- šusKtrčs išreiOKade« -
J'rat; samo a to varstveno znamko.
Enoletna vpo-rpba več kot 40
milijonov. Prva ČPNk* akc. družba tovarn za orlfDt. tfp.ilkor in čvkolzdre Izdelke Kr. Vino-Sioiii, prej A, MarSuer.
(.-lama zaloga
na Dunaju, Jcslp Katz VI, Theobaldgasse 4.
WJ
Najnižje cene pri Janezu* na Vodnikovem trgu 1
Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
'»35Map za moške In ženske obiske38-1
odnajccnejedonajfinejevrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO 1 Ta trgovina ni v nikak! zve zi z ono pri ..Janezu" v Llngarjevih ulicah.
vožnja h
H 2927
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Pannonia t. junija, Carpathia 8. junija, Sla-
vonia 22. junija 1909. IzLiverpola: Lusltanija, (najboljši, najveCjiin najlepši parnik sveta), 29. maja, 19. jun., 17. julija, 7., 28. avg., 18. sept., 16. oktobra, Mauretania 5. junija, 3„ 2'i. julija, 14. avgusta, 4. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila ln vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul.25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
490 1

Srclirna drž. kolajna Korneoburg 1008.^
Postavno fPMHV Posla™ zavarov. A JiLdJLM.aTL^Sl. zavarav.
Ceneje in ugodnejše kot bakreno apno gžjjT Od dežja se ne opere.
Branimo sredstvo proti drevesnim Mm
Uporablja se proti:
Feroaospora viticola, strup, rosa vinske trie Krastam jabolčnih hruš. dreves, Fusicladium. Boleznim kumar, Plasmopara cubensis. Boleznim bresk. nabornic, Tlljprina defomians. Tresočim bolez. borovca, Loplicdcrmillin Pinaslrl. Krompirjevi bolezni, P!iy!nnlitorj Itllestaiis, 1.1.d.
Se uporablja ravno tako močno kakor bakreni vltrloll-8%
Csna za kg K —-50 100 kg K 50 —, Iz tovarno.
Dobi se samo v pooblaščeni tovarni TENHX za Avstro-Ogrsko:
DR. G. HEINER & CO.
pre|e dr. J. Sdiorm Dunaj, VI/2, Mollardgasse št. 69.
H 507	Telefon 4077.	7-1
Prospekte, pojasnila zastonj poštnine prosto.
rrKHHBaeiKU
trgovina
ejač v Komendi pri Kamniku
priporoCa svojo
veliko zalogo imhrn pristnih vin
12 zasuli vinorodnih krajev: Dolenjske, Štajerske, Goriške, Hrvatske ta Istre.
Cm v solit litra ol 24 vlnarle? dalje)	1I03 ,„	Tzorc, „ m
KSBmrstBtastmB
Tiskala Katoli5ka*4lsS