konfekcija novo mesto d.d. / leto XXIII, maj, številka 5 ter ŠE NEKAJ NOVIC O LETOVANJU OMoUvcMi UVODNIK Razčiščevanja in odpiranja Neuradni viri informacij so tudi v minulem obdobju dobro delovali. Navajali so tudi podrobne podatke o kooperaciji, ki da je zelo draga. Uradni podatek je sicer pokazal pri delovnem nalogu, na katerega so se nanašali očitki, celo prihranek, očitno pa je kak posamezni strošek zbodel v oči. Nič pa ni narobe, če se po tej poti pride do čiste informacije. Še marsikaj pa je potrebno razčiščevanja. Marsikaj se sliši in zanimivo je to, da so viri mnogih informacij često drugje, kot bi jih človek pričakoval. Kako natančni so, je težko reči, a po reku, kjer je dim, je tudi ogenj, pa le pripeljejo k ognju (ali pogorišču). Ti viri so tudi naznanili, da bomo gradili novo trgovino v Novem mestu (uradno pa se že ve, da bomo obnavljali Center mode in trgovino v Krškem), in še več. da bomo imeli soinvestitorja. Ne povedo pa, kdo to je. Morda še niti sami ne vedo...Dejstvoje, da je ideja o gradnji nove trgovine zaživela, da smo v fazi idejnega projekta, odločitev pa še ni bila sprejeta. Pospešeno je potekalo neke vrste zaključevanje, saj smo imeli v vzorčni sobi ponovno veliko strank, ki so zaključevale dopolnilno kolekcijo. Pospešeno pa se približuje tudi čas prve skupščine delničarjev Laboda. Po zakonu mora biti sklicana 50 dni pred zasedanjem s predloženimi predlogi sklepov oz. zaključkov. Proti koncu gredo priprave, saj so imenovani predstavniki malih delničarjev, oblikovati pa je treba še organe delniške družbe. Organizirani mali delničarji se bodo na svojih zborih o vsem tem še izrekli. Tudi o delavskem soupravljanju. Začasni nadzorni svet je imel 12. maja sejo, ki je bila živahnejša kot pretekle. Obravnavali so sanacijski program Delte in Valida in ostali, ki so poslušali predloge. so dejali, da bi bil v vseh naših delovnih okoljih potreben neke vrste program za boljše poslovanje. Sicer pa je začasni nadzorni svet spregovoril še o marsičem. Nekatere teme obravnavamo v današnji številki tudi samostojno. Avtomatsko protipožarno in protivlomno varovanje smo po Delti, Libni in Temenici (ter delno Tip-topu) te dni vpeljali tudi v novomeškem delu Loboda. Večina se je spraševala, ali bo vpeljan tudi video nadzor. Dodajmo uradno informacijo, da ne. V knjigi čarovnikov vajenec pravi avtor: "Na nebu je mesec popoln, lep in čist. V gladini skaljene, blatne in nemirne vode pa je njegova slika pokvarjena. Enako je s človekom, če umiri misli in se poglobi vase, bo ustvaril pogoje, da se bo na njegovi gladini svetil mesec tako čisto, kot sije na nebu...". Koliko so skaljene naše zavesti, kako nepropustni smo za čistost, milino in božanstvo, se kaj malokrat vprašamo. Morda pa je napočil čas takega prečiščevanja tudi v Labodu, saj smo s presenetljivo odprtostjo do metode transcendentalne meditacije, ki razvija zavest in duhovnost, pokazali veliko več fleksibilnosti, kot bi si jo sicer pripisali. L. J. Povezava malih delničarjev Postopek povezovanja notranjih, to je malih delničarjev je zaključen. Notranji delničarji so zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, ki so vložili certifikat v Labod. Skupno je teh delničarjev2.009. Povezani so v združenje malih delničarjev da bi bila tako moč odločanja večja. Na delnih zborih so se le-ti izrekali za svojega pooblaščenca, ki bo njihove interese zastopal na skupščini. Zakon omogoča, da je pooblaščenec izbran največ za dobo 15 mesecev in da pooblastilo lahko vsak delničar prekliče kadarkoli in brez pojasnila. Pooblaščenci bodo sklicevali delne zbore, kjer bodo pridobili mnenja, stališča glede vsebin, ki jih bo skupščina obravnavala, oz. tudi glede predlaganih sklepov Ta stališča so pooblaščeni dolžni zastopati na skupščini, saj drugih pooblastil nimajo. Pooblaščenci zastopajo notranje delničarje po krajih, torej v Ljubljani je le en pooblaščenec tako za Tip-top kot tudi za del strokovnih služb, le na Ptuju so se odločili za ločen pristop Delte in Valida. Upokojenci so se najprej odločili za svojega pooblaščenca, to je Zdravka Petana, ljubljanski del Laboda za Angelco Blatnik, idrijski za Nado Mohorič, trebanjski za Barico Smole, krški za Marjetko Molan, novomeški za Mojco Novak, za Delto je bila predlagana Cvetka Geiser, za Valido pa Zdenka Bezjak. v? JUNIJA PODELITEV CERTIFIKATA ISO 9001 Pred dobrima dvema letoma se je Labod odločil lotiti se zahtevne naloge projekta ISO 9001. Glede na lokacijsko razdrobljenost je bila izpeljava projekta še toliko težja. Sovpadala pa je tudi z organizaciskim in lastninskim preoblikovanjem. Ledino je na tem zahtevnem področju začel orati dipl. ing. Vladimir Škrinjar skupaj z mag. Bojanom Tomšičem kot našim zunanjim sodelavcem, nalogo pa je dokončal ing. Jože Krasna, ker je Vladimirju Škrinjarju bolezen onemogočila nadaljnje delo. Ob teh imenih moramo navesti še ves tim kakovosti glavnega direktorja, ki je nosil največje breme in na katerem tudi za naprej ostaja naloga ne le "braniti” pridobljeno, ampak graditi pot naprej. Osnovni motiv za pridobitev certifikata je bil ujeti korak s časom. To pa zajema izboljšanje sistema organizacije in poslovanja, predvsem pa zagotovitev kakovostnih končnih izdelkov in s tem zadovoljitev naših kupcev. Končno je certifikat ISO vstopnica za svetovno tržišče, kjer je Labod prisoten s 70 odstotki svojih proizvodnih kapacitet. Naša pričakovanja so vezana - glede na motive, ki so nas vodili v ta projekt - na pozitivne učinke poslovanja, kar se seveda veže tako na naš input kot tudi na naš output. Torej, to zajema naš stročji in doslednejši odnos do dobaviteljev in doseg optimalnih poslovnih rezultatov s konkurenčnostjo naših končnih izdelkov. Med temi je tudi klasični izvoz lastnih blagovnih znamk. Osrednja pozornost pa je namenjena kupcem oz. njihovi popolni zadovoljitvi. Tako pomeni sistem zagotavljanja po standardu ISO 9001 tudi večje in doslednejše spoštovanje internih pravil in spoštovanje kontrolnih postopkov, skratka, vseh organizacijskih predpisov. Za vodstvo pa to prinaša predvsem natančnejšo opredelitev pooblastil in odgovornosti na vseh področjih poslovanja in še posebej na področju kakovosti. Odgovornosti pa se ne končajo na pragu Laboda, ampak se vežejo tudi na način prodaje Labodovih izdelkov. Torej, seže tudi izven samega Laboda, saj mora biti tudi način prodaje naših izdelkov usklajen s standardi ISO. Skratka, za nas se z uvedbo standarda ISO 9001 urejajo razmerja v sami družbi, hkrati pa spreminjamo način dela z dobavitelji in, kar je najpomembnejše, predvsem odnos do naših kupcev. Kako je z mešanim podjetjem na Češkem Okoli te teme je bilo na sejah nadzornega sveta in še kje drugje veliko vprašanj. Očitno so začetni veliki apetiti češkega dela podjetja in preveč optimističen pogled pripeljali do velikih zalog. Prav zaradi nespoštovanja pogodbenih odnosov, kjer je bilo dogovorjeno, da blago prispeva Labod, za promocijo pa skrbi češki del podjetja, in zaradi preveč optimističnih zaključevanj je podjetje zašlo v težave. Sklepov skupščine direktorica ni spoštovala, zato je prišlo v vrhu do zamenjave. Mešano podjetje Bohemija vodi sedaj Vinko Čemažar. Za naslednjo številko pripravljamo pogovor z njim. H KOMERCIALA / MODA Živahno v komerciali Po sprejetem programu so strokovni timi v posameznih programih pregledali idejno zasnovo kolekcij za naslednjo pomlad in poletje, torej PP 98. Narejen je prvi korak in z njim velik premik v pripravi kolekcije, pri pravočasnem zagotavljanju kuponov (v večini programov je tukaj dosežen lep napredek) pri vsebinskih sklopih, cenovnih razredih in tudi pri zgodnejšem vpogledu v naslednjo kolekcijo. Dane so bile nekatere vsebinske pripombe na posamezne artikle in skupine in na to. da se ustvarjalci kolekcije bluz niso udeležili sejma v Parizu, ki prinaša najpomembnejše informacije. Dopolnilna, kolekcija V maju smo našim večjim kupcem predstavili dopolnilne kolekcije programa srajc, bluz ter kril in hlač. Odziv kupcev je bil zelo dober, saj si očitno žele popestritve svoje ponudbe. Dobave rednih kolekcij so bile zaključene v aprilu; lepo vreme, ki smo ga dolgo čakali, pa kar kliče po novih, svežih modelih. Direktor komercialnega sektorja Marjam Vodopivec ocenjuje, da bo s temi dodatnimi napori plan prodaje za maj dosežen. Srečanja. Akcija pa je bila tudi priložnost za srečanje z našimi pomembnejšimi poslovnimi partnerji. Med temi je tudi ljubljanska Tkanina katere direktor in tri poslovodkinjeso se prav v tem času upokojile. Tako se je Labod poslovil od velikega trgovskega strokovnjaka, ki je sicer veljal za trdega pogajalca, od dogovora dalje pa za odličnega poslovnega partnerja. Slovesnost, na kateri je glavni direktor podaril direktorju Tkanine spominsko sliko, prisoten pa je bil tudi Božo Verstovšek, ki je do daljše bolezni vodil Labodovo prodajo, je bila tudi priložnost za pogled v desetletja sodelovanja. Take povezave pa so zagotovilo tudi za bodoče skupno delo. _ Zapleti pri predelavi Blagovna znamka Peter Bensen se je na tržišču že dokaj uveljavila. Žal pa je nekaj težav s predelavo. Za izdelavo moške konfekcije je imel Labod partnerja na Madžarskem. Z načinom sodelovanja in kvaliteto njihovega dela smo bili zadovoljni, zato je bilo še toliko bolj neprijetno sporočilo, da so za sedanjo sezono prezasedeni. V komerciali iščejo nove rešitve za predelavo moške kolekcije od Češke do Srbije, toda kapacitete so v tem programu močno zasedene. ■ Ella Vivaldi v 47 prodajalnah Ob razmisleku o kolekciji za naslednjo pomlad in poletje je bilo sprejeto tudi stališče, da bo marketing raziskal potrebe našega tržišča o morebitnem širjenju števila prodajnih mest za Ello Vivaldi. Trenutno prodajamo ta program v 47 prodajalnah po Sloveniji. Želje po razširitvi kolekcije morajo temeljiti na širših možnostih prodaje, saj bi njena širitev brez tega lahko pomenila predvsem drobljenje ponudbe. Dosedanje izkušnje celo kažejo, da celovito zaključujejo ta program predvsem v Maximarketu in Nami ter v naših, Labodovih, prodajalnah, ostale prodajalne pa zaključujejo bolj razdrobljeno, če bo analiza pokazala, da so vendarle možnosti za širjenje prodajnih mest, bi bilo treba to čim prej storiti. Razvoj blagovne znamke pomeni razviti prepoznaven stil, ki mu je moda le dopolnitev. Stil Elle Vivaldi je zelo ženstven. Naše tržišče ga je dobro osvojilo, seveda pa je bil potreben čas za to, da so se trgovci in njihove stranke navadile na celovito ponudbo, na številne možne kombinacije, ki vključujejo vse - od bluze do plašča. Prijetno je slišati kompliment, da je program Ella Vivaldi v marsikateri trgovski hiši nadomestil uvoz boljše ponudbe ženske konfekcije. H SANACIJSKI PROGRAM V DELTI IN VAUDU Na zadnji seji je začasni nadzorni svet obravnaval oba sanacijska programa. Ukrepi posegajo tudi v število zaposlenih Delta - med ukrepi tudi trajni presežni delavci Ključ do boljših rezultatov je seveda v povečani produktivnosti in manjših stroških. Za to enostavno lormulo so mnogi ukrepi, ki naj bi Delti prinesli prve trajnejše pozitivne rezultate že v dobrih osmih mesecih, dokončno pa naj bi bila Delta sposobna plačevati tudi vse svoje obveznosti v roku treh let. Tu je mišljeno predvsem posojilo KBM v višini ... ki ga ta čas odplačuje matica. Delta sicer vidi nekaj rezerv tudi v zmanjševanju plačevanja stroškov matici, med katerimi je večji znesek - po njihovih besedah - najemnina za prostor in stroje. Sčasoma bodo sicer potrebovali manj delovnega prostora in manj strojev, moti pa jih tudi velika okolica, za katero je treba plačevati zemljiške pristojbine. Del te površine je namenjene tudi parkirnemu prostoru za trgovino in tudi o tem, menijo, se je treba pogovarjati. Po besedah odgovornih v strokovnih službah pa gre za plačevanje letne amortizacije in dejanskih stroškov, ki jih tako ni mogoče spreminjati oz. zmanjševati (na primer strošek varovanja). Matica bo tudi še preučila možnosti glede naštetega in posledice odloga določenih plačil, kar Delta tudi pričakuje. Med večjimi stroški je tudi električna energija, zato se odločajo v Delti za investicijo, s katero naj bi razbremenili konični, to pa je tudi dražji odjem elektrike. Zagotovo je med najtežjimi ukrepi kar 89 trajno presežnih delavcev. Po določilih zakona lahko delavcem, ki ne dosegajo norme, preneha delovno razmerje (seveda po določenem spremljanju rezultatov in iskanju možnosti). Poleg takih primerov pa gre tudi za druge trajne presežke, ki bodo - razen 15, ki izpolnjujejo že pogoje za čakanje na upokojitev - na zavodu za zaposlovanje ali pa bodo delo našli v drugem okolju, kot je to začasno zagotovljeno za 3o delavcev. Za tiste, ki jim gredo določene pravice po kolektivni pogodbi, so žal ozke možnosti financiranja socialnih programov, vendar bodo upravičenci delno le deležni teh pravic. Sicer pa je med trajnimi presežki 46 delavk s prvo stopnjo izobrazbe, 14 z drugo, 24 s četrto ter 5 s peto stopnjo izobrazbe. Na drugi strani pa Delta kot d.o.o. potrebuje za delo še nekaj strokovnega kadra, predvsem v skupnih splošnih dejavnostih. Dolgoročno bodo razvili tudi svojo blagovno znamko. Ze sedaj ne šivajo več samo bluz, ampak je vse več tudi lažjega vrhnjega programa. Sicer pa ob ukrepih, s katerimi morajo predvsem zmanjševati stroške, ne bodo zmanjševali plač, ki so že tako na minimumu - nasprotno, le-te nameravajo popravljati. Valido - Kako ob omejitvah zagotoviti konkurenčnost in kontinuirano delo Valido je invalidsko podjetje s 129 zaposlenimi. Od tega je 40 odstotkov invalidov. Kot invalidsko podjetje ima Valido olajšave pri prispevkih, s čimer lahko nadomestijo 25 odstotkov plače. Za izboljšanje poslovanja potrebujejo najprej zagotovilo, da srajce ostajajo njihov proizvodni program in da je zagotovljeno pokritje do konca leta. Od tu pa sledijo notranji ukrepi. Tudi invalidi morajo dosegati svojo, sicer prilagojeno normo, toda žal je njihova produktivnost - glede na plan - nižja. Od skupno 1 19 zaposlenih, ki so vezani na normo, jih kar 55 v daljšem času norme ne dosega. Med temi pa niso samo invalidi. Poleg tega je tudi bolniška zelo visoka, saj beležijo celo 30- odstotno odsotnost. Težave imajo tudi z razporejanjem invalidov na ustrezna dela. To bodo v večji meri rešili s priučevanjem določene skupine delavk za fazo lepljenja, kar jim je do sedaj opravljala Delta. S tem bodo dosegli dva pozitivna učinka, saj bodo delo, ki so ga morali plačevati, opravljali sami. Plače nameravajo postopno popravljati. Računajo, da bi z realizacijo ukrepov (med temi pa so tudi pričakovanja po zmanjšani najemnini in odlogu plačil) že ob koncu leta poslovali pozitivno. V Validu načrtujejo v krajšem obdobju le nabavo posameznih pripomočkov za delo, prave investicije pa ne. Vendar se bojijo, da jih to postavlja (skupaj z ostalimi omejitvami, vezanimi na invalidsko podjetje) v neugoden položaj ob pripravljanju na licitacijo kolekcije Laboda. Bojijo se, da ne bodo mogli biti konkurenčni ponudniki. Prav tako predlagajo, da pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju, ki je nastala ob ustanovitvi Valida kot naše prve družbe z omejeno odgovornostjo, ponovno preteh-tajo skupaj z vodstvom Laboda, ker so se relacije spremenile. Kot invalidsko podjetje pričakuje Valido od matice več razumevanja oz. drugačen odnos, kot ga ima z drugimi odvisnimi družbami. BUCIKE Odhajanja Pred leti smo pisali o šivilji, ki se je po Č55 letih dela v Labodu upokojila. Na zadnji delovni dan se je ni nihče posebej spomnil, saj so vsi vedeli, da so kasneje povabljeni na poslovilno zabavo, doda zanjo je bil pomemben zadnji delovni dan, saj je ta dokončen mejnik in zato je bila še toliko bolj žalostna. Sedaj se dnevno srečujemo z mnogimi, ki v tem času doživljajo svoj zadnji delovni dan v Labodu. Svojo aktivno dobo končujejo, čeprav je vmes še "čakanje", kar pa občutkov ob izteku ne omili. Prej obratno. Veliko jih je, zato je tudi pozornost in posluh za osebne stiske, ki so ponavadi povezane s takim korakom, toliko zmanjšana. To je dejstvo, ni pa tudi opravičilo, kajti za to ga ni. Ugotovitev je sicer povšalna, saj so posamezne skupine, ki znajo prisluhniti sodelavki, sodelavcu v takem posebnem trenutku, vendar gre tu za osebne odnose. Drugo pa je "uradna politika". Vzeti si čas, se pripraviti na dogodek, ki je morda za ostale le eden izmed mnogih dnevnih dogodkov, za prizadetega pa dokončen in zato še toliko pomembnejši. Tako iz spoštovanja do odhajajočega sodelavca kot tudi zato, da se neposredna okolica zave življenjskih mejnikov, minljivosti in dragocenosti toplih medčloveških odnosov so take slovesnosti potrebne. Če se sliši še tako "nesodobno", saj skrb za človeka sodi nekam v preteklost in ima vse pogosteje celo negativni prizvok, bi morali imeti do takih dogodkov izdelan enoten pristop oz. vsaj enotne minimalne standanle, ki hi morali veljati za vsakogar Sindikat ima svoj posvetovalni organ S tern da so se posamezne tovarne oz. profitni centri preoblikovali v družbe z omejeno odgovornostjo in so tako postale samostojne pravne osebe, je tudi konferenca sindikata izgubila svojo dosedanjo vsebino. Sindikati bodo uveljavljali svoje pravice v odnosu do d.o.o. Na ravni koncerna Labod pa je tako oblikovan posvetovalni in koordinacijski organ sindikata. Namen tega je vzdrževati oz. negovati povezanost posameznih sindikatov oz. sindikalnih podružnic znotraj Laboda ter usklajevati in koordinirati skupne dejavnosti. Koordinacijski organ sestavljajo predsedniki vseh sindikatov po d.o.o. oz. profitnih centrih, predsednik pa se bo letno zamenjal. Prva predsedniška fukcija je pripadla Mitku Pirnarju, predsedniku sindikata v Libni. Na zadnji seji konference sindikata je bil ustanovljen koordinacijski organ, ki ga sestavljajo predsedniki sindikatov po naših družbah oz. profitnih centrih. Predsedstvo bo letno prehajalo iz družbe v družbo. Prvi predsednik tega organa je Mitko Pirnar iz Libne. v? Sredi priprav na letovanje Letos je bilo zanimanje za letovanje v Labodovih kapacitetah za kar 40 odstotkov večje, pravi vodja splošne službe Jože Muhič Uako torej zagotoviti željen dopust vsem prosilcem, saj so možnosti močno omejene. Težko bo dosledno spoštovati želje po terminu, lokaciji in še kaj, toda vsi, ki so se ukvarjali z razdeljevanjem kapacitet, so se trudili in sltušali želje kar se le da spoštovati in jim ustreči. V naselju so novi nasadi, povečana je kuhinja in obnovljena je ladja Potrudili pa so se tudi tisti, ki so vsako leto "v svoje roke" vzeli pripravo objektov za letovalce. Letos jih je čakalo veliko dela, saj je huda zima pustila tudi ob morju težke posledice. Uar deset dni zaporedoma je bila temperatura v Nerezinah od minus 7 do minus 10 stopinj Celzija. Veliko okrasnega grmičevja in drevja je bilo polomljenega in tako zmrznjenega, da se ne more več opomoči (poročali pa smo tudi že o polomljenem drevesu v Savudriji). Uničen je nasad 200 mandarin v Nerezinah, v naselju je pomrznjenih več kot 500 oleandrov in le redki so s toplejšim vremenom ponovno začeli kazati znake življenja. Zato je bilo treba najprej počistiti okolico in poskrbeti za nove sadike. Sčasoma pa bo naselje v Nerezinah dobilo tudi novo podobo, saj je bilo letos zasajenih med borovci tudi 500 ceder, ki zrastejo zelo visoko in imajo izredno bogato krošnjo. Tudi na prireditveni prostor ob plesišču so letos delavci Počitniške skupnosti Urško posadili več okrasnega grmičevja in dreves, ki bodo ponudila senco. Dodati je tudi treba, da je kuhinja v naselju pridobila nove kapacitete in tako bo lahko ponudila večjo izbiro. Obnovljena pa je tudi ladja Urško, ki ima sedaj več sedežev v notranjosti in tudi dodatne sedeže na palubi ter urejene sanitarije. Letos bodo redno organizirani izleti z ladjo v ožjo in širšo okolico Nerezin. Dela na Labodovih objektih Ekipa delavcev iz splošne službe in delavci Počitniške skupnosti Urško so poskrbeli za postavitev kar 12 novih senčnic, ki jih je uničil vihar. Te bodo namestili tudi nad garsonjere in v enotah 551 in 522. Sest hišic so v celoti prepleskali, osem pa delno, osvežili pa so tudi nekaj fasad. V nekatere objekte, kjer je bila oprema pomanjkljiva, so namestili posamezne kose pohištva. Ob vsem tem pa so urejali tudi okolico. Veliko in naporno delo so opravili in tako poskrbeli, da bodo gostje letovali v lepih in kar se da urejenih objektih. Gostov sicer že sedaj ne manjka, saj jih je že od 1. maja dalje kar nekaj, z vsakim dnem bliže poletju pa se število še povečuje. Gorenjska je vabljiva Poletne počitnice bo lepo preživeti tudi med gorami. Dom Panoramana Ljubelju bo odprt in pričakovati je, da bo zanimanje veliko. Ljubelj je idealno izhodišče za številne izlete, počitek na svežem gorenjskem zraku pa dobrodošel prav vsakomur. Garsonjera v Podkorenu le do konca julija Manj prijetna novica pa prihaja iz Podkorena Lastnik garsonjere, ki smo jo labodovci tako radi koristili, je sporočil, da najemne pogodbe, ki je sklenjena do konca julija letos, ne bo podaljšal. Vzrok za to ni naše slabo gospodarjenje, ampak dejstvo, da lastnik potrebuje garsonjero za reševanje svojih potreb, dože Muhič pravi, da bomo poskušali najti podobno rešitev v tem lepem koncu Slovenije, saj je bila garsonjera v Podkorenu dobro obiskana. Barbara Kure Pred nedavnim je za pomočnico komercialnega direktorja prišla v Labod Barbara Kure. Za mnoge to ime ni bilo novo, saj je Barbara Kure delala z Labodom vrsto let, ko je bila zaposlena v nekdanjem Jugotekstilu. Tako kar dobro pozna svoje novo delovno okolje oziroma izvozno-uvozni del tega. Z današnjo predstavitvijo pa jo bomo spoznali tudi vsi ostali: Rojena sem leta 1954 v Ljubljani. Tu sem opravila tudi vse svoje šolanje in končala ekonomsko fakulteto. Moje prvo delovno mesto je bilo v renomirani firmi Jugotekstil - Impex, ki je imela po vsem svetu razvito svojo trgovsko mrežo. Sedem let sem v tej firmi nabirala delovne izkušnje, potem pa sem poskrbela še za drugačna znanja, ki sem jih dobivala v novi službi Interne banke Slovenijalesa. Umirjeno bančno poslovanje ni bilo čisto po mojih željah, zato sem se ponovno znašla v zunanjetrgovinskem podjetju. Vzpostavljanje stikov s tujimi partnerji, kreacija in izpeljava "dobrega posla"so bile vsebine, ki so me in me še vedno najbolj zadovoljujejo v mojih poslovnih ambicijah. V vseh teh letih sem skušala dodobra raziskati uvozne, predelavne in izvozne posle. Z Labodom sem sodelovala že od vsega začetka moje poslovne poti. V določenem obdobju sem pogosteje sodelovala z nabavno službo, v drugem obdobju pa se je zopet in tenziviralo sodelovanje z izvozno službo. Prepričana sem, da je bilo naše sodelovanje korektno, da smo vzpostavili pristne odnose, ki so se z leti še poglabljali. Od nekdaj sem si želela delati v okolju, ki je podprto s proizvodnjo, saj le tako lahko neposredno ugotoviš, ali si bil s svojimi aktivnostmi uspešen ali ne. čeprav se konfekcijska industrija tako v Sloveniji kot tudi v tujini nahaja v nezavidljivih razmerah, sem optimistično razpoložena. Svoje angažiranje vidim predvsem: - v pospešenem prodoru Labodovih kolekcij v tujino, - v skrbi, da bi posamezne tovarne prejele v delo artikle, za katere so specializirane in pri katerih bi dosegale boljšo produktivnost in s tem boljši čisti dobiček, - v iskanju prostih kapacitet pri kooperantih za delovne naloge, ki jih posamezne tovarne v okviru Laboda niso sposobne pravočasno izdelati ali sploh ne sodijo v njihov proizvodni program. - Najtežje pa bo zagotoviti dovolj dela v prehodih sezon, saj je to problem, ki se kaže v vseh slovenskih firmah in tudi v tujini. Zavedam sem, da so tudi v Labodu največji kapital ljudje s svojim znanjem, izkušnjami in veščinami. Zato si bom tudi jaz prizadevala okrepiti ugled gospodarnega in hitro odzivnega partnerja, kar je Labod že od nekdaj bil. POLETJE NA VISOKIH PETAH MODNI DODATKI Piko na i dajo modni dodatki. Kako bomo dopolnjevali svojo garderobo, svetuje Alenka Florjančič: Torbice, čevlji , pasovi in drugi dodatki so za poletje svetlejši. Usnje je mehko, pogosto pa je kombinirano s kovinskimi sponka- mi in roževino. Ta ima to sezono posebno mesto, saj je roževinast tudi nakit. Naša pozornost pa velja "osnovnim" dodatkom, kot so čevlji, torbe in pasovi. Čevlji: Izbrale bomo mokasine ali trakaste sandale z visoko peto. Za mlade so dovoljene vse žive barve, za umirjenejše pa je v ospre dju lešnik in beš barva ter pasteli in, seveda, večna črna za elegantnejše priložnosti. Torbe : Večje in enostavnih linij so torbe "za vsak dan", elegantnejše pa so škatlaste oblike. Športne torbe so pogosto kombinirane z mrežami, plastiko itd. Pasovi: Za elegantnejše priložnosti so v modi pasovi iz kovinskih obročkov, ki jih nosimo na bokih, če se odločamo za safari stil oblačenja, si bomo opasale tudi blejzer Sicer se pa ponovno pojavljajo širši pasovi z enostavnimi sponkami. TRANSCENDENTALNA MEDITACIJA pot do srečnejšega in ustvarjalnejšega življenja Utrujenost, živčnost, stiska s časom in še kaj so skupni imenovalci današnjega časa. Stresnih situacij ne manjka, še zlasti pa te ogrožajo ljudi na izpostavljenih položajih. Od njih se pričakuje tudi največ ustvarjalnosti, daljnosežnosti, razumevanja, strpnosti, modrosti itd. Zato niso več redki primeri iskanja tehnike, ki bi pomagala k sprostitvi in s tem k uspešnejšemu delu in srečnejšemu življenju. Med tehnikami, ki to omogočajo, je tudi TM- transcendentalna meditacija. V pogovoru z Alešem Lavričem, učiteljem TM, ki je to novost prinesel tudi v Labod, sem izvedela veliko zanimivega. Za naše okolje je precej nenavadno, da se na "uradni ravni " spoprimemo s tako alternativnimi metodami, kot jeTM... "V svetu ni to nič nenavadnega. Vedenje o tem, koliko neizkoriščenih potencialov je v človeku, že napeljujejo k temu, da se je treba naučiti sprostiti se, kajti to je pot k širjenju zavesti, k možnostim boljše ustvarjalnosti in večjega zadovoljstva. Rezultati kažejo, da v okoljih, kjer so uvedli TM, delajo bolje in da so ljudje bolj zadovoljni in zato uspešnejši. Zato so tudi posebni programi namenjeni menedžerjem. Nič nenavadnega ni, če skupina vodilnih ljudi meditira, saj s tem koristi sebi in organi- • • • lf zactjt . Ali so taki primeri tudi že pri nas? "V najožjem okolišu je primer podjetja, kjer so se lotili TM z drugega konca. Polovica proizvodnih delavcev meditira, druga pa ne. Cilj je bil zmanjšati bolniške izostanke, povečati produktivnost in uspeh sploh. Primerjalno bomo spremljali rezultate in prepričan sem, da se bodo postopno ti jasno pokazali. Srečnejši posameznik pomeni tudi srečnejše podjetje. " Zdi se, da je meditiranje nekaj zelo intimnega, TM pa poudarja in spodbuja skupinsko meditacijo. "Znan je Maharishijevefekt, po katerem je dosežen pozitiven vpliv na širšo okolico, če določena skupina redno meditira. Skupinska meditacija je tako učinkovitejša za posamezni!« in za širše okolje. Tak način meditiranja seveda ni vedno mogoč, saj naj bi posameznik meditiral dvakrat dnevno, če se pa le da, naj bi bila meditacija skupinska. " Kakšni vplivi naj bi bili doseženi? "Pomirjajoče in hkrati bolj ustvarjalno vzdušje. TM ni nasilna, dogaja se spontano, naravno. Vsak človek se lahko s tehniko TM ponovno približa samemu sebi, svojim pozitivnim izvorom, če se zna globinsko spočiti in sprostiti, bo imel za delo in življenje več moči, stvari in dogodi« bo dojemal širše, jasnejše in vedel bo, kako mora delovati, da bo zanj in za okolico najboljše. Vsak ima možnosti razviti se v to smer in za nič skrivnostnega ne gre. Potrebno je le določeno znanje, volja in red. " Zadnje dni aprila je izšla knjiga naše sodelavke Bariče Smole. Velik dogodek, ki se mu pridružuje tudi Labod, saj je knjigo delno sofinanciral. Predstavitev dela bo junija v Trebnjem, kjer Bariča živi, jeseni pa imamo namen to delo predstaviti tudi v ljubljanskem Centru mode. Takrat bo predvidoma končana adaptacija in prenovljeni prodajalni bomo na otvoritveni slovesnosti s kulturnim dogodkom vdahnili nekaj lepote. Razmišljanja o tem, da bi morali prostor sredi Ljubljane bolje izkoristiti, niso nova. Ideje o kulturnih dogodkih, ki bi popestrili dejavnost in hkrati promovirali Labod kot odprto in sodobno družbo, so se že vrstile. Toda do realizacije ni in ni prišlo. Prav kultura je modi zelo blizu in tokrat imamo takorekoč "svoj" kulturni dogodek, ki ga velja "izkoristiti", kajti tudi aktivnosti, ki sicer nimajo prav neposrednega stika z našo dejavnostjo, nas lahko promovirajo. h Kofein in nosečnost Prispevajte idejo O domnevnem vplivu kofeina na nerojenega otroka je bilo že veliko napisanega, najpogostejša trditev s tem v zvezi pa je, da kofein vpliva na manjšo težo novorojenčka. Toda potrjeno je, da gre za premosorazmeren vpliv kofeina in nikotina, saj velja trditev, da je ponavadi kajenje in pitje kave vzporedno oz. da ženske, ki kadijo, spijejo tudi več kave. Britanski znanstveniki so opravili zelo natančno analizo, v kateri pri 1500 nosečnicah niso upoštevali le krvne koncentracije kofeina, temveč tudi nikotinskega presnovnika kotinina. Upoštevaje oboje, so ugotovili, da pitje kave pri nekadilkah ne vpliva negativno na otrokovo težo ob rojstvu. Za tiste, ki pa kadijo, veljajo stare ugotovitve in z njimi povezan nasvet: "Nehati je treba čimprej !" (iz Zdravja) Veliko idej se nam rojeva ob dčlu. Zato vabimo k sodelovanju in razmisleku, kako bi lahko koristno uporabili oz. kaj bi lahko še izdelali iz naših ostankov blaga in drugega materiala. Propagandna služba potrebuje primerna poslovna darila in morda se vam je porodila kakšna ideja. Ideje o rutah, robčkih itd. so že koristno vključene, morda pa imate še kaj predlogov. Oglasite se s svojimi idejami. Pošljete jih lahko na inovacijsko komisijo ali pa na propagandno službo. Najboljše ideje bodo še posebej nagrajene. Darilni bon Odslej lahko kupimo v naših prodajalnah tudi darilne bone. Tako se hotno izognili zadregam ob izbiranju daril, ko ne vemo za katero barvo, kroj, številko itd. bi se odločili, da bi z darilom naše najdražje zares razveselili. Darilne bone v vrednosti 5.000 in 10.000 SIT lahko kupite na blagajni v naših prodajalnah. \k ZAPOSLOVANJE V APRILU Število zaposlenih seje v aprilu zmanjšalo za 23 delavcev Konec aprila je bilo zaposlenih 1740 delavcev, 1666 za nedoločen čas in 74 za določen čas. Delovno razmerje je prenehalo 29 delavcem, na novo pa smo zaposlili 6 delavcev za določen čas. ODHODI LOČNA Renata ERPE - III.st., šivilja II - prenehanje po zakonu Fanika GODEC - IV.st.,šivilja II - sporazumno prenehanje Anton KOŠIR - IV.st., vodja vzdrževanja - invalidska upokojitev LIBNA Nusreta RABIČ, Irena STERGAR, Vlado REBSELJ - Vst., mojster brigade II - prenehanje DR Majda KOSTREVC- I.st., mojster brigade II - prenehanje DR Matilda STERLE - Vst., mojster brigade I - prenehanje DR Stanislava PALČIČ, Marija ŠKET, Betka KOMUANC, Štefka CIMERMAN, Alojzija TOMŠE - I.st., šivilja II - prenehanje DR Marija BERNARD, Mihaela IVANETIČ- I.st., šivilja I - prenehanje DR Marija JORDAN, Ana STERNAD - I.st., šivilja III - prenehanje DR DELTA Majda KRIVEC - II st., šivilja II - v drugo podjetje Elizabeta RITLOP- I.st., šivilja II - predčasna upokojitev Simona PETEK - IV.st., šivilja II - določen čas - pripravništvo Slavko VIDOVIČ - I.st., vratar- prenehanje DR Bojan JAUŠOVEC, Ivan HORVAT - IV.st., vratar- prenehanje DR TIP TOP Darja CILENŠEK, Tanja BRATUN, Marinka ČEŠEK-IVst., šivilja II VO -določen čas-pripravništvo TEMENICA Vesna REŽEK- IV.st., šivilja I VO - v drugo podjetje ZALA Urška MAVRI - IVst. šivilja II - določen čas-pripravništvo Martina BRELIH - Vst., tehnologi- v drugo podjetje PRIHODI TIP TOP Radmila KNEŽEVIČ, Nada KUUTIČ- I.st., šivilja II VO - določen čas ZALA Katja PODGORNIK, Brigita ČEFARIN, Erika PIRIH- IVst., šivilja II, določen čas- pripravništvo STROKOVNE SLUŽBE Radmila ŠUŠAK- Vst., konstruktor III, določen čas Silva PEZEU Zahvala. Vsem sodelavkam in sodelavcem se prisrčno zahvaljujem za pozornost, ki ste nam jo izkazali oh nenadni in tragični izgubi moje drage mame. za številna sožalja, za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem tudi za dobre želje za naše čim prejšnje okrevanje. Se enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Marjanca Ucman Zahvala Ob smrti moje mame se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za sočustvovanje, za podarjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi za denarno pomoč in za razumevam je ter oporo v času njene dolge in težke bolezni. Štefka Rožman Zahvala Iskrena hvala vsem, ki ste z menoj delili bolečino slovesa ob smrti moje drage mame. Za vsa pisna in ustna sožalja, cvetje, sveče in materialno pomoč. Hvala vsem, ki ste mojo mamo spremili na njeni zadnji poti. Milena Kobe M LABOD je glasilo Labodovih delavcev konfekcije Novo mesto d.d.. Izhaja v nakladi 2.500 izvodov. Glavna in odgovorna urednica: Lidija Jež. Grafična priprava in design: Studio DUO Novo mesto. Tisk: Dan Ljubljana. Naslov uredništva: Seidlova c. 35, Novo mesto, telefon: 068/321-727 Glasilo se šteje med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Delničarji izven delovnega časa Počasi se oblikujemo v združenje malih delničarjev in seznanjeni smo bili, da bodo sestanki pred skupščinami izven delovnega časa. Prvič, ker nismo v združenju malih delničarjev samo zaposleni, drugič pa tudi zalo, ker so časi drugačni. In končno tudi zato, ker bomo verjetno med delom delavci z enimi zahtevami, sicer pa delničarji z drugačnimi. Nekaj manjka V Labodu izobrazbena struktura ni ugodna, vendarle pa imamo 13 zaposlenih s sedmo stopnjo in 1 z osmo stopnjo izobrazbe. Ni veliko, je pa več, kol smo prebrali v našem poslovnem načrtu za letošnje leto, kjer je od 13 ostala le 1. Napake se znajdejo vedno tam, kjer so najbolj neprijetne. Pripis pa velja razmisleku, da kljub tako majhnemu številu zaposlenih z visoko izobrazbo je akademska četrt pri raznih sestankih, predavanjih itd. kar pravilo. O čakanju v VO V družbah in PF vrhnjih oblačil je vse več glasno izraženih želja po upokojitvi oz. po izkoriščanju zakonskih možnosti za tiste, ki jim do prvega pogoja za upokojitev manjka še pet let. Takih delavk in delavcev je veliko in mnogi med njimi bi to možnost zelo radi izkoristili. Toda v programu VO je situacija drugačna kot v programu srajc in bluz. Delavcev primanjkuje, program pa je donosnejši in perspektivnejši. Mavrahi Pravijo, da sodijo mavrahi med naše najboljše gobe in da so prav redki. Ta redkost pa je zrastla takorekoč na Labodovem dvorišču v Novem mestu. Pri baraki, naši rezervni shrambi, je lepo nahajališče teh dragocenih gob. žal je Jože Novak iz splošne službe uspel rešiti tri velike in okrog 2o majhnih mavrahov, precej velikih pa je nekdo, ki očitno ni vedel, kaj je to, poteptal. Treba pa je vendarle dodali, da kar ne poznamo, ne gre kar tako vse skupaj poteptati - kar pa ne velja samo za mavrahe. Človek ne more skriti štirih stvari: kašlja, revščine, sovraštva in ljubezni. Štirih reči imamo vselej več, kot smo jih pripravljeni priznati: grehov, dolgov, nadlog in let. Štiri stvari so nemogoče: lestev do neba, pokrov čez morje, dva hriba brez doline in nadomestilo za smrt. V vseh štirih obdobjih svojega življenja - otroštvu, mladosti, zrelosti in starosti - se človek uči in prve izkušnje so najboljša šola. Toda šolnina za to šolo izkušenj je najdražja... Svilo so na Kitajskem začeli pridobivati že okoli leta 2600 pred našim štetjem, v Evropo pa je prišla v času bizantinskega cesarstva v 6. stoletju pred našim štetjem. Svilo pridobivajo iz zapredka sviloprejke, to je posebnega metulja. Gosenica tega se hrani z listi bele murve. Iz obustne žleze izloča tekočo svilo, ki se na zraku strdi. Postane bleščeča, fina nit, s katero se gosenica sviloprejke oprede v zamotek, imenovan kokon. Od srednjega dela kokona se odvije od 300 do 900 metrov dolga nit. Za 1 kg niti je potrebnih od 2,4 do 4 kg suhih kokonov. Za uporabo je treba združiti in posukati več niti. Svilena preja se imenuje organsin - to je močno presukana preja, ki se v tkalstvu uporablja za osnovo. Manj vita nit, ki se uporablja za votek, pa se imenuje trama. Poznamo več vrst svil: surova ali grež svila, floret ali šap svila (iz manjših delov ob predelavi svile), izčesani deli pa so tkani v buret svili. Negovanje svilenih izdelkov je zahtevno. Za pranje moramo uporabljati le nežna, svilenim tkaninam namenjena sredstva. Svila ne prenese sonca, zato jo sušimo v senčnih prostorih. Pomembno je vedeti, da svila mehčalca ne prenese. Skratka, svila je žlahtna tkanina, ki je potrebna posebne pozornosti in posebnega spoštovanja. Novomeška ženska odbojkarska ekipa je v minuli sezoni dosegala izredne uspehe in se med drugim uvrstila v finale tekmovanja za pokal RS in hkrati v elitno tekmovanje za pokal evropskih pokalnih zmagovalcev. Jana Vernik, Spela Kos in Rebeka Koncilija so uspešno nastopale tudi za člansko žensko odbojkarsko reprezentanco Slovenije. Ob zaključku sezone se je ekipa s predsednikom kluba zahvalila sponzorjem, med katerimi je bil tudi Labod.