Cvetinomirski:
Tesar Setejšek.
j^?\pa spomlad je bilo. NaŠ holra je bil ves kakor (alvu Preroien- Travniki so bili temnozcleni in ^'¦"" sočni, črešnje odete v dišeČ oblak cvctja. Bela, kristalnočista se ie kaclla s holma dol v do-lino cesta, Ob njej so poganjali zvončki in vijolice in trobentice. Vinograd na bregu je vabil toplo in prijazno, breskve v njem so cvetele in pozdravjjale popotnika s svojimi prekrasnimi, rožnonadahnjcnimi cvctovi, ki so se pozibavali v rahli sapi. Pomlad jc sladko sopla vsepovsod; njene kipeče grudi so po-liubljali s svetlimi, razkošnimi tokovi solnčni žarki.
Leto 2S                 ANGELČEK                   Stran 53
Takrat sem imel sedem let; otrok, ki je pomlad nje-gova največja radost.
Vedno lepši dnevi so prihajali. Hiša, vrhu holma tako sama, je b-ila. zdaj polna ljudi. Zelena, Ijubka polkenca )e imela naša hiša, streho slamnato, dinuuk nizek in zelo prijazen. Odkod so hodili ravno tedaj liudje k nam, nisem mogel dagnati; menil sem, da jih je bila zvabiia bržčas pomlad sama na naš solnčni holmec.
Pa nisem bil dolgo v dvomu. Prišel je čas, in kmalu sem zvedel, zakaj se oglaša pri nas toliko ljudi. Hodil je moj oče po sobi, rokž na hrbtu prekrižane, glavo na prsih, in je govoril:
»Setejšek!   Setejšek!«
Hodil je tudi zunaj po holmu, ob vinogradu, mimo cvetočih breskcv, hodil je prek travnika do hiše in nazaj, postal je tuintam, dvignll glavo kviSku in važno izpregovoril:
»Samo Setejšek!... Sam6 SetejšekU
Šel je pa tudi na polje pogledat in se je vmil vsakokrat radostnih lic. Velikokrat sem ga tudi vidtl, kako ,e sedel vrhu vinograjda na mehki travi in je oglcdovaJ pod seboi kožate trtc.
»Brajd  je   še  trcbal   Brajd!...«   sem  ga  slišal preudarjati. In tistckrat sem si razvozljal uganko, ki M me je do takrat tako mučila in mi težila srce.            f
Še nekaj dni je minilo. Oče je še vedno hodil po holmu, okrog hiše pa okrog hleva, iskal z očmi in se vračal veselih korakov v sobo. Nekega večera je imel pa veliko opravka z raznimi papirji, ki so ležali pred njim v neredu na mizi. Končno je spravil vso ropoiijo v kraj, si prižgal smotko in rekel materi:
»Drugi teden pride Setejšek!... Tam od vino-grada pa do hleva bo napravil brajde ... Lepč bo
Stran 54___________ANOELČEK____________Leto 28
to, kadar bo delo končano. Le glej, da bo ta čas kaj boljiega na mizi;  zakaj Setejšek  bo teden dni go- . tovo pri nas; prej ne bo z delom v kraju.«                 I
Komaj sem čakal — seveda jaz! — drugega tedna. In rano zjutraj v ponedeljek je dospel Setejšek, tesar Setejšek, z njim pa mladi pomočnik Maks.
»Bomo takoj začeli z delom?« je vprašal očeta. Bil je mož trščate postave in je šepal nekoliko. Imel je vellko brado in dolge, navzdol viseče brke. Spo-znal sem ga takoj, da je to eden izmed tistih, ki so se bili ponujali prejšnji teden očetu za delo.              I
Mati je prinesla obema kave in rženega kruha. 1
Zlato jutranje solnce se je mogočno dvignilo. Prvi žarki so blagodejno božali zemljo. Setejšek, Maks in oče so vstali in šli na delo. Kmalu je bil ves holm nastlan s hlodi; oče je izpregel konja in ju odpeljal nazaj v hiev.
Setejšek si je pa slekel telovnik in ga je položil na konec hloda. Že v jutru mu je curkoma lil s čcla zncj.
»Hu, kakšna vročina!« — si jc obrisal z rdeče-pikastim robcem znojna lica, šepal okrog hloda in se naglo ustavil.
»Maks! Maks!« je klical svojega pomagača. »Kje je pa moj tesač?«
»T-t-tjuk- kaj!« je odgovoril jecliaje Maks. Jec-ljal je že od rojstva, to sc pravi, od takrat, ko ga je bil udaril sosedov Janez s polenom po hrbtu, ker mu je bil izmaknil iz žepa škatlico užigalic. Ob tistem ne-srecnem dnevu je imel Maks tri leta, od tislikrat dalje je pa gledal zelo plašno ia je jecljal.
Setejšek je vzel tesač v roke in ga je zavihtel nekajkrat po zraku. Nato ga je prislonil h kobili, kjer je ležal en konec hloda. Šel je poitem po lonec,
Leto 28____________ANGELČEK                    Stran 55
napolnjen z rdcčo barvo, in je izvlekel iz njega v klobčič zvito vrvico. To vrvico, mokro od barve, ie pritrdil h koncu hloda in jo razvijal počasi do dru-gega konca; tam jo je napeto prijel Maks, Pa je stopU Setejšek na sredo in je napeto, z barvo nama-zano vrvico siloma privzdignil pa jo zopet izpustil, da je udarila na hlod. To je parkrat ponovil, končno pa spravil vrvico v kraj in se vrnil s tesačem k hlodu, kjer so ostali sledovi vrvice v obliki dolge, ravne, rdeče črte. Vsak od ene strani sta pričela zdaj tesati, Sete)šek na levi, Maks na desni. Setejšek je imel trikrat večji tesač kakor Maks; zamahoval je ž njim neusmiljeno po rdeče-zaznamovani črti, obraz raz-paljen in ožgan od solnca.
.Tok! Tok! Tok!...«
Trdo tn zamolklo so odmevali tisti udarci izpod Setejškovih rok. Maksov tesač je bil pa bolj nagel in je skakljal kakor piščancc ob strani hloda:
»Tek! Tek! Tek!«
Solnce je pripekalo žarko, in Setejškov obraz jc bil ves zalit z znoiem. Pa tudi Maks se je potil. V topli solnčni kopeli so se bliskale nabrušene ostrine tesačev. Zabelele so otesane strani hlodov. Setej-škova pisana strajca se je lepo svetila nad modrim preidpasnikom; razgaljeni vrall je poljubljalo vtx>ce solnce.                              ,
Prišel je še oče in tudi on je pričel tesati. Tla so bila kmalu nastlana s trskami. Otroci smo jih spravljali v kuhinjo. SkcHzi do poldneva so peli in iečali tesačd.
»Tok! Tok! Tok! — Tek! Tek! Tekl«
Zazvonilo je poldan. Tesači so utihnili. Setej-šek si je obrisal potni obraz, Maks je pa vzdihniH
»Ž-ž-žej-j-j-n sem!«
Stran 56                    ANGELČEK                     Leto 28
Tesarja sta posedla na trato, Oče je stopil v
klet,  mati je  pa  prinesla  južino,  —
Teden dni je še donel tako na na5em holmu Settejškov tesač, dakler ni bilo naposled vse pri-pravljeno za brajdo.