11 430306 KNJIZNICARSKE NOVICE 3(1993), st. 3 16. rnarec 1993 *************************************** VISOKOSOLSKE KNJIZNICE *************************************** VKLJUCEVANJE VISOKOSOLSKIH KNJIZNIC LJUBLJANSKE UNIVERZE V SISTEM COBISS Glede vkljucevanja omenjenih knjiznic v sis­tern CO BISS je bilo v minulem letu kar precej nejasnosti in nesporazumov, ki so povzrocili med visokosolskimi knjiznicarji tako nejevoljo kot tudi obcutek nemoci. Mnoge knjiznice so v zadnjih desetih letih namrec na svoji kozi obcutile, kaj pomeni stalno menjavanje pro­gramske opreme -tako za njihovo delo kot za uporabnike (knjiznice, ki so zacele z avtomati­zacijo svoje dejavnosti v sredini sedemdesetih let, so npr. uporabljale naslednje sisteme: SA­IDC/DORS, IBIS, Eve, STEVE, CDS/ISIS, TRIP in verjetno se katerega!). Ves cas so obcutile pomanjkanje racunalniske opreme in ustreznih komunikacij, njihovi delavci pa so se nemalokrat sprasevali, ce studijski in razisko­valni proces na univerzi res ne potrebuje ure­jenega dostopa do gradiva in informacij. Program vkljucevanja visokosolskih knjiznic v enoten, racunalnisko podprt KIS, je bil iz­delan v zacetku !eta 1992. Predlagana je bila vkljucitev v sistem COBISS, opremljanje knjiznic po enotnih kriterijih ter organizacijska shema povezovanja v sistem (povezovanje po strokovnih oz. znanstvenih podrocjih). Takoi­menovana krovna pogodba o sodelovanju Uni­verze v Ljubljani in njenih clanic v sistemu COBISS pa je bila med univerzo in IZUM­om podpisana 15. 12. 1992. Glede na to, da 2. clen zavezuje IZUM, da bo "pri vkljucevanju clanic Univerze v Ljubljani v sistem COBISS -polnopravno clanstvo -zahteval predhodno soglasje Univerze v Ljubljani", so visokosolske knjiznice za soglasje zaprosile ustrezen organ univerze -Komisijo za knjiznicarstvo in infor­matiko. 8. marca je bilo zato na univerzi v Ljubljani organizirano srecanje predstavnikov komisije, NUK, IZUM-a in visokosolskih knjiz­nic, ki so zaprosile za soglasje. Razprava je bi la sicer na trenutke ostra, a rekli bi lahko -kori­stna. Zakljucila se je s sklepom, da knjiznice v kratkem prejmejo zaprosena soglasja. Seveda pa s tern razna vprasanja, ki se ne nanasajo le na knjiznicarsko stroko, se zdalec niso resena. Knjiznicarjem je na primer pred­stavnica MZT povedala, da naj bodo p~iprav­ljeni na realni padec sofinanciranja njihove de­javnosti, saj se bo obseg sredstev za to de­javnost v tern letu predvidoma zmanjsal za 20-30% (financna rezina Ministrstva za kul­turo naj bi bila prav tako tanka). Vprasamo se lahko, do kdaj bo knjiznicna informacij­ska dejavnost sodila v sfero druzbene po­rabe, ko pa v razvitem svetu ze dolgo znajo izracunavati njen prispevek k ustvarjanju nove vrednosti. Podatki o sredstvih za nakup 1 .;s ;~,7;,->·:J -~--~­ %.. '"' ,, · ...... . knjiznicnega gradiva kazejo, da se ta realno tajnistva in drugi." Predlog za izdajo Zakona zmanjsujejo; zmanjsalo se je tudi stevilo za­o visokem solstvu s tezami (november 1992) poslenih v visokosolskih knjiinicah; prostor­niti tega besedila vec ne omenja. sko so te knjiznice v nezavidljivem poloiaju; Enota za razvoj knjiznicarstva in Repu­financiranje ne poteka iz enega vira; neka­bliska maticna sluzba pri Narodni in univer­teri visokosolski zavodi skoraj ne vedo, kaj zitetni knjiznici sta vseskozi opozarjali, da delajo ali naj bi delale njihove knjiznice itd. mora biti v zakonu o univerzi omenjena tudi Vprasanje vkljucevanja visokosolskih knjiznic knjiznicarska dejavnost. Svojo zahtevo smo v sistem COBISS je zato vzelo prevec casa utemeljevali z argumentom, da je knjiznicar­in prevec energije, seveda glede na to, da ska dejavnost osnovna podpora pedagoskemu drugih problemov visokosolskih knjiznic lju­in raziskovalnemu delu na univerzi. bljanske univerze nismo dovolj izpostavljali, Tudi status visokosolskih knjiznic je na kaj sele uspesno resevali. Zadnji cas je to­vecini fakultet neustrezen, zato se nam zdi rej, da se skupaj in celovito lotimo proble­potrebno, da so v novem osnutku Zakona o matike visokosolskih knjiznic ljubljanske uni­visokem solstvu ustrezno omenjene tudi vi­verze (knjiznice, univerza oz. Komisija za sokosolske knjiznice. knjiznicarstvo in informatiko, NUK, financerji, Predlagamo, da se v novem Zakonu opre­pa se kdo -mogoce nekoc celo nasi poslanci?). deli kot bistvena dejavnost tudi knjiinicarska dejavnost. Melita Ambrozic Predlog clena za Zakon o visokem solstvu: Visokosolska knjiznicaje vkljucena v izobra­ ZAKON O VISOKEM zevalni in raziskovalni proces na visokosolskih SOLSTVU IN KNJIZNICE zavodih. Knjiznica na visokosolskem zavodu je sa­ Objavljamo dopis, ki ga je Enota za ra­mostojna enota, ki se vkljucuje v knjiinicni zvoj knjiznicarstva pri Narodni in univerzite­informacijski sistem Slovenije in mora delo­tni knjiinici poslala Ministrstvu za solstvo in vati in se organizirati v skladu z Zakonom o sport kot pripombo na predlog Zakona o viso­knjiznicarski dejavnosti. kem solstvu: U temeljitev: Zadpja !eta je bilo napisanih vec osnutkov Visokosolska knjiznicaje organsko vkljucena Zakona o visokem solstvu oz. zakona o usmer­v izobrazevalni in raziskovalni proces na vi­jenem izobraievanju. sokosolskih zavodih. Kolicina in kvaliteta gra­ V vseh teh osnutkih knjiznicna dejavnost div in informacij, ki jih visokosolske knjiznice na univerzi oziroma na posameznih fakulte­hranijo in posredujejo, je velik informacij­tah ni bila omenjena, razen implicitno, kot ski potencial, zato njihovega delovanja in ra­npr. clen: "Univerza in fakultete organizirajo zvoja ne moremo prepustiti nakljucju. Vse strokovne, tehnicne, administrativne in druge visokosolske knjiinice so de! kompleksno za­sluzbe, ki zagotavljajo pogoje za znanstveno snovanega, strukturiranega in ze delujocega in izobrazevalno delo. Sluzbe iz prejsnjega knjiznicnega informacijskega sistema Slovenije odstavka so zlasti knjiznice, racunalniski cen­in delujejo zato tudi v skladu z Zakonom o tri, dokumentacijski centri, studentski domovi, knjiznicarski dejavnosti. Posredujemo vam tudi stalisce Strokovnega strokovnega sveta dne 8. 7. 1992 je bilo po­sveta za knjiznicarstvo Republike Slovenije, ki novno poudarjeno, da postopek za imenovanje je na seji dne 8. 7. 1992 obravnaval teze Za­osrednjih knjiznic se vedno stoji in da stro­kona o visokem solstvu. Ugotovil je, da v kovni svet prosi ministrstvo za mnenje, sicer zakonu Knjiznicni informacijski sistem in Sis­postopka imenovanja ne more izvesti. tern znanstvenih in tehnicnih informacij nista S problematiko imenovanja osrednjih knjiz­omenjena. Zato predlaga obema Univerzama nic smo seznanili mag. Ceneta Bavca, sveto­(oz. ministrstvu), da v besedilo novega Zakona valca na Ministrstvu za znanost in tehnologijo. o visokem solstvu vnesejo tudi dolocilo o knjiz­Upamo, da bo postopek cimprej stekel dalje, nicarski dejavnosti. saj je treba sistem osrednjih knjiznic nujno for­malizirati. Ana Martelanc Ana Martelanc *************************************** IMENOVANJE OSREDNJIH KNJIZNIC ZA DOLOCENA SPLOSNOIZOBRAZEVALNE STROKOVNA PODROCJA KNJIZNICE (TRENUTNO STANJE) *************************************** Konec januarja 1992 je Enota za razvoj knjiznicarstva pri N arodni in univerzitetni knjiznici oddala Ministrstvu za znanost in teh­ SRECANJI KNJIZNICARJEV nologijo gradivo, ki vsebuje predlog funkcio­ V PIONIRSKI KNJIZNICI nalnega povezovanja visokosolskih knjiznic ter predlog za imenovanje osrednjih knjiznic za dolocena strokovna oziroma znanstvena po­10. marec: Trivialna literatura drocja. Ministrstvo smo prosili, naj opravi vse potrebne koordinacije v pristojnih komisijah, Srecanje knjiznicarjev v Pionirski knjiznici, da bi nato lahko stekel postopek za imenova­enoti Knjiznice Otona Zupancica v Ljubljani, nje osrednjih knjiznic. Imenovanje naj bi izve­bo v sredo, 10. marca, namenjeno razgovoru del Strokovni svet za knjiznicarstvo Republike o trivialni literaturi in branju le-te med mla­Slovenije. dimi bralci. Srecanje bo vodila nasa sodelavka Od predaje gradiva je poteklo vec kot eno Darja Lavrencic, ki je na seminarju "Knjizna leto. Gradivo je na ministrstvu obravnavala vzgoja in trivialna mladinska knjizevnost" takratna Komisija za znanstveno informiranje, (12. februarja 1993) v Poljcah nastopila z refe­ki pa z vsebino ni soglasala. Zal nas komisija ratom: Knjiznicarjev pogled na trivialno mla­ o svojih strokovnih argumentih zoper predla­dinsko knjizevnost. Nas razgovor bo skusala gano povezovanje visokosolskih knjiznic ni se­voditi predvsem tako, da si homo lahko po­znanila. sredovali nase knjiznicarske izkusnje o tej pro­ Strokovni svet za knjiznicarstvo je na vec se­blematiki in naj bi torej bil zanimiv tudi za jah (22. 4. 1992 in 3. 6. 1992) opozoril Ministr­tiste knjiznicarje, ki so se udelezili seminarja v stvo za znanost in tehnologijo na neresen pro­Poljcah. Da bi bil nas razgovor tehtnejsi, smo blem imenovanja osrednjih knjiznic. Na seji povabili nekaj gostov (Igor Saksida, Barbara 14. april Mladinski knjiznicarji si prav gotovo priza.­devamo, da. bi mladi brali kva.litetnejso lite­raturo, ki pa. pogosto zahteva od bralcev vec napora in zato ni tako priljubljena; k zahtev­nejsi kvalitetni literaturi je mlade cesto tezko pritegniti -kako pomembno je taksno branje za odrascajocega cloveka, se homo pogovar­jali in si izmenjali izkusnje ob nekaterih de­lih, ki so vkljucena v letosnji evropski knjizni kviz iz nemske ustanove za pospesevanje bra­nja Stiftung Lesen iz Mainza. Do tedaj ho najbrz znan, vsaj upamo, tudi potek in datum letosnje akcije. (Najbrz se spomnite, da so lani slovenski bralci prvic sodelova.li v evropskem knjiznem kvizu, nemenjen je bil Kolumbu in dobi odkritij.) Srecanji bosta obakrat na Komenskega 7 s pricetkom ob 9. uri. V marcu bo na hodniku Pionirske knjiznice razstava trivialne literature, 2. aprila pa bo otvoritev razstave strokovno in studijsko pri­pravljenega gradiva, ki ga vkljucuje evropski knjizni kviz. Tilka J amnik *************************************** STANDARD! *************************************** MEDNARODNISTANDARDI IN ISO Ce je bilo v 19. stoletju z razcvetom in­dustrijske revolucije nujno standardizirati po­stopke v mnozicni produkciji, je danes, v razmahu informacijske revolucije, potreba po standardizaciji in standardih se bolj izrazita. Tudi na podrocju knjiznicarstva. Organiza­cija, ki skrbi za razvoj in koordinacijo na. po­drocju mednarodnih tehnicnih standardov, se imenuje ISO (International Organization for Standardization). Ustanovljena je bila leta 1946 in je nevladna organizacija, ceprav je vec kot 70% njenih clanic (t.i. nacionalna standar­dizacijska telesa) iz 89 drzav vladnega znacaja. Delovanje ISO poteka prek 172 tehnicnih odborov, ki so v letih obstoja ISO oblikovali ze preko 8.000 mednarodnih standardov z vseh podrocij dejavnosti ( od igrac do bancnistva). V obdobju 1980-1990 se je stevilo sprejetih standardov skoraj podvojilo in podoben trend naj bi se nadaljeval tudi v prihodnje -do leta 1995 naj bi bilo pripravljenih 4.500 novih med­narodnih standardov. Za podrocje knjiznicarstva je se posebej za­nimiva dejavnost tehnicnega odbora z oznako TC 46 (Information and Documentation), ki ima 25 t. i. P clanov (clani s pravico glasova­nja) in 33 t. i. 0 clanov (opazovalci), v njegovo delo pa se aktivno vkljucuje se nadaljnjih 43 organizacij, med katerimi je IFLA (Internati­onal Federation of Library Associations) med najbolj dejavnimi. V delo se na primer aktivno vkljucuje tudi UNESCO. Omenjeni tehnicni odbor se ukvarja s stan­dardizacijo na podrocju knjiznicne, dokumen­tacijske in informacijske dejavnosti, arhivov, indeksiranja in izdelave abstraktov, informa-­cijske znanosti in publiciranja. Odbor vodi sekretariat, ki deluje v Deutsches Institut fiir Normung (DIN) v Berlinu, ima pa tudi sest po­dodborov in eno delovno sktipino (pododbor stevilka 8 se npr. ukvarja s podrocjem knjiz­nicne statistike). Tehnicni odbor TC 46 je iz­dal preko 30 mednarodnih standardov, preko 40 pa jib je v razvoju. Ra.zvoj ISO standardov temelji na konsenzu, kije temeljni cilj pri pripravi nekega standarda. 4 -za predlog standarda mora glasovati naj­manj dvotretinjska vecina clanov tehnicnega odbora, ..iov knjigo, t?~,cT/ pa prostor, kamor nekja postavljamo -bibliotekar je torej tisti, ki razpostavlja knjige) mora biti hkrati tudi biblio-fil ( r.pi>.. 0\ pomeni prijatelja -torej je bi­bliofil prijatelj, ljubitelj knjige) in antropo-fil (o:vt?pw1ro\ je clovek, antropofil pa tisti, ki ima rad ljudi). Dejalje tudi, da se etike ne moremo nauciti (kaj sele da bi jo predpisovali -ceprav etika govori o tern, kaksni naj bi bili) ali se vanjo prisiliti -gre za stil zivljenja. Marija Godnic, vodja pionirskega oddelka sezanske knjiznice, je govorila o tern, da je potrebno uporabnikom zaupati. Strog, nefleksibilen knjiznicni rezim brake odbija, zato ne smemo gledati na. vsakega, ki vstopi v knjiznico, kot na potencialnega tatu in unicevalca knjig, ki mu homo lahko stopili na prste samo, ce mu homo najprej pobrali vse osebne podatke od EMSO naprej. Praksa je pokazala, da v okoljih, kjer vlada zaupanje, ni nic vec krsiteljev knjiznicnega reda -pa tudi slednjim lahko pristopamo na bolj ali manj pri­ meren (ali pa policijski) nacin. Ravnateljica idrijske knjiznice Anica Bozic je povedala, da vse to velja predvsem za splosnoizobrazevalne knjiznice, ki so najbolj vkljucene v svoje okolje, poleg tega pa tudi razmeroma samostojno dolocajo svoj nacin de­lovanja in obnasanja. Tezje je v solskih in specialnih knjiznicah, ki so predvsem zavezane svoji soli oziroma podjetju. Tu knjiznicar ve­likokrat mora igrati vlogo "sam proti vsem". Poudarila je, da mora eticni kodeks govoriti o odnosu do bralca, ce pa se ta ne obnasa tako, kot bi si mi zeleli, je krivda velikokrat tudi na nasi strani -tako imajo najvec kraj v neureje­nih knjiznicah. Odnos do bralca je bi! tudi leitmotiv pogo­vora, ki je sledil. U gotovljeno je bilo, da se polozaj solskega knjiznicarja kljub vsemu iz­boljsuje, ceprav zelo pocasi. Najslabse pa se knjiznicarju godi v specialnih in visokosolskih knjiznicah. Kljub temu pa sliko o sebi ustvar­jamo predvsem sami -tako kot tudi svoj eticni kodeks ze imamo v sebi ali pa ga nimamo. To pa seveda ne izkljucuje potrebe, da ga spra­vimo tudi na papir. Izoblikovana je bila po­buda o vkljucitvi te teme v studijski program bibliotekarstva na Filozofski fakulteti. Na koncu se opravicujem, ce misli sode­lujocih nisem povzel vedno ravno dobesedno -navsezadnje naj bi to ne bil zapisnik seje -, upam pa, da mi je uspelo prenesti vsaj delcek razpolozenja, ki je vladalo v Postojni in ki ocitno vlada med primorskimi knjiznicarkami (in verjetno tudi knjiznicarji). Narodu, ki ima taksne knjiznicarke, se ni treba bati za priho­dnost! Franci Zore *************************************** . OBVESTILA ***********************~***~*********** Popusti v knjigarnah za clane DBL. Clane Drustva bibliotekarjev Ljubljana obves­camo, da bodo imeli v letu 1993 popust pri nakupu knjig pri naslednjih zalozbah: • MLADINSKA KNJIGA -enoti: Slovenska 29, Kongresni trg 1 -10 % popusta za vse vrste knjig • DRZAVNA ZALOZBA SLOVENIJE -enota Mestni trg 26 1. Dejavnost solskega programa (priroc­niki, slovarji, leksikoni) -10 % popusta za novejsi program {1993, 1992) -20 % popusta za program iz leta 1991 -30 % popusta za starejsi program { 1990 . in nazaj) 2. Dejavnost knjiznega programa -10 % popusta za romane in poljudno pisane knjige • MOHORJEVA DRUZBA -enoti: Poljanska 4, Mackova 6 -10 %popusta pri nakupu vseh knjig -enota: Cuprijska 10, Celje -10 % popusta pri nakupu vseh knjig OPOZORILO: Popusti ne veljajo za solske ucbenike. Pri DZS velja popust samo pri na­kupu po posti, kjer dodate kopijo clanske iz­kaznice, iz katere je razvidno, da ste placali clanarino za leto 1993. Lasers~e plosce v knjiznici. Knjiznica Otona Zupancica, enota Mestna knjiznica, je ob svoji osemdesetletnici spomladi 1991 pricela izposojati laserske plosce. Zaceli smo z zbirko jazza, ki obsega vec kot 500 plosc, ter z nekaj desetimi CD-ji s slovensko klasiko. Ponudbo smo pred kratkim razsirili se z iz­ posojo laserskih plosc z izvirno filmsko glasbo. Stevila plosc, ki si jih lahko izposodite, ne omejujemo. Rok za izposojo je en teden, cene so razumne in usklajene s knjiznimi, zato je povprasevanje po vseh treh zvrsteh glasbe ve­liko. Zavedamo pa se, da je med izposojevalci laserskih plosc vecina tudi kupcev, ki imajo doma vecje ali manjse zbirke. Ker je medij CD ob skrbnem ravnanju takorekoc vecen, smo na pobudo g. Darka Simerska sklenili poskusiti z menjalnico za laserske plosce. Ste se navelicali svojih laserskih plosc, ker jih ie predolgo poslusate? Si ielite drugih, vendar so postale predrage? Bi jih ieleli zamenjati? V citalnici M estne knjiinice v Zidovski ulici bo de/ova/a vsak tretji cetrtek v mesecu menjalnica laserskih plosc. Priceli smo 18. februarja 1999 ob 19.90 uri. Prinesite s seboj laserske plosce, ki jih zelite zamenjati, pretehtajte svoje zelje o zamenja­vah in se oglasite. Za simbolicen znesek baste prejeli dva pri­merka ostevilcene predloge, v katero boste vpisali svojo ponudbo laserskih plosc in/ali svoje povprasevanje po njih. En izvod boste obdrzali pri sebi za mizo, drugega pa boste pritrdili na oglasno plosco menjalnice, da ho vsem na oceh. Zaporedni stevilki na vasih dveh seznamih bosta enaki, tako da vas ho cim lazje najti in skleniti z vami menjavo. Zelimo vam uspesno zamenjavo tako plosc kot tudi glasbenih vtisov in izkusenj v soro­dno rnisleci druzbi. -Brane Cop, vodja enote Mestna knjiznica Nova knjiga s podrocja bibliotekarstva na Hrvaskt,m. V novembru 1992 je v Za­grebu izsla knjiga z naslovom "Struktura i or­ganizacija knjiznicnih sustava", ki jo je na­pisal mag. Srecko Jelusic. V prvem delu je govor o teoriji in planiranju knjiznicnih siste­mov, v drugem pa o knjiznicnem sistemu na Hrvaskerri. Knjigo je izdal Zavod za informa­cijske studije Oddelka za informacijske znano­sti pri Filozofski fakulteti v Zagrebu, imamo pa jo tudi v INDOK-u/knjiznici za bibliote­karstvo v NUK-u. Mag. Srecko Jelusic je pre­davatelj bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Zagrebu, poznamo pa ga tudi pri nas, saj z njim redno sodelujemo. -Ana Martelanc "Vodenje in organizacija visokosol­skih knjiznic". Na.rodna in univerzitetna knjiznica. ter Center strokovnega izpopolnje­vanja in svetovalne dejavnosti Ekonomske fa­kultete bosta organizirala dne 4. in 5. maja 1993 seminar na temo "Vodenje in organi­zacija visokosolskih knjiznic". Na seminarju bodo predavali profesorji iz Ekonomske fakul­tete ter strokovni sodelavci iz Centralne me­dicinske knjiznice in N arodne in univerzite­tne knjiznice. Teme predavanj bodo nasle­dnje: vodenje knjiznic, motiviranje sodelav­cev, izdelava nacrta dela knjiznic, financna problematika ter specificnosti in novosti dela visokosolskih knjiznic. Vse informacije o poteku seminarja dobite v Enoti za razvoj knjiznicarstva (Ana Marte­lanc, NUK, int. 39). -Ana Martelanc · Osma evropska konferenca o branju. Prejeli smo obvestilo, da 8th European Con­ference on Reading (1. -4. 8. 1993) ne bo na Danskem, kot je bilo prvotno najavljeno, am­pak na Svedskem (Malmo). Natancnejse infor­macije si lahko preberete v naslednji stevilki Signalnih informacij, lahko pa jih dobite tudi v Enoti za razvoJ knjiznifarstva. -Franci Zore Tecaj za pripravo na strokovne izpite bi­bliotekarske stroke. Knjiznice obvescamo, da prijav za udclezbo na pomladanskem tecaju zal ne sprejemamo vec, saj so vsa razpi­sana mesta ze zasedena. Jesenski tefaj za pripravo na strokovne izpite ho predvi­doma od 27. septembra do 8. oktobra 1993 v NUK. 0 tocnem datumu in ceni tecaja homo pravocasno (meseca junija) obvestili vse obcinske maticne knjiznice. Tudi za ta tecaj ho stevilo udelezencev omejeno (najvec 45). ­Melita Ambrozic PRIZNANJA KVALIFIKACIJ BIBLIOTEKARSKE STROKE Komisija za prizilavanje kvalifikacij biblio­tekarske stroke je na svoji seji z dne 24. febru­arja 1993 v skladu z 9. in 89. clenom Samo­upravnega sporazuma o pridobivanju strokov­nih kvalifikacij bibliotekarske stroke podelila ustrezne nazive naslednjim knjiznicnim delav­cem: 1. Jadranki ZUPANCIC, delavki Studijske knjiznice Mirana Jarca, Novo mesto, na­ziv visji bibliotekar; 2. Antonu PRAZNIKU, delavcu knjiznice Oton Zupancic, Ljubljana, naziv visji bi­bliotekar; 3. Nevenki ZITKO, delavki knjiznice Oton Zupancic, Ljubljana, naziv visji krijiini­carski referent; 4. Ljubi VRABEC, delavki Osrednje knjiz­nice S. Vilharja, Koper, naziv visji biblio­tekar; · · 8 5. Nives ANDRIC, delavki Osrednje knjizni~ ce S. Vilharja, Koper, naziv visji knjizni­carski referent; 6. Vilmi KOVACIC, delavki Osrednje knjiz­nice S. Vilharja, Koper, naziv knjiznicar­ski referent; 7. Nevenki LAVRIC, delavki Osrednje knjiz­nice S. Vilharja, Koper, naziv knjiznicar­ski referent; 8. Manilu SORTA, delavcu Osrednje knjiz­nice S. Vilharja, Koper, naziv knjiznicar­ski referent; 9. Branki GOJAK-VILHAR, delavki Osred­nje knjiznice S. Vilharja, Koper, naziv knjiinicarski referent; 10. Gabrijeli BOZIC, delavki Osrednje knjiz­nice S. Vilharja, Koper, naziv knjiznicar­ski referent; 11. Alji SMOLE-GASPAROVIC, delavki knjiznice Pedagoske fakultete, Ljubljana, naziv visji bibliotekar; 12. Ireni BRISNIK, delavki knjiznice Pe­dagoske fakultete, Ljubljana, naziv visji knjiinicarski referent Cestitamo! Nadja Vozel NOV MAGISTERIJ V BIBLIOTEKARSKIH VRSTAH Na zagrebski univerzi je 18. februarja 1993 Melita Ambrozic, svetovalka za izobrazevanje v Enoti za razvoj knjiznicarstva, uspesno za­govarjala magistrsko delo z naslovom "Model bibliotecno-informacijskog sustava Ljubljan­skog sveucilista" . Za ta dosezek ji iskreno cestitamo! ISO STANDARD! ZA PODROCJE BIBLIOTEKARSTVA, DOKUMENTALISTIKE IN INFORMATIKE 010 Documentation and information UDK 001/003+02 0010 Vocabulary ISO 5127 -1:1983 Documentation and information -Vocabulary ~ Part 1: Basic concepts Bilingual edition Ed. 1 18p. Code J TC 46 HB 1 ISO 5127 -2:1983 Documentation and information -Vocabulary ­ Part 2:. Traditional documents Bilingual edition Ed. 1 18p. Code J TC 46 HB 1 ISO 5127 -3:1988 Documentation and information -Vocabulary - Part 3: Iconic documents Bilingual edition Ed. 1 17p. Code J TC 46 ISO 5127 -3A:1981 Information and documentation -Vocabulary ­ Section 3a): Acquisition, identification, and analysis of documents and data Bilingual edition Ed. 1. 23p. Code L TC 46 HB 1 ISO 5127 -6:1983 Documentation and information -Vocabulary - Part 6. Documentary languages Bilingual edition · Ed. 1 23p. Code L TC 46 HB 1 ISO 5127 ­11:1987 Documentation and information -Vocabulary ­ Part 11 : Audio -visual documents Bilingual edition Ed. 2 lOp. Code E TC 46 HB 1 0100 Character sets and transliteration ISO 9: 1986 Documentation -Transliteration of Slavic Cyrillic characters into Latin characters Ed.2 8p. Code D TC 46 HB 1 10 ISO 259:1984 ISO/R 843:1968 ISO 3602:1989 ISO 5426:1983 ISO 5427:1984 ISO 5428:1984 ISO 6438:1983 ISO 7098:1991 0110 ISO 4:1984 ISO 8:1977 ISO 18:1981 ISO/R 30:1956 Documentation -Transliteration of Arabic characters into Latin characters Ed.1 7p. Code D TC 46 HB 1 Documentation -Transliteration of Hebrew characters into Latin characters Ed.l 8p. Code D TC 46 HB 1 International system for the transliteration of Greek characters into Latin characters Ed.1 3p. Code B TC 46 HB 1 Documentation -Romanization of Japanese (kana script) Ed.l 6p. Code C TC 46 Extension of the Latin alphabet coded character set for bibliographic information interchange Ed.2 6p. Code C TC 46 HB 1 Extension of the Cyrillic alphabet coded charac ter set for bibliographic information interchange Ed.l 4p. Code B TC 46 HB 1 Greek alphabet coded character set for bibliographic information interchange Ed.2 5p. Code C TC 46 HB 1 Documentation -African coded character set for bibliographic information interchange Ed.l 6p. Code C TC 46 HB 1 Information and documentation -Romanization of Chinese Ed.2 5p. Code C TC 46 Library documentation Documentation -Rules for the abbreviation of title words and titles of publications Ed.2 5p. Code C TC 46 HB 1 Documentation -Presentation of periodicals Ed.l 4p. Code B TC 46 HB 1 Documentation -Contents list of periodicals Ed.l 2p. Code A TC 46 HB 1 Bibliographical strip Ed.l 2p. Code A TC 46 HB 1 11 ISO 215:1986 ISO 690:1987 ISO 832:1975 ISO 999:1975 * ISO 1086:1991 * ISO 2108:1978 ISO 2145:1978 ISO 2146:1988 ISO 2384:1977 ISO 2709:1981 * ISO 2788:1986 ISO 2789:1991 Documentation -Abstracts for publications and documentation Ed.1 6p. Code C TC 46 HB 1 Documentation -Presentation of contributions to periodicals and other serials Ed.l 5p. Code C TC 46 HB 1 Documentation -Bibliographic references -Content, form and structure Ed.2 llp. Code F TC 46 HB 1 Documentation -Bibliographical references ­Abbreviations of typical words Bilingual edition Ed.l 38p. Code R TC 46 HB 1 Documentation -Index of a publication Ed.1 2p. Code A TC 46 HB 1 Information and documentation -Title leaves of books Ed.2 5p. Code C TC 46 Documentation -International standard book numbering (ISBN) Ed.2 2p. Code A TC 46 HB 1 Documentation -Numbering of divisions and subdivisions in written documents Ed.2 2p. Code A TC 46 HB 1 Documentation -Directories of libraries, archives, information and documentation centres, and their data bases Ed.2 24p. Code M TC 46 HB 1 Documentation -Presentation of translations Ed.1 4p. Code B TC 46 HB 1 Documentation -Format for bibliographic information interchange on magnetic tape Ed.2 5p. Code C TC 46 HB 1 Documentation -Guidelines for the establishment and development of monolingual thesauri Ed.2 32p. Code P TC 46 HB 1 Information and documentation -International library statistics Ed.2 9p. Code E TC 46 12 ISO 3901:1986 ISO 4087:1991 ISO 5122:1979 ISO 5123:1984 ISO 5127 -1:1983 ISO 5127 -2:1983 ISO 5127 -3:1988 ISO 5127 -3A:1981 ISO 5127 -6:1983 ISO 5127 -11:1987 Documentation -International standard serial numbering (ISSN) Ed.2 4p. Code B TC 46 HB 1 Documentation -International Standard Recording Code (ISRC) Ed.l 4p. Code B TC 46 HB 1 Micrographics -Microfilming of newspapers for archival purposes on 35 mm microfilm Ed.2 8p. Code D TC 171 Documentation -Abstract sheets in serial publications Ed.1 5p. Code C TC 46 HB 1 Documentation -Headers for microfiche of monographs and serials Ed.1 6p. Code C TC 46 HB 1 Documentation and information -Vocabulary ­Part 1: Basic concepts Bilingual edition Ed.l 18 p. Code J TC 46 HB 1 Documentation and information -Vocabulary ­Part2: Traditional documents Bilingual edition Ed.1 18p. Code J TC 46 RB 1 Documentation and information -Vocabulary ­Part 3: Iconic documents Bilingual edition Ed.l 17p. Code J TC 46 Information and documentation -Vocabulary ­Section 3a): Acquisition, identification, and analysis of documents and data Bilingual edition Ed.1 23p. Code L TC 46 HB 1 Documentation and information -Vocabulary ­Part 6: Documentary languages Bilingual edition Ed.1 23 p. Code L TC 46 HB 1 Documentation and information -Vocabulary ­Part 11: Audio -visual documents Bilingual edition Ed.2 l0p. Code E TC 46 HB 1 13 ISO 5964:1985 ISO 5966:1982 ISO 6357:1985 ISO 6630:1986 ISO 6716:1983 ISO 7144:1986 ISO 7154:1983 ISO 7275:1985 ISO/TR 8393:1985 ISO 8459 -1:1988 ISO 9115:1987 Documentation -Methods for examining documents, determining their subjects, and selecting indexing terms Ed.l 5p. Code C TC HB 1 Documentation -Guidelines for the establishment and development of multilingual thesauri Ed.l 6lp. Code V TC 46 HB 1 Documentation -Presentation of scientific and technical reports Ed.1 22p. Code L TC 46 HB 1 Documentation -Spine titles on books and other publications Ed.1 3p. Code B TC 46 HB 1 Documentation -Bibliographic control characters Ed.l 6p. Code C TC 46 HB 1 Graphic technology -Text -books and periodicals ­Sizes of untrimmed sheets and trimmed pages Ed.1 2p. Code A TC 130 HB 1 Documentation -Presentation of theses and similar documents Ed.l lOp. Code ETC 46 HB 1 Documentation -Bibliographic filing principles Ed.l 8p. Code D TC 46 HB 1 Documentation -Presentation of title information of series Ed.l 2p. Code A TC 46 HB 1 Documentation -ISO bibliographic filing rules (International Standard Bibliographic Filing Rules) -Exemplification of Bibliographic filing principles in a model set of rules Ed.1 26p. Code M TC 46 HB 1 Documentation -Bibliographic data element directory ­Part 1: Inter loan applications Ed.l 22p. Code L TC 46 HB 1 Documentation -Bibliographic identification (biblid) of contributions in serials and books Ed.l 4p. Code B TC HB 1 * ISO 9230:1991 Information and documentation -Determination of price indexes for books and serial purchased by libraries Ed.l Sp. Code D TC 46 * ISO 9707:1991 Information and documentation -Statistics on the production and distribution of books, newspapers, periodicals and electronic publications Ed.l 13p. Code G TC 46 Standardov, ki so oznaceni z zvezdico, Standardoteka CTK nima. Vse informacije o standardih lahko dobite po telefonu 061 214 -080. Pripravila: Mirana Likar -Bajzelj V KROZENJE KNJIZNICARSKE NOVICE, 3(1993), st.3. YU ISSN 0353 -9237. lzdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Uredil: mag. Franci Zore. Naklada: 550 izvodov. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st.23/179 -92 z dne 16. 3. 1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvo­dov po stopnji 5 %.