Nagle? — Addrasa: nova doba *H7 St. Clair A-ra. Cleveland, Ohio. (Tel. Henderson 3889) —M 1!^ As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. JO!^ ŠTEV 9 i.k* (NEW ERA) n Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, (oda 25,000 bi se slišalo še lvpše! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, FEBRUARY 26TH, 1930 — SREDA, 26. FEBRUARJA, 1930 VOL. VI. LETNIK VI. m _ VESTI IZ CLEVELANDA $ “Svn tlJ *as)ni vrt” dobijo lah-!i° ^a i d s k i Slovenci v Parku med St. Clair 'e. H 11 Superior Ave., ‘Oteli ako se Vvcu Zavzeti in zbrati po-Za ureditev istega. Cmlje’ki je mestna ipr** 'ftrn ^'Pravljena dati Slo-■ Pol .i* mer*l približno dva $ 'i laat a' id'le že ima-i° i^|, io*.,111 vrt v javnem par-a^° Nemci. Mestna Je določila zdaj “vrtove’ V tfijjn °*iake, Ruse, Slovence, Je' Slovake, Cehe, Grke, - V.tvince itd- Vsaka bl si naredila “vrt” f])^ hodnem, okusu in ■;e stroške ureditve. >I"!a Vzt^evan ja prevzame ^Crtnih Parkov. Vjjo °venci glede tega po-' y Se^°J > J’e »klican ^ to je 27. februarja ^ 'fi)si!'luvni shod v avditorij # * ^ Narodnega Doma tVrtaair Ave. Ideja last-lini ,v največji slovenski til alti; * Am yf.tj "* na, tia ijj morala za-X L Syk ^ Pc4 clevelandskega Kj .^ičakovati je torej, IMC ' ‘Mnogoštevilno ude-*' it a \ četrtek 27. febru-uri zvečer. bL 23 razstavo slikarja ijjj ki se bo vršila od V ^arca v spodnji dvo-|;eilskega N a r o d n ega uf Aye., k u. Predsednikorft 'Vat1689, °dbora je bil iz- H Z0 J. Grili, podpred- , ' Mihaljevich, taj- ' L, ° N. Rogelj, blaga j- ^ v'k Medvešek, nad- jj*a Marn, Močnik in sVs. Publicijski odsek V p. Uredniki slovenskih teve'andu, vključivši ^ h^ >Urrial- Upravni od- j U(> _■« , 1 \ (| otJrnil za pomožne it . 1 amski društvi Ivan 1 "l TrigiaV) KRATEK TEDENSKI PREGLED MEDNARODNA premogar-ska konferenca, ki zboruje v Genevi, skuša reševati premo-garske probleme v širokem smislu za vse države. Prvi sporazum se je dosegel v tem smislu, da se šteje premogarjev delavni čas od trenotka ko stopi v rov ali vzpenjačo, do trenotka ko stopi na prosto. SILNA EKSPLOZIJA je dne 18. februarja razdejala poslopje Bayway Refining laboratorija v New Jersey, N. J., ki je last Standard Oil Co. Pri tem je bilo ubitih 10 delavcev, okoli GO pa ranjenih in opečenih. Za nekatere opečene delavce se bojijo, da bodo izgubili vid. NEMIRI SO NASTALI nedavno med štrajkarji in stavko-lomci pri Powhatan premogovniku nedaleč od St. Clairsville, Ohio. Za vzdrževanje reda je bilo poslanih na lice mesta 37 pomožnih šerifov. Stavka je bila proglašena pred dobrim mesecem. Oblasti trdijo, da so za nemire odgovorni komunistični agitatorji. ARETIRAN JE BIL v Wash-ingtonu “mož z zelenim klobukom,” katerega pravo ime je baje G. L. Cassidy in o katerem sodijo, da je bil uradni butleger za nekatere senatorje. Postavljen je pod $2,000 varščine. )P $ P K*1 J na ženski Club in na eznike. p*: VfŠi)0 0 Jugoslaviji, ki V ia, n.a Večer 18. febru-X j ^ knjižnici na E. i\,1 S*. Clair Ave., je \ .p°v.oljno obiskano. Je Miss Annie P. Dn>> u ^ e 1 n i c a “Adult s n«:t, pri cleve->o 1 knjižnici, ki ,se je I viji j°je nahajala v s' ogledala precej i t,j ln zanimivosti. O P.°Vedala dosti, več ^kf’ ^rni ^T°ri’ Bos' ^\as Dingman je • Ve^noma na utise % ^?otnika iz tujine. Sl0 °Vertce in Hrvate ■b,?4 j6 K-?Sti novega, za- V’ ^knA radi teg&’ ker % So dru kongresnim odsekom, ki se bavi s to zadevo, precej nelaskavo izrazile razne vplivne osebe. Tako je na primer milijonar Henry B. Joy iz Detroita javno obsodil republikansko stranko, ki se je vdinjala Antisaluiiski ligi; Grayson M. P. Murphy, new-yorški bankir in korporacijski direktor, je izjavil, da je prohibicija neekonomična. Pisatelj Owen Johnson je rekel, da je 80% pisateljev te dežele odločno nasprotnih prohibiciji. Dramatik C. Pollock je izjavil, da je vsa prohibicijslca postava ve-iika šala. \ y ^‘ugi vidijo Ju-je moral tudi POLARNI RAZISKOVALEC admiral Richard E. Byrd se s svojo ekspedicijo po več kot enoletnem bivanju v bližini južnega tečaja vrača domov. Pred tednom dni se je družba vkrcala na parnik City of New York, ki si zdaj dela pot med ledov-iem. POMEN KEMIJE KOLIZIJA med vlakom električne železnice in avtomobilom, ki se je pripetila blizu mesta Kenosha, Wis., je povzročila smrt 11 oseb; okoli 90 oseb pa je bilo več ali manj ranjenih, ko je vlak skočil s tira. jvig. 6 P°tovala po slo-!th- ^rez Predsodkov ,111 srcem za vse ’ ^imivo ali nena- Ž*4ntUdi’ ^ako dobro 'i ilHenQ1Z^0Varja težka V T kot Kranjska ^tHaJ^bljana’ SPHt’ \u ^cii, tinje itd- Vsi jn Predavanju s se ji ob za- '^Ploskanjem. 'iJSoii ese**c v tem ča-ii.%t)r.iV ameriško-slo-l W1' Zaključila jih ^radna veselica X I1S- N. Doma, ki Pustni večer, to V SAN FRANCISCU je zbolelo na zastrupljenju nad 125 oseb, ki so se bile vdeležile Salvation Army banketa. POMLADNA gorkota je vladala skoro ves pretečeni teden po srednjem zapadu in' vzhodu. V Clevelandu je toplomer dosegel 75 stopinj nad ničlo in v parku so se pokazali prvi cvetovi nunke. -------o------- Koliko stane dim V letu 1928 so kadilci cigaret v Zedinjenih državah plačali Stricu Samu 342 milijonov dolarjev v obliki davka na tobak. je 4. marca v obeh dvoranah Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. KAKO LOVIJO KALINE Better Business Bureau je ameriška organizacija, ki se brez odmora bori proti nečednim metodam v trgovskem življenju. Zlasti pazi na goljufive oglase in na nečedne trike prodajalcev in agentov. Organizacija ima 42 podružnic širom dežele. Lani je organizacija rešila nič manj kot pol milijona vprašanj za informacijo in pritožb s strani kon-sumentov in vlagateljev denarja v razna podjetja. Prišla je na sled raznim goljufijam, prisilila je odstranitev goljufivih oglasov in mnogo tvrdk je bilo pod pret-njo prisiljenih prenehati s svojimi dvomljivimi metodami prodajanja. Glavno orožje te organizacije je publiciteta, kajti vsako podjetje se boji, da bi časopisi pisali proti njemu. Uradniki organizacije izvršujejo natančne preiskave, kadar se gre za odkrivanje goljufij in dvomljivih trgovskih metod. Na primer. Better Business Bureau je nedavno objavil, kako je prišel na sled raznim goljufijam potom oglaševanja. Tipični so sledeči primeri: Nekdo je oglaševal v časopisih v koloni “Help Wanted” (Ponudbe za delo) sledeči oglas: “Iščejo se statisti, moški in ženske, za naš prihodnji talking p i c t u r e.” Agenti organizacije so se priglasili in navidezno zaprosili za oglašeno delo. V dotičnem uradu se jim je reklo, da ako hočejo dobiti delo v kinematografu, moraj q medmm pristopi takozvanega "cinema club.” Pristojbina znaša $25.00 na leto. članstvo je upravičeno do tečaja, ki ga d a j e j o za kinematografično igranje. Ko dovršijo ta tečaj, dobijo delo, ki jim bo prinašalo vsaj $50 na teden. Agenti so ugotovili, da ime tvrdke ni bilo registrirano, kakor zakon veleva, niti ni bilo na črni deski ob vhodu v poslopje. Bilo je jasno, da je bila svrha oglaševanja le ta, da se izvabi po $25 od vsakega lahkovernega' človeka, ki bi jim verjel. Neki slični oglas je pozival “Diletante za govoreči kinematograf in radio. Prijavite se takoj za brezplačen izpit svojega glasu.” Naslov, ki je bil naveden v oglasu, je bil oni neke tvrdke, ki je prodajala stroje za ‘peanuts.’ Ljudje, ki so se odzvali oglasu, so bili uvedeni v neko sobo, kjer se je nahajal mikrofon. Tu so govorili par besed v mikrofon. Kasneje se jim je reklo, da je njih glas sicer primeren za radio ali talkie, toda tvrdka da mora imeti fotograf ali rekord dotič-nika. V to svrho naj se ta obrne na gotovo tvrdko, kjer bodo izvršili fotograf in rekord. Poizvedba pri glavnih kinematograf ičnih podjetjih je dognala, da niso ti nikoli nič slišali o teh “brezplačnih” izpitih in da nimajo sploh nikakega namena poslužiti se istih. Drug tipičen oglas, ki so mu prišli na sled, se je nanašal na star trik. Neka newyorška prodajalka draguljev je tekom sedemnajstih let uvrščala mal oglas v časopisih, v katerem se je predstavljala kot “fina dama v trenotni zadregi, ki je prisiljena prodati svoje dragulje.” Njen zadnji oglas je ponujal di-jamant in zapestnico ob žrtvo-valni ceni proti gotovini. Kupcem je razlagala, da je špekulirala na borzi in da mora prodati svoje dragulje, da more pokriti primanjkljaj, kajti drugače bi izgubila vse. Dozdevni kupec pa je bil agent gori imenovane (Dalje na 2. strani). NEKAJ ZA LOVCE Na našem vzhodu in srednjem zapadu, k jej* pride navadno na vsakega zajca ali veverico vsaj deset sezonskih lovcev, je pač lov malokdaj posebno uspešen. Kdor prinese po celodnevnem lovu kaj kosmatega ali pernatega domov, se smatra že za posebnega ljubljenca svetega Egidija. Da bi se pa lov v materijalnem oziru izplačal, na to niti nihče ne misli. Za ceno mršavega z a j c a bi bilo včasi mogoče kujati par tolstih telet. Seveda j epi o v dober in zdrav šport, če .so lovci toliko diskretni, da ne obstrelijo sami sebe ali svoje tovariše. Boljši je navadno lov na našem severu ali zapadu, koder so še obširni gozdovi, toda z ozirom na materijalno stran se ne morejo primerjati z lovom v Afriki. Tam, če ima lovec srečo, obogati z enim strelom. Pa mu ni treba zalezovati levov in drugih nevarnih |verin, ampak plašne noje. Nojeva repna peresa imajo sicer dobro ceno, a to ne šteje. Glavna stvar pri tem lovu je nojev želodec, ki vsebuje dostikrat čudovito zbirko najrazličnejših predmetov. Res včasi ves m|izej nojevega želodca ni vredenfnič, včasi pa se izkaže kot prava zakladnica. V Kalahari pu*avi v Afriki je nedavno neki domačin s svojim primitivnim jjokom in puščico ustrelil velikega noja. On in njegovi lovski tovariši so bili lačni, torej ; so plen brzo razmesarili, da si' nekatere bolj-" še kose spečejo. Pri tem delu je gospodar odprl tudi nojev želodec, pričakujoč pač, da bo v istem našel, kakor po navadi, kamenčke različnih velikosti in barv. Pa kako je mož pogledal, ko je v tej želodčni nojevi zakladnici našel dvajset surovih demantov! Lovec je imel že nekoliko pojma-o vrednosti demantov, in dasi surovi demanti nimajo niti od daleč iste cene kot brušeni, pomenil je izkupiček zanj že lepo premoženje. Vest o nedavni sreči tega črnega lovca se je kmalu raznesla po vsej tisti sekciji Južne Afrike in tako je nastal nov način pridobivanja demantov. Domačini zasledujejo in streljajo noje s puščicami, beli lovci pa z modernimi puškami. Vsak ustreljeni noj sicer nima demantov v želodcu, toda posamezni jih imajo. V želodcu enega so našli 17, v drugem celo 53 surovih demantov. V južnem delu Kalahari puščave je raztresenih mnogo teh draguljev. Raztreseni pa so na take velikanske razdalje, da se jih človeku ne izplača iskati “Dobrosrčni” lovci prepuste to delo nojem, ki imajo dovolj časa, za plačilo jih pa postrelijo, To je naj novejše vrste lov \ Afriki—lov na demante! o-------------- Če bo le res . . . Znana angleška voditeljica teozofskega gibanja prorokuje prestoilonasledniku princu Wa-leškemu sledeče: Nikoli ne bo postal angleški kralj. Odpovedal se bo prestolu, ker postane delavski voditelj in kot poslanec bo proglasil Angleško za republiko. Britskega imperija ne bo več in sedanji domini ji postanejo neodvisne države. Označbe na denarju Kovan denar, ki je bil izdelan v kovalnici v San Francisco nosi označbo “S.” V Philadel-phiji kovan denar nima nikake označbe kraja. V Denverju kovan denar ima označbo “D.” Kernjija je tiste vrste veda, ki je povprečnemu človeku najmanj znana. Zavita mu je v nekak plašč skrivnosti, še bolj kot zvezdoznanstvo. Vendar spadati zvezdoznanstvo in kemija med najstarejše vede o naravi. Znanost je preobrazila svet in velik del zasluge gre pri tem baš razvoju kemije. Zgodovino človeštva je pisal več napredek znanosti kot pa politiki in mogočni vojskovodje. V izkopaninah starega Egipta se najdejo dokazi, da so se takratni duhovni že bavili z različnimi priprostimi kemičnimi poskusi in da so se tozadevne izkušnje prenašale od generacije na generacijo. Vse to pa je ostajalo privilegij svečeništva, ki je znalo delati gotove “čudeže,” katerih si ‘prosto ljudstvo ni znalo razlagati. Te čudeže so svečeniki pripisovali moči bogov, v resnici pa so jih izvrševali duhovni, ker so poznali nekatere moči narave in nekatere skrivnosti kemije. Tudi stari Grki, Rimljani, Arabci in Kitajci so že imeli nekaj znanja o % moderni kemiji. Raziskavanje v tej panogi se seveda ni vršilo po določeni metodi, ampak je bilo vse odvisno večinoma od slučaja. Vendar so že stari narodi bili zelo spretni v izdelavi različnih • predmetov, za kar je bilo potrebno precejšno poznanje kemije. Tako so znali izdelovati steklo in porce-lanjn fciidi y tppljenju in mešanju različnih kovin za orožje in drugo so bili spretni. Dvomljivo je, da bi znali današnji po-g r e b n i k i balzamirati trupla umrlih tako dobro, kot so znali to delo opravljati pogrebniki starega Egipta. To dokazujejo mumije, ki so se ohranile tisočletja. Pričetek moderne kemije pa spada nekako v leto 1770 in njen oče je francoski kemist Lavoisier. Potom njegove metoda je kemija v dvesto letih več napredovala kot v vsej prejšni zgodovini. Moderna kemija se je razvila na podlagi natančnega opazovanja, klasifikacije, raz lage naravnih moči in eksperimenti v laboratorijih, ki se vršijo v točno določenih razmerah. Znanost kemije je posebno v zadnjih 30 letih silno napredovala. Ta napredek je prišel po različnih potih in pripomočkih. Veliko vlogo sta pri tem igrala vročina in mraz. Potom zelo velike vročine ali silnega mraza se da izvršiti marsikaj, kar bi bilo brez tega nemogoče. Naravna razlika med mrazom in vročino na zemlji je primeroma mala. Po zimi pade zemeljska gorkota le malokdaj pod 40 pod ničlo in v poletju doseže malo kdaj več kot 115 nad ničlo. Po ameriškem toplomeru je pri stopinji 32 nad ničlo ledišče, gorkota navadnega odprtega ognja pa znaša okoli 1600 stopinj. Pesnik Dante je v svoji ne smrtni pesnitvi opisoval muke pogubljenih v peklu. Po njegovem opisu pogubi j ence mučijo izmenoma z ledom in z ognjem Veličastne Dantejeve pesnitve morda ne bo mogel nihče prekositi, toda moderni kemisti bi mogli umetnim potom napraviti neprimerno strašnejši “pekel’ kot si ga je zamislil pesnik. Kot je bilo že omenjeno, voda zmrzne pri stopinji 32, navaden ogenj pa nam da vročino 1600 stopinj. Tekoči zrak, ki ga znajo napraviti kemisti, je 310 stopinj mrzel, na podoben način prepariran helij pa doseže celo 458 stopinj mraza. Na (Dalje na 2. strani) GLASOVI Z RODNE GRUDE Nedavno je praznovala 60 letnico svoje starosti čila in zdrava gospa Jožefa Ludviger-Zega v Novem mestu, ki si je pridobila sloves prvakinje slovenskih kuharic. Rodom je iz ugledne narodne rodbine Zega-Potokarjeve kot hči po vsem novomeškem okraju znanega sodnega uradnika Mihaela Zega in Frančiške, roj. Zurc. Trije njeni bratje go župniki, njena sestra pa je bila pokojna učiteljica iti voditeljica Ciril-Metodove šole v št. Rupertu pri Velikovcu in St. Benediktu ter ena najboljših učiteljic zavoda De Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu s. Kornelija. V kuharski stroki se je jubi-lantka izkazala ne samo na ta način, da je pri raznih slavnostnih prilikah vodila kuhinjo tudi za sto in še več oseb, temveč tudi na ta način, da je obogatela naše slovstvo s priznanimi mnogimi prispevki iz te stroke. Sodelovala je pri raznih gospodinjskih listih in je bila pri njih najboljša urednica kuharskih receptov. VSAK PO SVOJE Moj prijatelj, ki*sovraži makarone in Mussolinija, mi je oni dan v restavraciji dokazoval, da je Musso v sorodstvu z makaroni. Razlaga je bila sledeča: makaron je luknja ali praznina, ovita s testom, brez tega ne bi bilo makarona; istotako ne bi bilo Mussolinija, če ne bi bilo nekaj sape ovite z diktaturo, * I Očak Noe je bil srečen, da je še o pravem času pristal s svojo barko, če bi hotel danes pristati bi ga prohibicijski stražniki sprejeli s strojnimi puškami. * V Angliji so sicer dali ženskam volilno pravico, • toda so si moški kljub temu znali ohraniti nadvlado, ženska more tam voliti šele, ko je stara 30 let. In koliko je žensk, ki hočejo priznati, da so 30 let stare! * Yale univerza je plačala pol milijona dolarjev za nakup in ureditev farme v Floridi, kjer gojijo opice. Ta denar je naravnost proč vržen. Saj vsi vemo iz lastnih izkušenj, da opice uspevajo povsod. * Neka politična stranka je skušala pridobiti generala Persh-inga, da bi prevzel kandidaturo za zvezni senat. General pa je imel dosti prilike se prepričati, da “war is hell,” zato je kandidaturo hvaležno odklonil. * Mlad zaljubljenec je pripovedoval svoji izvoljenki, da mu je ona zadnja misel zjutraj in prva misel zvečer. Ko ga j& ta čudno pogledala in pripomnila, da menda misli baš obratno, ji je pojasnil, da je nočni paznik. * Da se ne pozabi: prihodnji torek praznovali bomo god Pusta, mojega odličnega patrona. Seveda ima Pust še mnogo drugih varovancev, le da nečejo nekateri tega priznati. * Nekateri, ki nosijo dolge, resne in važne obraze, kot bi vsako popoldne za malico odrešili svet, v resnici le rešujejo čast svetega Pusta, in norčavi veseljak je ponosen na njih čine. * Prva Slovenija v zgodovini. Na beograjskem Narodnem univerzi tetu je predaval te dni ruski zgodovinar g. Kapčev o državnem edinstvu Južnih Slovanov v zgodovinski luči. Tu dokazuje, da se je v sedmem stoletju ustanovila na jugozahodu Balkanskega polotoka samostojna država, ki se je imenovala Slovenija. Ta Slovenija (Slavi-nja) je bila prva jugoslovenska država. Njene meje so tekle ta-ko-le: Na vzhodu jo je mejila reka Bregalnica tja do spodnjega :oka reke Aksinos (Vardar); na severu je segala do meja avarske države brez trdnjave Niš in Ra-ša. Južna meja je tekla po planini Gramos, na zapadu pa se je ta država razprostirala skoraj do sredine ozemlja, na katerem so bivali ostanki Ilirov, današnji Albanci. Slovenija je bila v 7. in 8. stoletju docela nezavisntv in vojaško močna država; v 10. stoletju je izginila v valovih zgodovinskih izprememb, ki so prinesli na površje nove slovanske državne tvorbe. Vsekakor pa se je po sodbi gosp. Kapčeva začela jugoslovenska državnost pod imenom Slovenije, ki je potemtakem zelo staro ime. “Vossische Zeitung” je priobčila navdušen članek Alfreda Kantorowicza o nemškem prevodu Cankarjevega “Hlapca Jerneja.” Tu pravi, da je po ^zboru, ki ga je izdalo založništvo Niethammer, treba priznati: Ivan Cankar spada v svetovno slovstvo! — Nato navaja pisec vsebino in značilnosti “Hlapca Jerneja” in pravi, da Cankarjev socializem-ne poteka od Marxa, marveč od Kristusa. “Nobena njegova figura ni lepa v posvetnem zmislu. Vse so nekako zmaličene od boli in odpovedi. Toda vse so lepe, kakor je lepo gotsko razpelo: vedno zmaguje duša nad telesom, ljubezen nad silo. Naj lepša pa je njegova mati. S par pripovedkami ji je postavil spomenik, da lepšega nima nobena mati na svetu.” Poročevalec sklepa svojo oceno s trditvijo, da je treba Cankarja prišteti k najpomembnejšim pesnikom svetovne literature. — Tako lahko trdimo, da je Ivan Cankar na svoji poti v nemški svet porušil gore predsodkov in zmagal takoj s prvo knjigo na vsej črti. So ljudje, katerim se ne zdi prav, da je Pust postavljen v pratiko, dasi je v življenju počenjal le norčije in budalostf. Pa je to v resnici čisto logično. Samo ozrimo se malo okoli, pa bomo videli, koliko je na svetu ljudi, ki Pusta vzorno posnemajo in celo prekašajo v njegovih norčijah, pa se štulijo na odlična .mesta ali pa jih hudomušna usoda v resnici posadi tja. * Vsekakor pa ima Pust eno dobro lastnost, namreč, da se ni še nikdar delal pametnejšega, kot je v resnici. V tem oziru ga mnogo njegovih učencev in varovancev ne bo nikčlar doseglo. Sicer bi pa na en način bilo škoda, če bi se to zgodilo, ker potem ne bi bili tako smešni kot so. * Ko sem pisal te vrstice, sedel sem na bukovem štoru Wade parka, okoli mene so pihljale mehke pomladne sapice, po grmovju so se preganjale šega ve senice, v gorkem solnčnem siju so brenčale zgodne čebele in v vrhovih golih dreves so veselo kavkale vrane, šetalci so lahkih korakov hiteli semtertja in oči deklet so govorile, da “pomlad je spet.” Pa je bilo vse skupaj le sijajna predpustna šala, Dalje na 2. strani “JVotJci Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. J IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 7tc letno; za nečlane $1.50, ta inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN ot the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. i Oivned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VI. NO, 9 MALO POPRAVKA Neprestano izboljševanje. Kamorkoli se ozremo, vidimo, da je pravi napredek le tam, kjer so ljudje dostopni, za neprestano izboljševanje. Kjer se danes popolnoma zadovoljujejo z vsem, kar je bilo dobro pred enim letom, pred desetimi ali petdesetimi leti, tam je mogoče pač životarenje, ne more pa biti napredka. Vedno so bili na svetu ljudje, ki so bili povsem zadovoljni z obstoječim redom, ki niso imeli smisla za izpremembe in izboljšave. K sreči pa je bilo v vsaki dobi tudi nekaj ljudi, ki so pač cenili udobnosti življenja, katere so jim bile na razpolago, toda se niso popolnoma zadovoljili z njimi, ampak so si želeli večjih in boljših. Te vtste ljudje so bili in so še danes zastavonoše napredka. Iz votlega debla izdelan čoln, smuči ali priprosta samokolnica je bila za primitivnega človeka velikanska iznajdba. To je bil dober začetek, toda po neprestanem izboljševanju hrepenečim posameznikom se imamo zahvaliti, da imamo danes ogromne oceanske parnike, avtomobile, brzovlake in aeroplane. Vsak ne'more biti ženij iri iznajditelj in to tudi ni po-- trebno. Nekaj jih je vedno med nami. Od nas, ki tvorimo takozvano maso, pa se pričakuje, da smo sprejemljivi za nove ideje in da smo pripravljeni se učiti. Kdor si/domišlja, da že zadosti ve in da se mu ni treba več učiti, ni živo bitje v pravem pomenu besede, ampak okamenina in coklja napredka. • ) Za nagli razvoj te dežele se imamo v veliki meri zahvaliti tistim* katerim stare.itiadicije niso bile nekaj nedotak-* Jjivega, ampak so jih smatrali samo za podlago stopnic, ki morajo voditi višje in višje. Vse, kar nima smisla in pogojev, za napredek, je zapisano mrtvilu in propadanju., Izboljšave so potrebne vedno in povsod. Industrija-. lec, ki se trdovratno drži starih metod, ne bo mogel dolgo tekmovati s svojimi naprednejšimi kolegi. Isto velja za far-merja, za trgovca, za zdravnika, arhitekta, umetnika, zvez-doznanca, naravoslovca, politika, profesorja itd. Življenje prinaša neprestano toliko izprememb,' da se moramo vedno učiti in se neprestano izboljševati, če nečemo, da obležimo pohojeni in pozabljeni ob poti- Najpotrebnejše je seveda, da začnemo z izboljšavanji pri sebi. Kdor misli, da pri njemu samemu izboljšav ni treba, je popolnoma nesposoben, da bi dosegel izboljšave drugod. Prva izboljšava je neprestano učenje in izobraževanje. Čim več kdo zna, tem bolje se zaveda, koliko se ima . še za učiti, in toliko bolj prizanesljiv je napram svojim manj srečnim tovarišem. Čim več je izobrazbe, tem manj je nadutosti, prezira in. domišljavosti. Precej vaje je tudi treba, da obvladamo našo sebičnost, kar nam šele omogoča, da moremo biti res dobri prijatelji tistim, ki to zaslužijo, da si znamo pridobivati in obdržati prijatelje in da se zavedamo naših dolžnosti za dobrobit splošnosti. Ko tako sami pri sebi dosežemo neko stopnjo izboljšanja — najvišje stopnje ne bo nihče dosegel, ker te stopnice peljejo v neskončnost — bomo postali res koristni člani človeške družbe v širokem smislu. V ožjem smislu pa bomo tudi koristni člani ožjih skupin, v .katerih se gibljemo, torej tudi društev J. S. K. Jednote, katerim pripadamo. V 'tč h društvih bomo zanetili boljše vpoštevanje obstoječih razmer, s tem pa tudi smisel za nove zdrave ideje, ki bodo pospešile napredek posameznih društev in skupne organizacije. 1 V uredniškem članku “Ameriške Domovine” z dne 18. februarja je bilo v razpravi o jugoslovanskih podpornih organizacijah med drugim omenjeno, da je Jugoslovanska Kat. Jednota v letu 1928 finančno napredovala za $22,339.68. Take številke je baje priobčil Jugoslovanski Informacijski Urad v New Yorku. Urednik Nove Dobe, uradnega glasila J. S. K. Jednote, smatra potrebnim gornje poročilo označiti kot NETOČNO. V našem uradnem glasilu priobčeni računi kažejo, da je skupno čisto premoženje J. S. K. Jednote konci leta 1927 znašalo $988,827.29, konci leta 1928 pa $1,098, 583.25. Čisti prirastek premoženja J.‘ Š‘. K. jednote je torej v letu 1928 znašal svoto $109,755.96. Ui%dnik. ZIMSKA IDILA Kot nevesto z girlandami belimi opletel je smreko srobot, glej, s svati priklanja veselimi okorni se bor ji nasprot. Na vrhu kaline pa kos sedi in poje tako, tako žvrgoli: Kdor devojko ima, naj se z njo zavozla, kdor je nima, naj žalosten kima. Trebeljak si mi, bor, neokreten ši štor, iz dalje le ljubiš in snubiš; skoči k nji pa privij jo na prsi široke, šumeče— ej, tepec, kdor more, pa neče,! A bor se priklanja, priklanja, iz daljave le k ljubici sanja. Gospod Petrin je šel mimo in je videl vse to in je slišal vse to in je rekel: Ta bor je pa pesnik! \ (Oton Zupančič.) VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s prve stranO kajti predno pojdejo te vrstice v tisk, bomo najbrže zopet gazili sneg ali se stiskali okoli gorkih radiatorjev. * Simboli Pusta v starem kraju so bili: špehovka, svinjska glava in krofi, špehovka v tej deželi ni dosti “gor vzeta,” krofi dozorijo v vsakem letnem času in marsikje se tudi rilec kuha v vsaki sezoni. Vpričo tega je moja sezonska želja, da če se že mora v kateri hiši za ta praznik rilec kuhati, naj bo svinjskega PUST IN PIJANE MUHE plemena. A. J. T. KAKO LOVIJO KALINE (Nadaljevanje s prve strani) organizacije. Agent jo je prisilil, da je prizhala, da je pod enako pretvezo prodajala dragulje 'že tekom zadnjih 17 let. Ker :je bild v nevarnosti obtožbe radi goljufije, je obljubila, da ne 'bo' hikdar 'Wc b}^aS^l3;'Vazeh ako 'jasno' pove. da je trgovka oglašanega blaga. Taki prevarni oglaisi niso nič rfeiivivadnega. Na primer, nekateri 'trgovci pohištva dostikrat Oglašajo, da “dama, ki mora oditi iz mesta, proda svoje pohištvo at a sacrifice.” Seveda, tak oglas privablja dosti ljudi, csš, to bi bila prilika kupiti nekaj dobrega skoro za nič. Dejansko se pohištvo proda ob rednih cenah in, ako so cene nižje, gre pač za staro pohištvo ali nižje kvalitete. — F. L. I. S. POMEN KEMIJE (Nadaljevanje iz 1. strani) drugi strani pa dosežejo z mešanjem plina in zraka v gotovi svetilki 2700 stopinj gorkote, v oxy-hidrogen baklji 3600 stopinj in z oxy-acetylene plamenom pa celo 6300 stopinj vročine. Proti mrazu 458 stopinj je kos ledu naravnost “vroč.” Acetilinski plamen reže skozi trdo kovinsko ploščo z lahkoto kot bi rezal gorak nož skozi kos masla. Umetni “pekel,” ki •bi ga zamogli napraviti kemi-sti, bi bil torej neprimerno hujši kot oni, ki si ga je zamislil pesnik Dante. Kemija je tudi mnogo pomagala poljedelstvu. S študira-njem zemlje in rastlinske rasti so kemisti marsikje podvojili in potrojili pridelek. Kemija je s pomočjo inženirjev izprfemeni-la puste, nerodovitne puščave v bogata polja in cvetoče vrtove. Če bi se zemlja obdelovala po strogo znanstveni metodi, bi majhen košček Zedinjenih držav mogel preživeti vse današnje prebivalstvo sveta. Mali avtomobili Na Francoskem so začeli izde lovati zelo male in lahke avto mobile, komaj dovolj velike za eno osebo. Motor ima dve in eno tretjino konjskih moči in avtomobil more prevoziti 20 milj na uro. Cena takega avtomobila je po naši veljavi okoli sto do larjev. (A. J. T.) Pust si v Ameriki ni mogel dobiti državljanskih papirjev, torej se ga oficijelno ne praznu-' je. Ameriškim Slovencem pa je ta razposajeni veseljak vendar toliko pri srcu, da mu za njegov god privoščijo nekoliko sopra-znika ali pa vsaj kak zabavni večer. Tako nas je na pustni večer sedela družba pustovih častilcev v prostrani in gorki prijateljevi kleti. Ko smo obdelali staro-krajske maškere in njih ameriške sorodnike, prostovoljne in neprostovoljne, lotili smo se pijancev. Pri drugi galonci smo se namreč že čutili kompetentne za take kočljive razprave. že prej smo si bili razdelili sarže Pustovega sorodstva po zmožnostih in podobnostih. Pravi Pust je bil seveda naš gostitelj, in ta je dobil prvi referat. Lotil se je vinskih muh ali vinskih pijancev, z ozirom na ohij-sko kapljico. Konštatiral je, da ohijska kapljica je O. K., ne prekisla in ne presladka, ne prelahka in nepremočna, torej za pravega človeka, ki pozna pravo mero, ravno prav. Seveda, kdor se je čez mero navleče, postane zgovoren, pevsko navdahnjen, včasi tudi učen, močan in bogat, v splošnem pa ni nevaren. Drugi dan dopoldne mu je še malo oblačno vreme, popoldne pa že sije solnce. Poročilo, oziroma razpravo smo vzeli na znanje s ploskanjem in s cingljanjem vinskih čaš. Pustov brat ali Mali Pust je referiral o californijski kapljici, ki je nevarnejša že vsled tega, ker je španskega pokolenja. ž njo se ni šaliti, ker je zmožna, da vrže človeka pod mizo, če postaja malo preveč vsiljiv, če pa to ne, mu zacopra, da se mu mešajo stopinje in da mu gre narobe pri slačeiijU. Drugi dan po ljubimkanju s Californijčanko grešnik obuja grevengo vse do večera. Z večernim mrakom pa že zopet lahko začne brenčati. Pustov stric je referiral o rozinovem vinu, ki je bilo produkt prve prohibicijske dobe. Rozinovec ni gentleman. S civilizacijo je prišel le toliko v do-tiko, da se je navzel nekaterih slabih lastnosti', kot žvepla, barvil, sladkorja, kvasa itd., v resnici pa je ostal stari zaroblje-nec. Sladek je na videz in za okus, toda, kdor se količkaj časa z njim brati, počuti se drugi dan kot invalid z nočnega fantovskega pretepa. V premogar-skih naselbinah naše lepe nove domovine so ga torej radi teh lastnosti titulirali z ime n o m “Pick handle,” kar bi se po naše reklo: krampovo toporišče. Pet čaš rozi novca ali pa pet udarcev s pickhandlom po glavi: efekt je približno isti! Srečen, kdor ga preboli drugo noč, predno petelin tretjič zapoje. Pustov bratranec je dobil referat o žganju. Dejal je,.da ta spak se je ugnezdil med našim milim narodom pravzaprav šele z nastopom prohibicije. (Naj jo koklja brcne!) Kdo se je menil zanj prej, ko je imel svoboden vstop v najboljšo družbo? Njegov brat munšajn je rojen iz koruznega zakona, zato ne pozna nikakih manir. Vlači se med trempi in barabami in vštu-li se tudi med najboljše družine, čisto po malem ti zleze pod kapo in v čevlje, pa je zgoraj prav taka nesigurnost kot spodaj. In potem je včasi P° dva dni sama megla. Kdor pa je kar po dva dni skupaj natrkan, že ne spada več niti med poštene pijance. Pustov nečak, zamišljen filozof, je sedel v kotu na poveznjenem škafu in vlekel cigaro. Pa ga pocuka eden izmed družbe: “Fant, zdaj si ti na vrsti! Smatraš se za najbolj učenega med nami, zato pričakuje nocoj-šna avdijenča od tebe, da ji napraviš referat o pijači, ki je še bolj vpijattljiva kot žganje.” “E, beži no,” »e oglasi Pust, DOPISI Chicago, 111. Na redni seji društva Zvon, št. 70 JSKJ je bilo sklenjeno, da se pri društvu ustanovi •‘Kegljaška liga.” Izvoljen je bil tozadevni odbor, katerega naloga je, da ta sklep izvede. Odbor šestih članov se je sestal 17. februarja in ukrepal o nameravani ligi. Po kratki debati smo sklenili, da povabimo bratski društvi 104 in 170 JSKJ za sodelovanje. Društvo Jugoslovan, št. 104 JSKJ se je že odzvalo z odgovorom, da z veseljem sprejemajo naš načrt. Drugo društvo ^žensko) do danes še ni odgovorilo, toda upam z gotovostjo, da se tudi sosestre pri društvu št. 170 zavedajo važnosti tega načrta in svojih dolžnosti napram svojemu društvu in Jednoti. Kakor hitro dobim vse odgovore, bom sklical skupno sejo zastopnikov, da rešimo nam poverjeno zadevo v kar naj večje zadovoljstvo vsem. Vse člane JSKJ v Chicagu poživljam, da se za to zadevo zainteresirajo, ker bo koristila nam vsem v pridobivanju članov in nam bo v splošnem služila v ugled. Z bratskim pozdravom John Zvezich, predsednik dr. št. 70 JSKJ. Rockdalc, III. Z delom gre tukaj bolj slabo, menda približno tako kot po drugih naselbinah. Brezposelnih se ne manjka, zato ne bi svetoval rojakom sem hoditi za delom, ker se ga sploh ne dobi. Na društvenem polju še precej dobro napredujemo. Zadnja veselica, katero je priredilo društvo Vitezi sv. Mihaela, št. 92 JSKJ, je še precej dobro uspela. Zato me veže dolžnost, da se zahvalim vsem društvenim članom in članicam, kakor tudi drugim udeležencem, ki so kaj pripomogli k uspehu. Posebej se še'Zahvalim odboru, ki je sodeloval in skrbel, da je bilo vsega na razpolago. Razume se, da ni manjkalo ječmenovih in californijskih dobrot, kakor tudi ne domače šunke. En kos smo jo p r i h r a n ili za sobrata urednika, ako v kratkem pri-frči sem s svojim letalom. Z bratskim pozdravom, Joseph Šuštar, tajnik dr. št. 92 JSKJ. Export, Pa. Na dan 30. maja 1930 obhajalo bo naše društvo sv. Alojzija, št. 57 JSKJ 25-letnico ustanovitve. Vsled tega prosimo že danes vsa bližnja društva, da za isti dan ne prirejajo svojih veselic. Program bo priobčen pozneje. Tudi vabila bodo pravočasno poslana na vsa bližnja društva. Da se bomo potrudili za kar najboljšo postrežbo, to se razume samo ob se]>i. Vsa bližnja bratska društva in sploh vsi rojaki te okolice naj rezervirajo ta dan za našo prireditev. Tudi sobrata urednika vabim že sedaj, da nas poseti o priliki 25-letnice, da ne bo kam drugam obljubil. Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Za društvo št. 57 JSKJ: Louis Supančič, predsednik. Braddock, Pa. Rojakom v tej okolici naznanjam, da je Slovensko izobraževalno podporno društvo skle- “bolj pijane stvari pa že ni na svetu kot je rakija, oziroma munšajn. nezakonski sin prohibicije!” “O, je, je, stric!” odvrne filozof v kotu, otrese pepel s .cigare in zvrne čašo coneorda. “Kaj bo ta-le concord, kaj californijčan, rozinovec, whiskey in munšajn! To je vse skup near bečr in co-ca-cola. Ampak ako jaz samo za trenotek pogledam v oči On-gave Josie, sem že vrtoglav, ako pa pijem iz njenih oči tri sekunde, sem pijan en teden. And how!” Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1808 Kat. Jednota Inkorporlran« GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBASNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, £*■ Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, I*1, Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesoti. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 418 East Camp St., Ely, Minn- Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland. 0- 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Min"' 2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. _ 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh. r*'jji 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., Chlca«0' Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich- 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 0 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. ^ Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P® .(ji' naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja n jjp sednika perotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov In 0 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. . jjpP Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Cl*1 Cleveland, Ohio. \ Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jug03*0^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj & je (J tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih druSt®*. a] |ll obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi * 8 c > članicami. nilo na večer 1. marca prirediti predpustno veselico v korist društveni blagajni. Veselica se bo vršila v Slovenskem Domu na 9. cesti. Za dobro postrežbo bo poskrbel odbor. Za plesalce bo na razpolago Šimekov orkester. Vstopnina za moške 50, za ženske 25 centov. Začetek ob 7:30 zvečer. Delničarje Slovenskega Doma in člane podpornega društva vabim, da se polnoštevilno udeleže prihodnje redne seje 2. marca, ker imamo mnogo važnih zadev za rešiti. Anton Rednak. Piamondville, Wyo. Društvo sv. Mihaela Arh., št. 27 JSKJ vljudno vabi vse člane in članice, sosedna bratska društva in posamezne rojake iz te1-ga mesta, kakor tudi iz naselbin Kemmerer, Sublet, Glencoe, Cumberland itd., na veselico, ki se bo vršila na večer 1. marca v društveni dvorani v Diamond-ville. Za društveni odbor: Mary Lumbert, začasna tajnica. Gowanda, N. Y. Minilo je že precej časa, odkar sem se zadnjič oglasil v našem priljubljenem glasilu Nova Doba, torej upam, da dobim zopet na razpolago prostora za par vrstic. — Z ozirom na delavske razmere mi je pripomniti, da obratujeta obe tukajšni tovarni vsaki dan, kako bo pa v bodoče pa seveda ne znamo. Vsak dan se lahko čita v listih; da se delavske razmere ne boljšajo, ampak rajši slabšajo, kar je v slabem skladu z obetano prosperiteto. No, tolažimo se lahko s tem, da se bo starka zima morala kmalu umakniti pomladi in takrat bomo imeli zopet dovolj dela okoli naših hiš in po vrtovih. Le grošev navadno za tako delo ni. Sicer pa, če bomo morali nanje čakati mi, bodo pa še tisti, katerim bi jih morali dati. V tukajšni naselbini imamo tri društva, ki spadajo k trem različnim Jednotam, oziroma Zvezam. Sicer ne napredujejo tako kot bi bilo želeti, vendar dobro obstojajo. Na zadnji seji delničarjev Slovenskega Doma nas je razveselilo poročilo, da je Dom zdaj popolnoma brez dolga, da je last edino nas Slovencev in da je še nekoliko prebitka v blagajni. To je menda storila tista “nesloga,” katero nam je nedavno Mr. M. K. predbacival v nekem listu. V korist napredka naše naselbine bi bilo, da bi se tega človeka razkrinkalo in pojasnilo tudi širši javnosti, da kar on glede nas čečka, je le podlo zavijanje, NE resnica. Ako dotičnik misli, da bo za tistih 30 sre kov, katere je vsilil* s® nal” Slovenski Dom. se *r Pisarenje v ***", * zmotil. n#1’ stih in pod raznimi n* * kor pošiljanje anonij1^. f sem nam ne jemlje cfll pa razgalja pisca san1^ m m *t( k, m % t* h nosti. Dobro bo, če b°s t služil za papir in je omenil predsednik čarski seji. Na zadnji direkt°f!; Slovenskega Doma je njeno, da se ta predPuS še ena veselica, nanne . radna veselica na PuS^ , to/l. marca, zvečer, so določene tri nagT** hajlepšo, za srednjo. Vstopmna t0\.j bo 50, za ženske 25 ce^JI četek ob osmi uri z',oVeii(L rektorij upa, da sev e or te naselbine in blizllJ vei te zadnje predpis*11® mnogoštevilno udele^^ji* i &i Ni the It °Ur 1,1 un 4% 'n. In h k jtef [Pl h{ Že % T, Zadnja mesečna °” pjtfn štva sv. Petra in j0W sej9., la. deM JSKJ, se je vršila v^ februarja popoldne ^ ^ udeležbi članstva-ki so prišle na dne'J' Šile- v zadovoljstvo g02'i iČ11® J je odobrilo račun kup krasne elekti'^.^iii" ^ za spomin našemu jr. , ^ niku Johnu L. rl^’e Qni'. !t štvo je z zadovoljenj o5 niku Johnu L. Živ adovo na znanje, da je K rtnlk določil našim špoll“ iz športnega skla?,for» nik veseličnega čal, da je dobil v nj*' • park za naš pik«lK’ (Ji* vršil enkrat v Ju^Hitve' V ste posebne prire oi f0) t,\ iN Ni ' k % Ste. i,' C, ima on v mislih. ^ ljubil povedati P°zn stvar dozorela. dfli»^ Društveni PreC^" .j : to sporočil, da je Aft ! \ umrl naš sobrat N !j> \ v? ustanovitelj Antm1 ^ njegov poziv so v znak sožalja.0j#j< kojniku v zadnji sp , nilo krasen venec. ^ vi pa $50. DruSW» /, skrbelo, da sta P° g0b^,J la pri pokojnem kler je ležal »a odru, in za pogi'e 17. februarja, P ftj 0* 'i1* K,:* pogrebnikov. 1° ux¥e bil rojen v fari k. lenjskom. Tu «P»S' , * vdovo, odrasle#*1 hčer. • seji *ej Po zaključen' dvorane hitro 1 j fj.pf J ■ , kot p. :1e *A je bila videti k0*. $ $ A( za banket. MizC obložene z oku911 in okrašene s f( (Dalja a. f H i r \ KS Fv K-* \ New Era Supplement Edited, by Louis M. Kolar. Current Thought. INCREASE ThFmEMBERSMP In Non (?l0ney our S. S. C. U. can rightfully assert itself as a khn'H . r organization. In membership our S. S. C. U. i So 6 011 the ^act that it totals 20,577. much for being able to stick out our chests on our past £ei«ents. ut what about the future? The strength of any organ- KENT STATE COLLEGE *atj o. % > llflV A ui it <5 iDl ^ > sreD ie. ie»i' »sti-f »til' ^ “ 18 eontingent upon future developments and the laying of % nj2f>*a.ns for future activities. S. S. C. U. being a fraternal 'atl°n, it necessarily concerns itself with the increase 1 unj ership, to expand the work that the organizers of ft so strongly worked for. »drift, 0re Was a str011S tendency among the younger element >i?D ], away from the lodges that were conducted in the Slove-^ngUaKe only. And, of course, they were justified to a ^«nt6Xtent' ^ne ma*n reason was that they, the younger as ’ Cou^ n°t fully comprehend the Slovenian language ,j a result lost interest in the lodges’ activities. was overcome in the organizing of English-Vet lodges. Younger members who evinced a strong % «to lod 1 lodge carry on the work of their lodge were transferred to ^,rees ancl with a number of new members inaugurated eir • ^ *s sa^e say ^at our y°unSer lodges are sti)J lr>fancy, having but a few years of standing. Not an Experiment Anymore ^ eyWeVer’ English-conducted lodges are through with jy J)ei’*rnental stage, and judging by the activities carried y the younger element will justify the work of our '' ®ut the greatest satisfaction will be accorded them jt 6t)lar rgement of our membership. r fS^ biloi9 m a; :no = !\ \e'\ Ž0 nt°v'i »gef- °Ur 'Si t° us, the younger element, to carry on the work ieDcl • members. -And the best means of accomplishing I *s by inducing outsiders to join the ranks of the S. S. Uni Grtainly when one considers the advantages offered by He°n’ one should n°t find it a hard task to secure new I, 8* As a matter of fact, one is attempting to protect rj Person from financial difficulties that spring up unwar-Urging him to join the S. S. C. U. Cre&se our membership! h Gci .Ce by taking the strong ;tj S’ S. S. P. Z. five, in two of three in the Inter-CWling Sunday. Feb. te and Baraga* of the Were the outstanding Hj’i Causing two defeat? ot e Wans. Wohlge V Spartans was high team. Below arr h ■ ' ^ C^000 BOOSTERS 123 161 157 ;e H S h 133 177 l7l O j.‘......... 159 192 125 fn \»< v eA % 204 170 174 202 198 169 Ms _ - 789 906 X SpARTANS 820 134 163 146 150 148 ‘^h.: 148 164 121 121 135 170 189 189 [Vw" 773 771 842 ^'tl , Kington Lodge, >),He j’ 0st two games and \.1 ^ the Loyalites, S. V 8 . e first game was v 13 and the second %hinP*ns’ showing that l\J' k 'H ?tor>s were on their J. tK8 b°wling tussle. ^ i'’ i|h to0 e Loyalites proved y.. **— • mm- - št'"0) \ ' V J< ) /V s % k, y* to?1' 'Kf R’>L8tr0llg in the final fit' lh» by a margin Qf -e °w are the scores: aLITES 129 190 $ 2 y 2278 ** točke 1. v členu 5 15 18 18 25 7 16 5 8 36 9 2 40 8 18 .... 22. 1 15 8 22 20 10 22 n 27 6 26 12 2 72 4 5 12 .... 21 36 14 .... 11 3 15 29 27 5 .... 12 8 36 3 9... 3 1 Dr. št. 1 .... 2 .... 3 .... 4 .... 5 .... 6 .... 9 .... 11 .... 12 .... 13 .... 14 .... 15 .... 16 .... 18 .... 20 .... 21 .... 22 .... 25 .... 26 .... 27 .... 28 .... 29 .... 30 .... 31 .... 32 .... 33 ... 35 .... 36 ... 37 ... 39 ... 40 ... 41 ... 42 ... 43 ... '4*4 ... 45 ... 47 ... 49 ... 50 ... 51 ... 52 ... 53 ... 54 ... 55 ... 57 ... 58 ... 60 ... 61 ... 64 .. 66 .. 68 .. 69 .. 70 .. 71 .. 72 .. 75 .. 76 .. 77 .. 78 .. 79 .. 81 .. 82 .. 83 .. 84 . 85 . 86 . 87 . 88 . 89 . .90 . 92 . 94 . 99 . 101 . 103 . 104 101105 58 106 24 107 22 108 16 109 110 28 111 .... 112 43 114 19 116 151117 118 119 20 120 121 32 17 12 %t) Da 175 115 52 36 56 37 33 5 92 40 21 50 100 6 90 16 13 87 15 18 43 36 54 21 7 3 43 208 26 9 39 5 13 U 41 12 5? 30 14 5 5 2 18 10 0 l4 33 41 1 24 6 1 52 29 23 37 12 (Daljo.»» »tf 1 13 2 4 It 5* »•' !|®ADA gl tajnika nt^AT SPLOŠNEGA ' (N,l’!rAS0VANJA 2 I*vanje iz 4. strani) . \ \ I k' J* 79 16 28 '1 JS 2* n4 17 3 18 36 7 23 55 5 39 11 36 26 22 .... 16 30 5 25 24 9 32 1 26 12 2 76 7 10 .... 21 34 2 14 12 1 7 6 29 27 5 6 9 8 13 26 15 23 33 7 12 2 10 23 46 2 14 5 58 5 22 22 1 16 .... 27 43 19 15 11 20 1 9 38 4 23 10 1 .... 1 7 13 10 3 15 .... 45 6 15 4 19 11 1 19 10 6 2 3373 1947 ^■ ftlcde premembe cienu XV111.) s. Da 247 103 39 59 45 24 88 34 21 14 97 5 86 Ne 3 26 4 43 2 62 10 9 CiO * 3 47 * 7 34 19 28 . 29 . 30 . 31 . 32 . 33 . 35 . 36 . 37 . 39 . 40 . 41 . 42 . 43 . 44 . 45 . 47 . 49 . 50 . 51 . 52 . 53 .. 54 . 55 . 57 . 58 . 60 . 61 . 64 . 66 . 68 ... 69 . 70 . 71 . 72 . 75 . 76 . 77 . 78 . 79 . 81 . 82 .. 83 . 84 . 85 . 86 . 87 . 88 . 89 . 90 . 92 . 94 . 99 . 101 . 103 . 104 . 105 . 106 . 107 . 108 . 109 . 110 . 111 . 112 . 114 . 116 . 117 .. 118 . 119 . 120 . 121' . 122 . 123 . 124 . 125 . 126 . 127 . 128 . 129 . 130 . 131 . 132 . 133 134 . 135 . 136 137 138 139 . 140 141 142 143 144 145 146 147 14S 149 150 151 152 153 154 155 156 167 158 159 160 161 162 163 164 165 166 23 5 89 17 91 4 22 24 17 7 39 15 38 73 50 20 3 28 18 16 2 14 48 1 208 .... 29 .... 87 9 1 7 .... 36 9 27 45 O •-> 13 1 18 23 29 22 12 67 4 2 16 149 1 52 14 .... 9 .... 24 6 28 27 6 5 14 17 30 6 31 13 25 5 , '16 10 21 37 21 12 30 5 22 10 10 13 12 34 37 10 2 3 19 10 20 .... 35 56 10 15 17 14 12 22 2 15 66 6 17 62 6 10 18 2 .... 18 37 6 19 4 62 22 22 9 2 4 36 26 22 16 29 1 3 27 22 11 30 3 26 13 1 74 2 5 12 .... 21 32 4 14 4 10 4 9 29 5 27 11 8 3 36 15 23 .... 1 32 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 178 179 180 181 182 183 184 185 186 187 188 189 190 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 15 4 1 11 1 22 * 48 16 S 58 22 5 2' 21 16 28 42 19 15 1 1 9 40 2 19 23 11 5 2 13 10 3 15 50 1 15 .... 7 16 12 .... 19 *10 7 1 3313 1902 Kakor razvidno iz predstoje-čega poročila, se je glasovanje končalo s sledečim rezultatom: Za predlog št. 1, je bilo oddanih 2,773 glasov, proti pa 2,503 glasov. Predlog sprejet z večino 270 glasov. Za predlog št. 2. je bilo oddanih 2,278 glasov, proti pa 2,975 glasov. Predlog propadel z večino 697 glasov. Za predlog št. 3. je bilo oddanih 3,373 glasov, proti pa 1,947 glasov. Predlog sprejet z večino 1,426 glasov. Za predlog št. 4. je bilo oddanih 3,313 glasov, proti pa 1,902 glasov. Predlog sprejet z večino 1,411 glasov.. Ona društva kojih glasovi ni-#o priobčeni, niso poslala poročil o izidu glasovanja, ali pa so poročilo prepozno poslala. Pravila so torej premenjena v sledečih členih in točkah kakor sledi : ČLEN VIII “Točka 1. Vsako društvo, ki šteje od 75 do 150 članov, tri mesece pred konvencijo, sme poslati enega delegata. Društva, ki štejejo preko 150 članov, smejo poslati po dva delegata. Nobeno društvo ni upravičeno do več kot dveh delegatov, neoziraje se na število članstva. Manjša društva, ki nimajo zadostnega števila članov, da bi poslala delegata, se lahko združijo v svrho izvolitve delegata. Tako združena društva pa morajo šteti skupno najmanj 75 članov. V enakih slučajih določi glavni tajnik, katera društva se morajo zdru žjti, da izvolijo skupnega delegata. Člani novih društev so izvzeti in so lahko izvoljeni delegatom, čeprav niso člani Jed-note nad eno leto.” ČLEN XV “Točka 1. Jednotino premoženje se sme nalagati sledeče: a) V municipalne, šolske, okrajne in državne bonde. b) V bonde na prve vknjižbe javnih naprav (Public Utilities). c) V bonde prvih vknjižb na nepremičnine (First Mortgage Bonds on Improved Real Estate). Aktualna vrednost nepremičnin pa ne sme biti pod $200,000.00, in posojila ne smejo presegati nad 50% aktualne vrednosti. d) V razne druge obveznici, ki so dovoljene po zakonih države Minnesote. e) V bankah ne sme biti naloženih rednih vlog nad $75,-000.00, in čista vloga na čekov- nem računu ne sme presegati $30,000.00.” ČLEN XVII Točka 1. Organizatorje, ki pridobivajo nove člane in organizirajo nova društva, imenujejo ali izvolijo krajevna društva. Glavni odbor pa more imenovati organizatorjem tudi člana Jednote, ki potuje po delokrogu Jednote, namreč po svojih poslih, ako je tak član pri volji prevzeti še organizatorski posel, ne da bi mu Jed-nota plačala potne in druge stroške. Organizatorji so upravičeni do $1.00 provizije od vsakega novega člana. Jednota plača za vsakega novega člana stroške zdravniške preiskave, ki pa ne smejo presegati svote $2.00 od člana. Organizatorji morajo predložiti glavnemu uradu dokazilo o pridobljenih članih, a dokazilo mora biti potrjeno po društvenem odboru.” Joseph Pishler, gl. tajnik. BOLNIŠKA PODPORA IZPLAČANA MESECA JANUARJA 1930 Sick benefit paid during the month of January 1930 Januar 4. 1930 Dr. No. št. Ime Name 25 25 15 Fr. Laknar . $ 25 G. Kotze 25 A. Sterlikar Anna Lesar ________ J. Bozicevich 25 J. Podbevsek 39 M. Majnarich 44 Fr. Sigmond .. 44 Fr. Sigmond 44 Agnes Yerman 47 Prim. Papesh 49 Kat. Novak 55 Jos. Ostanek 55 Urb. Picel...... ..... 55' J. Švigelj ....... 55 C. Susage 132 Mary Smrtnik.... 137 Mary Pluth . .. 142 C. Rojch ____________ 142 J. Vlastelich 152 Jos. Volek 152 Frauk Rifel.......... 152 Aug. Kranker.... 153 John Slivnik_________ 190 Anna Doyle......... Januar '11. 1930 16 Mary Silbert________ 20 Mary Luzovec 22 John Ilich.^________ 50 Alex. Stimac 70 Jeanette Sega... 70 Fr. Retell _________ 70 And. Bavetz 70 M. Dolmovich -120 Mary Schwab 120 Mary Schwab 125 J. Polugnack 130 Alojzija Juvan . 131 M. A. Spesack . 131 M. A. Spesack 131 Rose Hočevar 145 Rose Cebron .. . 145 John Banyas 145 J. Sydorrick 146 Anton Rigler 173 A. Jaksetic 179 Joe Simcich 182 Mary Rogina 193 Ed. Tratar Januar 22. 1930 Fr. Champa.________ L. Škerjanc Anton Seme Peter Arko ....... Louis Rebolj ... Fr. Delak R. Peternel....... Frank Branko... Frank Branko - L. Kochevar........ G. Polovich........ Mart. Gruden ... 12 Vinc. Volk........... 12 Frank Štravs 12 Frank Štravs 12 L. Murovic 12 M. Rosenberger 1£> John Vojnich 21 J os. Perko 21 Jos. Perko 21 J. Janezich 21 Jenni.e Janezich— ‘22 Mihael Kobe. ....... 22 Kat. Kekich 40 Peter Lazar. .. 40 Louis Surla.......... 40 Bart. Lusina......... 40 John Zakel___________ 2 2 2 2 2 2 2 4 4 4 4 4 Svota Amount 48.00 21.00 47.00 57.00 -23.50 14.00 23.00 37.00 19.00 15.00 11.00 20.00 53.00 27.00 181.00 15.00 15.00 75.00 17.50 21.00 16.00 32.00 20.Q0 24.00 29.00 13.00 30.00 6.00 22.00 16.00 33.00 3.00 22.00 35.00 21.00 28.00 18.00 128.00 66.00 75.00 20.50 31.00 , 29.00 6.00 ,18.00 36.00 125.00 9.00 ’ 76.00 60.00 13.00 12.00 19.00 37.00 40.00 54.00 14.00 9.00 30.00 40 M. Westerholm.— 75.00 40 M. Westerholm 29.00 40 Mary Hren.. 56.00 40 Pet. Supancis 7.00 43 Fr. Stanich 75.00 44 J. Cimperman 11.00 44 Frances Rogel ... 15.00 44 Frank Sigmond 9.00 44 Ant. Belovec. ... 24.00 54 Jos. Smolz 24.00 54 Blaz Gorše 58.00 55 Jos. Ostanek 58.00 55 Frank Golcar 36.00 55 Urb. Picel _... 35.00 55 Frank Sepic 30.50 55 Fr. Sepic 30.50 55 Frances Sepic.... 46.00. 55 John Švigelj33.00 57 Jos. Bergant 48.00 57 Fr. Bregant ________ 12.00 57 Mary Nagoda ... 34.00 61 Peter Jakofcic...1.. 2.00 61 John Pazdertz 22.00 68 Fil. Lescanac 34.00 69 Thomas Suder 54.00 84 John Tomsich 26.00 86 J. Hočevar .. . 56.00 86 Mike Padjen 21.00 87 J. Golobich _______ 6.00 87 Fr. Kudelja ........ 12.00 87 Paulina Beg ..: ... 15.00 87 Ther. Speck ....... 50.00 87 Ther. Speck 17.00 94 Val. Kobel _________ 150.00 137 Mary Pluth 55.00 138 Anna Bozich 38.00 138 Thom. Kusnick 35.00 138 Rose Senica 15.00 149 Egnatz Ursich 70.00 151 Mike Hemovich ... 90.00 155 John Kandara 42.00 155 Frank Kovach . 56.00 157 Joe Germ 32.00 157 Mary Modic 15.00 179 Johana Klemp 15.00 182 Barb. Bubas 15.00 182 Mary Rogina 37.00 184 Stan. Urbas 75.00 184 Stan. Urbas ... 58.00 184 Matt Zgonc .. 46.00 184 Mary Zgonc 112.00 184 Chas Burgajio 34.00 188 John Rutar 29.00 198 Mary Zalar 32.00 200 J. Klemencich 75.00 206 V. Koprivnik 12.00 Januarja 28. 1930 18 Val. Galicich 100.00 36 E. Zupančič 150.00 36 Louis Strel 100.00 70 John Zvezich 50.00 152 Joseph Volek 8.33 1 John Hoi-vat. ... 74.00 1 Matt Muhvich .. 54.00 1 Peter Movrin 17.50 1 Joe Moravitz ... 26.00 1 Joseph Skala 8.00 1 Joseph Skala 56.00 1 Stanislav Vesel 7.00 1 John Zobec 8.00 1 Frank Peshel 62.00 1 Louis Sever 38.00 1 John Gnidica . 19.00 1 Anna Sadler 186.00 1 Joseph Krall ... 50.00 1 Frank Jershe 48.00 1 Agnes Puzel 29.00 1 J. E. Acaraboff 6.00 2 Mary Delak .... 16.50 6 P. Rahotina 15.50 6 Anton Ule 9.00 6 John Kragelj 75.00 6 John Kragelj 31.00 6 Sam Kezman 70.00 6 Fr. Udovich 44.00 13 Mart. Zapkar 70.00 13 Thom Lavrich 33.00 13 L. Planinšek 24.00 15 John Predovich 75.00 16 Jacob Urbas 66.00 16 Joseph Fink *24.00 18 Jos. Kolman ..... 11.00 18 John Jenko 12.00 18 Louis Notar 86.P0 20 Frances Zalar ... 36.00 20 Mike Debelak 43.00 20 Frank Bojc 24.00 20 John Prešeren 54.00 26 Anton Ogrinc 29.00 16.00 26 M. Pecman 29.00 12.00 26 Anton Tomsich ... 66.00 50.00 26 Alex Kovačič..... 14.00 35.00 26 Mary Vrečko 60.00 22.00 26 Jos. Varoga. . 2.00 35.00 29 John Maček 31.50 49.00 30 John Pahule 43.00 31.00 30 Matt Kochevar 30.00 9.60 30 Fr. Hochevar 10.00 33.00 ,30,Jos. Gazvdoa . 8.00 46.00 30 Mat Vesel. v 75.00 32.00 31 Anna Sotler. ...... 13.00 33.00 31 John Rednak 10.00 27.00 31 John Rednak 30.00 5.00 31 Mary Straw. 45.00 35.00 31 Joseph Pelan. 81.00 17.00 35 Frank Svelc______ 70.00 35 Mary Korošic......... 35 Mary Dezelan.... 36 John Kolar. ........ 36 Frank Turk.......... 36 Mary Ule____________ 36 Frank Fink.......... 36 Anton Tursic________ 36 Joseph Turk_________ 36 Ant. Rovanšek.... 36 Mary Zupančič ... 36^. Paulovich......... 36 M. Paulovich........ 36 M. Paulovich , 37 Fr. Strmole 1 37 John Smolich......... 37 Jack Rotar .......... 37 John Vicic _________ 37 Frank Pengov .. 37 Frank Ivanc 37 L. Prelesnik________ 37" Mihael Gerlj , 37 John Sestan......... 37 Mary Zallar.......... 37 Ant. Saftic_________ 37 Fr. Tekautz__________ 37 Rudolf Fabec , 37 A. Kuscevich ... 37 A. Kuscevich_________ 39 F. Grubesich......... 39 M. Majnarich _______ 39 Roko Lisac .... 39 M. Vukonich_________ 39 M. Majnarich_________ 39 Louis Brozovič______ 39 Joseph Raški ....... 39 Joseph Raški—— 39 John Brozovič________ 39 Roy Stimach......... 39 Peter Oshust....... 43 Fr. Stanich......... 45 Helen Hribar 45 Jos. Galcnik________ 45 Karol. Brodnik.... 45 Jos. Barborich 45 Anton Kos .... 45 John Duh 45 Angela Brodnik 45 R. Matkovich......... 45 Frank Smerdel 45 Carol. Grabnar.... 45 Frank Flajs ......... 47 Matt Pečjak 50 Anton Starin........ 57 Mary Dezelan ........ 66 Anton Laus__________ 66 John Zaletel j_______ 66 Mary Zameic......... 66 Jos. Witczak........ 66 Barbara Pluth 66 Anton • Seme........ 66 Josie Omatta........ 70 John Zvezich 71 Jos. Champa. ....... 71 Gregor Rajer _______ 71 Frank Kranjc.... 71 Anton Brzin 71 StephenPular.... 71 Stephen Pular ... 71 Louise Ulle_________ 77 Rose Novak ..... 77 Manda Flanjak ... 77 Mile Valerftich 86 Amel. Blatnick 88 Frajik Strnad. 88 Anton Brovar 89 Jos. Korbar......... 92 John Setina ........ 92 Amalia Muren.... 99 Wlm. Pintar _________ 103 Anna Gerbic_________ 103 Louise Brezar 103 Angela Arh 104 Jos. Blisch 105 Fr. Lovshin 105 John Muhich 105 Jos. Kochevar 106 Jer. Zadel 106 Jos. Kosanic 106 Mrs.A. Kernel 107 Marko Sertich 108 Jennie Piškur 111 Frank Hren 114 Eliz. Kaplaft 114 John Svetin ........ 114 M. Markovich.... 118 Albert ,Frlan 122 J. Mlinarich 123 Mary Turk __________ 123 Tom Tomas 124 Herbert Dular • 124 Herbert Dular 128 Louis Špehar .. 129 M. Černivec 129 Justina Struna 130 Marie Ambrose.... 132 Mary Recher ________ 133 Frances Germ 133 Mary Peternel.... 133 M. Presheren________ 133 Anna Starich . 133 Mary Komatar. . 135 Anna Blazine.. .. 135 Joseph Miller.. 135 Milan Bozich 135 Anna Kordich. 135 P. Drazeuovich— 39.00 15.00 9.00 34.00 10.50 28.00 5.00 16.00 15.00 17.50 40.00 68.00 36.00 17.50 9.00 29.00 26.00 7.00 46.00 14.00 35.00 74.00 15.00 64.00 34.00 68.00 75.00 24.00 13.00 17.50 48.00 1.00 26.00 44.00 50.00 23.00 14.00 23.00 88.00 33.00 16.00 9.00 36.00 66.00 17.00 32.00 17.50 15.00 31.00 27.00 15.00 41.00 47.00 27.00 35.00 35.00 15.00 33.00 52.00 12.00 15.00 4.00 24.00 18.00 28.00 28.00 75.00 75.00 75.00 17.50 35.00 70.Op 75.00 49.00 50.00 66.00 36.00 56.00 48.00 17.50 14.00 15.00 34.00 39.00 23.00 22.00 34.00 15.00 27.00 18.00 17.00 26.00 37.00 ’ 26.00 35.00 34.00 70.00 68.00 8.00 40.00 38.00 75.00 31.00 15.00 15.00 21.00 18.00 31.00 39.00 35:00 33.00 20.00 10.00 35.00 30.00 23.00 136 Annie Eichenser.. 19.00 137 Mary Butara 15.00 137 Mild. Papesh 26.00 137 Mary Pluth 35.00 140 John Tomsich 5.00 141 Matt Judnich 31.50 141 John Kolbezen 35.00 141 Anna Golobich— 31.00 142 Karolina Rojch 14.00 142 J. Polovina... 46.00 142 M. Frankovich 6.00 143 Joseph Ribich 33.00 143 Jim Lovrich 34.00 143 Tom Rihtarich 70.00 145 Anna Skiro. 15.00 146 Anton Rigler 48.00 148 Fr. Pernisek 26.00 150 Apol. Sterle 35.00 154 John Jančar 48.00 154 Lud. Fritsch 35.00 158 Peter Prežel 20.00 158 Mart. Gerdenc 13.00 166 J. Proprotnik 13.00 169 Mate Vuleta 100.00 171 T. Milovich 70.00 171 M. Unetich 22.00 171 T. Mourovich 68.00 174 Anton Sabec 28.00 174 Mary Juren 50.00 175 John Cekada ... 27.00 175 John Cekada 11.00 176 Jos Jasper ...' 50.00 176 Peter Stipich 17.50 179 Luka Povich.. 54.00 185 Frances Ivak 20.00 187 John Sivec 35.00 190 Anna Doyle 28.00 191 John Leustik 56.00 197 Rud. Ribarich 26.00 203 John Stavar 42.00 203 Jos. Progar 2.00 203 Jos. Dobravec. .. 15.00 203 Fr. Leskovec 15.00 204 Antonia Frank..... 13.00 Skupaj-Total $12,397.33 Jos. Pishler, gl. tajnik. DOPISI. (Nadaljevanje iz 2. strani> kozarci. Kaj je bilo v steklenicah, pa ne bom pravil. Ko smo se nekoliko pokrepčali, prišli so na vrsto i-azni dobri govorniki, nato pa so zadoneli inštrumenti našega mladinskega oddelka v poskočnih polkah in valčkih. Mi pa smo dodali našo lepo slovensko pesem, šele pozno v noč smo se veseli in zadovoljni razhajali, upajoči, da se ob letu dni zopet vsi zdravi in srečni snidemo na podobni zabavi. Baš ko sem to pismo zaključeval, dobil sem poročilo, da je dne 18. fabruarja preminil naš sobrat Anton Košiček, bivši predsednik hašega društva. Pokojnik je bil rojen leta 1863 v fari Žužemberk na Dolenjskem. Zapušča vdovo in več odraslih otrok, katerih nekateri so tudi člani našega društva. V Chicagu žapušča pa brata. — Naj bo pokojniku lahka ameriška gruda, preostalim pa iskreno sožalje! Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ. Pueblo, Colo. Tudi nam iz srebrnega Colorado se je treba malo oglasiti in naznaniti članstvu JSKJ, da še živimo, čeprav bolj po ma- . lem delamo. V zapisniku letno seje glavnega odbora sem čital, da v kratkem odpade naklada za dvadolarski sklad, kar se mi prav dopade. To je bilo precej veliko breme za članstvo in zadržek v napredku, ker je bilo namreč toliko časa treba plačevati naklado v dvadolarski sklad. Upam, da se v bodoče teh naklad izognemo in da bodo člani zavarovani v dvadolar-skem skladu prav tako zdravi kot so v enodolarskem. Skoro v vsakem zapisniku seje glavnega odbora čitam tudi, da se plača mnogo podpor iz sklada onemoglih baš članom bližnjih društev. Res je, da so ta društva bolj stara in imajo stare člane, toda tudi drugod imamo že stare člane, in drugi se bomo postarali, če prej ne odidemo tja, kjer ni muh. Nedavno sem se sešel s članom, ki je komaj sopihal, in mi j £ tožil, da mu gre slabo. Opomnil sem ga, da je član več društev, pa naj bi vprašal za izredno podporo. In veste, kaj mi je odgovoril? Dejal je, da bo te izredne podpore (Dalle na & •trtni), _ lllllllllllllll!!!^ 5 I POTRESNA POVEST Spisal Franjo Maselj-Podlimbarski (Nadaljevanje) Prišel je na prostor pred šentpetersko vojašnico. Tarfl je že mrgolelo ljubljanskega naseljenja. ki je vrelo izmed tesnega zidovja na takšne prostrane kraje. Kako raznovrstnih stanov in poslov ljudje so v teh trumah! In nocoj noben stan ni tako visok, .da bi prezrl bedo zdolaj, in noben posel ni tako nizek, da ne bi videl trpljenja zgoraj. Velika nesreča je zlomila oholost zgoraj in zavist zdolaj in poravnala vse razlike, ki cepijo človeštvo, in izginila je vsaka osebna pj-evaga in mržnja in vsak razloček kakor v temnih grobih. Delavec se je utaboril poleg gospoda, berač poleg bogatina, vse je udarila ista šiba, vsi imajo isto molitev v srcu. Bogotajec jfe našel starega Boga, s srcem se ga je spomnil oni, ki je prej vero hinavski hlinil. Ves način življenje se je namah izpremenil: siromaka in prvaka bivališče sta postala trg in ulica, obeh postelja je trdi tlak in rosna trava. Ljudje, ki so se prej sovražili in psovali, so si padali v naročja in prosili odpuščanja; oni, ki so se prej prezirali in zatirali, so se našli in so našli po grozni katastrofi \ svojih prsih pravi človeški čut in struno medsebojne ljubezni. šel je iskat4 voznika, da bi ga peljal v Gabrovec. Spotoma je pozvedoval, se li kaj ve, kako daleč sega potres. “Ali se kaj ve, kako je na deželi?” je vprašal navsezadnje gručo ljudi, ki je bila zbrana pod kostanjem za Ljubljanico. Iz gruče se je izluščil izza privzdignjene okajene svetilnice piškljiv ženski glas: “Tukaj na oglu stoji baba in prerokuje iz kart. da se trese ves svet in ne samo zemlja. Veste, svet in zemlja ni isto; svetu pripada zemlja in vse, kar vidimo na nebu, vse zvezde, vidne in nevidne, vse to je svet, ako še ne veste; tako se bere v bukvah; zemlja je pa edino ta kepa, ki stojimo na njej. In ista baba prerokuje, da se bo treslo tri dni in tri nojn; četrto noč se bo pa tudi še treslo in padla bo zvezda na zemljo, pravi baba, in gorje nam, če pade na suho. Zato molimo, da bi zvezd? padla v morje in da nam prizanese neskončno usmiljeni Bog, ki vlada na nebu, na zemlji iVi pod zemljo! V tolpi so udaril’ v glasno molitev. Odkrit se je Danič ločil. Za Ljubljanico je videl sedeti poleg svetilke na sodčku sključenega in mršavega človeka, zavitega v havelok. Profesor se je ob pogledu na to zvito postavo spomnil slike našega Stvarnika, katero je božji slikar na stropu sikstinske kapele zaradi nedostatka prostora tako mojstrski sključil, da se ji čudijc kristjani in nekristjani. Pa je šel bliže k zgrbljeni osebi. V njej je spoznal učenjaka Goremiko, tistega, ki se je- ž njim prepiral pred leti zaradi slovniških oblik. Izza onega prepira sem nista, razen mrzlih službenih pozdravov, še nikdar govorila. Nocoj pa se je otajalo v led zakovano srce in z neko gorkoto v naglasu je Goremika zaklical: “Bog te živi, prijatelj' Danič! Glej, dolgosva se prepirala, kako se piše prav:,čevelj ali črevelj; pa glej me, pqcoj nimam , na sebi ne črevlja ne čevlja, ampak v copatah sem odnesel življenje iz razsute hiše. A življenje je tudi v copatah še življenje.” Danič s« je smej^ poslovil z učenjakom. Slišal je o vozniku, ki se je pripeljal o polnoči ves pohabljen s črnuč, z zlomljenim ojesom in hromimi konji; nekateri so pravili, da je bil tako vinjen, da ni vedel, kako in kod vozi, drugi so trdili, da so se mu ob potresu konji splašili in vozili, kakor so sami hoteli. Danič je verjel drugim in silno ga je udarila v srce vest, da je tudi deželo zadel potres in to baš na ono stran, kjer je on doma. • Prišel je na Marijin trg. Tudi tukaj je bilo dosti ljudi. Glasno molitev je tu slišal in plaho govorjenje. Poslušal je radovedneža, nekoliko izpitega človeka, ki je pravil, kako se mu je ob prvih sunkih sanjalo, da je pri vojakih topničarjih, da njegova baterija besno vihra preko polja, in on da sedi poleg težkega topa in pod njim bobni zemlja, peketajo konjska kopita, rožljajo težki vozovi in on se v divji dirki premetava na trdem sedlu. Videl je drugega človeka, ki je nepremično kakor panj stal poleg ženske, ki je zibala dete, ter topo zrl predse, kakor da mu je zastala misel, prenehala ljubezen, želja in življenje. Trop vojakov je hitel preko trga in zavil v Frančiškansko ulico; slišalo se je od tam hreščanje opeke in gramoza, lomečega se pod njih trdimi koraki. In glej, na stopnicah i frančiškanske cerkve je zapel tenko in enakomerno zvonček jn za njim je nesel duhovnik popotnico umirajočemu bolniku. Vseh oči so se obrnile na duhovnjka, ki je že s stopnic blagoslavljal vernike. S sklonjenimi glavami se je uvrstil narod za duhovnikom, ki je zavil proti Zvezdi. Na vsakih trideset korakov je postal in dvigal odrešenje. Danic se je pridružil izpre-vodu in ga spremil tja do Zvezde. Tam sta bili dve prodajalnici razsvetljeni in odprti in njiju gospodarja sta stala s svpjo postrežbo na pragu in delila jedila in krepila in obleko ljudem, ki so bili teh stvari željni in potrebni. Pred prodajalnicama Je duhovnik postal in blagoslavljal; ob bučanju pod zemljo je blagoslavljal one, ki so delili dobrote, in one, ki so jim prejemali. Vsa tolpa je padla v prah na kolena in vsem so prišle solze v oči, ker do takrat še nihče ni bil priča, da bi bilo veliko delo usmiljenja deležno takšnega javnega blagoslova, in vsak je bil prepričan, da je sama božja previdnost, hoteč pokazati človeku, katera je največja čednost,'pripeljala semkaj duhovnika v njegovi vzvišeni službi. Danič je skušal goreče moliti, a ni mogel. Dušila ga je bolest, da ne ve, kaj je s hčerko, in vedno se je dvigal njen obrazek pred njegovim duševnih očesom, kakor bi ga klical na pomoč. V takšni duševni burji ni mogel zbrati misli k onemu, ki smatra že skrb ljubeče duše za gorečo molitev. Skoraj v obupnosti je bežal nazaj na Mari jin trg. t " . • junij*- 23. maja »n -------------...---------------------------------------------------_ cherW*$ Po C l) N A RI) progi s parnikom “Mauretania” preko ^ 1» Po PRVI SKUPNI SPOMLADANSKI IZLET flne^ COSULICH progi z motorno ladjo “VULCANlA SATURNIA” preko Trsta. r||l “VULCANlA” l0’ PRVI SKUPNI IZLET z motorno ladjo Nadaljni izleti po isti progi: 30. maja “SATURNIA" 3. sept. “VULCANlA” 29. nov. 2. ang. “VULCANlA” 9. okt. “VULCANlA” 1 li8toV, Pišite nam čimprej za cone, za navodila glede potnih 1 permitov itd. na: 1 82 Cortlandt St. SAKSER STATE BANK NEW YORK. Tel. Barclay 0380 kazati tistim, ki so že pred nami. Pokažimo, da smo zmožni nekaj storiti? Jednota se stara in potrebuje okrepčila v obliki naše mladine.-—Pričakujoč po-voljnega odziva, se vsem že v naprej zahvaljujem in beležim, z bratskim pozdravom, John Zvezich, predsednik, 4049-51 W. 31st St. (Tel. Lawndale 9206.) PRIPOROČAM SE KOT STAVBINSKI MOJSTER ^ člannm J. S. K. Jednote in ostalemu občinstvu v ^arbertonH n# zgradbo hiš in kar druzega spada v to stroko naj se rojaki od kontraktnrja na naslov: ^ MILAN BOZICK, 33G Washington Ave., Barberton. Skupna potovanja VABLJENI STE, DA SE PRIDRUŽITE ENEMU OD SLEDEČIH POTOVANJ: 28. marca. — Velikonočno potovanje na impozantnem francoskem brzopar-niku z neprekosljivim III razredqm — He de France, ki je zaradi svoje vsestranske popolnosti zaslovel pri potnikih vseh razredov. III razred do Ljubljane ..$117.23 III razred do Trsta ........ 103.50 Retur-karta do Ljubljane .. 210.00 Retur-karta do Trsta, ',..i. 178.00 Davek $5.00 Ne odlašajte s priglasitvijo za to potovanje. » ! Najveeja In najstarejša slovenska ilatarska trgovina ▼ 1 Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in in Izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE , 0 «033 St. Clair At*, in 03* E. 79th St.. Cl«T«l»»d' °’ t s k frili 'Mol jemsxo i>cw noim svila. SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOH nudi rojakom po zmernih" cenah VENC0 "in CVETLICE — Istotam si lahko izposodite slovenska knjige, * TOMEC MRS. MARY 120 Market St., Johnstown (Tel. 6211-B) Trikolesni avtomobil V Nemčiji se vidi že precej avtomobilov, ki imajo spredaj le po eno kolo. Ti avtomobili sq prosti licence in davka. Motor se nahaja zunaj na strani, ško da, da se tak avto rad prevrne DOPISI (Nadaljevanje iz 5. strani) “šparal” za takrat, ko bo še slabejši in potrebnejši. Dobro bi bilo, če bi bili vsi člani tako Ely, Minn. Komaj je potekel mesec, odkar smo izgubili dobrega in agilnega člana društva št. 2 JSKJ, namreč Johna Merharja, ki je bil tudi med ustanovitelji Jednote, že moram zopet poročati, da je smrt posegla v naše vrste in nam to pot pobrala sosestro Rosie Mulec. Preminila je dne 14. februarja. Njen slučaj je bil prvi, s katerim je imel opraviti novoustanovljeni slovenski pogrebni zavod, katerega vodita sob. Louis Champa (gl. blagajnik JSKJ) in Charles Merhar. Lahko se trdi, da bosta omenjena sobrata v takih slučajih na razpolago z najboljšo postrežbo, torej je priporočljivo, da se kot rojaki in sobrati spominjamo gesla “svoji k svojim.” Člane društva sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ,-kateri se javijo bolnim, opozarjam, naj se isti dan javijo pri zdravniku in pri tajniku, da ne bo pozneje kakšnih pritožb, da so prikrajšani na podpori. Dalje tudi opozarjam bolniške obiskovalce, da poročajo, v kakšnem stanju so našli bolnike. Ako obiskovalec ne more priti na sejo, naj sporoči pismeno, ali pa po kakšnem drugem članu. Talca poročila moramo imeti na seji, predno odobrimo bolnikom podporo. Bolniški obiskovalci, ki ne bodo tega vpoštevali, naj sami sebi pripišejo, če jih za- Aurora, 111. Društvo sv. Ane, št. 119, JSKJ, priredi v četrtek 27. februarja zvečer “Hard-time and Bunco Party.” Vabljeni so mladi in stari, da pridejo ta večer in pomagajo do boljše zabave in večjega veselja. Za “Bunco” bodo razdeljene tudi tri nagrade. Po končanem igranju bo ples in prosta zabava. Vstopnina za osebo je 50 centov. Začetek ob osmi uri ^večer. S pozdravom, Julia Verbič, tajnica dr. št. 119 JSKJ. Pittsburgh, Pa. Člani društva sv. Jožefa, št. 12 JSKJ so 'tem potom vabljeni, da se polnoštevilno udeleže veselice z igr° *n plesom, katero prirede skupno pittsburška društva na večer 1. marca. Pričetek veselice ob 7:30 zvečer. Vstopnina za osebo 50 centov. isti dobiček je namenjen Slovenskemu Domu. Frank Alič, tajnik dr. št. 12 JSKJ 1 J—o--------- VRTNARSKI NASVETI Zdaj je najprimernejši maja. — Majsko potovanje na znanem priljubljenem in sedaj Se prenovljenem francoskem brzoparniku — Paris, kojega tretji razred je nekaj posebnega. Prigla' Ite se čim prej in si zagotovite mesto, kolikor prej, toliko bolje za vas. % v III razred do Ljubljane ........$114.73 III razred do Trsta ............ 103.50 Retur-karta do Ljubljane .. 206.00 Retur-karta do Trsta ........... 177.00 Davek. $5.00 15. maja. — Potovanje direktno v Trst na novi veliki in hitri motorni ladiji — Vulcania, ki ima najmodernejše naprave tudi v tretjem razredu. Samo 12 dni do Trsta. To potovanje je priporočljivo zlasti za avtomobiliste, ki lahko vzamejo svoje “kare” seboj, dalje za velike družine z malimi otroci, in sploh za vse, ki ljubijo daljšo vožnjo In slikovitost Sredozemskega morja. Priglasilo se je že več avtomobilistov. Priglasite se še vi. tir ,ie za s n a ž e n .1 e in drevja in grmičja cas obrezovanje Vse suhe, 15. maja se ntidi, potnikom zopet, slavni lie tie France. \ G. junija. — Naše glavno poletno potovanje se vrši zopet na brzoparniku z neprekosljivim tretjim razredom, na Ilc de France. Že sedaj je priglaše nih večje število rojakov za to potovanje. V vašem interesu je, da se priglasite tudi vi. 19. junija. — Drugo skupno potovanje direktno na Trst, zopet na hitri, udobni in moderni Vulcaniji, zopet za avtomobiliste, velike družine in take, ki jim daljša morska vožnja ne dela težav. 30. junija. — Sredoletno potovanje na priljubljenem Paris-u. V zadnjih osmih letih smo imeli 29 skupnih potovanj z nad tisoč potniki. Naša skupna potovanja torej slone na mnogoletnih izkušnjah. V vašo korist bo, ako to vpoštevate. Za vsa nadaljna pojasnila pišite na LEO ZAKRAJŠEK Midtown Bank of New York polomljene ali pregoste veje naj G30 _ gxH ave., new York city ELCO THEATRE-ELY, MINNESOTA RIO RITA in ž njo BEBE DANIELS in JOHN BOLES 2„ 3., 4. in 5. marca (v nedeljo popoldne) Najboljši pojoči in govoreči film leta. SL0VENSK0-AMERI-KANSKI KOLEDAR za leto 1930 Cena 50c je letps izredno zanimiv. Knjige Vodnikove družbe za leto 1930 so razprodane. Sprejemamo pa članarino za leto 1931 in je samo $1.00 za vse štiri knjige poslane na dom poštnine prosto Naročila pošljite na: GLAS NARODA 216 W. 18th St., New York, N.Y. NA# GLAS ti V* NAJSTARKJŠj donf pi je najbolj list v Ameriki; “-y, --'ji nje svetovne no star , izvirna poročila jn vine; mnogo ^ pi# romanov na, 'jbolj®1*1 Pošljite in pričeli ga 111 Vsa pisma GLAS 216 W. I8th St. v; Y0'1 ^rrtrTT r-- a) Naznanilo Jugoslovan V ELY, MINNESOTA ZAČETKOM FEBRUARJA ŠMO OTVO NOV IN MODERNO UREJE^ POGREBNI ZAVOPJ i'1 Slovencem in ostalim Jugoslovanoni okolici se priporočamo za te vrste sluz zahtevajo slučaji. • * "rt C*6' Pri nas se lahko naroče tudi venci pogrebe in vse druge prilike. tl^ ft Točna postrežba je zajamčena. Podnevi pokličite telefon: No. 46, ponoč' P* A ZA ELY HARDWARE &FURNIT Louis Champa in Charles 0\ ti IV IS 1'