URADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, 28. 7. 1988	Št.: 23
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
175.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročne- 177. ga plana občine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986-1990
176.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občin- 179. skem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lendava
Odlok o zazidalnem načrtu za del industrijske cone v Lendavi
Odlok o zazidalnem načrtu za območje ob ulici Vladimirja Nazorja k. o. Lendava
Ugotovitve in stališča o oceni gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v L polletju 1988 ter uresničevanje resolucije občine Murska Sobota v letu 1988
175 J "
Na podlagi 277. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) drugega odstavka 25. člena, 50. in 161. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80 i n 33/80) ter na osnovi 7. člena odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 je Skupščina občine Lendava na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. 7. 1988 sprejela
ODLOK o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990
1.	člen
Skupščina občine Lendava določa s tem odlokom, da se pristopi k pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter k pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990. Spremembe in dopolnitve obeh planskih dokumentov se opravijo na način in v rokih, ki ga določa ta odlok.
Nosilci planiranja, ki so bili z odlokom o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Lendava (Ur. objave, št. 10/87) zadolženi za pripravo in sprejem tega planskega akta, bodo pri pripravi sprememb in dopolnitev planskih dokumentov občine in svojih planskih aktov izhajali iz usmeritev (smernic) Skupščine občine, ki bodo sprejete na osnovi analize in možnosti za spreminjanje in dopolnjevanje dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.
Pri tem bo nova ocena možnosti gospodarskega in družbenega razvoja občine temeljila na upoštevanju spremenjenih sistemskih, materialnih in prostorskih pogojev, pogojev, ki jih zahteva varovanje okolja ter ugotovitvah o usklajenosti prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Lendava z obveznimi izhodišči iz dolgoročnega plana SR Slovenije.
2.	člen
Izvršni svet SO Lendava določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev dolgoročnega oz. srednjeročnega plana občine.
Vsi nosilci planiranja (OZD, SIS, KS) sprejmejo v skladu s programom iz prejšnjega odstavka svoj program dela za pripravo in dopolnitev svojih dolgoročnih in srednjeročnih planov ter zagotovijo usklajeno in sočasno pripravo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine v rokih, ki so določeni s tem odlokom.
3.	člen
Izvršni svet SO Lendava pripravi na osnovi analize in do 30. julija 1988 predloži Skupščini občine predlog smernic za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990.
4.	člen
Izvršni svet SO Lendava pripravi in do 30. septembra 1988 predloži Skupščini občine osnutek ter do 30. novembra predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Ur. objave, št. 13/87).
5.	člen
Izvršni svet SO Lendava pripravi in do 30 septembra 1988 predloži Skupščini občine osnutek ter do 31. decembra predlog sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana občine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Ur. objave, št. 21/87).
6.	člen
Odbor udeležencev dogovora o temeljih družbenega plana občine bo do 30. septembra 1988 predložil podpisnikom osnutek in do 30. novembra 1988 predlog sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990 (Ur. objave, št. 21/87).
Izvršni svet SO Lendava bo tekoče obveščal zbore občinske skupščine o usklajevanju sprememb in dopolnitev dogovora iz prejšnjega odstavka in jo obvestil o njihovi končni uskladitvi.
7.	člen
Nosilec aktivnosti pri pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Lendava je IS SO Lendava, strokovni nosilec pa Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine, ki bo v delo vključeval tudi druge občinske in republiške upravne organe, Zavod za urbanizem Maribor, Zavod za spomeniško varstvo Maribor ter strokovne službe SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti občine Lendava.
8.	člen
Za delo v zvezi s pripravo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine se poleg sredstev za redno dejavnost Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v občini določijo posebna sredstva iz proračuna občine.
Obseg in poraba teh sredstev bo opredeljena v skladu z delovnim programom IS za pripravo sprememb in dopolnitev planskih aktov.
9.	člen
Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega člena tega odloka je odgovoren IS SO Lendava.
10.	člen
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev planskih dokumentov se prične takoj.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava in M. Sobota. Številka: 30/1/88
Lendava, dne 12. julij 1988
Predsednik SO Lendava Rudolf LEINER, I. r.
176
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43/83, 66/83, 71/84, 39/85, 11/86, 21/87, 10/88, 27/88 in 31/88) ter 277. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81 in 29/83) je Skupščina občine Lendava na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti 12. 7. 1988 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lendava
1.	člen
V Tarifi posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del Odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lendava (Uradne objave št. 2/79, 17/81, 10/81, 7/83, 34/83, 8/85, 30/85 in 30/87) se črtajo tarifne številke 2, 4 in 5.
Tarifne številke 6, 7, 8, 9 in 10 postanejo tarifne številke 1,2, 3, 4 in 5.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. julija 1988 dalje.
Številka: 421-1/88
Datum: 12. 7. 1988
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Ru	dolf Leiner, 1. r.
177
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 7. 1988 sprejela
ODLOK o zazidalnem načrtu za del industrijske cone v Lendavi
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za del industrijske cone v Lendavi, ki ga je izdelal SGP Konstruktor TOZD PTB Komuna-Projekt Maribor pod številko 205/86 z dne 19. 4. 1988 in je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Zazidalni načrt za del industrijske cone v Lendavi določa območje industrijske cone za potrebe SGP Konstruktor TOZD Gradbenik Lendava in LEK Ljubljana. Določa maksimalno prostorsko izrabo površin z razširitvijo obstoječega prostora za LEK Ljubljana proti vzhodu, skladno s prostorskimi pogoji in tehnološkimi zahtevami ter vsebuje določbe o:
—	prostorskih pogojih za realizacijo planskih odločitev
—	prostorskih ureditvah po posameznih področjih
—	delitev parcel in tehnične spremembe za zakoličbo
—	etapnost izgradnje
—	oceno stroškov za izvedbo načrta ter soglasja pristojnih organizacij
3.	člen
Meja območja za zazidalni načrt poteka po naslednjih parcelnih mejah:
Severno od poti, pare. št. 1695 do pare. št. 764, 763, 759 in 761, vzhodno ob železniški progi do pare. št. 6776 in na jugu do parcelnih številk 1778, 1779, 1819.
Meja ureditvenega območja je prikazana v katasterski situaciji v merilu 1:2000.
Površina celotnega območja meri 14,76 ha.
4.	člen
Zazidalni načrt za del industrijske cone v Lendavi upošteva teh-ncloške zahteve proizvodnega programa in prostorsko ureditvene pogoje.
Območje je namenjeno proizvodnim dejavnostim SGP Konstruktor TOZD Gradbenik in LEK Ljubljana.
Investitorja sta dolžna pred začetkom pozidave pridobiti podatke o kvaliteti tal in nivoju podtalnice.
Lokalna cesta, občinska pot, pare. št. 6667 je zaradi pozidave pomaknjena proti vzhodu upoštevajoč neovirano odvijanje prometa ter varno vključevanje vozil v celotni industrijski coni.
Ureditev zelenih površin je predvidena od severa proti jugu na parcelnih mejah med Gorenje-Varstrojem in SGP Konstruktor TOZD Gradbenik ter SGP Konstruktor TOZD Gradbenik in LEK Ljubljana. Parkirišče za obe organizaciji združenega dela je določeno ob novi predvideni občinski cesti, ob uvozih v območje posameznega uporabnika.
5.	člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje industrijske cone, arhitektonsko oblikovanje objektov oz. posegov v prostor na območju zazidalnega načrta so:
—	gradbena črta proizvodnih prostorov za SGP Konstruktor TOZD Gradbenik Lendava poteka od severa proti jugu z določenim odmikom od skrajno severne meje Varstroj — SGP Konstruktor TOZD Gradbenik Lendava in z določenimi tehnološkimi pogoji proizvodne hale:
Ostali pogoji so:
—	novi objekti se morajo po tlorisih in višinskih gabaritih prilagajati obstoječim oblikam in razpoložljivem prostoru;
—	dimenzije novih objektov so le okvirne in določajo maksimalne tlorisne in višinske gabarite, zato so pri detajlnejšem načrtovanju možna manjša odstopanja;
—	etapnost izgradnje proizvodnih objektov mora biti enotno ponavljajoč sistem gradbene konstrukcije, elementov fasad in dvokap-nih streh z minimalnim naklonom;
—	ureditev zunanjih manipulacijskih površin v vzhodnem delu zazidalnega načrta mora slediti povečanju števila zaposlenih oz. mora
biti urejen interventni dostop — funkcionalno zemljišče mora biti vgrajeno.
6.	člen
Drugi pogoji za izvedbo posegov:
—	temeljenje po geotehničnem poročilu
—	vpeljava fekalnih vod v zbirni kolektor (v L fazi še preko lokalne čistilne naprave)
—	izgradnja hidrantnega omrežja
—	elektrifikacija objektov je možna kot priključitev na obstoječe omrežje
—	možnost priključitve na parovod INA-Nafte Lendava
—	komunalni odpadki se morajo zbirati v ustreznih kontejnerjih na določenih mestih in odvažati, nevarne odpadke pa je potrebno zbrati, odvažati in uničiti na drugih lokacijah.
7.	člen
Etapnost izvajanja zazidalnega načrta:
1.	SGP Konstruktor TOZD Gradbenik:
—	L etapa: izgradnja obrata za ključavničarstvo, železokrivnica, mehanična delavnica, steklarska delavnica, skupni prostori peskanje, žerjavna proga, kolesarnica, plato za pranje kamionov, bencinska črpalka, garaža, skladišče vnetljivih snovi, kotlovnica, in trafopostaja;
—	II. etapa: izgradnja tesarskega obrata:,
—	III. etapa: izgradnja hale in deponije za centralno skladišče;
—	IV. etapa: izgradnja hale in platoja za izdelavo betonskih izdelkov;
—	V. etapa: izgradnja uprave.
2.	LEK Ljubljana;
—- L etapa: izgradnja proizvodnje linkomicina v dograjenem obstoječem objektu Gentamicina oz. izgradnja cisternskih skladišč in objekta za izolacijo;
— II. etapa: izgradnja nove hale za proizvodnjo farmacevtskih surovin s fermentacijsko tehnologijo in dograditev spremljajočih objektov (cisternsko skladišče), novo trafopostajo, parovod in objekt za proizvajanje pare ter napravo za predčiščenje tehnoloških odpadnih voda.
8.	člen
Začasna namembnost zemljišč, ki niso predvidena za izgradnjo in ureditev v prvi etapi, ostane do začetka ustrezne etape nespremenjena, s tem da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so nujni za nemoteno realizacijo predhodne etape.
9.	člen
Zazidalni načrt je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim na vpogled pri občinskem upravnem organu, oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Lendava.
10.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka in zazidalnega načrta opravlja urbanistični inšpektor, Uprave za inšpekcijske službe občin Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava.
II.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-5/88-7
Datum: 12. 7. 1988
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Rud	olf LEINER, 1. r.
178
Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 12/80, 37/85 in 29/86) ter 267. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave pomurskih občin št. 37/81 in 9/86) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 7. 1988 sprejela
ODLOK o zazidalnem načrtu za območje ob ulici Vladimirja Nazorja k. o. Lendava
L UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt območja ob ulici Vladimirja Nazorja v Lendavi, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pod št. 8/87-ZN/LE.
2.	člen
Zazidalni načrt vsebuje sestavine, ki prikazujejo pogoje za urbanistično oblikovanje, funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav ter rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanali
zacijskega omrežja, omrežja zvez in drugih posegov v prostor.
Vsebina dokumentacije:
a — Tekstualni del:
—	usmeritve iz dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Lendava
—	funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav
—	idejne rešitve omrežja infrastrukture
—	vodnogospodarske ureditve
—	ureditev zelenih površin
—	ureditve prostora za potrebe SLO in DS
—	osnove za parcelacijo
—	elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel
—	etapnost izvajanja
—	soglasja pristojnih organov.
b	— Grafični del:
1.	Izrez iz prostorskih sestavin
srednjeročnega družbenega plana
občine Lendava za obdobje 1986—1990	M 1	:5000
2. Programske zasnove območja		
— zazidalne osnove	M 1	:5000
3. Programske zasnove območja		
— komunalne osnove	M 1	:5000
4. Kopija katastrskega načrta	M	1:500
5. Situacija obstoječih komunalnih		
naprav	M	1:500
6. Arhitektonsko zazidalna		
situacija	M	1:500
7. Zbirna karta komunalnih		
naprav	M	1:500
8. Prometna situacija	M	1:500
9. Zakoličbena situacija	M	1:500
10. Požarno varstvo	M	1:500
11. Gabariti	M	1:200
STRAN 16 VESTNIK 28. JULIJ 1988
II.	OPIS MEJE
3.	člen
Območje zazidalnega načrta obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami:
3015/1, 3015/2, 3018/1, 3018/2, 3019, 3020/1, 3070/1, 3070/6, 3071, 3070/5, 3073/4, 3072, 3073/1,3083/1,3083/10, 3084/1, 3084/2, 3083/11,3084/3, 3088/1, 3089, 3083/6, 3083/8, 3088/3, 3092, 3102/2, 3090/3, 3093/1, 3101, 3090/1, 3091 in 3090/2.
Obravnavana površina ureditvenega območja znaša 4.08 ha.
III.	FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
4.	člen
Zazidalni načrt, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja, prikazuje:
—	razporeditev objektov
—	namensko rabo površin
—	velikost objektov in odprtih prostorov
—	javne utrjene površine in njihovo ureditev
—	ureditev zelenih površin
—	zaklanjanje, obrambo in zaščito
5.	člen
Znotraj opisane meje zazidalnega načrta iz 2. člena tega odloka so določene funkcije posameznih območij in sicer:
—	. individualna stanovanjska cona, cona A s skupno površino 2.0217 ha
—	stanovanjsko obrtna cona, cona B s skupno površino 0.5004 ha
—	industrijska cona, cona C s skupno površino 1.5621 ha
6.	člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov so za posamezno gradnjo in za druge posege v prostor naslednji:
1.	Stanovanjsko območje — predvideno za pozidavo za 18 stanovanjskih objektov
—	stanovanjska hiša mora biti v minimalni tlorisni velikosti 9.00 x 9.00 m, maksimalne velikosti pa 14.00 x 14.00 m, medetažna ali P + M. Smer slemena vzhod-zahod, s temno kritino ali kritino v opečni barvi in naklonom strehe 20—35°.
—	dovoljene so postavitve pomožnih objektov kot prizidek k stanovanjski hiši in sicer garažo v velikosti 5.00 x 5.00 m ali drvarnico 4.00 x 5.00 m. Pomožni objekti se lahko gradijo kot zidani prizidki ob ulici Vladimirja Nazorja na zahodni strani objekta, ob novi ulici ob železniški progi pa vzhodno od objekta.
—	obvezna je gradnja zaklonišča v stanovanjski hiši
—	fasade naj bodo ometi svetle barve
—	dovoljuje se gradnja ograj, ki je lahko med posameznimi parcelami v žični izvedbi ali je zasajena živa meja. Ob ulični strani je obvezna zasaditev žive meje v višini 1.20 m in širini 0.50 m na notranji strani parcelne meje.
2.	Stanovanjsko obrtno območje
—	pogoji za urbanistično oblikovanje hiš so enaki kot so navedeni pod L točko tega člena
—	ob interventni dovozni in peš poti je dovoljena gradnja ob' tnih delavnic za potrebe izvajanja uslužnostne obrtne dejavnosti, tel nično mehanske storitve, projektiranje in tehnične storitve ter proi vodne dejavnosti, ki ne povzročajo negativnih vplivov na okolje.
—	obrtna delavnica mora biti zidani objekt v minimalni tloris velikosti 9.00 x 6.00 m in maksimalni velikosti 14.00 x 6.00 m, prit čen, s streho dvokapnico, smer slemena sever-jug.
—	odmik od interventne dovozne ceste oz. peš poti je 1.00
—	parkirišče za osebne avtomobile je urediti na severni strt tega območja.
3.	Industrijsko območje
— dovoljena je novogradnja objektov, ki pomenijo dopolnit tehnološkega procesa proizvodnje v skladu z zazidalnim načrtom sicer:
a — baterija silosnih celic
b — skladiščno proizvodni prostori maksimalne velikosti 70. x 30.00 m,
c — prizidek poslovnih prostorov
d — zunanji depoi
e — zunanje manipulativne površine
IV	. UREJANJE PROMETNEGA, ENERGETSKEGA, VODOVO1 NEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA TER SISTEM ZVEZ
7.	člen
Osnovno prometno omrežje na območju zazidalnega načrta p< teka po že obstoječi ulici Vladimirja Nazorja in predvideni cesti o nasipu opuščene železniške proge.
V stanovanjsko obrtni coni'je predvidena peš povezava v sme sever-jug, ki obenem predstavlja interventni dovoz do obrtnih dela' nic.
Vhod v industrijski coni se uredi tako, da se dovozna cesta pr< makne proti severu in se formira zaščitni zeleni pas oz. protihrupn zapora za preprečevanje emisije hrupa.
V industrijski coni notranji promet poteka po že obstoječih ai faltiranih površinah.
8.	člen
Širine predvidenih komunikacij za javni, mirujoči in peš prom« so podane v grafičnih prilogah in so obvezne.
9.	člen
Ogrevanje objektov in obrtnih delavnic znotraj območja zazida nega načrta se bo reševalo z individualnimi sistemi.
10.	člen
Trase, zmogljivosti, mesta priključkov, hidrantna mreža ter v ostali podatki v zvezi z rešitvami energetskega, vodovodnega in kan lizacijskega omrežja ter sistema zveze, so podane v grafičnem delu z zidalnega načrta.
V. ETAPNOST IZVAJANJA
11.	člen
Pred začetkom gradnje objektov, objektov v stanovanjski in st novanjsko obrtni coni je obvezno zagotoviti minimalno infrastruktu no omrežje, ki obsega prometno, kanalizacijsko, vodovodno in ele tro omrežje.
Zazidalni načrt se lahko izvaja v posameznih etapah. Posamezi etapa graditve in spremljajdčih ureditev mora potekati kotzaključei in dokončno urejena celota.
Ureditev komunalne in prometne opreme posameznega obme ja mora biti zaključena v prvi fazi izvajanja posamezne etape.
12.	člen
Do pričetka gradnje načrtovanih objektov in naprav posamez etape obdržijo zemljišča dosedanjo namembnost.
VI. KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Zazidalni načrt območja ob ulici Vladimirja Nazorja v Lendt je na vpogled občanom in organizacijam pri Oddelku za urbanize gradbene in komunalne zadeve Občine Lendava.
14.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpt cijske službe občin Pomurja — enota v Lendavi.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objav pomurskih občin.
Številka: 350-6/88-7
Datum: 12. 7. 1988
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Rudolf LEINER, 1. r.
179
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave št. 12/80, 36/81 in 11/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. julija 1988, sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
o oceni gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v I. polletju 1988 ter uresničevanje resolucije občine Murska Sobota v letu 1988
Zbori Skupščine občine Murska Sobota so na seji, dne 14. julija 1988 razpravljali o oceni gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v I. polletju 1988 ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1988 in ugotovili:
1.	Gospodarska gibanja, ki slonijo' na oceni OZD gospodarstva so nominalno na dokaj visokem nivoju in nekoliko preoptimistično prikazujejo pričakovane rezultate I. polletja. OZD niso v zadostni meri upoštevale posledice ukrepov, sprejetih po »15. maju«, ki bodo še bolj neugodno vplivali na rezultate poslovanja v II. polletju.
2.	Podatki iz ocene kažejo, da se resolucijske usmeritve le delno uresničujejo. Načrtovana rast bo predvidoma dosežena pri družbenem proizvodu, izvozu, zaposlenosti in produktivnosti dela. Nizka je zlasti rast industrijske proizvodnje za katero se pričakuje, da bo še nadalje upadala.
3.	Zaskrbljujoče je predvsem padanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva, povečevanje obveznosti iz dohodka in osebnih dohodkov ter zaostrovanje likvidnostnih problemov na vseh področjih dejavnosti.
4.	Dohodkovni položaj OZD vedno bolj otežujejo problemi pri nabavi repromaterialov, neurejeni pogoji poslovanja s tujim tržiščem, finančna nedisciplina, naraščanje obveznosti za skupne in splošne družbene potrebe, obveznosti za najeta kreditna sredstva ter administrativno urejanje cen na nekaterih področjih ob izredno hitrem naraščanju na drugih področjih.
5.	V letošnjem letu so se pričele kopičiti težave v poslovanju in izgube predvsem v živilsko-predelovalni industriji. Tudi v kmetijstvu se rezultati poslovanja slabšajo. V kolikor bi v oceni gospodarskih gibanj zajemali zasebni sektor kmetijstva bi bili finančni kazalci v občini manj ugodni.
6.	Osebna in splošna poraba se gibljeta v okviru resolucijskih in zakonskih določil, medtem, ko sredstva skupne porabe dosegajo rast dohodka v gospodarstvu občine.
7.	Zaradi omejevanja skupne porabe se povečuje razkorak med programi samoupravnih interesnih skupnosti in dovoljenim obsegom sredstev. Kljub dokaj visokemu prilivu sredstev so na področjih družbenih dejavnosti prisotni številni problemi.
8.	Do večjih finančnih težav prihaja na področju zdravstva, zlasti v TOZD Splošna bolnica, ki se že dalj časa srečuje s pomanjkanjem likvidnostnih sredstev in z drugimi motnjami v poslovanju. V neugodnem položaju se nahaja tudi kulturna dejavnosti, kjer bi bilo potrebno izvesti nekatera nujna investicijska vlaganja, vendar ni ustreznih sredstev.
Na podlagi ugotovitev iz ocene in razprave, so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja stališča:
1.	Zaradi vedno bolj zaostrenih pogojev gospodarjenja se morajo vse OZD učinkovito prilagajati spremenjenim razmeram in sprejetim ukrepom tudi z organizacijskimi spremembami, večjo tržno usmerjenostjo, zlasti na tuja tržišča, povečanjem konkurenčne sposobnosti,
racionalizacijo dela v vseh fazah poslovanja ter z izvajanjem vseh drugih ukrepov gospodarske stabilizacije.
2.	V organizacijah združenega dela, ki so v I. trimesečju letos poslovale z izgubo oz. na meji rentabilnosti in pričakujejo slabše poslovne rezultate tudi v I. polletju, morajo podrobno analizirati vzroke za neugodna gibanja, podvzeti aktivnosti za izboljšanje stanja ter sproti spremljati poslovne rezultate.
3.	Vse OZD v katerih je prisotno padanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje morajo podrobno analizirati vzroke takšnih gibanj in sprejeti ukrepe za zaustavitev negativnih trendov.
4.	Z zniževanjem prispevnih stopenj iz dohodka in osebnih dohodkov je potrebno čim bolj razbremeniti gospodarstvo in s tem zagotoviti krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti OZD.
5.	Za hitrejši gospodarski razvoj občine in izhod iz krize je nujno pospešiti investicijsko aktivnost ter nameniti sredstva predvsem za izvozno usmerjene programe, tehnološko in razvojno intenzivno proizvodnjo ter odpiranje produktivnih delovnih mest.
6.	Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj naj oceni likvidnostni položaj OZD v občini in ugotovi vzroke za upadanje akumulativne sposobnosti gospodarstva.
7.	Cene proizvodov in storitev morajo organizacije oblikovati odgovorno z upoštevanjem ponudbe in povpraševanja na tržišču ter kupne moči prebivalstva.
8.	S krepitvijo štipendiranja si morajo v vseh sredinah prizadevati za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih.
9.	Vse OZD in DS s področja gospodarstva in negospodarstva morajo izdelati oceno ekonomskih in tehnoloških viškov zaposlenih delavcev.
10.	Ker ostaja pri SIS materialne proizvodnje, predvsem zaradi nepravočasno pripravljene investicijske dokumentacije, večji obseg sredstev dalj časa neaktiviran je nujno več skrbi nameniti racionalni porabi zbranih sredstev ter v zvezi s tem proučiti možnost prelivanja sredstev iz gospodarstva na račune SIS šele pred pričetkom izvajanja investicije. To bi prispevalo tudi k izboljšanju likvidnostne situacije OZD.
11.	Nujno je povečati učinkovitost poslovanja z reorganizacijo in racionalizacijo dela v vseh neproizvodnih dejavnostih, predvsem v SIS in proračunskih porabnikih ter takoj pristopiti k prestrukturiranju družbenih dejavnosti v smeri uskladitve delovanja družbenih dejavnosti s sprejetimi programi ukrepov racionalizacije in razpoložljivimi materialnimi možnostmi.
12.	Za sanacijo zdravstva je potrebno na nivoju republike doseči, da se večji stroški poslovanja TOZD Splošna bolnica zaradi aktiviranja novega kirurškega bloka, upoštevajo pri določanju obsega dovoljene porabe za leto 1988. Občine v pomurski regiji se morajo dogovoriti o pokrivanju skupnih fiksnih stroškov delovanja splošne bolnice v Murski Soboti.
13.	Občinska zdravstvena skupnost naj analizira učinke delovanja sprejetih ukrepov racionalizacije v zdravstvu glede na različne možnosti prebivalstva za plačevanje participacij ter ugotovi vpliv na obseg poslovanja in finančni položaj izvajalskih organizacij oz. SIS.
14.	Izvršni svet in strokovna služba SIS morajo v okviru danih možnosti, zakonskih določil in razpoložljivih materialnih sredstev zagotoviti delavcem v negospodarstvu enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v gospodarstvu.
15.	Poslovodni in samoupravni organi v OZD in DS naj sproti informirajo delavce o pogojih poslovanja, poslovnih rezultatih in razvojnih možnostih.
Številka: 30-4/88-3
V M. Soboti, 20. julija 1988
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, dipl. oec.