Protestni shod v Ptuju. Na binkoštni pondeljek se je vršil na Florijanskem trgu pred mestnim uradom v Ptuju protestni shod proti raskosanju Slovenije, ki je uspel naravnost sijajno. Na tisoče in tisoče ljudi se je zbralo pred ponosno stave bo sedaj našega mestnega urada, dapovzdigno glasno svoj protest proti nakani, da se slovensko ozemlje pusti še nadalje pod oholim Nemcem in zahrbtnim Lahom. Shod je sklical Narodni svet. Predsedoval mu je g. dr. Ivan Fermevc. Po jedrnatem pozdravu je je naglašal, da kliče Narodni svet prebivalstvo ptujskega okraja zopet na branik domovine. Protest, ki ga bo prebivalstvo ptujskega okraja sklenilo danes, se mora slišati in upoštevati tudi v Parizu. V imenu mestne občine se je pridružil protestu gerent dr. Senčar. Za ptujski okrajni zastop je govoril g. Mihael Brenčič, ki je zlasti poživljal občinske predstojnike, da pošljejo nemudoma protestne resulocije na predsestvo deželne vlade. Ob velikanskem navdušenju je bila sprejeta na predlog g. dr. Šalamuna sledeča resolucija: Na velikem protestnem shodu zbrani Slovenci Ptuja in ptujskega okraja opominjamo v zadnjem trenotku velesile, ki odločujejo v Parizu o usodi narodov, da naj ne raztrgajo slovenskega dela troimenega naroda in naj ga ne prepuste nadaljntf raznaroditvi Lahom, Nemcem in Madžarom. Z vso odločnostjo zahtevamo, da se upošteva samoodločba narodov in da se združijo vse zemlje, kjer stanuje v strnjenih masah naš narod, z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Miru, ki bi tem načelom nasprotoval, nikdar ne bomo priznali, in poživljamo našo pariško delegacio, da ga ne prizua. Opozarjamo, da bi bil nam krivičen mir začetek novega ogroženja evropskega miru. Mi hočemo vso svojo zemljo in ne priznamo nobenih kompromisov v našo narodno in državno škodo. Kakor je Celovec za vedno naš, tako morajo biti naši tudi Beljak, Gorica, Trst, Pulj Reka in celo naše Primorje in Prekmurje. Predsednik se je zahvalil zavednim zbo-rovalcem za njih vdeležbo. Povdarjal je, da se gotovo tudi naša vlada, naš kralj in prestolonaslednik z vso vnemo zavzemajo za — 2 — naše svete pravice. Na njegov poziv je občinstvo navdušeno zaklicalo, da se je razlegalo po celem starodavnem mestu: ,,Živel kralj Peter, živel naš prestolonaslednik Aleksander!"