Lelo XIII
V.b.b.
Dunaj, dne 9. avgusla 1933
Ši. 32
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: „K0R0ŠKI SLOVENEC".
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev,
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Revna Nemčija.
Nacionalna revolucija Adolfa Hitlerja nedvomno ne živi umetnega življenja, marveč se je porodila iz težkih gospodarskih in socialnih razmer nemškega ljudstva. Nekateri njenih voditeljev jo hočejo primerjati francoski revoluciji začetkom 19. stoletja in v bistvu je njihova primera gotovo upravičena. Prezrejo pa veliki nauk francoske revolucije, da ni dobro starega uničevati in podirati, če na njegovo mesto nima postaviti boljšega, ker je sicer končni uspeh nekoliko drugačen kot si ga zamišljajo njeni početniki. in voditelji.
Hitler in njegovi sotrudniki so si nedvomno svesti, da so jih rodile gospodarske in socialne neprilike in da torej zavisi njihova usoda od izboljšanja in rešitve le-teh. Dobro se zavedajo, da se bo o zmagi ali porazu nacionalne revolucije odločilo koncem konca na gospodarskih tleh. Zato so zasnovali velikopotezen načrt gospodarske sanacije in zanj si je Hitler izprosil dobo petih let, ko bo zamo-gel dati vsakemu Nemcu kruha in dela. V tem razdobju bo hotelo nemško ljudstvo čutiti postopno boljšanje položaja, če naj se njegove simpatije do voditelja enako postopno ne prelevijo v razočaranje in sovraštvo. To je nauk izza dobe, ko so po parletnem obožavanju padle glave voditeljev francoskih revolucionarjev.
Šest mesecev je sedaj Hitler v posesti absolutne moči nad Nemčijo. Šest mesecev vlade pomeni šest mesecev dela. In ni ga na svetu, ki bi Hitlerju in njegovim odrekoval njihovo voljo do dela. Drugo vprašanje je po uspehu njihovega dela v prvem polletju vlade. Kaka je nešminkana slika današnjega nemškega gospodarstva, ki jo kažejo dejanske številke in ne urande statistike in potvorjena časopisna poročila?
Za svojo najvažnejšo nalogo smatra Hitlerjeva vlada odstranitev brezposelnosti. Javno mnenje kliče danes po uspehih njene akcije proti brezposelnosti. Državni uradi izkazujejo zmanjšanje brezposelnih za 1.2 milijona delavcev. A te številke je treba vzeti skrajno previdno. Berlinski konjunkturni zavod izkazuje za letos izboljšanje števila brezposelnih z brezposelno podporo za komaj 24.000 in onih z zasilno podporo za 33.000. V lanskih poletnih mesecih se je število podpiranih brezposelnih zmanjšalo za 150.000 in onih z zasilno podporo za 100.000 oseb. To se pravi, da mora biti uradna statistika potvorjena in da je letošnje število brezposelnih najmanj enako visoko, če ne višje od lani. Objektivni cenitelji cenijo število vseh brezposelnih v sedanji Nemčiji na 7 milijonov oseb. To število je visoko dovolj In gotovo ne govori v prilog hitlerjanskih mogotcev.
Narodni socialisti so nadalje obljubili ljudstvu zvišanje delavskih plač. Številke pa govorijo, da so bili dosedanji njihovi poizkusi zaman in da je letos število delavcev s tedenskim zaslužkom 18 mark za 416.000 višje in delavcev s tedenskim zaslužkom 24 mark za 576.000 manjše od lani. Obubožanje delavske množice se je torej v prvem polletju hitlerjan-skega režima rapidno razširilo.
Hitler je nadalje izdelal velikopotezen načrt za preskrbo zaposlitve v raznih gospodarskih panogah. V to je dovolila država 410 milijonov mark posojila za zidavo in prezida-vanja poslopij, od teh je v prvi vrsti profitirala stavbarska obrt in v drugi pa težka industrija. Uradništvu in članstvu najraznovrstnejših nemških organizacij je nadalje predpisana na-
bava enotnih uniform, kar je predvsem poživelo tekstilno industrijo. A kljub vsemu temu prizadevanju, ki zahteva od države neziiosne žrtve, mora konjunkturni zavod ppročati, da so uspehi tozadevne vladne akcije le delni. Položaj gospodarskih panog ostaja še zanaprej žalosten.
To očituje v prvi vrsti primanjkljaj državne blagajne. Uradne številke navajo pri-mankljaja 610 milijonov samo iz letošnjega leta, te^TaW'Se'urjAttìije še primankljaj zadnjih let,	svota zviša na 1880 mi-
lijonov mcH^!£ro,iWadne številke popravljajo objektivni finančni kritiki s pripombo, da je temu dolgu še prišteti nekrite iVa milijarde mark dolga Papenove vlade in predvidene preobremenitve proračunov do leta 1938, ki znašajo v skupni svoti 500 milijonov mark, nadalje 1 milijarda mark, ki jo je Hitler določil
Nedavno je obiskal italijanskega vladnega šefa orgski ministrski predsednik Qòmbòs. Obisku je pripisalo evropsko časopisje izredno važnost, češ da kuje Rim načrt, kako razveljaviti oziroma spremeniti trianonsko mirovno pogodbo, po kateri je bila — kot trdijo Madžari — »ogrska držav,: raztelešena od Karpatov, transilvanskih Alp in Donave". K o b i s-ku ogrskega političnega voditelja je i t al i j a n s k i list „Š e r a“ po-j a s n i 1, da se Italija odkrito zavzema za spremembo trianonske pogodbe, „ki je madžarski narod na barbarski način raztelesila in uničila njegovo gospodarsko enoto". Ogrsko glasilo „Pešti Naplo" se je izrazilo še nekoliko jasneje: Ogrska ne bo vstopila v nobeno skupino držav, ako bi v njej imela vodstvo Mala antanta. Ogrska mora biti v srednji Evropi enakopravna vsem drugim državam, ne more pa biti enakopravna država, dokler se ne spremeni trianonske pogodbe.
Ti pogovori in pojasnila k njim Francije seve nikakor niso zadovoljili in franco-
Velesile za Avstrijo.
Avstrija mora prenašati velike neprijaznosti svoje nemške sosede. Od začetka julija se vrši v nemškem radiu dnevno propaganda, naperjena proti Avstriji. Pri tem se hujska avstrijsko ljudstvo h kaznivim dejanjem, zlasti neplačanju davkov. Nad avstrijsko ozemlje prihajaja ponovno nemška letala in razsipajo letake hujskajoče vsebine. Avstrija se je že večkrat pritožila pri nemški vladi nad takim nelojalnim postopanjem ,v odgovor pa jo nemško časopisje smeši in napada naprej, dočim Berlin vztrajno molči.
To postopanje nemške sosede proti Avstriji pa je izzvalo evropsko javnost ,ki se je odločno postavila proti kršenju mednarodnih dogovorov in avstrijske samostojnosti. Naša država igra v vprašanju končnoveljavne ureditve gospodarskega nereda v Podonavju prvo vlogo, zato je v zadnjih tednih postal problem avstrijske samostojnosti problem evropskega značaja.
Zato je razumeti, da so pred tednom vložile velesile — Italija. Francija in Anglija — oster protest pri rajhovski vladi vsled kršenja mednarodnih pogodb in običajev. S tem je Nemčija, ki je četrti član, ki je podpisal pakt četverice, prisiljena k izjavi k svojemu dosedanjemu pro-
v svoji petletki za preskrbo dela delavcem. Država ima torej notranjega nekritega dolga 5 milijard mark, h katerim se še lahko prišteje IV2 milijarde mark nekritega dolga dežel in občin. Dolgovi inozemstvu znašajo skupno svoto 20 milijard mark. Za ves ta ogromni dolg se vlada tolaži edino z upanjem na boljše čase in dohodke.
Zunanja trgovina propada, brezposelnost bo v bodoče v tej industrijski državi še bolj naraščala, uvoz se bo zmanjševal, davki in carine bodo padale. V teh številkah je usoda hitlerjanske Nemčije! Postala bo svarilo svetu, naj se neznosnega položaja ne skuša reševati z nedoštatnimi sredstvi, ker ga le še bolj poostrijo. Obubožani in proletarizirani masi nemškega ljudstva ostane končno ena sama pot — v boljševizem. Tako bo nacionalno revolucijo zaključila socialna prekucija.
ski listi naglašajo, da je pogovor o spremembi mirovnih pogodb mogoč edino v okvirju Zveze narodov in v smislu pogodbe štirih velesil. Sedaj pričakujejo, da bosta Italija in Ogrska na jesenskem zasedanju Zveze narodov v Ženevi stavili predlog, naj se imenuje komisija, ki naj prouči način, kako naj se spremembo mirovne pogodbe pravno izvede. Pakt Zveze narodov predvideva pravico, da Zveza narodov povabi na spremembi mirovnih pogodb zainteresirane in po njej prizadete države, naj se same o tem porazgovorijo in pogodijo. Kako hočeta Italija in Ogrska premostiti težkočo tega člena pogodbe, je še nejasno.
Z zahtevo po spremembi mirovnih pogodb je vržen vitakneustaljenoevropsko mednarodno življenje nov element nemira. Pričakovati je namreč, da bodo predvsem priza dete države odgovorile na ogrsko zahtevo s svojimi protizahtevami. Končni uspeh bo ta, da se bo medsebojno nezaupanje evropskih držav še znatno povečalo.
tiavstrijskemu postopanju. Gotovo je pričakovati, da bo odslej vsaka protiavstrijska propaganda v radiu in po hitlerjanskih letalcih ustavljena.
Kako si Francozi zamišljajo rešitev podo-donavskega vprašanja. Kako urediti medsebojne odnošaje podonavskih držav, je menda danes najvažnejši evropski problem, ker igra Podonavje kot izhodišče na vzhod izredno važno vlogo. Dočim skriva Italija za svojim načrtom svoje sebične namene, so Francozi dosti iskrenejši. Francoski državniki so podali predlog naj bi podonavske države imenovale komisijo, ki bi bila popolnoma neodvisna od posameznih držav in se bavila z izključno gospodarskimi vprašanji. Komisija naj bi proučila možnost gospodarskega sodelovanja in podala tudi načrt, kako bi se sodelovanje izvedlo. Načrt bi bil predložen posameznim podonavskim vladam v pretres. — Francoska prizadevanja zasleduje s simpatijami Mala antanta in tudi Avstrija, dočim ga Italija in Madžarska nezaupljivo motrita.
„V imenu državne vlade." Hitler stremi za absolutno diktaturo ter se hoče otresti vseh činiteljev, ki jih predvideva weimarska ustava. Pred kratkim je izdal odlok, da lahko
Tako v Evropi ne pride do miru!
njegova vlada izdaja zakone sama brez ozira na državni zbor. Vlada nadalje lahko sklepa samostojno pogodbe z drugimi državami. Svojim ministrom je Hitler predpisal neke vrste cenzuro, da morajo vse svoje izjave, članke in podatke, namenjene časopisju, predložiti njemu v odobritev. Istočasno pripravlja zakon, da se odreče državljanstvo vsem, ki sedanjemu režimu nasprotujejo. — Mož je torej radikalen na vse strani.
Eni sami velesili se bo moral Hitler ukloniti. Takoj po sklepu sporazuma med sv. stolico in rajhom so zagnali hitlerjanski listi velik krik, češ Vatikan je priznal narodni- socializem in sedaj ne preostaje nemškim katolikom drugega, kot da se sprijaznijo z režimom. Takoj na te glasove v Nemčiji je spregovoril besedo tudi vatikanski list ter izjavil: S pogodbo Cerkev ni priznala režima, ker sklepa pogodbe s katerikolimi državami, četudi se z njihovimi mislimi ne istoveti. Ta izjava je izzvala v hitlerjanskih krogih veliko ogorčenje. Takoj po sklepu pogodbe je vlada izdala zakon, glasom katere se morajo vsi, ki bolehajo na kaki dedni bolezni, napraviti nerodovitne in se jim zakon prepoveduje. Pričakovati je, da bo Vatikan k temu zakonu spregovoril strogo sodbo. Splošno je mnenje, da bo sčasoma delovanje med Cerkvijo in Hitlerjem v Nemčiji nemogoče, ker Cerkev ne bo mogla nikdar priznati načel narodnega socializma.
Amerika postaja neizprosna v iztirjatvi vojnih dolgov. Časopisi poročajo, da bo Roosevelt zahteval od držav dolžnic v decembru, da plačajo celotni obrok vojnih dolgov in da za pogajanja nikakor ne bo pripravljen. Obroke bodo države morale plačati v zlatu. Izgleda, da je Ameriko utrdil neuspeh londonske gospodarske konference v nepopustljivosti na-pram evropskim dolžnikom. V veliki meri pa je na ameriški nepopustljivosti kriv njen gospodarski položaj, v katerem so zopet vidni znaki propadanja. Gotovo je, da velik del evropskih dolžnic svojih obveznosti napram Ameriki ne bo mogel izvesti, kar zna dovesti do sporov med obema kontinentoma, ki si po londonskem neuspehu itak ne stojita več prijazna nasproti.
Roosevelt rešuje Ameriko. Predsednik Roosevelt, gospodar sedanje Amerike, ima pripravljen načrt obnovitve ameriškega gospodarstva. Z načrtom je globoko posegel v zasebno gospodarstvo ameriških podjetnikov ter jim predpisal delovni čas in plačo zaposlenih delavcev. Ustanovil je nadalje poseben nadzorstveni urad, ki naj kontrolira izvedbo vladnih odredb v gospodarstvu. V splošnem je čuti mnenje, da bo predsednik prisiljen iti še dalje v ustroj zasebnega gospodarjenja in
da bo končno moral reformirati celotno gospodarstvo v smislu fašizma, v katerem ima država pravico v interesu občega blagorja prosto posegati v gospodarstva posameznikov in jim dajati svoje predpise. To bi bil torej nekak ameriški gospodarski fašizem.
Med Japonsko in Ameriko vlada ostra napetost. Vzrok je boj za nadvlado v Tihem oceanu. Japonska je napovedala pred kratkim izdatno povečanje svoje mornarice, kar je napotilo tudi Ameriko, da izpopolni svojo vojno mornarico. — Boj za nadvlado na morju je stara sporna točka med državami in zna imeti tudi v tem slučaju važne posledice.
V Rusiji grozi lakota. Dr. E. Ammende, glavni tajnik evropskega kongresa narodnih manjšin, je proučaval položaj ruskih narodnih manjšin na licu mesta. Ob tej priliki je ugotovil, da grozi sovjetski Rusiji katastrofa lakote. Trume ruskih siromakov bežijo iz države, da si rešijo golo življenje. Najhuje prizadeta je pokrajina ob Volgi in Črnem morju. Vzrok prihajajoče bede je nesrečna sovjetska agrarna politika, ki je skušala izpodriniti in uničiti samostojnega kmeta in postaviti na njegovo mesto socializirana kmetijska podjetja. Zaman so velikanske nabave traktorjev In motorjev, ker se je sovjetskim zahtevam zoperstavil ruski kmet. Vlada sama priznava, da bo morala boriti kruto borbo z gladujočimi kmeti, da jim iztrga letošnjo jesensko žetev. „Kmečko prebivalstvo moramo nagnati v lakoto, če hočemo rešiti režim,“ se glasi izjava vlade. Komisarji bodo morali biti pri rekviriranju žita naravnost brezsrčni. — Samo da se obdrži komunizem, naj torej gladuje kmet. Tako se je borba za socializem v Rusiji spremenila v borbo za bori kruh.
100,000.000.
Povodom devetdesetletnice rojstva pisatelja Petra Roseggerja je nemški Schulverein uvedel veliko vsenarodno zbirko. Imenoval jo je „H u n d e r t - M i 11 io n e n - Groschen-S a m m 1 u n g“ ter je namenil obrambnim nacionalnim svrham nemštva v inozemstvu ter raznarodovanju slovanskih manjšin v Avstriji.
Na izredno taktičen način zna ta nemška bojna organizacija izrabiti ime avstrijskega pisatelja, ki je pred 24 leti sam izdal oklic na Nemce, naj zberejo 2 milijonov kron za zidavo šol in otroških vrtcev v narodno-obmejnih krajih. Njegov tedanji oklic je imel popoln uspeh, nabralo se je preko 3 milijone kron. Nato je sledila podvojitev raznarodovalnega dela tudi v našem ozemlju (Bekštanj!). Sedanji oklic se obrača na najširše kroge nemškega
prebivalstva in zato govori o zbirki sto milijonov grošev (1 milijon šilingov), hoteč povda-riti, da so dobrodošli tudi najmanjši darovi. Ni dvoma, da bo spretno izrabljena devetdesetletnica imela sličen uspeh kljub krizi in stiski in da bo omogočila novo raznarodovalno delo tudi med našim narodom.
Kako hočemo odgovoriti na to novo izzivanje nacionalne organizacije? Nasveti ali prošnje, naslovljene na njo, so pač odveč, ker vodi organizacijo zaslepljeni nacionalni šovinizem. Zaslepljeni zato, ker dela gorje nenem-škim narodom, a ne vidi gorja sredi lastnega ljudstva. No, morda se kedaj znajde kak trezen Nemec, ki bo svojim rojakom okoli te organizacije pametno svetoval, naj naklonijo svoje podpore raje stradajočim družinam industrijskih krajev v osrčju države kot da z narodnim denarjem ustvarjajo le zlo in gorje. Zlo in gorje sebi in drugim!
Pred očmi nam je položaj slovenskih obmejnih krajev pred svetovno vojno, ko je taista organizacija z največjimi žrtvami poku-povala po Štajerskem in Koroškem posestva iz slovenskih rok, gradila mestne domove, šole, z vso močjo podpirala gradnjo koč nemških planinskih društev v slovenskih planinah. Koliko gnjeva in nestrpnosti so rodili ozkosrčni nameni, koliko razočaranje in izguba narodnega premoženja je sledila! Umetno ustvarjena nemška manjšina spodnještajerskih krajev, po naravni asimilaciji je danes po nemših ljudeh in z nemškim denarjem zapisana narodni smrti! Nekako enako poučljivo kot je značilen današnji položaj po slični nemški bojni organizaciji naseljenih rajhovcev v našem delu dežele: štiri petine rajhovcev je domala danes izgospodarilo in si želi le še vrnitve v svojo pravo domovino. Same žrtve nacionalne zaslepljenosti!
Dovolj smo prostodušni, da izgovorimo to resnico. A ta prostodušnost nas ne ovira k izjavi, da bomo od sedanje vlade z vso odločnostjo zahtevali, naj dokaže svojo katoliško in narodno smer s tem, da se nikakor ne istoveti z delovanjem liberalno-nacionalnega Schul-verein-a. Njegov oklic bodi nadalje nam vsem poziv k nadaljni požrtvovalnosti za narodne ideale. Ne bomo grabili nemške zemlje in ne poslovenili nemških ljudi, svoji požrtvovalnosti bomo postavili lepše, požrtvovanja vredne cilje: ohranitev in poglobitev naše slovenske svojstvenosti na slovenskih tleh. Tako naše delo v resnično narodnem, človečanskem in božjem smislu bo blagoslovljeno s trajnim uspehom.
4. božja zapoved: Spoštuj očeta in mater! Spoštuj tudi jezik, zemljo in dom, ki si ga prejel od očeta in matere!
PODLISTEK	II
Cvetko Golar:
Čebelarjčv greh.
(Konec.)
..Trideset srebrnikov," izpregovori brez misli in takrat vidi mašniku v obličje in spomni se Judeža Iškarjota.
..Usmili se me, o Gospod, odpusti nam grehe!" je izgovarjal jezik. Vrban je povzdignil oči, in že se je zopet tajalo njegovo srce. A vrag je to videl.
..Pokesam se vseh svojih grehov. Ti pa stoj meni na strani...“
„Dve mošnji srebrnih kron," je zašumelo Vrbami na uho. „In zlate bodo vmes, in vino bo teklo." V pajčevinah je vršalo in plahutalo, in Vrban je videl, ne z očmi, z dušo je videl, kako se razpenja črna mreža, in huškni-la je proti njemu, da je objela vsega temna in težka senca. Groza je bilo Vrbana, a zaslišal je zopet žvenkljanje cekinov, zlat plašč se je zasvetil, zadišalo je po vinu.
„0, Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho —“
„Kron in cekinov —“
In Vrban je sprejel hostijo iz čistih rok duhovnika in jo obdržal koncem jezika. Zopet je švignila senca preko njega, vsega je potopila v temo, in takrat se je Vrban sklonil nizko, nizko, glavo je stisnil h kamnu in s tre-
sočimi rokami je raztegnil usnjato mošnjo ter položil vanjo hostijo.
Vse je bilo tiho okoli njega, kakor da ni žive duše na svetu: neznan molk in groza je bila v cerkvi. Zatiskal je oči in čakal, kdaj se odpre zemlja in ga požre. Čez dolgo, dolgo časa se je začel gibati in vstajati. Bil je sam, in gledal je v tla, ko je šel mimo Boga na križu. In tedaj je rdeča kaplja kanila iz srčne rane. —
Bežal je v strahu, da ga ne vidijo ljudje, in bal se je belega dneva. Ni si upal na cesto, zato je zavil v gozd in se skril v mračno senco, zatekel se je med skale in robove. A miru ni našel in pekla ga je vest. Smreke in bori so jezno vršali nad njim, kriva veja gabrova ga je udarila po hrbtu, robida se mu je zadrla s trnjem v lica, da ga je polila kri. Ves zbegan in divji se je tolkel s kamenjem po čelu. Blodil je ves dan, in že je ugasnilo solnce za gorami in po hrastih in javorjih so se razplele črne mreže, ko je stopil vrag k njemu.
„Vrban, čas je, da greva."
„Kam? Križani čas božji!"
„Kam Ha-ha, ali si se prestrašil?" se je spačil vrag. „V ulnjak pojdeva."
Prijel gq je za roko, in šla sta.
„Zdaj vendar še nisi opravil, kar imaš storiti. Čebele še niso zaduhale hostije in ti ne bodo nanosile cekinov in srebrnikov, ako se misliš obesiti že na mecesen."
Čebelar je molčal, in obup mu je temnil oči. Stopila sta na vrt, vrag je zaostal, in
Vrbana je bilo groza samega sebe, ko je stopil v ulnjak.
..Trideset srebrnikov, ha-ha,“ je zašumelo skozi špranjo. „Hitro, hitro, Vrban. ne čakaj! Čebele so lačne in ti nimaš denarja."
Čebelar je otipal panje in poiskal največjega, ki je stal v četrti vrsti na sredi. Odprl ga je previdno polagoma in iz mošnje je vzel hostijo ter jo dejal v panj med satje in čebele.
*
Čudno življenje je vstalo v panjih. Bilo je divje in strašno vršanje, ki je bruhnilo iznenada, in kakor velik kotel, bučeč v solnčnem žaru, je bil ves ulnjak. Ob zori so se začele čebele rojema osipati na dan, kakor da so se naenkrat odprle vse duri njihovega gradu. Goste in žive bliskajoče verige so se potegnile od ulnjaka do vseh cvetočih morij, do belo-rožnih njiv in bujnih livad. Krotke in pohlevne čebele so se spremenile v hudo, razdraženo in razuzdano vojsko, in kakor črnikasta gomazeča povodenj se je vlila na cvetje. Njihov let je bil višji in solnce je zatemnila divje vršeča in brenčeča mreža, sestavljena iz milijonov prosojnih kril, ki se je zibala med nebeškim sinjem in cvetlicami. Visoka je že bila solnčna pot, in njegovi pogledi so žgali in plameneli. Čebele so šle za solncem, in v opoldanjih urah se je vilo zlatih in hrumečih, nepretrganih žarkov brez števila od panjev do rožnih jezer. Do večera je trajalo razburjeno kipenje in jezna samopašna marljivost vznemirjenih delavk, in šele z nočjo so se pretrgale črne niti.

Da ist irger.d etwas durcheinander gekommen und das Ganze stimmi nichf mehr. Aber da sehen Sie selber was dabei herauskommf, wenn man ungenau ist und die Dinge durcheinanderbringt.
Auch beim V/asehen ist es so. Richtig waschen Sie nur dann, wenn Sie vergessen wie Sie’s friiher mit Rumpel und Burste gemacht haben und die Vorschrift genau einhalten:
Abends in Henko einweichen...........triih eine Vieriel-
sfunde lang in Persiilosung kochen .... dann schwem-men. Das ist alles, dami! die Wdsche trisch wird wie reine Lutt und rein wie frischer Schnee.

1 fi . i ili
Wasch' miK Henko und PersiI richhg- nicht nach dem Gefuhl j
I DOMAČE NOVICE |
Veliki dnevi v Ljubljani. Koncem julija je proslavilo slovensko ljudstvo na pobudo pre-vzvišenega škofa dr. Gregorja Rožmana in pod njegovim pokroviteljstvom 1900 letnico Kristusovo smrti. V okvirju te proslave je bil tudi jubilej bivšega ljubljanskega vladike sedanjega nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. Bral je te dni svojo biserno mašo, ker poteka letos 60 let, kar je bil posvečen v mašni-ka. Za svečanostne dni je posetilo Ljubljano nad 60.000 ljudstva iz vseh delov slovenske zemlje. Prišli so v posebnih vlakih, lepo okrašenih vozovih, avtobusih in kolesih. Ljubljana še ni videla toliko narodnih noš, kakor jih je bilo zbranih te dni. Na predvečer proslave je priredila ljubljanska Pevska zveza v Unionu krasno uspel koncert, na katerem je nastopilo 350 pevcev in pevk. Višek je dosegla svečanost v nedeljo na Štadionu, katere so se udeležili zastopniki kralja in jugoslovanske vlade, vsi jugoslovanski škofje in nepregledna množica ljudstva. Po globokem govoru škofa dr. Rožmana je nadškof dr. Jeglič daroval svojo biserno mašo. Jubilantu je pred odhodom prirejala množica viharne ovacije. Popoldansko prireditev pa je preprečil vihar. O poteku sve-čanostnih dni so prinesli poročila vsi slovenski listi brez izjeme in tudi celovški „Karntner Tagblatt“ je našel zanje laskave besede.
Podgorje. (Cerkveni shod.) Na Veliko Gospojnico, dne 15. avgusta, se vrši služba božja v sledečem redu: na predvečer blagoslov in spovedovanje; na praznik ob Veh. uri spovedovanje, ob 6. uri prva sv. maša, ob %7. uri druga sv. maša s kratko pridigo, ob 8. uri sv. maša pri kapelici, ob 1/2l0. uri sv. maša z blagoslovom, ob 10. uri pridiga in nato slovesna sv. maša. Spovedoval bo tudi č. oče vikar Valerijan iz Celovca. Prihitite!
Borovlje. (Obč. seja 28. p. m.) Tik pred sejo je stavil kom. Kdllich dva nujna predloga. Župan jih ni prečital ter izjavil, da Kdllich nima več pravice staviti predolge v imenu komunistične stranke, ker je ta stranka v Avstriij razpuščena. Kdllich je odslej le občinski odbornik, a ne več zastopnik komunistov. Župan je nadalje poročal: Obč. zastopniki narodno-socialistične stranke niso bili več povabljeni, Ler so njihovi mandati razveljavljeni. Vsled-tega obstoji sedaj občinski odbor samo še iz 25 in ne več 28 odbornikov. — Glede poprave bajtiške cerkve je občina napravila priziv in se je istemu ugodilo, tako da se delo še ne bo izvršilo. — Strokovna šola za puškarstvo je bot državna razpuščena. Država da na razpolago le še eno samo učno moč, ostalo se ima urediti sporazumno med občino, puškarsko za-
Ko je stal čebelar tretjo jutro in stopil Pred ulnjak, je zagledal mesto srednjega Panja grozno čudo:
Postavljen je bil oltar in snežnega in kot kristal čistega voska. Prozorni stebriči so se vili naokoli, na vrhu je sijal križ v bleščečem plamenu, in pod njim se je v tabernaklju lesketala v nebeškem svitu oskrunjena hostija. In Živi Bog je bil v njej.
Čebelar se je zgrudil na kolena, in neskončno kesanje in obup je objel njegovo dušo^ Povzdignil je roke in molil in se pokoril. Šla je mimo njega vročina in mraz, toča in cvetje, sneg in rosa, a čebelar je klečal in Prosil in jokal. Kolena so se mu vtisnila in Ugreznila v zemljo, in njegova lica je objela in prepregla mehka in bela brada, kakor da ga je zapadel sneg. Sklepal in razprostiral je roke proti oltarju, in kadar ga je obiskala Pomlad, je vsega zagrnila in obdala z zelenjem in rožami, in kadar so prinesli mrazovi sneg in led v deželo, so zakrili tudi njega z bisernim plaščem, in ledene sveče so obrobile njegove solzne oči. Ko pa so pretekla leta in dnevi, je prišlo odpuščanje in milost ubogemu čebelarju:
Nad njim so se zgrnile čebele v prosojen in dehteč živ pajčolan ter zarajale okoli njegove glave. In ko se je zabliskalo sobice z rosnih nebes skozi cvetočo jablano, so se njegovi žarki spletli s čebelami v zlato in žarečo krono, ki je venčala čebelarja.
drugo, delavsko in trgovinsko zbornico. — Glede zimske akcije poroča župan, da je bilo nabranih vseh prispevkov v denarju in natura-lijah šil. 7900.—, kar se je razdelilo med najrevnejše. Podpore so se dajale le v jestvinah in obleki. Občina je kupila v večjih množinah in zato mogla tudi več razdeliti. — Robertu Rošic se odstopi del obč. zemljišča pod pogojem, da za to da del svojega vrta na razpolago, da se razširi cesto. — Društvu za slepce se dovoli šil. 20.—. — Prošnji za podporo požarnim hrambam v Podljubelju in Bajtišah se odkloni. — Za otroški vrtec se dovoli kot vsako leto 10 m drv. — Prošnja Karla Šaši na Dobravi, naj bi občina prevzela njegovo zemljišče, da razširi pot, se odkloni. — Zadevo vodovoda in ceste preložijo odborniki na prihodnjo sejo, ker se bo dotlej skušalo doseči sporazum. —• Po rešitvi nekaterih točk pravnega odseka in odklonitve v domovinsko zvezo župan sejo zaključi.
Bistrica, v Rožu. (Žična tovarna ustavljena!) Krajnska industrijska družba kot lastnica tukajšnje žične tovarne je ustavila obratovanje z ozirom na splošno krizo in preveliko konkurenco od strani večjih enakovrstnih avstrijskih tovarn. Tovarna je zaposlila do zadnjega 119 delavcev in 18 nastavljencev (mojstrov in uradnikov). Odstavljeni so večinoma družinski očetje in so z ustavitvijo s celimi družinami postavljeni na cesto. Upanje, da se jim preskrbi kako drugo zaposlitev, je majhno, vendar bodo skušali vsi merodajni in za-interesovani krogi zastaviti vse sile za od-pomoč. Na mestu bi morda bilo, da bi jeseniška industrijska družba prevzela vsaj nekaj teh revežev, ki so žrtvovali svoje življenje od mladosti do starih let tovarni. Z ustavitvijo pa ni udarjeno samo delavstvo, marveč tudi tukajšnji obrtnik in kmet. S tem je ogrožen obstoj mnogim prodajalnam in številnim mesarjem, katerih je bilo že prej itak preveč. Mnogo kmetov je prodajalo svoje proizvode številnim delavskim družinam in lahko rečemo, da je ukinitev prizadela celotno gospodarsko življenje vse občine. O nadaljnem poteku intervencij in pogajanj bomo še poročali. (Pripomnimo, da je celovška „Freie Stimmen“ tozadevno priobčila večji članek, v katerem obžaluje ukinitev obratovanja, ker je s tem padla važna nemška nacionalna trdnjava v Rožu. Kaj hočemo odgovoriti na tako neokusnost? Op. ured.)
Loga ves. (O tujskem prometu in še kaj). V primeri z drugimi je naš kraj letos dosti dobro zaseden po tujcih, med njimi je največ Dunajčanov in Čehov. Proti pričakovanju je kljub madžarofilemu kurzu naše politike na letovanju ob Vrbskem jezeru le malo Ogrov. Cene so razmeroma nižje kot druga leta. Da so tudi tujci z nami in našim krajem zadovoljni, za to skrbi poseben odsek vrbljanske kur-komisije, v kateri se nahajajo tudi naši občinski možje. Poverjena je temu odseku skrb za olepšavo južnega brega jezera (Loga ves in Log). Izredni agilnosti tega odseka komisije se je zahvaliti, če dobiva južni breg vedno lepše
lice. Nad 40 klopi so postavili nanovo, popravili pota in promenade, določili markacije in postavili kažipote. — Tudi sosednja Vrba je sedaj dosti dobro zasedena, seve je z nami vred prišla ob predsezono. Sredi avgusta pričakujejo večjo angleško družbo. — Jasno je, da so sedaj sredi sezone na delu tudi razni uzmoviči, ki bi se radi na nepošten način okoristili. V kopališču Schur so odnesli kopalne obleke in druge vrednosti. Orožništvo jih zasleduje. — In še nekaj veselega naj ne prezremo. Letos je bilo med nami tudi več jugoslovanskih študentov, ki potujejo po deželi. Mi smo se obiska iskreno veselili in upamo, da so bili z nami zadovoljni tudi oni.
Borovlje. (Eksplozija.) V petek, dne 28. julija so pri tukajšnjem kmetu Šajdarju mlatili s strojem rž. Stroj goni gepelj. Med mlatenjem se naenkrat zasliši v stroju strašen pok, plamen švigne iz njega. Stroj je popolnoma razneslo in je se ve uničen. Kako je prišlo do tega, ne vedo, sumi se pa, da je zlobna roka vtaknila v snopje na njivi kako dinamitpatrono ali naboj. Sreča v nesreči je bila, da ni bil nikdo poškodovan in da pod streho ni bilo slame, ki bi v tem slučaju gotovo začela goreti. Šajdar utrpi precejšnjo škodo, zlikovca zasledujejo.
Bilčovs. (Letina.) Je čudno to pri nas kmetih: delamo načrte in račune, a tolikrat doživimo razočaranja in iznenadenja. Letošnje leto je leto iznenadenja. V vigred smo bili v bojazni za poletno letino. Preveč je bilo dežja in mrzlih dni in ti so slabo vplivali na rast žita in trave. A v poletnih mesecih je zapihal drug veter: dež je prenehal, sonce je razlilo na zemljo vso svojo toploto in glej, ko smo šli na polje žet, smo morali priznati, da žito ni tako slabo, kot smo pričakovali. Rž je dobra, samo tam, kjer je bila pregosta in je vsled tega zgodaj padla, ni obrodila dobro. Vigreduo žito pa je splošno lepo. Koruza je spočetka slabo kazala, a gorkota jo je vendar precej popravila. Tako bomo vsaj preskrbljeni z vsakdanjim kruhom, kar je v teh slabih časih izredne važnosti. Tudi čebelarji so letos prav zadovoljni. Rojev v vigredi sicer ni bilo mnogo, a tem več je sedaj rožne in smrekove strdi. Saj jim privoščimo to veselje, ko so že dolgo koj tožili o slabih letih. Našega čebelarja Janeza Miškulnik, pd. Marnika v Kajzazah, pa je zadela nesreča. Zgorel mu je čebeljnjak z 28 panji. Kako je izbruhnil ogenj, še niso mogli ugotoviti.
Šinarjeta v Rožu. (Raznoterosti.) Toliko novic bi bilo poročati iz našega kraja, a le neradi primemo za peresnik. Tokrat zato več. — Dne 25. julija smo pokopali 89 letnega Valentina Ražer, moža vzglednega značaja. Bil je rodom doma.čin, a je preživel velik del svojega življenja drugod, tako v Podgorjah, Sinči vesi in Velikovcu. Trdo življenje ga je izko-valo v moža kremenitega verskega in narodnega prepričanja. Še na stara leta je bil naročen na vrsto nabožnih in drugih mesečnikov, jih venomer prebiral, sicer pa živel tiho in skromno. Ob grobu so se od njega poslovili
domači pevci, č. župnik pa so mu govorili zadnje besede: Hotel je biti neznaten pred ljudmi, zato je med največjimi pred Bogom. Bil je mož, ki je živel iz svojega prepričanja, dosleden svojemu spoznanju v svojem življenju. N. p. v. m. — Župnijski odbor s č. župnikom na čelu pripravlja popolno prenovitev farne cerkve. V te svrhe se je v juliju vršil srečolov, katerega čisti dobiček je bil namenjen cerkvenemu skladu. Pri srečolovu so poleg odbora z vso vnemo sodelovale naše dečle in lepi uspeli gre na račun njihove požrtvovalnosti. — Sicer pa živimo mirno, letoviščarji nas ne motijo in tudi turisti nas vidijo le če se vozijo z avtom skozi našo ves. Smo zadovoljni tako.
Drobiž: Zvezni prezident je podelil častno medajlo za 40letno zvesto službovanje med drugim g. Vincencu Jauk, organistu v Št. Pavlu na žili in očetu č. provizorja na Radišah. Čestitamo! — V Celovec pridejo te dni nemški graški pevci in bodo potovali tudi po naših krajih. — V Velikovcu so zaprli 12 SA-mož, ki so z motorji in papirnatimi topiči strašili po okolici. — Ob Vrbskem jezeru je na letovanju več odličnih gostov. V Krivi Vrbi letuje kancler Dollfuss z družino, med drugimi se tam nahaja tudi jugosl. senator Grassi. — Na Mangartu sta se minuli teden smrtno ponesrečila dva beljaška turista. — Deželno sodišče je zaprlo nevarno tatico Marijo Klogger iz Grab-štanja. — Bivši vodja koroških hitlerjancev v. Kothen se zopet nahaja na Trbižu. — V Celovcu je koncem minulega tedna umrl znani izdelovalec harmonik Franc Lubaws.
NAŠA PROSVETA
Nazaj v planinski raj.
Trojno zvestobo bomo ohranili mi mladi, zvestobo še preko groba: Bogu, svoji slovenski zemlji in samim sebi. Da postanemo kot žitno klasje kvas novega, prenovljenega rodu na Koroškem.
Naša slovenska zemlja, kako je divna! Lepa kot spomladna roža, dobra kot naš kruh, bogata kot zlati zaklad pod Jepo in častitljiva kot speči kralj pod Peco. Liki nedolžnem dekletu vzklije v spomladi v cvetju, v bujni rasti se razbohoti v poletje in kot mati radodarna sipa v jeseni sadove našega dela v naše naročje.
Mi pa smo kot otroci, ki iščejo materne roke in ob maternih prsih stegujejo svoje ročice po rožah maternih lic. Smo se li pa že kedaj zazrli v njen lepi materinski obraz in iskali njenih otroško čistih oči? Tudi o teh očeh poje pesem: pogled je čist, oko mimo, v njem seva celo ti nebo in meni v njem leskeče odsev že davne sreče.
Morda je tod skrivnost naše vedno večje in vedno bolj naraščajoče težnje po planinah in gorskih krasotah. Podjunska mladina se je nedavno zbrala vrh Obirja, družina petdesetih mladih šentjakobskih turistov se je bila sestala vrh Golice, spodnji Rožani se hočejo sniti na Stolu, naše dijaštvo išče za svoje sestanke vrhove planin in gorà. Nekoč pa smo se zbirali v zatohlih gostilniških sobah in prašnih dvoranah ter pozabljali, da je zunaj sonce in zrak in zdravje.
Tudi tod je torej danes kos naše nove mladosti in ne bo dolgo, pa bo fantom in dekletom izlet v planine in tura vrh naših molčečih gorskih velikanov ravno tako draga in zaže-Ijena kot prireditev na odru. Prav bo tako, da ne prezremo bogatega življenja okoli nas in ne postanemo zanj slepi.
Grunt — pravijo — zavrže gospodarja, ki je zanj izgubil spoštovanje. Zemlja pa zavrže mladino, ki ji je postala nezvesta. Zato gojimo ljubezen do naših planin in gora, da bo prav kmalu duha dovolj za čvrsto organizacijo mladih planincev in turistov!
Pevovodje, organisti, pozor! V drugi polovici meseca avgusta prir.edi Slovenska krš-čansko-socialna zveza za Koroško tri tečaje za pevovodje in sicer: 16. in 17. avgusta pri Prangarju v Žmotičah za vse župnije belja-škega in šmohorskega okraja, 18. in 19. avgusta v prostorih prosvetne pisarne v Celovcu, Vetrinjsko obmestje, za celovški okraj, 21. in 22. avgusta pa v Dobrli vesi v Narodnem domu za vso Podjuno. Udeleženci krijejo zase hrano in prenočišče. Tečaji se začnejo ob 8. uri vsakokratnega prvega dne. Vodi jih priznan pevski strokovnjak. Udeležbenci naj se takoj prijavijo osrednji pisarni. Odbor.
Pevski koncert pri Mestniku (Annabriicke) v Zagorjah! Slovenska krščansko-socialna zveza priredi v nedeljo, dne 20. avgusta ob 3. uri pop. v gostilni Schmauzer, pd. Mostnik (Annabriicke), pevski koncert, pri katerem sodelujejo zbori iz Galicije, Št. Lipša, Žitare vesi, Št. Vida, Škocjana in Radiš v skupnem in posameznem nastopu. Na sporedu so naše narodne pesmi. Vstopnina 50 g. Pred sporedom pozdrav gališkega g. župana in med petjem nagovor zvezinega zastopnika. Okolišani iz Galicije, Apač, Mohlič, Medgorja i. dr. iskreno vabljeni!	Osrednji odbor.
Šmihel pri Pliberku. V nedeljo, dne 20. t. m. je pri nas cerkveno žeganje. Ob tej priliki se vrši ob 2. uri pop. blagoslavljenje motorne brizgalne šmihelske požarne hrambe. Poleg cerkvenega obreda še govor, nato gasilna vaja in navrh vrtna veselica pri Šercerju.
Načelstvo.
Št. Jakob v Rožu. (Sestanek.) Naše društvo ima v nedeljo, dne 13. t. m. ob 3. uri pop. v dvorani svoj mesečni sestanek, katerega spored tvori govor, petje, deklamacije in lep prizor. Članstvo je vabljeno k polnoštevilni udeležbi.
Glinje. (Materinski dan.) Zadnjo julijsko nedeljo smo praznovali v naši fari materinski dan. Kljub dežju se nas je zbralo v Cingelčevi dvorani prav lepo število. Po pozdravu so nastopili domači pevci, katerim se je koj videlo, da so v izvežbanih rokah. Dovršeno so zapeli več pesmi, tako „Slepec“, „Dober večar luba dakle“, „Čej so tiste stezice41, „Lahko noč“ i. dr. Sledile so deklamacije in prizora „Ciganka“ in „Dve materi44, nakar je nastopil č. dr. Mi-kula in nam govoril v globokih besedah o trojnem pomenu materinskega dneva, ki da je za nas dan spomina živečih in umrlih mater, dan preudarnosti, ker je v materinski skrivnosti skrita skrivnost življenja, in dan hvaležnosti, ker dolgujejo materi vsi veliki in mali otroci najdražje, kar imajo. Lepe besede, bile so pravi užitek vsem nazvočim. Še so nato nastopila naša dekleta v šaljivki „Pri gospodi44, ki je vzbudila obilo smeha. Ker se občinstvo kar ni hotelo raziti, so nastopili pevci in podali par nadaljnih iz svojega bogatega zaklada pesmi.
Št. Jakob v Rožu. („Iz vrha planin zahotelo se mi videti krasoto je slovenskih dolin44.) V jutro 16. julija se nas je zbralo pod starodavno Serajnikovo lipo pri cerkvici v Svatnah nad petdeset članov in članic šentjakobskega društva za skupni izlet na Golico. Novomašnik č. Nagele je pred odhodom daroval v domači cerkvici sv. daritev, nakar se je celotna družbica podala na pot na vrhove. Med zelenjem in cvetjem, ki ga je dramilo v novi dan vzhajajoče solnce, smo stopali navkreber. Čistemu in jasnemu smehu deklet je odgovarjala rezka fantovska beseda. In ko je bilo srce polno krasote, je zadonela naša pesem „Rožni dol si najlepši naokol44. Menda v tej pesmi še ni bilo nikdar toliko duše kot ob pogledu na razprostrto, v srebrno tančico zavito dolino, ki se je odpirala jutranjemu soncu. Korak pa je silil kvišku na vrh Golice, kjer je razposajeno družbico z veseljem sprejela postrežljiva Francka. Z Golice smo jo nato mahnili proti Petelinu in Rožici, kjer smo posedli okrog pastirske koče. Na odru svobodne narave je eden tovarišev v jedrnatih besedah orisal slavno zgodovino slovenskega naroda, besedam so sledili pogledi proti Celovcu in Gospa sveti. Razigranih duš smo se vračali v nadi, da se prav kmalu znajdemo na enaki turi. Tokrat pa jo mahnemo proti Jepi in vam nato pišemo.
GOSPODARSKI VESTNIK f
Celovški trg minulega tedna: Krave 70— 80, klavne 50—70, prašiči 1.40—1.80. Pšenica 32—33, rž 22—23, ječmen 15—17, oves 19—21, ajda 34—36, koruza 14—19, sladko seno 6.00— 7.00, kislo 5.00, slama 5.00, zelje 4—5, grah 80—1000, enako leča, fižol 60—80, prekajena slanina 4.00, svinjska mast 2.40—2.80, sir. 1.00/ —1.10.
Dunaj, zasebni kliring: Dinar 11.51, marka 216.22, lira 47.72, dolar 666.20, češka krona 25.36 šilingov za 100 denarnih enot.
81 RAZNE VESTI ~1
Kakšne plače imajo poslanci raznih držav?
V Franciji so imeli že leta 1884. dnevno 25 frankov in od leta 1906. naprej letno 15.000 frankov. Leta 1918. se je zvišala plača na 27.000, pozneje na 45.000 in v decembru 1928. na 60.000 srankov letno. Polega tega imajo poslanci v Franciji prosto poštnino in vožnjo na železnicah. Kdor je bil dvakrat izvoljen za poslanca in je vplačal 24krat po 3600 frankov v penzijski fond, dobi po 55 letu starosti 32.000 frankov letne penzije. Rajhovski poslanci imajo letno 7200 mark; verjetno pa je, da si bodo sedaj hitlerjevci, ko so sami v državnem zboru, zvišali plačo. V Angliji ima član poslanske zbornica 400 liber letno, na Šanskem 12.000 peset. V Belgiji ima zastopnik ljudstva 21.000 frankov letno, senatorji polovico. Na Danskem je plača poslanca odvisna od tega, kako daleč stanuje od glavnega mesta: čim večja oddaljenost, tem višja plača. Turški poslanci imajo na leto 42.000 turških liber, češkoslovaški 5000 Kč mesečno, argentinski 1500 pesos mesečno, brazilski 24.000 mark letno in v Zedinjenih državah 10.000 dolarjev letno (okoli 70.000 S). Kakor znano, še nobeden zakon v zbornicah ni bil tako hitro in brez razprave sprejet kakor ravno zakon o poslanskih plačah.
Svojim mladim znancem — celovški striček. V neverjetno zadrego ste ga spravili, ko ste mu na tokratne uganke nasuli cel pravi listnast koš pozdravov in orehovih jedrc, zdravih in tudi dosti piškavih. Ves ljubi mesec je s svojo okorno roko brskal med pismi in prebiral skozi svoja očala, da se je po končanem delu mogel oddahniti. Zdrava jedrca je izročil tetki, da ob Miklavževem speče njegovim ljubim nečakom in nečakinjam kot gora veliko torto, piškava jedrca pa bo vmesil v parkeljne za vse hudobne, ki so hoteli njegovega dobro podkovanega konja še enkrat podkovat, ki so obdolžili naša dobra dekleta, češ da imajo naj-raši zaljubljeni stan, in so se v šoli slabo učili zgodb sv. pisma, ker trdijo, da so bili vsi trije sv. kralji ob Jezuščkovih jaslicah zamorci. Le čakajte, vi Tončki, Jožki, Jurčki in Frančki, Micke, Polonice, Pavlice, Nežike in drugi, če se mu ne poboljšate do Miklavževega! Zdrava jedrca zadnjih ugank: 1. Dekleta imajo najrajši „pr-stan“, 2. Izmed sv. Treh kraljev je bil zamorec tisti, ki je bil črne polti, 3. Dobro pokovan konj ne potrebuje nobenih žrebljev, 4. Ob strelu odletijo vsi vrabci, 5. Kot kozel skače in v obleki hodi — bolha. Pravilne rešitve so vposlali: Tone Jelen iz Libuč, Polonica, Havc iz Strpne vasi, Suzana Sušnikova iz Loge vasi, Jože Taler iz Radiš. Katica Korenova s Suhe pri Šmihelu, Tine Čas iz Šmihela, Janez Stražišnik s Tolstega vrha pri Grebinju, Micka Božič in Marija Merlič iz Encelne vasi pri Galiciji, Micka Pisjak z Radš, Janez Wutte z Vesel pri Št. Vidu, Ludovik Singer iz Glinj, Anica Magedin iz Glinj, Marija Sivec iz Stare vasi pri Grebinju, Hotimic Lojze iz Tinj, Milka Rutarjeva iz Žitare vasi ,Pavla Eberwein iz oselne vasi, Jakob Sienčnik iz Dobrle vasi, Liza Ferra iz Konovec. Anica Črnijeva iz Vese pri Bilčovsu. — Te kot vse ostale iskreno pozdravlja — celovški striček.
I ona hi£ira v ^te*5nu Pr' Beljaku, p. d. pri Celnjaku LcPd lilSICd naprodaj. Ima 4 sobe, kuhinjo, pose bej gospodarsko poslopje, 1 oral sadonosnika, blizu Baškega jezera, lepa lega, krasen razgled, železniška postaja. Posebno ugodno za penzijoniste. Cena 8500*— šilingov. Vprašati v gostilni G r a b e r v Štebnu, pošta: Mallestig.	109
Lastnik : Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik : Žinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska L i d o v a
tiskarna Ant. Machdt in družba (za tisk odgovoren Josip Žinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7