Leto XV. Zvezek 10.-11. Okt.-Nov. 1918.
Ilustrovan mesečnik v prospeh ' afriških misijonov s prilogo „Klaverjev koledar".
izdaja Klaverjeva družba.
Upravništvo: LJubljana. Pred Škofijo 8, II. nadstr.
Stane za celo leto K I SO; s koledarjem vred K 2 30.
Odmev iz rttrike, p°sPeha,risk'hmisi^
' nov in v oprošcenje zamorskih sužnjev. Izdaja ga Družba sv. Petra Klaverja. Tiska se v slovenskem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, francoskem, angleškem in laškem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju in Benediktu J(V. Stane za celo leto K 1'50. Uredništvo ,,Odmeva iz Ofrike" pošilja, kot znano, vsako leto svojim naročnikom „Klaverjev koledar" za ceno pff 80 vinarjev. Naročila naj se naslovijo: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred škofijo 8, II. nadstropje.
Ljubljanski naročniki lahko dobivajo list v zakristiji cerkve presv. S rta
Jezusovega, kjer se sprejemajo tudi novi narotnlkl. Darovi se lahko poSiljajo tudi naravnost glavni voditeljici KlaverjM« družbe, gospej grofici M. Tereziji Led<5chowskl, začasno SaUburg, Dr«i-faltlgkeltsgasse 19.
Vsebina štev. mesecev okt.-nov.:
O podpiranju misijonov. — Razvoj afriških misijonov. — Apostolski vikarijat Zgornji Kassai. — Pisma misijonarjev od 12. jan. do 10. marca. — Kaj žalosti in veseli srca misijonarjev. — V Afriki še žive ljudožrei. — Zapiski Družbe sv. P. KI. — Iz kroga naših čitateljev. — Popolni odpustki. — Slike: Semenišče belih očetov v Ugandi. — Afrika: cerkvena delitev. — Sestradanec iz misijona Cunene.
POKLIC POMOŽNE MISIJONARKE.
Katera izmed blagih čitateljic bi iz ljubezni do Boga in neumrjočih duš želela posvetiti svoje življenje rešitvi duš ubogih zamorcev kot notranji ud (sodalinja) Družbe sv. Petra Klaverja, to je kot
pomožna misijonarka za jRfriko
najde vsak čas prijazen sprejem v hiši za novinke imenovane družbe v Marija Sorg, pošta Kasern, pri Solnogradu. Predpo-skušnjo lahko napravi tudi v podružnici Družbe sv. Petra Klaverja v Ljubljani.
Zlasti gospice z višjo šolsko izobrazbo in jezikovnim znanjem — tudi učiteljice — najdejo ondi krasno priložnost, svoje znanje in zmožnosti uporabiti v službi misijonov. Pa tudi mladenke z nižjo šolsko izobrazbo, ako se dobro razumejo na poljska in hišna opravila, so dobrodošle. Pojasnila o verskem zavodu Družbe sv. Petra Klaverja in pogoji za sprejem notranjih udov so na razpolago.	. .
Prošnjo za sprejem, kateri je priložiti nravstveno spričevalo, krstni list, kratek lastnoročen življenjepis in fotografijo, je poslati vrhovni voditeljici Družbe sv. Petra Klaverja, grofici Lcdochowski, tačas v Solnogradu, Drcifaltigkcitsgasse 19.
LETO XV. ŠT. 10.-11. OKT,—NOV. 1918.
tiiiiaiiiiiii>iiiiiitiiaiiittiiitaiiiiiiiii(tiiiaiiiiiiitiiii<iii>iiii<iiiii>iii*ii>i<iiiiiitiaiiitiiii)iiiaiiiiiciiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiici)iiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiii
Veliko semenišče belih očetov v Ugandi. (V drugi vrsti so): Preč. Ikoi Streicher, trije profesorji trije črni duhovniki in dva novoposvečena dijakona.
0 podpiranju misijonov.
(Piše o. Friedrich, misijonar v Zambeziju.)
Prepričan sem, da Družba sv, Petra Klaverja v svojem prizadevanju, pomagati ubogim afriikanskim rodovom, tudi dobremu ljudstvu krščanske Evrope izkazuje veliko uslugo. Zakaj »miloščina reši smrti, in ona je, ki čisti grehov in da najti usmiljenje in večno življenje« (Tob. 12), In zdi se mi, da je Gospod Bog, ki je kristjanom vseh časov nudil priliko, skazovati ubogim poganom dela ljubezni do bližnjega, prihranil uboge Afrikance ravno za sedanje čase kot novo netivo plamenu krščanske ljubezni. Dovolite, da k temu pride-nem še neko drugo misel. Kakor znano, mora sv. Cerkev, to duhovno telo Kristusovo, z vsemi svojimi udi sodelovati za razširjanje in v proslavo kraljestva božjega na zemlji. Vsi ne morejo postati misijonarji in pridigarji; toda apostolski duh mora prešinjati vse. In če ni mogoče
Odmev X.-XI. 18 - 12.000	1 0—11
drugo sodelovanje, morajo biti vsi vsaj apostoli molitve. Tako je mogoče voditi uspešen boj zoper moči pekla. Kdor je poklican, naj se bori kot misijonar in pridigar na odprtem polju; ostali pa ga naj zalagajo z živežem in z orožjem molitve. Ta misel sicer ni nova, a se morda premalo upošteva.«
Razvoj afriških misijonov.
(Piše župnik Dieti.) — (Konec.)
Tako sem, četudi le v kratkih obrisih, naslikal postanek afrikanskih misijonov. Vse dežele in vse redovne družbe, z le neznatno izjemo, tekmujejo med seboj, prinašajoč »temnemu« delu sveta pravo luč sv. vere.
Sestava:
I. Apostolski vikarijati.
1.	Kapland ....
2.	Egipet.....
3.	Gvineja, sedaj v Ga
bunu.....
4.	Centralna Afrika, se
daj v Kartumu .
5.	Gallas ......
6.	Abesinija ....
7.	Vzhodni Kapland .
8.	Madagaskar, sedaj '
Tananarivi .
9.	Natal . / .
10.	Sierra Leone
11.	Benin . . .
12.	Senegambija .
13.	Sansibar . .
14.	Viktorija Nyansa
15.	Tanganjika
16.	Unyanyembe .
17.	Zgornji Kongo
18.	Loango ...
19.	Oranjska republika
sedaj v Kimbcrley
20.	Belgijski Kongo
21.	Francoski Zgor. Kong ali Ubanghi . . .
22.	Sahara (francoski Su dan)......
1837 23. Uganda . . . 1839 24. Zgornji Nil .
25. Fort Dauphin 1842 26. Nyassa . . .
27. Reka Oranje . 1846 28. Diego Suarec
1846	29. Dahomey . .
1847	30. Zlato obrežje
1847	31. Dar-es-Salaam 32. Fernando Poo
1848	33. Transval . . 1850 34. Kamerun . . 1858 35. Bagamoyo 1860 36. Maroko . . 1863 37. Stanleyevi slapo 1883 38. Shir6 .... 1883 39. Nilski Delta . 1886 40. Kenya . . . 1886 41. Dežela Bazutov 1886 42. Kilimandžaro . 1886 43. Eritreja . . .
44. Obrežje slonove 1886 45. Kivu .... 1888 46. Bangwcolo
47. Fianarantsoa .
1890	48. Libija . . . 49. Togo ....
1891	50. Bahr-el-Ghazal
kosti
II. Apostolske preiekture.
I.	Spodnji Kongo . . 1840
II.	Komoren .... 1848
III.	Senegal . .
IV.	Centralni Kap
1894 1894
1896
1897
1898 1898 1901
1901
1902 1904 1904 1904 1906 1908 1908
1908
1909 1909
1909
1910
1911
1911
1912
1913
1913
1914 1914 1917
1873 1879
V. Zgornja Cimbeba-		XVII.	Ubanghi- Šart . .	1909
zija.....	1879	XVIII.	Severna Katanga	1910
VI. Zahodni Niger . .	1884	XIX.	Severni Transval	1910
VII. Spodnji Niger . .	1889	XX.	Vzhodni Niger .	1911
VIII. Francoska Gvineja	1897	XXI.	Korogho . . .	1911
IX. Kwango ....	1898	XXII.	Belgijska Katanga	
X. Zahodni Uelle . .	1898		(Ubanghi) . .	1911
XI. Ghardaja . . . .	1901	XXIII.	Matadi ....	1911
XII. Spodnja Cimbeba-		XXIV.	Vzhodni Uelle .	1911
zija.....	1902	XXV.	Kaffa ....	1913
XIII. Liberija ....	1903	XXVI.	Betafo ....	1913
XIV. Benadir ....	1904	XXVII.	Lindi.....	1913
XV. Zgornji Kassai . .	1904	XXVIII.	Tšibuti ....	1914
XVI. Velika Namakva-		XXIX.	Adamana . . .	1914
dežela . . .	1909	XXX.	Zgornji Zambezi .	1915
	III.	škofije.		
1. Kanarski otoki . . .	1404	8. Alžir......		1838
2. Angola......	1504	9. Port Louis (Mavricius)		1847
3. Funchal (Madera) . .	1514	10. Sv. Dionizij (Reunion)		1850
4. Angra (Azorski otoki)	1534	11. Oran.......		1866
5. Sv. Tomaž (Sv. To-		12. Konstantine ....		1866
maž) ......	1584	13. Kartaga.....		1884
6. St. Kristofor (Tene-		14. Port Viktorija . . .		1892
rifa) ......	1819	15. Centa, zedinjena s ško-		
7. Sv. Jakob na Kap-		fii	o Cadiz na Špan-	
verdskih otokih . .	1832	skem.		
IV. Prelatura: Mozambik.
1. Lunda
V. Misijoni:
2. Swaci-dežela
3. Lulanga.
VI. K tem pridejo že
1.	Za Kopte palrijarhat v Ale-ksandriji (sedaj oskrbovan od škofa v Miniehu) in škofije Luksor in Minieh.
2.	Za Arincncc šk. Aleksandrija.
3.	Mclhitski (grško - zedinjeni) patrijarh v Antijohiji, ki se
za orientalske kristjane:
imenuje tudi patrijarh celega vzhoda, stanuje večino leta v Aleksandriji.
4.	Ravno tako pastiruje v Ka-jiri sirski in
5.	maronitovski patrijarhalni vikar.
Nad vsemi temi družinami misijonarjev in njih nešte-vilnih varovancih, kristjanih, katehumenih in poganih čuva ena in ista mati z enako skrbjo in ljubeznijo: namreč Družba sv. Petra Klaverja. Ona skrbi za njih dušne in telesne potrebe; ona ljubeznivo odvzema junaškim blagovestnikom velik del njih skrbi, navdušujoč jih za novo neumorno apostolsko delovanje. Dal Bog, da bi afrikanski misijoni v isti meri vedno krepko napredovali in da bi tudi sedaj kakor v prejšnjih časih iz razvalin, katere je ustvarila uničujoča vojska, vstalo novo cvetoče življenje!
84	ODMEV IZ AFRIKE	Št. 10-11
Apostolski vikarijat Zgornji Kassai.
■
O. Handekyn, apostolski proprefekt v Zgornjem Kassaiju, piše dne 5. decembra 1917 iz Luluaburga naši vrhovni voditeljici.
V čast in sladko radost mi je, poročati Vam, da je prefektura Zgornji Kassai povzdignjena v apostolski vikarijat. Imenovanje novega škofa nam sicer še ni znano, vendar upamo, da kmalu dospe tozadevno obvestilo. Gotovo je hotel sv. oče s tem visokim in nepričakovanim odlikovanjem poplačati napore naših misijonarjev, kakor tudi vedno naraščajoče število naših vernikov spodbuditi za vneto izvrševanje krščanskih čednosti. Bogu bodi hvala!
Tri pretekla vojna leta so nam pokazala v jasni luči, kako čudovita so božja pota. Kajti kljub zmanjšanju pomožnih virov se je število spreobrnjenj več kot podvojilo. Ob obračunu 1. julija 1914 je misijon v Kassaiju štel 24.373 živečih katoličanov. Dne 1. julija 1917 pa smo jih mogli beležiti 60.775. Skupno število krstov od 30. junija 1916 do 1. julija 1917: 19.779; katehumenov: 32.875; prosilcev za sprejem med katehumene: 70.059; sv. obhajil: 475.879; porok: 1025. K temu je še prišteti 37 šol z nad 5000 učenci in skrb za vzdrževanje 20 bolnišnic in lazaretov za domačine, v katerih se oskrbuje povprečno nad 500 bolnikov. Ljubi Bog je pač posebno podpiral in blagoslavljal dobro voljo in napore 52 misijonarjev v Kassaiju, da so se dosegli tako tolažilni uspehi.
Moji duhovniki so v polni meri izpolnili svojo dolžnost; toda kaj, ko ne morejo več zadostiti vsem zahtevam! Radi vojske so bili vsi mlajši sobratje naše družbe vpoklicani. Bodoči evangelijski delavci so morali na bojišče in tako potrebnega ojačenja našega osobja ni od nikoder. K temu skrajnemu pomanjkanju misijonarjev se je pridružilo še pomanjkanje pomožnih sredstev. Velerodna gospa grofica pač poznate strašno poskušnjo, ki je zadela našo nesrečno domovino in nje posledice v gmotnem ozifu za naše misijonarje, ki sq oropani milodarov naših družin in katoliških Belgijcev.
S strahom in srčno tesnobo zremo v bodočnost naših krščanskih občin v tako mladem vinogradu, kjer je še toliko dela, kjer je doma le revščina in takorekoč razdejani misijoni. Dih milosti božje veje skozi te dežele; storili smo, priznati moram, kar je bilo v človeških močeh, za rešitev neumrjočih duš. In poslušajoč le božji glas, smo
pač tudi izčrpali vse naše pomožne vire. Mar li naj zapustimo tisoče teh revežev, prepustimo te k nesmrtnosti poklicane duše večni smrti? Ako kmalu ne pride pomoč, smo prisiljeni veliko število naših vasi prepustiti svoji
AFRIKA.
Cerkvena razdelitev.
V vikarijat. P prefektura. D škofija.
Merilo: 1 :80,000.000.
Številke kažejo spored ustanovitve misijonskih pokrajin.
usodi. Vendar trdno upamo na Boga in neskončno njegovo previdnost. Ljubi Bog, ki oblači lilije na polju in ptice pod nebom, ne bo pripustil, da bi se radi pomanjkanja denarnih sredstev pogubile neumrjoče duše.
V prvi vrsti, velerodna gospa grofica, si dovoljujem, priporočati Vam naše katehiste, katerih imamo sedaj 2704 v ravno toliko vaseh. Ti učitelji nadomeščajo misijonarja v njegovi odsotnosti, učeč katehumene temeljnih resnic naše svete vere. Odvzeti katerega teh dragocenih sotrud-nikov, bi pomenilo toliko kot celo vas izdati v roke ameri-kanskih protestantov, ki so nam povsod za petami in kateri z mrzlično vnemo delujejo za svoje krive nauke. Kako težko torej za srce katoliškega misijonarja, če bi bil prisiljen pustiti kako vas brez katehista. V tej stiski se obračamo iz cele duše k Vsemogočnemu za pomoč glede bodočnosti naših, v svojem početku se nahajajočih misijo-nov, proseč naša zavetnika sv. Petra Klaverja in Frančiška Ksaverija njih varstva in priprošnje. Z zaupanjem se usmelimo obrniti tudi do Vas, gospa grofica, in izvrstnih dobrotnikov Vaše družbe, v nadi, da nam boste z božjo pomočjo pomagali spreobrniti tisoče ubogih poganov vika-rijata Zgornji Kassai. Ne bomo nehali moliti k Bogu, ki more tudi iz hudega dobiti dobro in obrniti vse v svojo čast.
iiiiiiiiiiiiiin
Pisma misijonarjev.
(Doila od 12. januarja do 10. marca 1918.)
O. Gruzon, Alitiena, Abesinija, 19. novembra.
O. D a n t i n , apostolski prefekt, Betafo, Madagaskar, 12. novembra.
Škof G u i 11 e m 6 , M. A., apostolski vikar, Mua, Nyaza, 25. oktobra.
Sestra A 1 e k s i s , O. F. S., Heirachabis, 4. novembra. (»Za gmotne skrbi sedanjega časa nas ljubi Bog odškoduje z obilno duševno tolažbo; še nikdar nismo imeli toliko krstov kot sedaj.«)
Sr. Stanislava, Landana, 27. novembra. (Tukaj vlada velika suša. Pogani so mnenja, da radi tega ni dežja, ker je vlada ukazala sežgati vse malike in ker se je neka mladenka omožila, preziraje poganske šege in navade.)
Škof Cox, O. M. I., apostolski vikar, Johannesburg, 28. novembra.
S r. E 1 e o n o r a , 0. S. D., Kingwilliamstown, 23. novembra (poroča o misijonu).
O. Van Houtte, Ibeke, Kongo, 19. novembra (se zahvaljuje za rožne vence in škapulirje).
Škof Van Ronsle, apostolski vikar, Leopoldville, Kongo, 22. decembra.
Škof G e y e r, F. S. C., apostolski vikar, Kartum, Sudan, 29. decembra.
Škof Carrara, O. Cap., Asmara, 15. decembra.
O. P a t r o n , C. S. Sp., Eshirae, Kongo, 20. novembra (potuje iz zdravstvenih ozirov v Evropo. Nadomestuje ga ta čas neki drugi misijonar).
O. R e m y, C. S. Sp., Eshirae, 20. novembra. (Okrog mi-sijona se je nastanilo mnogo krščanskih družin, ki prihajajo redno vsak dan k sv. maši in krščanskemu nauku. Upati je krasnih uspehov. Žalibog vlada tukaj velika revščina; 15 mladih deklic mu vsled pomanjkanja sredstev ni mogoče omožiti.)
O. O g e , M. L., apostolski prefekt, Grand-Cess, Liberija, 28. oktobra.
O. M ii 11 e r , C. S. Sp., Aguleri, 28. novembra (poroča o nekem misijonskem potovanju).
O. T o r r e n d , S. J., Kazizi, 15. decembra (potrebuje kakih 875 kron za nakup kaferskega žita, upajoč na podporo Kla-verjeve družbe. Sprejme radevolje botrinske darove za zamor-čke, ki se pripravljajo na sv. krst).
Škof Sedfaoui, patrijarh združenih Koptov, Kahira, 16. januarja. (Nad 500 pravoslavnih Koptov se je vrnilo v naročje sv. katoliške Cerkve; so zelo pobožni in zvesto vdani.)
O. p 1. K r 6 1 i k o w s k i, O. F. S., apostolski prefekt, Heirachabis, 23. decembra. (»Priloženo boste našli pobotnico od 18. oktobra. Srčno se zahvaljujem za lepi ciborij in rožne v^nce. Slednji so vedno zelo dobrodošli. So molitvena knjiga naših zamorcev, ki prihajajo pogosto k meni, rekoč: »Oče, ne morem moliti, sem zgubil svoj rožni venec« ali: »Moj rožni venec se mi je strgal.« Kupil sem v Kapstadtu nekaj tucatov rožnih vencev. A sem za zadnjih dvanajst tucatov moral plačati nad 100 frankov, kar presega moje moči. Zato bom vedno zelo hvaležen za rožne vence, ako Vam bo mogoče mi katere poslati.«)
Škof C 6 n e z , O. M. I., apostolski vikar, Roma, Bazuto-iležela, 17. decembra.
O. Ram, misijonske družbe sv. Jožefa v Mill-Hillu, So-roti, Zgornji Nil, 21. oktobra. (Popraviti je bilo treba cerkve, otvoriti nove postaje, nabaviti knjige in šolske potrebščine, a manjkalo je denarja ... pa je prišla pomoč po Družbi sv. Petra Klaverja.)
Sr. Marcela, frančiškanka iz Mill-Hilla, Nagalama, Zgornji Nil, 20. oktobra (se zahvaljuje za napovedano pošiljatev in pošilja več fotografij).
S r. A1 o j z i j a , O. S. D., Salisbury, Rodezija, 23. novembra.
O. Owen I. Morris, misijonske družbe sv. Jožefa v Mill-Hillu, Jinja, Zgornji Nil, 6. novembra (bo za prejeti denar nakupil strešne opeke).
Škof Biermanns, misijonske družbe sv. Jožefa v Mill-Hillu, apostolski vikar, Nzambya, Zgornji Nil, 1. novembra. (»Kar zadeva naše naprave, še ne smemo preveč tožiti, čeprav smo vsled te strašne vojske zelo ubožali in so se naši dohodki zelo skrčili. V preteklem letu delovanja, ki se je zaključilo s 1. septembrom 1917, smo imeli 3648 krstov in v vseh panogah našega delovanja smemo beležiti znaten napredek. Imamo 707 katehistov-domačinov, 33.276 kristjanov in 37.000 katehumenov. Bilo mi je, hvala Bogu, mogoče ohraniti vse misijonske postaje, toda naš gmotni položaj je žalibog še vedno enako resen. Vzdrževanje vseh misijonov nas stane vsako leto 125.000 frankov. Toda le 42.700 se jih pokrije z vsakoletno podporo. Ostalih 82.300 treba iskati drugod. A tu v naši deželi najdemo pač malo pomoči. Vem, da mi ni treba še prositi Vaše pomoči; prepričan sem, da nam pomorete, kolikor Vam bo mogoče.«)
O. Vachcret, M. L., tačas v sanatoriju La Croix (se je iz zdravstvenih ozirov vrnil v Evropo. Pripoveduje o svojem misijonu v Dahomeju med drugim o spreobrnjenem nekdanjem poglavarju poganskih duhovnikov, Petru).
O. D o s A n j o s , C. S. Sp., Kabinda, 1. januarja (prosi za brevir).
S r. P o 1 y a n a , M. L., nahajajoč se tačas v Evropi, 27. januarja (se zahvaljuje za prejeti denar za nabavo katekizma v podobah).
O. Včdrines, M. A., Katigondo, 12. decembra. (Molijo vsak dan, zlasti pri najsvetejši daritvi in sv. obhajilu za Klaver-jevo družbo in njene dobrotnike.) — Isti 21. decembra.
Semeniščani iz Ugande, Katigondo, 13. decembra. (»Želimo Vam mnogo srečnih let, ki Vas v Gospodu Jezusu tako zelo ljubimo. Pišemo Vam, želeč Vam pokloniti naša najsrčnejša novoletna voščila. Hvalimo Boga, ki Vas je blagovolil celo leto 1917. tako usmiljeno varovati in ki Vam je podelil toliko mero svojega blagoslova, zlasti v teh žalostnih časih. Vedno iščete miloščine za nas, potovaje iz kraja v kraj in pisaje na vse strani. Pač res nismo v stanu, se Vam dostojno zahvaliti, kakor to zaslužijo Vaša milosrčna dejanja. A vsak dan molimo za Vas, da Vam Bog podeli mnogo milosti, katere potrebujete in da ostane vedno pri Vas. Srčno prosimo Vaše molitve. Bog z Vami! Vaši semeniščani v Ugandi.«)
Škof de Saune, S. J., apostolski vikar, Tananariva, 17. decembra.
O. R a v a i 11 e , S. J., Namebana, Madagaskar, 20. decembra.
O. G i r o d a y , S. J., Tananariva, 15. oktobra (prosi za majhno monštranco in ciborij).
Škof Streicher, M. A., apostolski vikar, na svojem apostolskem potovanju, 22. nov. — Isti iz Mbabane, 1. januarja.
Sr. Celina, Kabinda, 22. decembra.
O. P e dr a no, F. S. C., Kitgum, Bahr-el-Ghazal, 17. decembra.
Sr. Thierry, Moyamba, 21. januarja.
Sr. Kevin, frančiškanka iz Mill-Hilla, Nzambya, 20. decembra (piše, da bo prihodnje leto zelo malo ladij, skoro gotovo samo štiri, priplulo do njihovega obrežja; štediti treba torej s slehernim vinarjem).
Sr. Pavla, frančiškanka iz Mill-Hilla, Nzambya, Zgornji Nil, 20. decembra. — Ista 31. decembra. (»Srečno je došlo sedem Vaših zavojev, katere smo v radostnem pričakovanju odprli. Kako blago je pač Vaše srce, ki nam je poslalo toliko krasnih in koristnih stvari. Rabili smo nekaj ur, da smo izložili vse te darove. Si li pač oni, ki so te zavoje darovali, morejo predstavljati veselje, katero so nam napravili s to pošiljatvijo? Vsled teh lepih predmetov bo naš bazar pridobil novih prijateljev. Srčna zahvala Vam, gospa grofica, in vsem, ki so k temu pripomogli. — Božični prazniki so za nas bili prazniki sladkega veselja. Cerkev je bila natlačeno polna in še zunaj je stalo vse polno ljudi; kajti ob takih priložnostih je naša cerkev daleč premajhna za številne množice vernega ljudstva. 2500 jih je na božični praznik prejelo sv. obhajilo. Naši črnci so se odlikovali z občudovanja vredno pobožnostjo. Ker že sedem let nisem bila v Ugandi, sem sedaj precej zapazila izdatno poboljšanje. Ljudje so postali veliko bolj olikani in spoštljivi.«)
O. N e v i n , iz misijonske družbe sv. Jožefa v Mill-Hillu, Eregi, Zgornji Nil, 6. januarji. (»Pišem Vam na praznik sv. Treh kraljev, proseč Vas iz globine srca pomoči za prehranitev mojih ubogih črnih otročičev. Nahajamo se v skrajni bedi, ker nimamo nobenega živeža. Ker je bila žetev zelo slaba, so živila zelo redka in silno draga. Vzrok ?labe žetve je vsakoletna suša, ki je letos nastopila prej kot navadno. Ako nam, gospa grofica, morete pomagati, tedaj Vas prosim, usmilite se nas zavoljo ljubezni božje. Kajti otrok ne morem poslati domov, ker so sicer najbrž izgubljeni za sveto vero; zato skušam vztrajati, dokler ne pride pomoč.«)
O. H e e, C. S. Sp., Franceville, Gabun, 18. septembra (se v obupnem svojem položaju obrača na Klaverjevo družbo; primanjkuje mu pomožnih sredstev. Osem postaj s katehisti so morali zapreti in le malo število otrok je bilo mogoče obdržati v misijonu).
O. p 1. K r o 1 i k o w s k i, O. F. S., Heirachabis, 25. novembra. (»Hvaležnega srca sem prejel obvestilo o Vaši velikodušni denarni pošiljatvi. Srčno me veseli, da je od tega 3815 K 68 vin. dolpčeno za cerkev naše ljube Matere dobrega sveta v Heirachabisu. Misijon v Heirachabisu je najstarejši in največji cele prefekture. Ustanovljen je bil leta 1898. ter posvečen naši ljubi Gospe dobrega sveta. V misijonih ni, kakor sicer povsod, težak samo začetek, temveč so tudi sredstva zelo omejena in zato vse tako revno in skromno. Vedno pričakujemo boljših časov in zaupamo na božjo previdnost. Heirachabis je glavna postaja in moja prestolica. Vendar sem moral oskrbovanje iste doslej vedno zapostavljati; kajti kakor hitro sem imel kaj sredstev, sem jih porabil za ustanovitev novih postaj. Ne samo, da so stanovanja sester in misijonarjev najbornejša cele prefekture, ampak nad vse revna in majhna je tudi naša kapela. Prostora ima v nji sedeti komaj 50 odraslih in nekaj otrok. In vendar je morala zadnji dve leti zadostovati vsako nedeljo za 300 ljudi. Lahko si torej predstavljate grozno gnečo in vročino v nji, zlasti v poletnem času. Ker število novih katoličanov vedno narašča, je stavba nove cerkve neizogibno potrebna.«)
O. K e i 1 i n g , C. S. Sp., apostolski prefekt, Huambo, Angola, 22. novembra. (V letu 1917. je bila Družba sv. Petra Klaverja skoro edina njegova podpora.)
Sr. Georgina, frančiškanka, Harar, Gallas, 28. decembra.
O. L a c a s , C. S. Sp., Conakry, Gvineja, 10. januarja (je ustanovil nov misijon v Kouroussa).
Sr. Frančiška Aleksis, O. F. S., Pella, 30. novembra.
Sr. M. Alojzija, O. F. S., Pella, 11. novembra.
Škof G u i 11 e m <t, M. A., apostolski vikar, Mua, Nyassa, 5. decembra.
Sr. Evfemija, Rose Hill, Mauritius, 11. decembra (zbira za »Mašno zvezo« Družbe sv» Petra Klaverja med ondot-nimi svojimi kristjani).
Sr. Marija Antonija, M. A., Chaniabridge, Vzhodna Afrika, 26. novembra.
Sr. Pavla Hafner, O. F. S., Keetmanshoop, 7. januarja. (»S tisočkratnim ,Bog plačaj!' Vam pošiljam potrdilo o
prejetem denarju. To je bila pomoč božje previdnosti v skrajni sili. P r e č. o. L i p p je bil že silno potrt; ni si vedel več pomagati s svojo prazno blagajno. — Vse se je neznansko podražilo, celo najpotrebnejša živila. Krav ali koz nam radi pomanjkanja paše ni mogoče imeti dalje kot nekaj mese-
Grozna lakota. — Sestradanec iz misijona Cunene (Huilla).
cev. Vrta za zelenjavo si ne moremo omisliti, ker je treba tudi vodo plačati. Za vodo in odpeljavo smeti plačuje misijon vsak mesec 35—40 mark v angleškem denarju ali nemškem srebru. K temu pride še nakup drv in odbitek za nemški papirnati denar, čigar veljava je včasih padla na polovico.«)
O. T o r r e n d , S. J., Kazizi, Rodezija, 26. decembra.
0. Lutz, C. S. Sp., Mombaza, 11. decembra.
O. C a s s e t, S. J., Chikuni, Rodezija, 1. januarja (prosi za podporo in nekaj denarja).
O. B e 11 a n i, Egoji, 10. septembra (se zahvaljuje za napovedane šolske potrebščine, prosi za posinovljenje katehistov).
Škof Perlo, Nyeri, 18. novembra (se vrača s svojega trimesečnega apostolskega potovanja. Vlada je njegovim misijonarjem prepustila v oskrbo 10 vojaških bolnišnic, kjer jim pač ne primanjkuje dela. Tukaj vlada velika draginja. V Evropi tožijo o visokih cenah; tu jih zavidajo zanje! Dva franka za kilogram kruha, pet frankov za tucat jajc, 100 frankov za par čevljev, 50 frankov za meter flanele).
Kaj ialosti in veseli srca misijonarjev.
i
Škof L a r u e , M. A., apostolski vikar v Bangweolo, piše dne 1. januarja 1918 iz Kilubula: »Odkrito Vam priznam, da sem se v zadnjih mesecih nekoliko vznemirjal. Moji denarnici se je videlo že dno, plačilni rok je že potekel, a od nikoder ni bilo pričakovati nikake pomoči. Med tem je došla Vaša pošiljatev s približno 7000 franki; to je bila naša rešitev.«
Sr. Stanislava, ki v Landani ob Kongu vodi vzgoje-vališče za zamorska dekleta, piše dne 15. januarja 1918: »Iskreno priporočam nekaj naših deklet Vaši molitvi. Dorastle so namreč za možitev, a nismo jim še našli primernih ženinov. Toda odposlati teh deklet na noben način ne smemo, dokler niso krščansko poročene, kajti satan bi kmalu stegnil svoje kremplje po njih. Nahajajo se med tukajšnjimi Evropejci taki, ki ponujajo do 1000 frankov za črna dekleta, zlasti za naša. Tukaj se dogajajo večkrat uprav demonske reči. Neka naših mladenk je na nagel in tragičen način zgubila že več svojih bratov in sester. In vse to pripisujejo skrivnim spletkam enega njenih bratov, ki hoče postati malikovalski duhovnik. V ta namen mora povzročiti smrt udov svoje družine, da more, kakor pravijo, vzeti njihove duše. Zadnji ponesrečenih bratov je utonil blizu obrežja neke reke, čeprav je mladi mož znal dobro plavati in so vse drugo, otroke kakor zavoje srečno rešili. Dal Bog, da bi se moč hudobnega duha v Afriki kmalu umaknila oživljajočemu in vse osrečujočemu delovanju Svetega Duha!«
O. Vedrines, ravnatelj duhovskega semenišča za domačine v Katigondo, Uganda, piše: »Dne 29. junija 1918
bosta dva varovanca Klaverjeve družbe, Leon Ziritto-abato in Anton Wewugira, prejela sv. mašniško po-svečenje. Dva bogoslovca se pripravljata na posvetitev v dija-kona in trije v subdijakone. Upajmo, da bo tako velevažno delo v našem semenišču rodilo dobre sadove. Manjka nam še toliko dobrih duhovnikov. — Spominjajte se v svojih molitvah tudi 37 bogoslovcev, ki se sedaj nahajajo v Katigondo, da bodo polni božjega duha in vročega hrepenenja za zveličanje duš nekoč zanesli med svoje nesrečne črne brate veselo oznanilo svetega evangelija.«
O. V i a n e 11 o , misijonar družbe sinov najsv. Srca, piše dne 5. marca 1918 iz Savone: »Velerodna gospa grofica! Ko ste me dne 28. januarja blagovolili obvestiti o Vaši tako veledušni pošiljatvi, ste ubogo moje srce napolnili z nepopisnim veseljem, ker ste daleč prekosili moje skromno pričakovanje. Nakaznica na 10.000 lir za o. P e d r a n o za »cerkev in v čast Brezmadežni« in 3368-47 za sto »krstov«, nadalje nakaznica na 1781-14 lir za o. B e d u s c h i, kakor tudi drugi darovi, so dokazi Vaše dobrotljive naklonjenosti napram našemu dragemu misijonu, kar združeno z vsemi prej podeljenimi dobrotami vzbuja v naših srcih neizbrisna čuvstva najglobokejše hvaležnosti.«
V Afriki še žive ljudožrci.
V pismu z dne 26. maja 1917 obvešča veleč. o. P e -dr on Družbo sv. Petra Klaverja o treh, z njeno pomočjo odkupljenih zamorcih ter poroča ob tej priliki, da še grozno ljudožrstvo v Afriki nikakor ni ponehalo. On piše: »Ti trije 15 letni dečki so doma iz pokrajine Lobay (pritok reke Ubanghy), kjer še kljub temu, da je dežela že desetletja podvržena kupčijski postavi in kolonijalni upravi, bujno cvete kruto ljudožrstvo. Misijonar iz Betu, ki je ob nekem svojem apostolskem potovanju prišel tudi v vas Bakandu, jih je takorekoč iztrgal iz rok teh okrutnežev ter rešil tako gotove smrti.
Toda ta slučaj ni edini te vrste. Tako je stotnik kolo-nijalne infanterije pripovedoval našemu misijonarju, da se ' je v eni sami vasi (seveda štejejo te vasi včasi 2—8000 prebivalcev) zvedelo samo v teku enega meseca o deset slu-
čajih kanibalizma. In nek pribočnik istega polka mu je pred kratkim zatrjeval, da se v okolišu dveh vasi onega kraja, ki se nahaja pod njegovo upravo, sme računati na mesec povprečno dvanajst človeških življenj, ki postanejo žrtev te strašne šege. In te človeške žrtve tvorijo navadno dečki, ki so pravkar odrasli otroškim letom. Misijonar piše dalje: »Otroci obojega spola od 13. do 14. leta so prav mnogoštevilni. A starejših nasprotno je videti zelo malo, izvzemši sinove glavarjeve, ki bodo nekoč podedovali bogastvo svojega očeta, obstoječe ponajveč iz množice žen, kakor obstoji drugod iz mnogoštevilnih čred. In kaj se zgodi z drugimi otroki? O tem sem prejel sledeče, uvaže-vanja vredno pojasnilo: Da se namreč bogastvo na ženah na kak neljub način ne zmanjša ali da se zabrani neizogibno ugrabljenje žen, kateremu bi sledilo zastrupljenje ali uboj, ali pa, da se njih aristokratska družba iznebi kakega morebitnega bodočega sovražnika, so glavarji takole ukrenili: Ko je deček že odrastel in postane njegovo meso jedrnato, a vendar Še ne pretrdo, mu nekega lepega dne naročijo, naj gre v gozd po palmovega vina ali s svojim gospodarjem na lov. Revež pač sluti, da bo on sam plen tega lova, kar se tudi v resnici zgodi. Na ta način prinaša njegova smrt dvojno korist: Ohrani se vpliv glavarjev in ... poskrbljeno je za dobro kosilo. Strašno!
Da, strah obide človeka pri spominu na grozote, ki se še dandanes gode v skrivnosti polnih pragozdih temne Afrike in naša srca navdaja gorko sočutje do teh nesrečnih žrtev. Toda ne ostanimo samo pri sočustvovanju, ampak pomagajmo, da se te grozovitosti v bodoče zabranijo. — Družba sv. Petra Klaverja sprejema s srčno hvaležnostjo darove za odkup, da, tudi najmanjšo miloščino v ta namen. Kakor znano, je navadno določena odkupnina 60 kron. — Prava ljubezen se kaže v dejanjih. Misel, da smo z našimi dragimi po blagovestju svete vere obvarovani teh grozot, naj nas nagiba k hvaležni molitvi in žrtvam ljubezni do bližnjega. Res se žalibog tudi med krščanskimi narodi, zlasti sedaj v času vojske, ko je strast zaprla marsikatero srce krščanski ljubezni, gode marsikake grozovitosti. Vendar imamo kristjani tolažilno upanje na boljšo bodočnost onkraj groba, med tem ko uboge pogane po zemeljskem trpljenju čaka še strašnejša večnost. Moli torej, pa tudi daruj vsak po svojem premoženju in nagibu svojega hvaležnega, sočutnega srca!
St. 10-11
Dušna pretnija! V namen naših naročnikov in dobrotnikov berejo afriški misijonski škofje in misijonarji letno 500 svetih maš.
|j Zapiski Družbe sv. Pelra Klaverja. ^
Avstro-Ogrska.
Dunaj. 1. do 3 0. m a j a. V teku celega meseca so se v 34 cerkvah vršile misijonske pridige, združene s šmarnično pobož-nostjo; zlasti še na praznik vnebohoda Gospodovega in o Bin-koštih, in sicer na binkoštno nedeljo 8 in v ponedeljek 11.
Budimpešta. 1 2. m a j a. V vseučiliščni cerkvi misijonska pridiga. Govornik vlč. g. dr. Wolkenberg, profesor govorništva na bogoslovski fakulteti. — 2 5. maja. Ustanovni shod Klaverjeve družbe za Ogrsko v konferenčni dvorani društvene hiše. — 1 7. j u n i j a. Prvo zborovanje pospeševa-teljev v društvenih prostorih preč. oo. jezuitov. Govor dr. Ve-čey, baron Jožef Avrelij.
Solnograd. 6. j u n i j a. Misijonska akademija dijaške Marijine družbe v mladinskem domu. Govori mladih načelnikov misijonskih odsekov o misijonih in njih podpori, k sklepu govori sodalka sv. Petra Klaverja o Klaverjevi družbi. — 9. j u -n i j a. Nagovor sodalke Klaverjeve družbe povodom sestanka »Apostolstva krščanskih hčera« pri sv. Uršuli.
Misijonski zavod »Marija Sorg«. 1 0. m a j a je počastila c. k r. visokost nadvojvodinja Marija Kristina v spremstvu svojih sinov, nadvojvodov Bogomira in Jurija, naš misijonski zavod. Z ljubeznivo dobrotljivostjo in vljudnostjo so visoki gostje kazali veliko zanimanje in umeva-nje za naša dela, tako v dvorani s tiskovnimi stroji, kakor na vrtu za zelenjavo, kjer sta se mlada nadvojvoda s svojimi vprašanji izkazala kot veščaka v teh strokah.
Brno. 2 1. maja. Odborova seja, katere sta se prvič združeno udeležila češki in nemški odsek.
Nemčija.
Kolin. 5. maja. Misijonski dan Družbe sv. Petra Klaverja v župnijski cerkvi sv. Uršule. Ob 7. uri zjutraj pridiga, ob 8., 9. in >412. uri pri vsakokratni službi božji nagovor vlč. g. dr. Leona Muller, C. S. Sp., iz Knechtstedena; popoldne ob 5. uri predavanje. Cel dan živahen obisk naše, v društveni dvorani prirejene razstave afrikanskih predmetov in misijonske književnosti.
Švica.
Lucern. Julij. Otvoritev misijonskega odseka v bogo-slovnici škofije Basel.
Lugano. 2. junija. Ustanovitev centralne pisarne za okraj Tessin.
Iz kroga naših čitateljev.
N. N. iz O. »Našega Jožeta ne bo več. Padel je v vojski za domovino. V zadnjem pismu je pisal tudi sledeče: Ne bom vas videl več, ljubi starši. Preden pa umrjem, imam še eno željo. Pošljite od moje zapuščine Klaverjevi družbi, kar je treba za odkup enega zamorskega dečka in deklice iz sužnosti, ki naj se krstita na ime Jožek in Marica. Preblažena Devica in sv. Jožef naj mi izprosita za to srečno smrtno uro ...« — Blagi mladenič, naj ti bo žemljica lahkal Iz tvoje zapuščine si naložil zaklad na bogate obresti. Naj molita rešena zamorčka v svoji krstni nedolžnosti za mir tvoje duše in za tvoje drage, katere si žalujoče zapustil.
P. s Štajerskega. »Prejela sem lepe afrikanske razglednice in podobice, katere ste mi poslali. Kupčija se je takoj pričela, otroci iz vseh vasi pridejo po šoli v našo prodajalno. Posebno se zahvalim za tiste majhne podobice, o kako so jih veseli, prosim, pošljite mi jih prihodnjič še kaj in tudi več številk »Zamorskega otroka« prejšnjih let. Tudi k »Otroški zvezi« želi mnogo otrok pristopiti, pošljite o tem natančnejša pojasnila. — O, s takimi malimi rečmi se otroci tako lahko pridobijo za misijone, kako me to veseli, in če se jim kaj pripoveduje o teh zamorskih revčkih, kar strme poslušajo.« — Z veseljem pošljemo slično gradivo, ki vzbuja zanimanje za misijone. Koliko dobrega bi se lahko storilo, kjer ljudje ob nedeljah skupaj pridejo. Tudi v prodajalnah naj bi imeli vsaj »Klaverjev koledar 1919«, ki je nad vse lep in zanimiv, da si ga more kupiti vsaka družina in odjemalci.
S.-vas, Koroško. »Zadnji občni zbor je zložil skupaj 25 K kot botrinski dar za enega zamorčka.« — Posnemanja vrednol Naj bi botrovala vsaka župnija enemu zamorčku, to misel je sprožil pred kratkim nek preč. gospod župnik. Z veseljem lahko pripomnimo, da imajo nekatere župnije na Kranjskem že več farnih zamorčkov v Afriki. Bog blagoslovi take župnije!
Popolni odpustek,
ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja meseca oktobra:
15. oktobra, na god sv. Terezije.
28. oktobra, na god sv. apostolov Simona in Jude Tadeja.
30. novembra, na god sv. apostola Andreja.
Pogoji: Vreden prejem zakramentov sv. pokore in presvetega Rcšnjega Telesa, obisk cerkve, molitev za razširjanje sv. vere in po namenu sv. očeta.
Ponatis člankov Iz .Odmeva Iz Afrike' nI dovoljen, ponatis misijonskih pisem In poročil le z natančnim podatkom virov.
lzdn|a Klaverjcva družba v Solnogradu.	Odgovorili urednik: Dr. | JtrSe.
Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani.
od dne 1. majnika do 30. junija 1918.
Za afrikanske misijone: K 2267'77.
Za najpotrebnejše misijone: K 408'—. (Članice Marijine družbe iz Babnepolice prispevek ljudske igre K 70"—.)
Za sv. maše: K 854'—.
Za stradajoče: K 86'50.
Za gobovce: K 58'66.
Za poganske otročiče: K 356'60.
Za odkup sužnjev in botrinski darovi: K 8833'66 (T. Bajec K 25—, preč. g. župnik K. Čigon K 70-—, po preč. g. kateh. L. Lederhas K 270'—, +.J. Dolšak K 50'—, C. Kotar K 25'—, J. in J. Robnik K 120'—, t F. Tratnik K 60"—, M. Mavric K 25'—, Križman R. K 25'—, M. Mršnik K 25'—, F. Juršinovič K 25'—, dekleta Marijine družbe iz Podbež K 25'—).
Za semeniščnike: K 147 86.
Za katehiste: K 1003'—.
Za kruh sv. Antona: K 251036 (M. Skwarce K 22"—, N. N. v zahvalo K 20'—).
Za Klaverjev vinar: K 109'50.
Za »Zvezo otrok za Afriko«: K 143'22.
Zamašno zvezo: K 5894 87.
Za misijonsko zvezo: K 351 '19.
Darilo krščencem: K 45'—.
Za misijonarje sv. Jožefa: K 9'—.
Za cerkcv sv. Jožefa v Gabinu: K 9'—.
Za misijon Jezusove družbe in o. Oblatov Brezmadežne: K 310.
Za svoje krščcnce darovano: K 5'—.
Za očete Sv. Duha: K 7—.
Za jubilejno ustanovo: K 41'—.
Za Klaverjevo družbo: K 12'—.
Podporniški prispevki: K 378'—.
Važno! shhhhshdii]
P. n. naročnike »Odmeva«, ki so še na dolgu, nujno prosimo, da blagovolijo dolg čim preje ko mogoče poravnati! Obenem prosimo, da se blagovolite priložene položnice poslužiti tudi za naročnino za prihodnje leto in za poravnavo Klaverjevega koledarja 1919, ki smo ga priložili tej številki. S tem sebi in ubogim misijonom mnogo koristite, sicer pa jih oškodujete. — Tudi ljube podpornike si dovoljujemo opozoriti, da obnovijo podporniški prispevek. Za vso ljubezen Vam »Bog plačaj!«
f Dr. Boltežar Kaltner knezonadikof solnograški
umrl v Solnograclu dne 6. julija. Visoki pokojnik je bil iskren prijatelj naše vrhovne voditeljice in našega podjetja.
Zamorček plaka, se solzi: »Usmili se me brat, oj sestra ti, da ne zagrne temna noč, in loči večno od vas me proč!«
Pomagati hočemo našim ubogim poganskim bratcem in sestram, pomagati ubogim misijo-nom, ki čutijo vso težo te strašne svetovne vojske. Saj ne moremo božje jeze nič bolj potolažiti, kot če rešujemo duše in tudi druge k temu izpodbujamo. Zato, ljubi bralci, naročajte in razširjajte letos s podvojeno gorečnostjo misijonski
Klavcrjev
koledar 1919.
Tako morejo tudi ubožnejši podpirati misijone. V vsaki družin!, v vsaki hiši in koči bo ta lepi misijonski koledar zvest prijatelj v teh težkih časih. Kako ga ljubijo povsod — kjer ga le poznajo — saj pa prinaša tudi tako lepe in ginljive povesti in slike iz življenja mladih zamorskih kristjanov. Otroci kot hrabri vojaki poprašujejo po njem in vzamejo ga s sabo, da jim dela tovaršijo. Marijine družbe, ne dajte se prekositi od drugih!
En koledar stane 80 vinarjev
s poštnino vred. Pri vsakem tucatu še dobi eden povrhu.
Kako radi bi ga dali ceneje, kot smo poprej mislili, a žal, v zadnjem trenutku smo morali s ccno malo poskočiti, sicer bi ga nc mogli niti tiskati pri tej draginji. Kljub temu upamo, da nas bodo vsi ceni. naročniki s prav obilimi naročili razveselili in tako pomagali rešiti uboge zamorčke, ki tako milo prosijo pomoči. Za to Vam Bog povrnil
DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA, LJUBLJANA, Pred škofijo 8.
PRIJATELJI MISIJONOV! Zbirajte obrabljene znam* ke, staniol, srebrn papir, zamaške iz probkovine, izčesanc lase itd.! Pošljite vse take predmete na naslov Družbe sv. Petra Klaverja!