Leto IX., št» 35 („JUTRO" XIX., H-199 a) Ljubljana, ponedeljek 29. avgusta H38 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St. 3122. 3123, 3121, 8125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen» burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T. Telefon St- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru SL 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hi» dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja „življenje in svet11 Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon Št 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljala Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg St. 7, Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Po resnem svarilu Anglije: Trenutno popolno zatišje toda komplikacije še niso izključene Izjave angleškega ministra Simona so napravile v vsem mednarodnem svetu velik vtis — V Londonu upajo, da bo svarilo zaleglo, vendar pa ne izključujejo možnosti nadaljnjih komplikacij in se pripravljajo na vse možnosti London, 28. avgusta, r. V vseh političnih in diplomatskih krogih ter v vsem angleškem tisku danes obširno komentirajo včerajšnji pomembni govor finančnega ministra sira Johna Simona, ki je v imenu angleške vlade podal izjavo o njenem stališču do perečih mednarodnih problemov in podčrtal odločnost angleške vlade, da hoče zastaviti vso težino svojega vpliva za ohranitev miru in preprečenje novega vojnega klanja. ' " ■ Ne bodo odločale samo formalne obveznosti V londonskih diplomatskih krogih izjavljajo. da odgovarja govor ministra Simona pričakovanjem in odobravajo zmernost, jasnost in istočasno odločnost njegovih izjav. Kljub temu pa podčrtava jo, da veje iz vsega govora velika zaskrbljenost angleške vlade za mir in da predstavlja ta govor ■zelo resen opomin obema taboroma v češkoslovaškem konfliktu. Posebno podčrta-va.jo Simonovo izjavo, da v primeru vojnega konflikta ne bodo odločale zgolj formalne obveznosti ter da bi v primeru oboroženega napada na Češkoslovaško bila Anglija pod silo razmer prisiljena takoj poseči v ta konflikt. Kljub temu nedvoumnemu opozorilu in svarilu pa je sir John Simon na drugi strani znova poudaril, da demokratična Anglija ne izključuje prijateljstva z državami: ki imajo totalitarni režim. Komplikacije še vedno niso izključene V splošnem je Simonov govor napravil v vsej angleški javnosti zelo povoljen vtis. V londonskih krofih pričakujejo, da bo ta jrovor vsaj nekoliko popravil sedanje za-dušljivo ozračje. Priznavajo sicer, da se stališče Anglije do češkoslovaške v bistvu ni i zp remenilo ali da tudi dosedaj opomini in svarila Anglije niso mogla preprečiti kritičnega položaja. Zato še vedno mislijo, da tudi po tem svarilu komplikacije v češkoslovaškem vprašanju niso popolnoma Izključene. Vse ostrejše napade nemškega tiska na češkoslovaško in Henleinov poziv pristašem, naj sežejo po silobranu, tolmačijo v Londonu kot znak novega viharja. Nevarnost ne grozi samo od oboroženega napada V ostalem pa mislijo v Londonu, da neposreden oborožen napad ni edina oblika za nasilno reševanje sudetsko-nemškega problema. Merodain' londonski krogi vpo-števaio tudi razne druge možnosti, ki po svojih posledicah niso nič manj riskantne In morda prav tako fatalne za mir, kakor bi bil odkrit oborožen konflikt. Angleško zunanje ministrstvo je zaradi tega v stalnih stikih s francosko vlado in skupno z njo proučuje vse možnosti. Pri tem posebno podčrtavajo, da .je češkoslovaška vlada pri svojih koncesi jah š'a že do skrajne meje možnosti in da od Prage sedai ni mogoče ničesar več zahtevati, ne pričakovati. Nova demarša v Berlinu ? Nj izključeno, da bo Anglija že prve dni prihodnjega tedna v sporazumu s Franc1 jo napravila novo demaršo v Berlinu ter zahtevala točnega pojasnila o namerah Nemčije. O tem bo padla odločitev v ponedeljek ali torek, ko se vrneta v London ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax, odnosno na seji angleške vlade, ki bo v torek popoldne po predhodnih konferencah z notranjim, finančnim, mornariškim in vojnim ministrom ter po poročilu, ki ga bo podal minister za letalstvo Kmgsley Wood, ki se vrne jutri s svojega potovanja po severnih državah. Novo opozorilo Hulla: Briand-Kelloggov pakt je še vedno v veljavi ! Washington. 28. avgusta. Zaradi neza_ dost n i h uradnih obvestil o govoru sira Johna Simona eo v zunanjem ministrstvu Se rezervirani. V tukajšnji politični javnosti ugotavljajo gotova soglasja med govorom ministra Simona in izjavami, ki jih je pred kratkim podal Cordell Hull. Vendar pa eo Simonove odločne besede in njihova zmernost ter zdrav razum napravili tu odličen vtis. Na splošno vzeto, tu ne verjamejo, da bi se položaj v Evropi poslabšal. Poklanjajo popolno zaupanje pomirljivi akciji Londona pri reševanju vprašanja sudetskih Nemcev. Poluradni kroui upoštevajo važnost razlogov, ki so navdajali tvorce Briand*Kellog_ frovega pakta ter poudarjajo, da so ti tvorci pogrešili le v tem da so s tem paktom obsodili napad, a ne tudi napadalca. Gotovi opazovalci vidijo v takšni kritiki novo manifestacijo za revizijo zakonov o nevtralnosti. Zunanji minister Cordell Hull je imel danes ob priliki 10-le>tnice Briand-Kellog« govega pakta govor, v katerem je med drugim dejal, da ob tem jubileju želi spomniti vse države, ki so podpisale ta pakt, da so s tem podpisom dale obljubo odreči se vojni kot sredstvu za dosego političnih name« nov. Zunanji minister Hull je v svojem govoru naštei vse države, ki so podpisale Briand-Kelloggov pakt ter poudaril, da niti ena teh držav nima pravice iti preko obveznosti. ki so jih dale s podpisom tega pakta. Od spoštovanja elove&ne obljube, ki so jo pred 10 Ieri dale te države, bo za visel ofcstanek sveta in vsega, kar je na tem svetu v bistvu lepo in pomembno za življenje narodov in za njihov napredek. Sir Th. Inskip: Vojna ni neizbežna ! London, 28. avg. AA. Sir Thomas Inskip je imel na posestvu Dupplin blizu Pertha na škotskem govor, v katerem je poudarjal napetost položaja v Evropi. Med drugim je dejal: »Vsem onim, ki me sprašujejo, ali. je vojna neizbežna, odgovarjam »ne«, ker se naš narod, ki je glede teh vprašanj istega mnenja in ki razpolaga s silo, katera en more popustiti, počuti dovolj močnega trditi to ..kar mu pravi zdrav razum in kar nihče ne more demantirati«. Sir Thomas Inskip je zatem poveličeval trud Icrda' Runcimana ter dodal: »Prav tako kakčtr ga vsi občuduj; mo, mu moramo tudi vsi pomagati. Prepričani smo, da mu bosta obe nasprotujoči si strani izkazali največje zaupanje. Lord Runciman se ne mudi na češkoslovaškem kot predstavnik angleške vlade, marveč, kot posredovalec. Smatram, da je to mnogo bolje kakor pa da bi grozili, kaj bomo vse storili, če nastopijo gotove okolnosti. Prepričan sem, da boste odotorUi to v resnici zelo miroljubno politiko angleške vlade, ki teži za tem, da posreduje in mirno reši obstoječa vprašanja med češkoslovaško in sudetskimi Nemci. Odmor v Pragi Nobenih novih incidentov Praga, 28. avgusta, h. Današnja nedelja je po vsej Češkoslovaški potekla popolnoma mirno. Do večera niso bili javljeni nikaki incidenti, dasiravno je bilo po proglasu vodstva sudetsko=nemške stranke pričakovati novih izzivanj. Tudi v političnih krogih je zavladalo popolno tatišJe. Prezident republike dr. Beneš je odpotoval na svoje posestvo, lord Runciman pa je prebil nedeljo v Teplicah. Politični krogi so si po včerajšnjem govoru angleškega finančnega ministra oddahnili. Le ministrski predsednik dr. Hodža je tudi današnjo nedeljo porabil za razgovore in priprave za obnovo pogajanj z zastopniki sudetsko nemške stranke, ki naj bi se pričeli že prve dni prihodnjega tedna. Lord Runciman ponovno pri prezidentu Benešu Praga, 28. avgusta. AA. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je sprejel včeraj popoldne lorda Runcimana ter se z njim razgovaTjal poldrugo uro. Zatem jc odpotoval v Siezomovo Usti, kjer bo ostal čez nedeljo. Danes seja francoske vlade Pariz, 28. avgusta. AA. (Havas) Pred sejo ministrskega sveta, ki bo v torek v Elizejski palači, bo v ponedeljek sja vlade. Ta seja se bo začela ob 15.30. Jutri seja angleške vlade London, 28. avgusta. A A. (Havas). Danes zjutraj je bilo v Downingstreetu izdano tole poročilo: Kakor je bilo dolečeno prej, se bo predsednik vlade Chamberlain vrnil jutri v London, kjer bo imel nekaj razgovorov. Predno odide na škotsko, namerava imeti sejo z ministri, ki se bodo mogli udeležiti tega sestanka. Ta seja bo v torek ob 11- dopoldne v Downingstreetu. Cot v Pragi Chambery, 28. avgusta. AA. Pierre Cot je odpotoval v četrtek na češkoslovaško, kjer ga bo sprejel predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš ter nekatere druge ugledne češkoslovaške osebnosti. Huda letalska nesreča v švicarskem gorovju Zaradi megle so štiri letala treščila v pečine in se zrcšUa na zemljo — Dosedaj 14 mrtvih Bern 28. avgusta, br. Švicarsko letalstvo je zadela huda izguba. Štiri letala so se po5 nesrečila v gorovju. V Luganu so se namreč pričele včeraj velike mednarodne letalske tekme, pri katerih eodelujejo italijanska, nemška, angleška in švicarska letala. Med tekmovalci je prijavljena tudi hči lorda Runcimana, ki je danes odletela iz Prage v Lugano. švica je poslala na to tekmo pet letal, ki so včeraj popoldne okrog 15. odletela z letališča Guttendorf v namenu, da prelete švicarske Alpe in pristanejo v Luganu. Ko so letala strnjena v formaciji letela v višini 2000 m nad kantonom Schwvz, so zašla v tako gosto meglo, da so piloti izgubili orientacijo. Za.to se je vseh pet letal vrnilo v namenu, da se vrnejo v letališče v Dub-bendorfu. Pri tem manevriranju po so tri letala treščila v pečine v Mutathalu in ee zrušile na zemljo. Četrto letalo je treščilo v pobočje Drusenberga in se prav tako razbilo. Le enemu letalu se je posrečilo doseči letališče v C Ubbendorf u. Na kraj nesreče so takoj poslali reševalne ekspedicije. Posadke prvih treh letal so se ubile, dočim je posadka četrtega letala, ki se je vnelo in ie popolnoma zgorelo, bila sicer še pri življenju, vendar pa eo vsi štirje piloti, ki so bili v letalu, dolili tako hude opekline in druge poškodbe, da so trije izmed njih že med prevozom v bolnišnico umrli. Skupno je nesreča zahtevala 14 smrtnih žrtev. Krpanje francoske ljudske fronte Skrajni levičarji so uvideli upravičenost Daladierovih zahtev in opustili svojo borbo proti vladi Pariz, 28. avgusta. Na konfercnci vrhovnega vodstva ljudske fronte, ki je bila včeraj zaradi stališča komunistov že zelo kritična. je nastal preobrat, ki kaže, da se bodo napetosti, ki so vladale ves teden med levičarskimi strankami zaradi govora ministrskega predsednika Daladierja in zaradi rekonstrukcije vlade, polegle. Vincent Au-riol je v imenu socialistov stavil nov predlog resolucije, ki je po vsebini mnogo bolj zmeren od prvotnega socialističnega predloga. Predsednik radikalno socialističnega poslanskega kluba Chichery je izjavil, da se radikalni socialisti nc morejo opredeliti z ozirom na ta načrt brez predhodnih navodil strankinega voditelja. Chicheryu pa se ves večer ni posrečilo najti po telefonu ministrskega predsednika Daladierja, da bi ga zaprosil za nova navodila. Zaradi tega je na svojo odgovornost in v duhu prejšnjih splošnih navodil voditelja stranke predlagal še nekatere spremembe in dopolnila, ki jih zahtevajo radikalni socialisti. Predlagal je, da je treba v resoluciji jasno naglasiti, da mora vlada imeti proste roke glede vprašanja prilagoditve zakonskih določb o 40-urnem delovnem tednu v sedanjih razmerah. Končno je bila sprejeta resolucija, ki poudarja: 1. da se levičarske stranke strinjajo s tem, da je treba obdržati sedanjo vladno večino; 2. da se izrazi zaupanje, da j bo vlada spoštovala sedanjo socialno zakonodajo kot celoto in 3. da se prizna upravičenost vladnega stališča, da se mora v interesu varnosti države in njenega gospodarstva povečati proizvodnja. Glede nadaljnjih točk resolucije, v katerih je govora o morebitni ukinitvi predpisov o 40-urnem delovnem tedniku, se še vodijo pogajanja. Pojcmanje napetosti dokazuje tudi dejstvo, da so se marsejski pristaniški delavci pokorili sklepu svojega sindikata, ter so se danes zjutraj vrnili na delo. Občinske volitve v Belgiji Bruselj. 28. avgusta. AA. >.Monrteur« objavlja v svoji današnji številki ukaz o razpisu občinskih volitev v vsej Belgiji. Volitve eo napovedane za 9. oktober. Tajnik Trockega umorjen ? Pariz, 28. avgusta. AA. Pretekli četrtek so potegnili iz r.ke Marne neko truplo brez glave, ki je bilo od krogel vse preluknjano. Pariški listi objavljajo v zvezi s tem poročila, ki pravijo, da so se razširili glasovi, po katerih nekaj ljudi v tem truplu prepoznalo bivšega tajnika Trockega. Balkan naj da Evropi nov vzgled dela za mir Lord Lansburry o ciljih svoje misije na Balkanu Balkan naj da pobudo za sklicanje nove mednarodne gospodarske konference Beograd, 28. avg. r. Včeraj popoldne je prispel v Beograd znani angleški politik in eden izmed voditeljev angleške delavske stranke, narodni poslanec George Lansburry, ki se že delj časa mudi na potovanju po južnovzhodnih državah Evrope, želeč prepričati vlade teh dr- George Lansburry prapagator sklicanja nove svetovne gospo-darsko-mirovne konference žav o potrebi sklicanja velike mednarodne gospodarske konference. Sinoči je sprejel novinarje in jim dal o svojih načrtih daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejal: V Sofiji in Bukarešti sem imel zelo uspešne sestanke z vsemi resornimi ministri. Prepričan sem, da bodo ti razgovori mnogo doprinesli k poglobitvi mednarodnega sodelovanja. Zlasti od Balkana, ki se je v sedanjih viharnih či.sih izkazal kot največja opora in za- točišče miru, pričakujemo podporo za naš predlog glede sklicanja mednarodne konference, ki naj bi se bavila izključno z gospodarskimi problemi. S posebnim zadovoljstvom me navdaja, da sem našel v Sofiji in Bukarešti pri vseh odgovornih činiteljih, zlasti pa pri kralju Karolu popolno razumevanje. Naša želja je, naj bi se načrt belgijskega ministrskega predsednika Van Zeelanda začel proučevati. Prepričan sem, da bomo v Beogradu našli enako podporo in zaslombo. V ostalem lahko izjavim, da se vsi vodilni državniki na svetu strinjajo z načrtom za sklicanje mednarodne gospodarske konference, toda nihče noče prevzeti inicijative. Zato smo sedaj predlagali, naj bi rumunski kralj Karol in belgijski kralj Leopold skupno prevzela pobudo. Jasno je, da bi bili pri morebitni bodoči vojni prve žrtve mali narodi. Zato je predvsem potrebno, da se ti narodi zavzamejo za sklicanje mednarodne gospodarsko-mirovne konference, da se na gospodarski osnovi odstranijo konflikti, ki bi mogli dovesti do novega svetovnega klanja. Solun in Bled sta najlepše pokazala, kaj se more doseči z dobro voljo. Zato smo prepričani, da bo pobuda, ki bo izšla iz teh držav, naletela povsod na povoljen odziv. Skrajni čas je, da Evropa uredi svoje gospodarske probleme ter da se zadovolji z lastnimi viri in ne misli več na izkoriščanje drugih kontinentov. Nemčija, Anglija, Francija in Italija bi imele dovolj dela. če bi v složnem sodelovanju podprle razvoj južno-vzhodnega dela Evrope, kjer so še bogate, dosedaj ne-izkoriščaine zaloge najrazličnejših surovin. Žrtve vojne terjajo svoje pravice Veliko invalidsko zborovanje v Beogradu Beograd, 28. avg. e. V Invalidskem domu je bilo danes veliko zborovanje invalidov, katerega so se udeležili odposlanci iz vseh pokrajin države. Na zborovanju so obširno razpravljali o sedanjem položaju invalidov in v zaključni resoluciji obrazložili svoje želje in zahteve. Temeljna zahteva invalidov je, da se jim vrnejo pridobljene pravice in to vsem vojnim žrtvam in njihovim družinam. Za invalida naj se smatrajo vse one psebe, ki so dobile rane ali bolezni v izvrševanju svoj-h dolžnosti za časa vojne. Odstotek nesposob nosti, ki opravičuje do invalidnine, naj so pričenja pri 20 odstotkih in naj višina davka ne vpliva na invalidske pravice. O invalidnini naj razsojajo sreska sodišča. Obnova postopka na korist invalida naj se izvrši vselej, kadar se bolezen odnosno posledice zadobljenih ran poslabšajo. Za izvršitev celokupnega invalidskega zakona naj se osnuje avtonomen invalidski fond. Z novim invalidskim zakonom naj se pravilno uredc odnošaji države do invalidov. Resolucija ob koncu izraža upanje, da bodo invalidi naposled prišli do svojih pravic. Konec Francove ofenzive Vsa prizadevanja, da bi zlomil odpor republikancev, so ostala zaman Pariz, 28. avg. d. španski dopisniki agencije Havas poročajo, da sj republikanci po krvavih borbah sedaj popolnoma zaustavili Francovo ofenzivo na Ebru. Pri Gandezi se boji à.? nadaljujejo, vendar je pa tudi tu opažati po.jemanje in naraščajočo utrujenost na obeh straneh. Napadi frankovcev na utrjene repub^kanske postojanke niso rodili nikakega uspeha in izgleda, da je Francove ofenzive že konec. V Estremaduri, juž no od Tage, frankovci še vedno napadajo, toda nekoliko bolj na jugu se z vso naglico razvija republikanska ofenziva, ki se je priöt la pred dvema dnevoma. Republikanci stalno napredujejo ob cesti, proti Ca-strueri. V sektorju reke Zujar so republikanci zavzeli šest strategično važnih mest. Vsi protinapadi frankovcev so bih odbiti. Republikanci so uničili večje število Francovih tankov in ujeli nad 4.000 Francovih legionarjev. Tudi v dolini Sieta Toriles republikanci napredujejo in so zaplenili fran-kovc m večje število tepov in strojnic. Posebno hude izgube pa je imelo v bojih ob Ebru Francovo letalstvo. V teku meseca avgusta je republikansko protiletalsko topništvo, ki ja mnogo bslje. nego protiletalsko topništvo generala Franca, sestrelilo 14 Francovih K tal. med temi 7 bombnikov, 6 lovcev in 1 izvidniško letalo. Republikanske čet. so sestrelile 4 bombnike in enega lovca Z letalskimi topovi so republikanci uničili 73 Francovih letal, med temi 7 bombnikov in 65 lovcev. Skupno so frankovci izgubili med ofenzivo na Bbru v roku enega meseca 91 letal, m d temi 18 bombnikov, 72 lovcev in eno izvidniško letalo. Republikanci so ujeli tudi 11 Francovih pilotov. V istem času so republikanci izgubili 26 letal med temi tri bombnike, 15 lovcev in 2 izvidniški letali. Meseca avgusta j« bik) na Ebru 18 velikih zračnih bitk. Burgos, 28. avgusta. AA. (Havas). »Ra-dionacional« uradno objavlja izgube republikanske vojske od začetka bojev ob reki Ebro do danes. Po tem poročilu je bilo lft.039 mrtvih. 10.304 ujetih, 4.500 pa jih je pobegnilo. Vseh skupaj je torej nad 31.000. Poročila z bojišč Saint Jean de Luz, 28. avgusta. AA. (DNB). Uradno poročilo republikanske vojske poroča, da so republikanske španske čete odbile napade sovražnika na bojišču pri reki Segre. Republikanci so odbili tudi ponovne sovražne napade. Na odseku pri Zuhari na estremadurskem bojišču so republikanci zavzeli Asturo, Ampanar, Zar-so in Apillo, na castelonski fronti pa so odbili nacionalistične napade pri Artani. Salamanca. 28. avgusta. AA. (DNB). Uradno poročilo nacionalističnih čet trdi, da so nacionalisti odbili republikanske napade ob reki Ebro. Nacionalisti uspešno nadaljujejo z ofenzivo ter so sovražniku prizadejali težke izgube. Tudi na estremadurskem bojišču se jim je posrečilo odbiti republikanske napade, kljub temu, da so republikanci na tem odseku dobili znatna ojačenja. Rdeča vojska je tu izgubila tri tanke. V roke nacionalistov je padlo tudi večje število ujetnikov. Od 1. do 12. septembra Ljubljanski velese jem Polovična voznim na železnici, parobrodih. Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2.—. Mednarodna razstava fotografije in filma — Umetnostna razstava — Gospodinjska razstava — Vzoren m dni vrt — Obrt, industrija, pohištvo, aeroplani, avtomobili — Plemenski psi 1. in 2. IX. — Tekma harmonikarjev 11. IX. Lepo zabaviSče, velikomesten variété. NAGRADNO ŽREBANJE. Darila za obiskovalce velesejma: motorno kolo, radio-aparat, šivalni stroj, 30 koles. 60 let šišenske Stalnice Zaradi slabega vremena so morali razvitje prapora preložiti Ljubljana, 28. avguste Ena izmed najlepših nedeljskih priredi» tev je bila vsekakor proslava šestdesetlet-niče Nerodne čitalnice v Šiški. Čitalnica, ki že toliko vrst let vrši svojo, zlasti v prejšnjih letin tako pomembno narodno vzgojno delo, je dobila ob svojem šestdesetlet^ nem jubileju tudi nov prapor. Krasen rdeč prapor ima v sredini lovorjev venec in v njem letnici 1878—1938. Izdelala ga jetvrcL. ka »Naša sloga«, nastavek pa je delo tvrdke Unitas in Seta iz Št. Vida nad Ljubljano. Naòrt za lepi prapor je izdelal društve» ni tajnik g. Franc Prosen. Praporu sta kun »ovala industrijalec g. Zdenko Knez in solastnica Daj-dama ga» Justa Cteetova. Obema je Narodna čitalnica priredila v soboto zvečer prav lepi podok-nici s vojaško godbo m z lampiončki. Včeraj ob pol enajsti uri se je vršila svečana blagoslovitev prapora v starodavni šišenski cerkvi sv. Jerneja, ko S6 J6 frkrat» darovala maša za umrle Sane ätabi ice. Predsednik g. Zagradni Avgust je pripe-Ijal v avtomobilu tndi kuma in ktunioo, da sta bila na vzorna pri. službi božji. Blago, slovitvi prapora so prisostvovali še Sastai predsednik čitalnice g. Hiter, v narodnih oblekah pa ga. Tavčarjeva in ga. Terlepo-va in velik» število članov čitalnice. Blagoslovitev je izvršil pater Metod. Vsa Šiška je bila v zastavah in v zeie» njo. Prav in lepo je, da je »dražila to po» memben jubilej svoje čitalnice baš s proslavo komarjeve nedelje, saj je skozi dolga desetletja čitalnica vršila svojo kulturno nalogo, vzgajala generacije v narodni zavesti in širila slovensko prosveto v najhujših dneh našega narodnega obstoja. Slabo vreme je preprečilo nadaljevanje proslave, tako da je moralo biti razvitje prapora preloženo na četrti september. Ni se mogel vršiti slavnosten sprevod skozi Šiško, pri katerem bi sodelovali tndi Sofco* li in vojaška godba pod taktirko višjega kapehrika g. Bercoge. Neodvisni likovni umetniki so ustanovili svoj klub Ljubljana, 28. avgusta ie dve leti trajajo priprave za ustanovi» tev Kluba neodvisnih, ki naj s svojim obstojem prispela k tvorb' slovenske likovne umetnosti. Napocled so ee v soboto zvečer zbrali mladi slovenski slikarji in kiparji k ustanovnemu občnemu zboru, ki se je vršil v restavraciji pri Košaku. V imenu pripravljalnega odbora je podal g. Nikolaj P ima t kratek pregled o de_ iovanju tega odtora in o smotrih novega društva. Kkib se je afirmiral najprej v Ljubljani, kjer je priredil doslej tri razstave. Razstave se bodo prirejale tudi v tujini, kjer so že mnogi izmed razstavljal-cev priznani. Klub neodvisnih se je porodil iz nujne r*>trebe. da se naša moderna umetnost gt-ganizira. zastopal pa bo predvsem strokov, ne interese svojih članov, nikakor pa ni usmerjen proti Društvu slovenskih likovnih umetnikov. Eden izmed glavnih smotrov kluba je materialna zaščita umetnikov. G. Pirnat je predlagal, da se za predsednika izvoli g. Stane Kregar. za tajnika Maksi m Sedei in za blagajnika Marij Pre* gel j. Za poslevodeeega tajnika pa je predlagal g. prof. Boga Preglja. Predlog je bil soglasno sprejet in člani so izročili posle-vodeeemu tajniku za njegovo dosedanjo požrtvovalnost simbolično pozlačen dinar. V nadzorni odbor so izvoljeni Zldenko Kalin, Nikolaj Pi mat in kipar Karel Pu<= trih. Nadaljnje zborovanje je vodil novo izvoljeni predsednik, ki je pozval vse navzočne, da naj jih druži klub v bortd za lepo umetnost, katera jim bodi vedno in povsod prva skrb, in da naj stojijo daleč proč od vsakega akademizma in kiča. Klub neodvisnih bo prirejal vsakoletne razstave doma in na tujem v svrho čim» boljšega poznavanja naše umetnosti tako pri nas kakor pri drugih narodih in bo še letos otvorjena v Pragi prva tovrstna razstava. Vršila 6e bo pod protektoratom dr. Zenkla Petra, primator ja mesta Prage, predsednika Akademije znanosti in umetnosti J. B. Foensrterja. dr. honoris causa Maksa Švalinskega, načelnika IV. oddelka Akademije znanosti in umetnosti, rektorja umetnostne akademije kiparja Oskarja Špa-njela in direktorja obrtne šole dr. Pečirka. Klub bo skušal sčasoma priti do lastnega paviljona. Za častne člane kluba so izvoljeni dr. Fran Windischer, dr. France Stele in uprav» niik Janez Zorman za. zasluge, ki jih imajo na razvoju slovenske umetnosti. Klub priredi v okviru jesenskega vete-sejma svojo IV. skupno razstavo, na kateri bodo s svojimi deli zastopani vsi člani. Mlada pustolovka prijeta 24 letna Zofija Perkova je sleparila, kradla in vlasnlfala po Dolenjskem in štajerskem Litija, 28. avgusta Več kakor dva meseca so prihajale na razne orožniške postaje v Zasavju, pa tudi po stajt ikem in na Dolenjskem prijave o tatvinah, viomih in sleparstvih, ki jih je izvršila 24-letna Zofija Perkova, rojena v Nemčiji, pristojna pa v Loke pri Ziuanem mostu. Oblastva pa ji niso mogla do živega, ker se je znala Zofija spretno izmikati nastavljenim pastem in se je po vsaki tatvini jadrno preselila drugam. Ko so Zofijo te dni iskale orožniške patrulje po štajerskem, se je prik. itila čedno napravljena v naselje Log v Kandrški dolini. Tam se je seznanila s Öelesnikovimi, ki imajo precej obsežno kmetijo. Izdala se je za učiteljico Slavko Prekovo iz Rimskih toplic in se je odločila, da bo preživela nekaj časa na kmetih kot letoviščarka. Če-lešnikovi so prijazni gosoodični stregli prav gostoljubno. Gospodična učiteljica je navezala prijateljstvo z domačim sinom, ki je šel z njo celo ria gasilsko veselico v Kandrše. Tam pa jo je opazil komandir orožniške postaje na Vačah g. Mihael Straj ner in se začel zanimati za zgovorno leto-viščarko. Spomnil se je namreč tiralice v »Policijskem dnevniku«, kajti je bil tisti popis močno podoben gospodični na veselici. Naslednji dan je bilo na Sv. gori žegna-nje, in ko je izvedel komandir g. Strajner, da bodo na žegnanju tudi čelešnikovi in njihova letoviščarka, je šel s patruljo na izlec na Sv. goro. Tam je bila Zofija, spet v drugi obleki in je zabavala družbo domačih fantov, kasneje pa se je sprijateljila z večjo družbo ljubljanskih turistov. Medtem je zbral komandir g. Strajner že nekaj podatkov, ki so ga potrdili v sumu, da je na pravem potu za dolgo iskano tatico Perkovo. Komandir g. Strajner je povabil osumljenko iz prijetne druščine, tedaj pa se je letoviščarka razburila in zagrozila, da se bo pritožila zoper orožnikov postopek, ker jo vabi iz družbe. Na bučen razgovor so postali pozorni drugi izletniki Orožniki so zahtevali, naj se osumljenka legitimira, ta pa je zatrjevala, da ima legitimacijo doma v Logu pri Kokolovih, kakor se čelešnikovi pišejo. Razburjena gospodična je na ves glas zatrjevala, da je učiteljica Pre-kova in da službuje v Rimskih toplicah. Iz gruče ljudi, ki so bili priča neobičajnega prizora, je pristopil neki turist, uradnik na prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani, in se je stavil na razpolago, da bo z dovoljenjem orožnikov zastavil gospodični nekaj vprašanj o šolskih in učiteljskih zadevah, da se tako ugotovi, ali so njene navedbe prave. Orožniki so na to pristali, vprašanja pa so čedalje bolj dokazovala, da se osumljenka laže, ko se izdaja za učiteljico. ^Koliko razredov ima šola v Rimskih toplicah?« Gospodična učiteljica iz Rimskih toplic tega ni vedela. Naslednje vprašanje je bilo, kdo je nje šolski upravitelj in kdo je nadzornik v njenem šolskem srezu. Za gospodično učiteljico sta bili obe vprašanji kakor španska vas. Ko jo je vprašal ljubljanski turist za pojasnilo, kateri razred poučuje, mu je odvrnila, da peti oddelek, ki ga v Rimskih toplicah sploh nimajo. Tedaj se je začela »učiteljica« zvijati. Začela je trditi, da je bila zadnji čas prestavljena v Hin je. Pa tudi glede tega kraja njeni odgovori niso ustrezali S tem spraševanjem je bü sum orožnikov potrjen, da je letoviščarka lažna učiteljica. Napovedali so ji aretacijo ir so jo ob veliki pozornosti množice, ki je ta dan prišla na Sv. goro, odvedli v dolino. Vestno nadzore/ano so vedli orožniki z Vač aretiranko najprej v dolino na stanovanje. Ko so stopali proti Vovšam, se jim je Zofija Perkova nenadno izmotala in stekla preko travnika. Ko pa je začutila, da ne bo mogla pobegniti, se je hotela vreči s strme poti kar preko skal v prepad. Pravočasno pa so jo še prijeli in ji onemogočili pobeg ali pa celo samomor. Da ji preženejo misli na pobeg, so jo uklenili. i Močno so se prestrašili Kokolovi, ko so videli gospodično učiteljico z železnimi zapestnicami in v spremstvu orožnikov. Zahvalili so se vrlim čuvarjem, ko so izvedeli, kako nevarno tičico so hranili pod svojo streho, šele tedaj so se domislili, komu gre naprtiti nekaj tatvin, ki so se izvršile zadnje dni, odnosno noči, pri njih in sosedih. Ljubeznivost Zofije, ki je pomagala Čelešnikovim in sosedom pri pospravljanju v hišah, je šla le na račun poizvedovanja, kje hranijo to in ono. Gotovo se je pripravljala na ugoden trenotek, da bi nabrala čim več in nato izginila, kakor je to storila še doslej tudi drugod. Zofijo Perkovo imajo zdaj na varnem v litijskih sodnih zaporih. Vsak dan prihajajo nove stranke in prijavljajo grehe, ki jih Zofija tudi prizna. Posestnik Pivec s Konja je Zofijo prepoznal, ko je rokov-njačila na Ponovičah in Konju. V času, ko so bili Pivčevi zaposljeni pri poljskem delu, je Zofija petkrat vlomila v njihovo hišo in odnesla najrazličnejše blago, živila, obleke in drugo. Ko se je Pivec skril na podstrešju, so jo zajeli in razkrinkali, vendar je takrat niso javili oblastvom, ker je iz svoje zaloge v gozdu vrnila vse, kar je pokradla Pivčevim. Zofija je kradla po Zasavju, štajerskem in Dolenjskem Zato je morala z orožniško patruljo celo v štore pri Celju. Tam ima neke sorodnike in pri njih je menda shranjevala, kar je nakradla po drugih krajih. Precejšno zalogo obleke in perila je imela shranjeno kar v gozdičku teharskega žup-nišča. Patrulja se je napotila z Zofijo na naznačeno mesto ob potoku. Zaloge pa ni bilo več, ker so jo medtem našli kosci, ki so kosili na bližnem travniku. Skrito zalogo je imel neki kovaški pomočnik in so orožniki blago zaplenili. Prav tako je morala Zofija z orožniško patruljo v št. Janž na Dolenjskem, kjer je tudi rokovnjačila. Dobili ao dei blaga, ki ga je prodala po tamkajšnjim krajih. V št Janž ae je bila napotila po nekem posrečenem vlomu v Zasavju, Odpeljala se je do Zidanega mosta, nato pe je šla peš skozi Radeče in mimo Branita. Zofija Perkova pa je prišla navzkriž s zakonom tudi še po drugih krajih. V kamniški okolici je speljala nekemu mehanika novo kolo, ki ga je skušala pri nas prodati, pa so ji orožniki še pravočasno onemogočili sleparstvo. Zofija je vzela pri mnogih trgovcih razno blago na kredit. Izdajala se je za uslužbenko tega ali onega podjetja in si nabrala precej blaga, perila in drugega. Tudi nekateri tukajšnji trgovci Jo imajo «pisano v svojih črnih knjtgalL Ste-veda bodo šaman čakali na poravnavo rar bona- Do. je mična Zofi prebrisana zvitorepka, izpričujejo prijave nekaterih oškodovanih strank. Ker je bito zmerom čedno oblečena, je napravijala na ljudi dober vtisk. Na raznih postajah Zasavja ae je oglašala v trgovinah, gostilnah in mesnicah. Izdajala se je za učiteljico, uradnico ah pa hčerko kakega znanega trgovca. K strankam je prišla navadno četrt ure pred odhodom vlaka in potožila svojo zadrego, češ da je pozabila doma denarnico in da mora po važnih opravkih nujno v Ljubljano. Zaprosila je za 50, 100, pa tudi več dinarjev, na kakršen odmev je pač računala. Domala vselej je preslepila s svopm nastopom žrtev, dobila je denar, potem pa je ni bilo več na spregled. Zofija je uporabljala tudi star trik pri družinah, ki imajo kakega svojca v bolnišnici. Nedavno se je zglasila pri neki htij-ski družini, ki ima sorodnika v ljubljanski bolnišnici. V času. ko je bila doma le gospa, je prihitela na vso sapo, češ da je bila v bolnišnici pri stricu, ki nujno potrebuje 800 Samo naprej, saj sakši den pride dosta lüdi gledate. Kar sama mi je začela pripovedovat'.. Piše ee Alojzija Filo. Z možem in sinom je leu» maja šla na sezonsko delo v Belje. Prej so si bili še zgradili kofloo za sedemdesetletno mater, fantka in deklico, ki so ostali doma in obdelovali tri orale agrarne zemlje. Ker niso imeli dovolj denarja, so zgradili kočioo iz lesa. češ da bo že za silo, dokler se ne vrnejo iz Belja in zgrade hišico iz opeke, ki so jo imeli že pripravljeno. Med tem je prišel od nekod r>jen mož. »Vidite, kaj se nam je zgodilo. Pred enim mesecem ao nam jo podrli. Občina jo je dala podreti. Mesec dni je bilo vse na dežju. Omare, postelje, vse, vse ... Prekinilo ga je klicanje otrok: Mama, kave nie. Kakor v odgovor na ta klic je nadaljeval: >Res sem siromak zdaj brez strehe in živim ko cigan, a dokler bo državno posestvo Belje, bom za kruli že zaslužil. Trije smo dnevno zaslužili 58 din in po vrhu dobili hrano in stanovanje. Žena je bila že šestnajstkrat na sezonskem delu v Belju. Tam smo si zaslužili denar za kočo. A bilo je vseeno premalo, da bi gradili po načrtih*.. Štirje dnevi so minili, odkar so se vrnili s sezonskega dela. Ker so spali »a dežju, ee ko gnoj mokre odeje sušijo po plotovih. Zdaj bodo zgradili barako. Mož je že pripravljal deske- Res vlada tod «romaščina. toda mestni arhitekt pravi, da bi bili morali tako postopati že davno. Turopolie je svarilo: na vsaki hiši odpada omet. stene se ločijo. Ker gTadijo tako. da postavljajo bruna pokoncu in potem še počez, onemogočijo dihanje lesa. Siromaki uporabljajo po vrhu še sirov in slab les. Taka stanovanja so vzrok jotu ke, ki je v Prekmurju zelo razširjena. Upoštevajoč gmotni položaj teh ljudi jim je arhitekt skušal svetovati sistem vnstnih hiš (Reihenhäuser), kakor to s pridom delajo v nekaiterih krajih Nemčije. A naše ljudstvo se za to ne da pridobiti. Odpomoglo bi se temu vprašanju odinole s potrebnim in primernim kreditom, ki ti se nudil siromašnim družinam, kar ee pa v današnjih razmerah od občine ne more zahtevati Čuden vzrok smrtne nesreče Dotaknil se je hišnega zvonca in padel mrtev na tla Zagreb, 28. avgusta Skoro neverjetna nesreča se je pripetila včeraj v neki hiši na Bijenički cesti v Zagrebu. Ta hiša ima kakor mnoge droge v mest« -vzidan avtomat za odpiranje vbodnih vrat, če kdo pozvoni na posamezno stanovanje. Vsak stanovalec ima z tU ice gumb % imenom in če m« kdo po®vani, lahko odpre vrata iz stanovanja, ne da bi mu bilo treba iti r pritličje. Take naprave so zelo praktične, Iker omogočajo stanovalcem, da odpirajo vrata samo ljodom, ki so jim po vodji. Daiavee iz vasi Novaka Ivan Jambrek je prihajal vsak dan v Zagreb m služil redke dinarje • prflažnoetrnm delom. V zadnjem časa je hnel zapoaljenje pri gospe Miroslavi Sikarovi v omenjeni hiši. Ko je včeraj zjutiaj kakor običajno prišel na delo ki pritisnil na gumb zvonca svoje poslodajal-ke, se je zgrudil na tla in obležal mrtev. Ubil ga je električni tok. Zgodila se je nesreča takole: Jambrek je pozvonil in Služkinja rrni jc avtomatično odprla vrata. Čim je to storila sc je z ulice zaslišal krik. Jambrek se je namreč z eoo roko opiral v gumb zvonca, a z drugo se je cbžal železne prečke m prišed v dotik z električnim tokom. Bil je na kolesu, s katerega ni nrti »topil, ko je pozvonil, in je torej s kolesa padel na tla. Hišni prebivalci so ma takoj prihitefi na pomoč, ker «o mislili, da rrra je postalo samo slabo. Poklicali so reševalce, a bila je vsaka pomoč zaman. Policija je uvedla preiskavo, da dožene, kako se je mogla zgoditi tako nenavadna nesreča. Nepreklicno zadnjikrat! POSLEDNJI VLAK IZ MADRIDA Kino Matica ob 16., 19.15 in 21.15 uri I Nesreča nikoli ne počiva Ljubljana, 28. avgust» V noči na danes kmahi po 2. uri k j» zgodita y Prešernovi ulici kolesarska nesriv ča. V omenjenem času je peljal po wiici 36^-letni dnevničar uradnik pri davčni upravi za okolico Laboda Vinko in padel s kolesa tako nesrečno, da je obležal! z notranjimi poškodbami. Na pomoč poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Prav tako je morala v bolnišnico 13-tet-na Marija Mastri ako va, hčerka natakarice, stanujoča v Samovi ulici 1. Deklica »e je danes dopoldne po nesreči polila z vrelo kavo. Zlasti nevarne opekline ima po hrb-hk V Podmdščakovi ulici 43. kjer stanuje, pa se je krnim popoldne ponesrečil 04-lefcni mizarski pomočnik pri Naglasu v Trnovskem pristanu Antončič Matija. Padel je z lestve ki dobil hude notranje poškodbe Tudi njega so morali prepeàjatì v bolnišnico. Neznani dolgeprstniki strahujejo Markovce Sv. Marko pri Ptuju. 27. avgusta. Oni. ki ne sejejo, a vendar žanjejo, so pridno na delu. Ne mine skoraj dan. da ne bi kakšen kmet potožil, da je imel ponoči nezaželene goste. Posebno pogoste so tatvine poljskih pridelkov. Za Krajo oo prav primerni sadje, krompir, koruza, buče, zelje in sočivje. Na žalost oblastva le redko izslede poljske tatice. Izsledovalna tehnika pri nas še ni dovolj razvita. Morda bi sé dobro obnesli policijski psi. Ljudje sicer prav dobro vedo, kdo v vasi ima predolge prste, ali reči komu, da je tat, je nevarno, če nimaš prijemljdvih dokazov. Razen poljskih pridelkov pa se najdejo pri kmetih tudi druge reči. za katerih krajo ni potrebna posebna izurjenost. Prijatelji tuje lastnine imajo posebno piko na perutnino. Poznani so profesionalni tatovi kokoši. Teh tatov ne poboljša še tako stroga sodna kazen. Kadar ne gre zlahka, poiščejo močan drog ali pa kos železa in s silo vderejo v zaklenjeno kaščo, kjer so polne skrinje zrnja. Manjši vlomi in tatvine so silno pogosti, a oškodovanci dostikrat ne delajo nepotrebnih poti in škodo tiho trpijo. Le večji grehi pridejo do ušes čuvarjem reda in postave. Pred dnevi je bilo vlomljeno v kaščo posestnika Horvata Konrada v Markovcih. Vlomilci so odnesli okoli 10 mernikov pšenice. Kaže. da so bile storilcem domače razmere pri Horvatovih dobro znane. Vedeli so. da se posestnik sam zdravi v mariborski bolnišnici in da kritično noč tudi žene ni bilo doma. Računali so, da hlapec in dekla najbrž ne bo?ta ničesar slišala. Niso se varali. Vlom se jimf je popolnoma posrečil. Z drogovi in železom so odprli zaklenjena vrata na kašči in nemoteno izvršili svoj namen. Orožniki so sicer uvedli preiskavo, a še niso našK tatov. Po vasi se govori, da so tatovi prav blizu. 90 vlomov nevarne družbe Maribor, 28. avgusta Strahovaki Slovenskih goric in Prekmur-ja so se morali včeraj dopoldne zagovarjali v razpravni dvorani št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča. Bila je sedemčlanska tatinska m vlomilski tolpa, ki je izvršila v času od jeseni 1929 do jeseni 1937 pri raznih posestnikih nič manj kakor 90 vlomov in povzročila škodo, ki presega znesek 100.000 dinarjev. Kradli so vse, kar jim je prišlo pod roko. Najbolj so strahov al i in oškodovati okoliš občine Osluštvci in sosednje vasi. Ukradene svinje, kokoši, vino, žganje m razne življenjske potrebščine so spravili ▼ svojo »centralo« na dom Marije Prejčeve, ker ao si plen najpreje razdelili, nato pa ga vnovčevali. Pokradeno blago, zlasti svinje, so v nahrbtnikih in zabojih spravljali v Maribor, kjer so ga prodajali po niaki ceni. Òlani te tatinske tolpe, so 40 letni viničaT Franc Korpar, 36 letni Janez Emcr-šič, 54 letni Ivan Bezjak, 27 letni zidarski pomočnik Franc Marin, 38 letni Jakob Pre-jac, 42 letni želar Ivan Kukovec rn 32 letna Marija Prejčeva. Vodja tolpe je bil Franc Korpar. Včerajšnji razpravi proti srrahovaicem Slovenskih goric m Prekmurja je predsedoval s. o.'s. dr. Turato. P ri sodnika sta bila dr. Ažman in dr. Lečnik, dočim je zastopal obtožbo namestnik državnega tožilca dr. Košenina. Branilci so bili dr. Skaipkv dr. Pernat in dr. Kukovec. Sodna razpruava je trajada do 13.30. Predsednik senata dr. Turato je tedaj sporočil, da bo sodba razglašena v ponedeljek ob 17. uri. Objave Slavni francoski pevec Andre BoerdinO, ki je gostoval v ljubljanski operi v glavni tenorski partiji Massenetove opere Manon, je gotovo še vsem posetnikom takratne predstava najboljSe v spominu. V se^xterrv bru bo slavni umetnik na poti skozi Jugoslavijo, in upravi se je posrečilo, pridobitì ga za enkratni nastop v operi Manosi. Njegovo gostovpnjle bo 10. ali 14. septembra. Tokrat nastopi z njim tudi njegova soproga, soprani stka Ellen Desia, ki bo pela glavno žensko vlogo. Podrobnosti javimo. Opozarjamo pa ob tej priliki tudi na gostovanje gospe Zinke Kunc-Milanove, ki bo v naši operi v soboto 3. septembra. Peke bo naslovno partijo v operi Gioconda. Največja hladilnica v Evropi Francija ima največje hladilnice v Evropi. Obsegajo 483 štirijaških metrov to 198 shramb. V tej shranijo lahko 120-000 ton živil. Francija je zgradila to hl&cHV-nioo ob koncu svetovne vojne, ko je možate poskrbeti za. vettke zaloge zmrznje. to Ju£»e Amerike. IE m* XkmmMfai, 20. TBL IS3S Tri?« nogometni portai proti ČSR ČRN DAN ZA JUGOSLAVIJO Nasa državna nogometna reprezentanca Je včeraj v Zagrebu izgubila proti češkoslovaški z i : j, pa tudi v medmestnih tekmah Prage z Zagrebom in Beogradom so zmagali Čehi Ljubljana, 28. avgusta. Današnja nogometna nedelja je potekla v znamenju treh reprezentativnih srečanj s češkoslovaškimi izbranimi enajstoricami. Glavna tekma med L reprezentancama je bila v Zagrebu, po dve enajstorici pa sta igrali proti Čehom še v Beogradu in Pragi v zastopstvu Beograda in Zagreba. Izkupiček vseh treh tekem je najslabši, ki ano mogli računati z njim, kajti izgubili so naši nogometni repre-zentanti na vseh treh frontah. Rezultati so sicer tesni, toda poročila pravijo, da so vse tri češke zmage popolnoma zaslužene, kar je vsekakor za trenutno formo naših najboljših nogometašev Beograda in Zagreba komaj razveseljivo spričevalo. Sicer pa je tudi na velikih tekmah žoga samo okrogla. V naslednjem objavljamo nekatere podrobnosti o poteku teh današnjih tekem: ČSR : Jugoslavija 3:1 (2:0) Zagreb, 28. avgusta. Na igrišču Concordi je je bila danes odigrana z napetostjo pričakovana dosedanja 20. reprezentančna tekma med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki je štela tudi v tekmovanje za pokal prezidenta dr. Beneša. Za današnje srečanje med našimi in češkoslovaškimi nogometaši je vladalo ogromno zanimanje in se je zbralo na igrišču rekordno število okoli 12.000 gledalcev Po opravljenih običajnih formalnostih, medsebojnin pozdravih in izročitvi spominek'h daril, sta se moštvi švicarskemu .sodniku Wüttrichu postavili takole: Češkoslovaška: Purkert, Koštalek, Čti-roky, Pruha, Bouček, Kopecky, Riha, Se-necky, Bičan. Bradač, Nejedly. Jugoslavija: Glaser, Hügl, Dubac, Lechner. Jazbinšek, Kokotovič, šipoš. Antolkovič, Petrovič^ čabrič, Zečevič. Igra se začne takoj v živahnem tempu, toda obe moštvi očitno sprva samo poskušata obojestranske moči. Kmalu pa se razvije v hitrejšem tempu in žoga prehaja naglo s polja v polje. V 15. min. je prva velika nevarnost za Jugoslavijo. Senecky strelja iz 16 m daljave ostro in visoko žogo v kot, ki pa se na srečo odbije od prečke. V napadu na nasprotno stran dobi žogo kot zadnji Antolkovič, ki pa jo pošlje mimo drogov. Nejedly na levem krilu je stalno nepokrit in preko njega se valijo stalno nevarni napa^j na jugoslovenski gol. S te strani imajo Čehi mnogo prilike za realizi-ranje, toda Glaser deloma po sreči, deloma pa tudi z znanjem rešuje mnogo nevarnih stvari. Češka enajstorica igra kakor stroj in ni v njej nobene slabe točke. Krasna igra napadalne vrste ji v 19. min. zasluženo prinese prvi uspeh. Po lepi kombinaciji pride do žoge Bičan, ki strelja neubranljivo pod prečko; Glaser je bil proti tei ž^gi brez moči. 1 : O za ČSR V 23. minuti streljajo naši kot proti Čekom. toda Zečevič pošlje žogo zelo slabo in pred golom razčistijo situacijo odlični nasprotnikovi branilci. Eoga je spet na drugi strani in Glaser ima mnogo nevarnega posla, ki ga opravlja zelo sigurno. V 30. min. naš napad štirikrat zaporedoma obstreljuje češki gol, toda žoga je kakor začaran in se bodisi odbije od drogov ali pa ostaja na nogah čeških branilcev. V 34. min. je velika gneča pred češkim golom. Petrovič ostro strelja, vratar ne drži dobro in žogo dobi šipoš. ki strelja dobro v smeri gola, toda žoga se odbije od levega branilca v k^t. Tudi ta šansa ne prinese nobene spremembe. Čehi igrajo sijajno in pošiljajo iz vseh razdalj nevarne strele proti Glaserju. ki se spet opetovano izkazuje. V 40. min. imajo naši redko priložnost, da bi izravnali; ši-x>š centrira Antolkoviču, ki je sam pred golom, toda 3 m pred češkim vratarjem pade tik pred žogo. ki odide v drugo smer. Minuto kasneje se dvigne Bičan skoraj s srede igrišča, uide krilcu in obema branilcema, prav do neposredne Glaser.ieve bližine in od tod neubranljivo pošlje v mrežo. Z : 0 za ČSR Kmalu nato je tudi konec prvega polčasa. V drugem polčasu začnejo naši z veliko ofenzivo, toda igrajo vse preveč po slabi levi strani, kjer sta neuspešna Zečevič na krilu, pa tudi Petrovič v sredini. Vil. min. reši Glaser skoraj sigurni gol. Bradač pošlje ostro bombo v skrajni kot in vse se je zdelo, da je žoga že v mreži, toda Glaser jo je v krasnem skoku ujel še pravočasno. Hip nato pride do žoge šipoš. ki se spusti v solo akcijo in res doseže krasen in častni gol za naše barve. 2 :1 za ČSR Publika navdušeno pozdravlja naš uspeh. V 13. min. prisodi sodnik iz neznanega razloga prosti sitrel proti nam iz 16 m daljave, ki ga da celo ponoviti, toda na srečo vse mine brez škoda Naši spet uvedejo veliko ofenzivo, toda Petrovič v sredini je mnogo premehak in prešibak, da bi vodil s potrebno hitrostjo ta napad; namesto njega bi morali imeti drugega vodjo napada. Deset minut traja ta naša ofenziva, pa ne prinese rezultata. Leva stran in sredina skupno s čabričem ni mnogo vredna, Ši-poša samega pa čuvata stalno po dva češkoslovaška igralca. V 24. min. ustvari Šipoš krasno pozicijo in tudi strelja lepo, toda Purkert zaokrene še pravočasno v kot — brez sadu za nas. Čehi se zdai osvobodijo pritiska in začnejo napadati tudi sami. Uspeh se jim zasmeje že v prvi naslednji minuti, ko Senecky z nenadnim strelom preseneti Glaserja in poviša razliko na 3 s 1 za ČSR Ta gol ima tudi Glaser na vestii Gostje uprizorijo pozneje še mnogo lepih akcij, pa tudi z naše strani je še nekaj priložnosti, da bi se zmanjšalo razmerje, toda tudi češki vratar Purkert je zelo siguren in brani vse. V 38. min. strelja šipoš kot, žoga pride lepo v sredo, toda Antolkovič jo dvigne z glavo nad prečko. Naši se še mnogo tru- dijo, da bi dosegli še kaj, toda Čehi vztrajajo v veliki formi do konca in rezultat se ne menja več. Švicarski sodnik je bil zelo dober in vseskozi objektiven. Kratko o enajstoricah Češkoslovaška enajstorica je danes popolnoma opravičila sloves, ki ga uživa zadnji čas kot ena najboljših srednje-evrop-skih reprezentanc. Predvedla je krasno tehnično in kombinatorno igro v vsem prvem polčasu, pa tudi v velikem delu drugega dela igre. Opazila se je njena odlična igra z glavo in pa velika vigranost, tako da je moštvo funkcioniralo brezhibno v vseh vrstah. Posebej pohvalno pa je treba omeniti vratarja Purkerta, srednjega krilca Boučka in pa ves napadalni kvintet z odličnim Bicanom na čelu, ki je gotovo igralec evropskega razreda. Moštvo je zmago zaslužilo. V naši enajstorici je bil najboljši mož šipoš. ki je zmerom znova vlekel napadalno vrsto v ogenj, toda ni imel v svojih tovariših prave opore. Za silo sta se razumela le z dobrim Antolkovicem. ostali trije v napadu pa niso zadovoljili. Zelo slab je bil Petrovič v sredini, ki je kmaiu po prvih napadih opešal, pa tudi Čabric ni pokazal nič posebnega. Pod vsako kritiko pa je bil Zečevič na levem krilu, ki je več pokvaril kakor pa ukrenil koristnega. Krilska vrsta se je zelo trudila, bila pa je daleč pod formo nasprotnikove. V trojici je še najbolj ugajal Kokotovič. V branilskem paru je bil Hügl boljši mož, Glaser v vratih pa je igral odlično in grešil samo enkrat, toda zato so Čehi beležili svoj gol več. Igra je bila zelo lepa in je potekla obojestransko fair, tako da so bili številni gledalci zelo zadovoljni in so ob koncu burno pozdravljali obe enajstorici. Praga : Beograd 1:0 (1:0) Beograd, 28. avgusta. Pred približno 4000 gledalci je bila danes na igrišču Jugoslavije odigrana medmestna reprezentančna tekma med Prago II. in Beogradom. Takoj v začetku so Čehi boijši, toda četrt ure pozneje prevzamejo Beograjčani prvo besedo in Božovič nekajkrat nevarno strelja — toda mimo gola. V 24. min. je že Sedlaček pri žogi in jo ostro bije na gol, Jakšič drži, toda žoga mu pade iz rok, priteče Scala in jo pošlje v mrežo. 1 : 0 za Prago. Moštvo Beograda je še zmerom dobro v polju, toda pred golom ne zna izkoristiti številnih dobrih situacij, nekoliko pa ima težav tudi zaradi odlične praške obrambe. V drugem polčasu so domači znatno boljši, toda vsi njihovi napadi so nehajo pred golom ali pa ostanejo v rokah odličnega vratarja Krausa. Praga je zmagala zaradi edine Jakšičeve napake, v ostalem pa se je njena enajstorica pokazala kot prav dobro vi gran o moštvo. Najboljši del beograjskega moštva je bila obramba, v napadu pa je najbolj ugajal Lah. V tem kvintetu je popolnoma zatajil Perlič. Tekmo je sodil domači sodnik g. ing. Mika Popovič. Praga : Zagreb 3:2 (2:1) Praga. 28. avgusta Pred okoli 5000 gledalci je danes na igrišču Sparte reprezentanca Prage zmagala nad reprezentanco Zagreba. Domači so takoj v prvih minutah izvedli nekaj ostrih napadov, medtem ko se Zagrebčani sprva na velikem in travnatem igrišču sploh niso mogli znajti in so celo mnogo padali. V 20. min. je Zeman prišel skoraj pred go! Žmara mu je tekel nasproti, on pa je mimo njega poslal žogo v prazen gol. Dve minuti kasneje je Sobotka ušel branilcema in neubranljivo povišal na 2:0. Šele sedfj so sc zmajali tudi Zagrebčani in vprizorili nekaj napadov, toda v streljanju so imeli prccej smole. V 43. min. je slednjič Medarič poslal ostro žogo. vratar jo je odbil, toda zdaj je bil Solerti že na mestu in je znižal na 2:1. Po odmoru so bili Zagrebčani mnogo boljši, toda spremljala jih je precejšnja smola. Skoraj 15 minut so bili v dobri premoči, pa niso mogli zadati gola. Slednjič je v 18. minuti Medarič lepo podal Lešniku, ki je z glavo podaljšal, toda odlični vratar Tichy se tudi topot ni dal ukaniti. Minuto kasneje pa je v gneči pred praškim golom sodnik videl roxo in prisodil enajstmetrovko, iz katere je Medarič zasluženo izravnal. 2 : 2. Zagrebčani so imeli poslej še mnogo lepih prilik, toda zdaj je vratar Tichy pokazal vse svoje velike spodobnosti. V 43. minuti, torej tik pred koncem, pa je zaradi nesporazuma med Staretom in K'mstantinoviéem desno krilo Peldner z lahkoto doseg«* anago-nosni gol. V zagrebškem moštvu so biß prav dobri Golac, Stare in tudi za silo Zmara, m«d vsemi pa se je odlikoval Medarič. itn, kjer sta Ifiri jena spravila sigurno dvojno zmago. ZSa Viktorijo je nastopil edino čtrcaj, Id pa ie ni priäel preko osnovnih pojmov skakanja in je naravnost čudovito, kako je zasedel na Suàaku 2. mesto. 1. Ziherl (I) 57.46, 2. Priboèek (I) 43.77, 3. Strcaj (V) 23.60. IXS0 m prosto tensfee: 1. Viktorija {SmoMk, Kalpič, Radmanovič, Krmpotič 1 2:19.3 nov jugosl. rekord (stari reprez. Jugoslavije 2:20.4), 2. Ilirija (Keržan, Binder, Bradač, Fine) 2:26. Pri Viktoriji sta bili najboljši prva m zadnja. Zmago je odločila že Smolikova. Točke Viktorija 53, Ilirija 40. 4X200 m prosto moški: 1. Viktorija (Mini Potočnjak, štrucelj, Defilipis) 9:46.21, 2. Ilirija (Schell, Mihalek, Cerer, Wilfan) 10:19.6. Niti eden od zmagovalcev ni plaval nad 2:28! Zmagal je prav za prav že Mini, ki je s časom 2:27.7 prinesel dobrih 15 m prednosti, ker je netrenirani Schell plaval izredno slabo (2:41.1!). Najboljši čas pri Viktoriji je imel Defilipis z 2:23.1, toda še hitrejši je bil Wilfan z rezultatom 2:20.2, ki je za 0.8 sek. boljši od njegovega lastnega rekorda. Wilfan je tudi za 6 m zmanjšal razliko, kar je spričo izvrstnega Defilipisovega časa dovolj. Končno stanje točk: Viktorija 63. Ilirija 46. Sledila je še tekma v waterpolu. Gostje 30 dokazali, da so danes nedvomno najboljše moštvo v državi in so gladko premagali Ilirijo. Viktorija : Ilirija 6 :1 (4:0) Viktorija je nastopila v postavi Vidmar, Polič V., Matkovič, inž. Marčeta. Grkinič. Polič B., Kurtini, Ilirija pa Linhart. Fux. Jamnik, Demonte, Lenart, Scarpa, čuden. Igza je bOa zelo fair in je imel uudl tega sockiik Kramaršič lahko delo, ki ga je opravil vzorno, ie v 15 sek. je Kurtini dosegel vodstvo, ker ga je obramba Ilirije pustila nekritega. Kmalu nato je Grkinič idealno podal Poliču B. in že je bik) 2 :0. Kurtini je nato brez težave povišal na 3:0, nakar je sledila daljša ofenziva Ilirije, M pa zaradi netočnega streljanja ni prinesla številčnega uspeha. Malo pred odmorom so pustili nevarnega strelca B. Poliča spe* prostega in s 4 : 0 je šlo v odmor. V drugem polčasu je prišla Ilirija bolj do izraza, a je zmerom kvarila zaradi netočnega podajanja. Nič ni pomagalo, da so strelca Poliča skrbno krili — iz težkih pozicij je še dvakrat potresel mrežo. Ilirija je za vsako ceno hotela zboljšati reoiltat, kar se ji je po lepi kombinaciji Scarpa-ču-den res posrečilo. Tik pred koncem je Linhart bravuroznv obranil še silovito Kur-tinijevo bombo. Stanje točk Po tej tekmi je stanje tekmovanja v pto-vanfu naslednje: Triestina 469 točk (8 nastopov), Viktorija 414 (7), Fiumana 374 (7) Ilirija 309 (6), Jadran 234 (6). V waterpolu: Viktorija U točk (44:10), Triestina 10 (28:30), Jadran 6 (31:14), Ilirija 6 (26:25), Fiumana 1 (4:54). V skokih vodi sigurno z že zagotovljeno končno zmago Ilirija pred Triestino in Viktorijo. Ostale nogometne tekme Osijek: Osijek : Subotica 3 : 1 (2 : 1). Tekma za severni pokal. Riga: Latvija : Češkoslovaška (mlada garnitura) 2:1 (1:0). Prijateljski nogomet pri nas Maribor : Atletiki 6:3(6:1) Maribor, 28. avgusta. Po večmesečnem presledku je danes po. poldne ISSK Maribor na Rapidovem igrišču odigral prijateljsko nogometno tekmo s celjskimi Atletiki. Prvotno bi moralo priti v goete moštvo SK Celja, potem je bil najavljen SK Olimp, nazadnje pa so igrali Atletiki. Maribor je pač hotel po vsej sili izkoristiti današnji prosti termin za tekmo, na kateri bi preizkusil in pregledal svojo prenovljeno enajstorieo. Zmagovalci današnje tekme so pokazali, da bodo začeli novo sezono s prav dobrimi močmi Naj igrajo še nekaj tekem. pa bo moštvo gotovo v prav zado. voljivi formi V enajstorici so se danes pojavili nekateri novi igralci, ki po prvem vtisu obetajo še mnogo. Atletiki so bili do odmora popolnoma podrejen nasprotnik in jim je Maribor v 20 minutah na sul kar 5 golov, pozneje pa so se lepo popravili in znižali razliko na 6 : 3. Tekmo je sodil g. Bizjak. V predtekmi je rezerva Maribora porazila rezervo Rapida z 2 : 0 (1 : 0). Železničar : Olimp t : O (1 : O) Celje, 28. avgusta. Na Olinipovem igrišču sta danes popoldne mariborski železničar in Olimp odigrala prijateljsko tekmo, v kateri so gostje zasluženo zmagali, čeprav je rezultat po poteku igre mnogo premajhen. železničarji so tehnično in kombinatorno prekašali domačine, toda napad je bil premalo odločen pr^d golom. Olimp je igral raztrgano in tuoi ležerno, po odmoru pa je bil bolj požrtvovalen, ni pa mogel doseči nobenega zgoditka. Bdim gol te tekme je padel po krivdi Olimpove-ga vratarja, in sicer tako, da je Herman v 11. minuti poslal žogo v prazen celjski gol. Po odmoru je bila igra mnogo zanimivejša, čeprav so bili gostje še zmerom v tereViski premoči. Pri vsem tem se re-zultat ni več spremenil. Tekmo je sodil g. Reinprecht, točno in objektivno. V poskusni tekmi je pred tem kombinirano mogtvo SK Celja zmagalo nad enajstorieo Boruta Iz Gotovelj s 5 :1 (3 :0). Tekma za Jadranski pokal /i k torija ima najboljšo klubsko ekipo Včeraj je v važnem dvoboju z Ilirijo zmagala s 63 s 46 točkam in izboljšala obenem 4 jugoslovenske rekorde Tehnični rezultati Ljubljana, 28. avgusta I Viktorija se je danes znatno približala svojemu cilju, zmagi v tekmovanju za Jadranski pokal. 119 točk jo je pred tekmo z Ilirijo še ločilo od Triestine, po današnjem izidu znaša razlika le še 55, s čimer je več kakor gotovo, da bodo Sušačani prvaki, ker jim preostaja še srečanje z najslabšim zastopnikom lige, z Jadranom. Današnji nastop Ilirije je bil še v znamenju krize ki jo je prebolela plavalna sekcija. Opaziti je bilo pomanjkanje discipline in se nikakor ne bi smelo zgoditi, da je drugi zastopnik Ilirije na 400 m startal šele, ko so ostali že plavali proti cilju. V splošnem so Ilirijani z malimi izjemami postregli z rezultati, ki so precej pod povprečnostjo. Izmed 9 plavalnih točk, je zmagala Ilirija samo v treh, vsa ostala prva mesta pa je pospravila Viktorija. Premoč Sušačanov najbolj zgovorno priča dejstvo, da so le trikrat zasedli poslednje mesto, Ilirija pa šestkrat. Le tako je prišlo, da je Ilirija s končnim izidom 63 :46 izgubila srečanje celo za točko slabše kakor na Sušaku. Zmaga Sušačanov je bila v vsakem pogledu zaslužena. Baš za najvažnejše tekme so dosegli najboljšo formo in dokazali, da so trenutno najmočnejši plavalni klub v Jugoslaviji. Zaslužena nagrada njihovega marljivega in sistematičnega dela je kopica novih rekordov. Tudi na današnji tekmi so izboljšali štiri rekorde, in sicer prav izdatno. Defilipis je na 400 m zboljšal rekordni čas na državnem prvenstvu za skoraj 6.5 sekunde, enako je Smolikova na 100 m hrbtno močno popravila rekordno znamko. Tretja rekorderka je postala Krmpotičeva na 100 m prosto s časom 1:15.5 (stari rekord 1:15.6). četrti rekord je zabeležila damska štafeta Viktorije na 4X50 m prosto, štirje novi državni rekordi so za eno samo prireditev več ko lep izkupiček. Zanimanje občinstva je bilo precejšnje, čeprav je marsikaterega prestrašil dež, ki je le malo motil prireditev. Občinstvo je nagradilo uspeh Sušačanov z zasluženim odobravanjem. so bili: 400 m prosto moški: 1. Defilipis (V) 5:15.9 jugoslovan. rekord (stari Defilipis 5:22.2), 2. štrucelj (V) 5:37, 3. Scapin (I) 6:58, 4. Hudnik (I). Medčasi Defilipisa so bili: 100 m 1:11.4, 200 m 2:33, 300 m 3:55.5. Točke Viktorija 8, Ilirija 3. 100 m hrbtno ženske: 1. Smolik (V) 1:24.4 bolje od rekorda (1:29 Beaia), 2. Fine (I) 1:32.9, 3. Wimmer (V) 1:36.5, 4. Bradač (I) 1:37.1. Smolikova je vodila od starta do cilja. Wimmerjeva je na koncu popustila in je komaj rešila 3. mesto. Točke Viktorija 15, Ilirija 7. 200 m prsno moški: 1. Cerer (I) 3:04, 2. Grkinič (V) 3:04.8, 3. Hribar (I) 3:05.3, 4. Kohn (V) 3:12.5. Cerer je plaval ležerno in mu je šlo samo za 1. mesto, enako kakor Grkiniču za drugo. Cerer je marsikomu pripravil težke trenotke, ker se je dal voditi Grkiniču do 5 m pred ciljem. Točke Viktorija 19. Ilirija 14. 100 m prosto ženske: 1. Krmpotič (V) 1:15.5 jugosl. rekord izboljšan za 0.1 sek., 2. Smolik (V) 1:17.6, 3. Keržan (I) 1:21.6. 4. Fine (I) 1:22.8. Po 30 m sta obe Suša-čanki že sigurno vodili in sta po obratu naskok še bolj povečali. Točke Viktorija 27, Ilirija 17. 100 m prosto moški: 1. Wilfan (I) 1:01.6 2. Stocker (V) 1:03.8, 3. Mini (V) 1:05.4! 4. Cerer (I) 1:07.8. Wilfan je zmagal sigurno in to s prav dobrim časom. Za 50 m je potreboval 27.8 sek. Cerer je bil menda nerazpoložen, ker je za skoraj 4 sek. zaostal za svojim najboljšim časom. Točke Viktorija 32. Ilirija 23. 100 m prsno ženske: 1. Werner (I) 1:35.2, 2. Boršič (V) 1:37.4, 3. Martin (I) 1:40.2, 4. Wimmer (V) 1:47. Sigurna zmaga favoritke. dočim si je BoršičgVa zagotovila 2. mesto, ker je imrta na zadnjih 50 m več rezervnih moči. Vsi časi so le povprečni. Točke Viktorija 36. Ilirija 30. 100 m hrbtno moški: 1. inž. Marčeta (V) 1:17, 2. Schell (I) 1:18.8, 3. Negovetič (V) 1:19.4, 4. Pestevšek (I) 1:19.8. Zaradi ne-nastopa Wilfana je bil siguren favorit Marčeta, ki se ni prav nič trudil. Pestev-šek je šele v zadnjih metrih"-padel""Z drugega na poslednje mesto. Točke Viktorija 43, Ilirija 34. Kolesarske dirke v Mariboru Maribor, 28. avgusta Na stadionu Železničarja so bile danes popoldne pred okoli 500 gledalci medklub-ske kolesarske dirke, na katerih pa so startali samo mariborski dirkači, člani Železničarja in Maribora. ker prijavljenih ljubljanskih vozačev sploh ni bilo v Mari» bor. Tako so se te dirk*" razvile v dvoboj med domačima nasprotnikoma. Železničar, jem in Maratonom. Podrobni rezultati posameznih dirk so bili naslednji: Dirka juniorjev : (10 krogov; krog po 4a0 metrov) 1. Karel Sodeč (Maraton) 6:30.4, 2. Oskar Rozman (Zel.) 6:40 3. Slavko Lampe (M), 6:41. Glavna dirka (20 krogov): 1. Štefan Rozman (Zel.) 16:05.3, 2. Karel Sodeč (M) 16:06.2, 3. Oskar Rozman (Zel.) 16:06.4. Dirka ciljev: (25 krogov, vsakih 5 krofov cilj. zadnji cilj šteje dvojno): 1. Štefan Rozman (Zel.) 2:46.8 (36 točk), 2. Karel Sodeč (M) 2:48.9 (28 točk), 3. Oskar Rozman (Zel.) 2:50 (24 točk). Handicap dirka (10 krogov): 1. Alojzij Rozman (Zel.) 6:30 2. Ivan Sojič (M) 6:30.1, 3. Slavko Lampe (M) 6:38. Tolažilna dirka: (15 krogov): 1. Stevko Lam, e (M) 6:49.4. 2. Ivan Sojič (M) 6:50.3. 3. Alojzij Rozman (Zel.) 6:51. Po končanih dirkah je načelnik kolesar» sko sekcijo Železničarja g. Glavič razglasil rezultate m razdelil najl>oUšim dirkačem lepa darila. Ljubljanski klubi so skoraj vsi samo vedrih ... Od včeraj napovedanega nogometnega sporeda na ljubljanskih igriščih ni ostalo mnogo. Zaradi dežja sta enajstorici Marsa in Grafike dopoldne ostali kar doma, popoldne pa sta Reka in Svoboda v nekoliko boljšem vremenu odigrali svojo prijateljsko tekmo za trening, v kateri je Reka visoko s 5:0 zmagala nad Svobodo. Za to partijo ni bilo mnogo zanimanja. — Druga garnitura SK Ljubljane z Erber jem iz ligaške enajstorice je gostovala včeraj v Kranju proti moštvu enakega imena iz pod-saveznega I. razreda in zmagala s 3:1 (2:0). Poljski dijaki se vračajo v domovino Beograd, 28. avgusta, e. Tu se že dva dni mudi skupina 45 poljskih dijakov in dijakinj, ki so letovali kot gostje naše države na našem Primorju. Na povratku so se zaustavili v Beogradu, kjer so si včeraj in danes ogledali njegove zanimivosti, nocoj pa odpotujejo v svojo domovino. PoL ni hvale govore o svojem bivanju v naši državi in zlasti ne morejo prehvaliti krasote naše jadranske obale. Jubilejne znamke Jadranske straže Split, 28. avg- e. Izvršni odbor Jadranske straže je zaprosil poštno ministrstvo, naj bi ob priliki 20tótnace razvitja naših zastav na vojnih ladjah izdalo posebno serijo poštnih znamk s pomoorakkni motivi. Serija naj bd izšla na dbietoioo 31. oktobra, čisti dobiček od.prodaje teh znamk bi služil za zgraditev domov na Jadranu m za ureditev pomorskega muaeja. Poštno ministrstvo je toj prošnji Jactrandke straže ugodilo in. bodo znamtoe iadetane po načrtSi, ki tih ie jywUr.»«^ JadctfK&a strafa» Horthy na povratku iz Nemčije Linz, 28. avg. AA. Madžarski kraljevski namestnik Horthy in njegova soproga, sta obiskala danes zjutraj ob 10.30 pristanišče v Linzu, kjer sta se vkrcala na ladjo Sofijo, ki je ob IL zapustila Linz v spremstvu nemške ladje »Alberich«. Na parnik »Schubert«, ki je spremljal obe ladji, se je vkrcalo nemško častno spremstvo. Madžarski vojni minister general Ratz je dospel danes ob devetih iz Nemčije v Budimpešto s posebnim vlakom, madžarskega kraljevskega namestnika Horthyja. Predsednik vlade Imredyi in zunanji mini. ster Kanya sta zapustila poseben vlak na madžarski meji in odpotovala v Budimpešto z avtomobilom. Slaba hmeljska letina na češkoslovaškem žatec (ČSR), 28. avgusta, a V preteklem tednu je neugodno vetrovno vreme z obilnimi padavinami precej oviralo obiranje hmelja. Močan veter je prevrnil drogove v številnih nasadih, ponektod tutìi žična ogrodja. Poročilo tukajšnjega združenja hmeljskih trgovcev je mnenja, da bo odstotek gladko zelenega hmelja zaradi tega manjši, kakor se je prvotno pričakovalo. Poročilo nemške sekcije hmeljarskega združenja ugotavlja, da je teža hmelja, kako rto kažejo doslej stehtane bale, pod normalo. češka sekcija združenja 'pa poroča, da so rezultati letine razočarali in bo pridelek znatno manjši kakor se je prvotno pričakovalo. Za koliko bo letošnji pridelek manjši nasproti lanskemu, sedaj še ni mogoče povedati, ker obiranj polagoma napreduje in je doslej obrana le ena četrtina nasadov. Tako tudi ni pričakovati, da bo ves hmelj obran in hmeljarji že sedaj računajo s tem. da nekaterih slabih nasadov ne bodo obirali. Po vseh znakih sodrč, bo letošnji pridelek za 15 do 25 odstotkov manjši nego je bfl lani. Ponekod se občtfti tudi pomanjkanje obiravcev zaradi nacionalnega bojkota v krajih z nacionalno mešanim prebivalstvom. Novi hmelj je v začetku tedna prišel na trg in So bile prve kupčije sklenjene po 850 do 900 Kč za 50 kg, cena pa se je potem dvignila na 1000 Kč. Doslej je prodanih kakih 2000 stotov. Obrani hmelj ima srednjevelike kobule, prijeten aroma in zadovoljivo množino lupulina. Radio poiskal žrtev steklega psa V bližini Pariza je pes oklal nekega izletnika. Mož j« povedal, da se imenuje Jacques Mehngar in je potem šei svojo pot Pozneje se je izkazalo, da je imeJ pes, ki ga je ugriznil, steklino in tedaj so po radiu v rednih presledkih oddajali svarilo: »Jac.ues Mehngar, vi ste v smrtni nevarnosti!« Na ta način je res uspelo, da so ga našli. Takoj se je dal cepiti pròti steklini in upajo, da ga bo to n». šilo.__ Postani in ostani član Vodnikove družbe! V našem letalu na tekmo Male antante Nas odlični pilot dr. Stane Rape popisuje svojo pot skozi meglo in dež. Njegov „Comper" se je izvrstno obnesel ter je v brzini pravi junak Budimpešta, 25. avgusta. Za letošnje tekmovanje pilotov Male antante je Kr. jugoslovenski Aeroklub v Jugoslaviji izbral ekipo, sestavljeno iz mladih in starih pilotov, a za leteči material je odredil predvsem letala domače konstrukcije in izdelav*;. Zal se je vse pričelo šele v poslednjih dneh, tako da ni bilo več časa za temeljito poizkušnjo niti izbiro. Izpadlo je na ta način dvoje prav gotovo pomembnih domačih konstrukcij inž. Kralja, ni bila pravočasno zaključena revizija letala inž. Mitroviča iz Beograda, a tudi ona letala, ki so v tekmi, so bila usposobljena šele tik pred odletom na tekmo. Tu je ena izmed slabih naših točk pri sedanji tekmi. Upajmo, da se iz nje naučimo morda kaj za bodočnost. Sam sem bil določen za let na eni izmed novih inž. Kraljevih konstrukcij, v zadnjem hipu sem vskočil s svojim starim » Comper j em<, čigar motor poje svojo enakomerno pesem že 370 ur V sredo ob 10. sem odletel iz Ljubljane v Zagreb, da vidim kako gre prijavljenim iz Zagreba in dali so že pripravljeni za odlet! Isti križi in težave kakor pri nas in v Beogradu, so tudi tu. Prijatelj Mrak stoji v delavnici, priganja k popravljanju in urejevanju, a na vprašanje — kdaj bo letel — zmaje z rameni in pristavlja: »Če pojde vse v redu, v četrtek popoldne.« Ne vzdržim več v Zagrebu, obljubim, da bom čakal do četrtka opoldne v Beogradu. Ce Mrak ne prileti, jo mahnem sam naprej v zlato Prago! Od Zagreba naprej se mi zdi, da že tekmujem. Točno po odrejenih in časovno izračunanih sektorjih drvim s svojim malim rdečim tičem, kontroliram hitrost, pazim na pot in se prav nič ne jezim, da mi vreme ni naklonjeno. Nad domačim, znanim terenom nizki oblaki in dež samo pomagajo k vežbi in zato le z nasmehom udarjam ob megle in oblake in prigovarjam motorju, ki veselo in enakomerno poje svojo pesem. Toliko je dela. opazovanja in poslušanja, da sem kar presenečen, ko zagledam pred seboj že Beograd. Kompas, ki je v takem vremenu najboljši prijatelj poleg motorja, je storil svojo dolžnost — točno kakor treba. priletim nad Zemun, dasi vso pot nisem videl niti 500 m pred seboj. Majhen krog in že mehko drčim po zemlji proti pristanišču. Tekmovalci iz Beograda so pred dvema urama odleteli v Budimpešto. Rad bi takoj za njimi, imam pa še delo pri ureditvi potrebnih dokumentov za polet v inozemstvo. Čas je tudi že pozen. dež na progi in tako prekinem let Vremenska poročila javljajo, da vlada nad Romunijo, Madžarsko in Češkoslovaško skrajno slabo vreme in močan veter. Nestrpno pričakujem obvestila, kako so leteli tovariši, ki so odleteli pred menoj. Podeljeni v kategorije po brzini, so dobro opravili svojo nalogo in vsi sladko pristali v Budimpešti. Tri letala t^pe R W. D. so bila med prvimi. Na njih pilotje, znani ne le doma. temveč tudi v tujini: major Dragic (Hauer), kaoetan Bielanovič in saobračajni pilot Grohovec. Leteli so ca. 2 uri 10 min. progo, ki znaša 328 km. Kmalu za njimi so pripluli mladi naši pilotje na 3 letalih SIM X in na 1 letalu SIM VI a. Najdaljši čas za to progo je bil 2 uri 40 min. Treba je seveda pripomniti, da je bil močan protiveter. ki je od časa do časa dosesel celo brzino do 45 km na uro. Madžarski Aeroklub ie naše tekmovalce dočakal z izredno ljubeznivostjo in jih pozval kot svoje soste za ves čas bivanja v nrestolni^i. Toda ž» se je noiavil prvi maihen incident Majorju Dratiču. ki je vodja naše ekipe, se je pri pristanku v Budimnešti zaradi kvara v krmilu zlomilo podnožje in propeler Ako dobimo pravočasno rezervne dele. bo letalo popravljeno in znpet usposobljeno za toVmo. Toda — majhna smola v začetku obeta tem boljši konec. Temačno je zjutraj v Beogradu. Pogled po Donavi navzgor ni baš tolaž^jiv. Nizki oblaki, dež na vsej progi, posebno neprijazna pa je Budimpešta, ki javlja nizke oblake in hribe v megli Morda bo v teku dopoldneva boljše vreme Pregled letala, mala popravila in čiščenje, komnsziranie kompasa in čas beži. da je naenkrat poldne. Se eno letalo čaka polee men» na zbolišanie vremena Meteorološka sh'zba funkcionira odlično, a vsa dobra volia i na eni i na drugi strani ne o^maga Vr°-me s svoio trmasto doslednostjo os?ro*a siguren odlet. Ze ie ura 2 n^ooldno ko je skrajni čas za končno odločitev Tovariši pri upravi beograjskega aerodroma zmajujejo z glavo, ko naveličan čakania izjavljam da želim poskusiti svojo srečo. Pet ur je še do mraka, letalo ima bencina le za 4 ure in pol in ako mi ostanp motor zvest, je stvar morda izvedlr'va brni motor, kratko drsenje po travi in žp c?r<=-mo v mračno daliavo. Le* m slab! N'^ko sem sicer. Toda od časa do časa se odpre pogled naprej in daje voli? in ver-= v samega sebe in letalo. Tudi danes zavisi vse od motorja in kompasa. Kontroliram ga Ure-'u-'e dvorili Havljen. — Izdaja stalno, parkrat bi po občutku letel drugače, toda premagam se in ob doletu kontroliram, da sem storil prav. Predno je poteklo predvideno razdobje v času, sem v Budimpešti. Kakih 20 km pred ciljem se vreme tako poslabša, da se mi zdi pristanek, ako nočem končati tekmovanja pred Budimpešto, neizbežen. Megla, dež — vse do zemlje. Dva- trikrat imam občutek, da treba na zemljo, volja vzdrži in tik nad strehami madžarske prestolnice iščem letališče, ki ga še nikdar nisem videl. Dasi sem komaj 20 m nad zemljo, dimniki in stolpi skoraj ščegetajo trebuh mojega tička. vidim vse le skozi kopreno. Računam zaokrete in smer in v trenutku, ko z zemlje dajejo po radiu v svet, da je pristanek na budimpeštanskem letališču nemogoč in zabranjen, ko mojim prijateljem v Beogradu, ki vedo, da sem na poti in tekmovalcem v Budimpešti, ki me čakajo, nekoliko hitreje utriplje srce v bojazni, kaj bo, se prebijem skozi meglo — z znano svojo srečo — in vidim pod seboj teren budimpeštanskega aerodroma. Eno uro 45 minut iz Beograda do Budimpešte! Veseli obrazi mi gledajo nasproti, vidim v njih tovarištvo in zadovoljstvo, da je stvar le uspela! Dasi spada moj stroj po svoji ja-kosti med najšibkejšo kategorijo v sedanjem tekmovanju, je po brzini od vse jugoslovenske ekipe najjačji in je prehitel ob najslabšem vremenu najmočnejše letalo, ki razpolaga s 130 k. s. za 25 minut na 328 km dolgi progi! Veselje, da smo se našli na potu, je bilo obojestransko! Ekipa je sedaj res jugoslovenska! Vsi letimo. Srbi, Hrvati in Slovenci, le. da bi nam bil naklonjen bog i Pluvius! Mislim na jutri, na Bratislavo, j Brno in Zlato Prago! Naprej do startne i točke za tekme! dr. Stane Rapè Preustroj bolnišnic Pripravlja se zakonski načrt, ki se bo baje 2e kmalu predložil narodnemu predstavništvu Beograd, 28. avgusta. Vse naše bolnišnice se vobče bore z velikanskimi težavami, prav posebej pa z največjo nadlogo nezadostnih prostorov za nameščanje bolnikov in ravno tako nezadostno opremo za hitro pomoč. Deloma so naše bolnišnice, državne in samoupravne, porazmeščene po državi tako, da jih velik del prebivalstva ne more lahko doseči. Imamo vse premalo bolnišnic, zlasti pa nimamo zdravstvenih zavodov, kjer bi bolnik mogel dobiti v nujnem primeru v najkrajšem času primerno zdravniško pomoč. Pred dvema letoma se je v ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja ustanovil inšpektorat za bolnišnice in je bil imenovan za inšpektorja dr. Jovan Klisič. kirurg in dolgoleten bolnišniški zdravnik, ki je dobil nalogo, da si ogleda vse bolnišnice v državi in nato poda predloge za preustroj vsevkupne naše bolnišni-ške službe. Medtem se je pa v ministrstvu izdelal načrt zakona, ki gre za koncentracijo zdravljenja v velikih bolnišnicah, in se je v letošnjem mesecu juliju sestavila v ministrstvu posebna komisija, ki ima nalog, da da temu zakonskemu načrtu dokončno obliko Po tem zakonskem načrtu se vsa država razdeli na boinišniška okrožja, ki bodo imela vsako svojo teritorialno pristojnost. Na čelu vsakega okrožja stoji osrednja bolnišnica. V vsakem okrožju bo po krajevnih razmerah določeno število sprejemnih bolnišniških postaj, koordiniranih osrednji bolnišnici. Osrednja bolnišnica bo imela vse oddelke, ki so neogibno potrebni v smislu sodobnega bolnišniškega zdravstva, poleg tega pa rentgenološki zavod, prosekturo, laboratorij, strokovno knjižnico in, kar je nujno potrebno in se je doslej silno pogre- šalo, avtomobilska vozila za nujno pomoč, zlasti na poziv sprejemnih postaj. Sprejemne postaje bodo imele za primere potrebe nujne pomoči največ do 10 bolniških postelj. Imele bodo ambulanco, operacijsko sobo in porodnišnico. V nujnih primerih bodo od pristojne osrednje bolnišnice zahtevale zdravnika specialista, ki se bo moral nemudoma odzvati pozivu, da nudi potrebno pomoč bolniku ali porodnici. Avtomobili za nujno pomoč bodo opremljeni z nosili, steriliziranimi instrumenti in vsem ostalim potrebnim materialom. Zakoniki načrt določa tudi izurjenje potrebnega števila bolnišniških zdravn bej nagraditi za težje delo. c) Kazenskih mest sploh ne sme biti, ker trpi zaradi tega šolska mladina in naša narodna prosveta. 9. Ustanovi naj se pedagoški muz:j na poskusni šoli v Ljubljani. 10. Učiteljstvo naj podpira delo poklicne posvetovalnice. Posvetovalnica naj se ustanovi tudi v Mariboru. 11. ženski izobrazbi je ti-ba posvetiti posfbno pažnjo, študij prilagoditi posebnim ženskim telesnim in duševnim lastnostim in življenskim nalogam. 12. Za znanstveno psihološko raziskovanje otrok moramo dobiti revidirane teste. 13. Poskusne šol., naj se ustanove po vseh okrajih, v čisto kmečkih in industrijskih krajih ter v mestih. Sedanja uredba o poskusnih šolah naj se izpopolni. 14. V javnosti moramo zbuditi zanimanje za pedagoško delo in s tem izboljšan domačo vzgoio. skrbeti za boljše sod lo-vanje med šolo in domom ter več razumevanja za sodobne načine vzgoje in pouna. 17x3i naj se poljudno pisana pedagogika. 15. Ustanove naj s stalne materinske jn roditeliske šole. 16. Ustanove naj se vzgojni domovi za mi?do)etne zločince (ne kaznilnice). 17. Princip demokratičnosti ',n svobode, ki obs ga tudi stvarno kritiko, morajo spoštovati vsi resni pedagoški delavci! f! f «a Zver* ln ženo so prijeli Podnevi sta spala po gozdovih, ponoči pa vlamljala Radenci 2«. avgusta Po tukajšnjem okolišu se je potikal strah v.=e<'a obmejnega prebivalstva /nam ha.MUk .Tikob Zver iz Grabonoša pri Sv. -lun:u oD Ščavnici Da bi se odtegnil odsluženju ne. davno od okrožnega sodisfa v Mariboru prieojene mu osem mesečne kazni, je skun-no s svojo ženo Marijo pobegnil z doma se zadnje čase kiatil i>o okoliških gozdovih^ Podnevi je spal pod milim neliom, ko t-a je nastopila noč. je šel na lov in izvrševal skupno z ženo številne vlome in tatvine no vsej okolici. Oba sta k radi,i kot srake vse. kar njima ie prišlo pod roke. tako obleko, jestvine in denar. Če ni š!o zlepa, sta bila tudi nasilna. Ko iu ie te dni izsledila orožniška patrulja iz Rfldencev. ki jima je bila že dalie Pasa za petami sta bila s proviantom precej dobro naložena. Imela sta e seboj v jeri.a_ su tri zaklane pure, ki sta jih nedavno ukradla ori nekem posestniku v Meleh pri Gornji Radgoni. Njuno poslednje bivakiranje je bilo v razsežnem gozdu na Janže. vem vrhu. Po aretaciji sta priznala številne tatvine in vlome, ki so bili v zadnjem času na dnevnem redu v Prlekiji. Oddana sta bila v zapore okrožnega sodišča v Murski Soboti. Prizadeto obmejno prebivalstvo si bo p3Č lahko spet oddahnilo od stalnega strahu pred hajdukom Zverom. A VANZMAN Okrog 2000 častnikov so pretekli teden povišali v častnike na Angleškem. Ukrep je v zvezi z znanimi načrti vojnega ministra Hore Belisha. da poveča število stalnih častnikov angleške suhozemne vojske. (»Slovenski dom«. 9. VIH.) Načrti angleškega vojnega ministri so najbrže hvalevredni, a malo se nam zdi verjetno. da bo povečal število stalnih častnikov. če bo samo oficirje po\>iševal v oficirje. KRASNI REŠEVALCI Morska obala pri Sydneju je prav gotovo ena najlepših na svetu. Radi tega ni prav nič čudnega, če privablja nešteto kopalcev. Toda ti so izpostavljeni velikim nevarnostim; poleg vsega drugega je najhujše to. da so tod okrog tudi morski bikovi. Da bi bili kopalci bolj varni, se je zbrala prostovoljna reševalna četa. To so mladi in popolnoma izurjeni ljudje, ki so naravnost vzgled moške lepote. Radi tega se ta četa imenuje »krasni reševalci«. Čim zaide kateri od kopalcev v nevarnost, poženejo ti fantje svoj čoln v vodo in prestopijo pregrado, kar je vsekakor nevarno, in privedejo neprevidnega na obrežje. Vse to je na videz kaj enosta\mo. a reševalci morajo imeti sijajne živce, kajti včasih zaidejo v popolnoma nepričakovano nevarnost. Pa to je zanje le del vsakdanjega opravila. (»Slovenski dom«. 9. VIII.) Nasprotno: prav nič enostavno se nam ne zdi, kako ti krasni reševalci zmorejo kaj takega, da stopijo v svoj čoln in ž njim prestopijo pregrado. A lahko se najbrž zanesemo. da so tudi najtežjim nalogam kos, vrli fantje, ki so jim nepričakovane nex'ar-nosti le del vsakdanjega opravila. DESNICA Ko se je vlak ustavil, so potniki pohiteli iz oddelkov in zagledali tik pred lokomotivo pretresljivo sliko. Neki mož je ležal počez preko tirov in tiščal z desnico k tlom dva otroka šolarske starosti. Vsem je bilo jasno, da je mož nameraval skupaj z otrokoma izvršiti samomor ... Ugotovilo se je, da se mož imenuje Gabor in da je doma iz vasi Rakičana. Kakor je sam izpovedal, so vzrok poizkušenega samomora hude razmere, v katerih živi... Gabor ja. ki mu manjka desnica, so oblastva pridržala v preiskavi (»Jutro«, 14. VIII.) KOLODVORSKO VPRAŠANJE Ljubljanski glavni kolodvot je lani mnogo pridobil s tem. da so povečati vežo in zgradili več novih oken za prodajanje voznih listkov, s čimer so zelo razbremenili stisko, ki je nastajala zlasti ob nedeljah, ko je naval potnikov na vlake največji. (»Slovenski dom«. 19. Vili.) Da. vprašanje glavnega kolodvora je srčna zadeva Ljubljane in njenega zaledja. Z živim zanimanjem motri občinstvo prezidave na njem in čaka njega poglobitve. Le kam bo privedlo, če pojdejo prezidave samo za tem. da stisko, ki se je že itak čez glavo razbohotila in razpasla, še razbreme-ne in ji dajo tako še usodnejšega razmaha? V LETU 1938 Ni više ni man je o\'aj skromni Zagrepča-nin, ko ji stanuje na Don jem Prečcu br. 1, može spriječiti da vremenska nepogoda mi-moidje vaša polja i livade, vaše vinograde i sve sto rodi zemaljskim plodinama. Taj čovjek može rastjerati maglu kad hoče. može spriječiti da tuča prestane padati, a i sniježnu mečavu može odvratiti od stanovi tog pred jet a i skrenuti smjer na druga stranu... — Pa dobi o, ali šio govorite, kada tjerate nepogodu? pitamo ga znati-željno. — To je moja tajna... Oprostite, ßlogu ' vam reči, da su to nesuvisle ri ječi, koje inače ništa ne znače. Kad tjeram nepogodu, moram biti na povišenom mjestu i zato je predjel u kojem stanujem, to je Don j i Prečac, veoma za to pogodan ... Ako ko hoče. da mu tuča /oš ne pobi je ono. što je ostalo od prijašnjih ne pogodit neka se samo obrati na Donji Prečac br. I. Tairto če nači čovjeka, koji če mu spasiti letni prirod. (»Večer«, 19. Vlit.) ZA PROSVETNI DOM V RADOMLJAH O j kristjan stopi na plan; Obriši oči premisli kai cerkev uči: Brez katoliške prosvete, verske vzgoje ni. Zato pa volilci odločite sami. kaj naša župnija dobi. Sokol visoko leti ker pri njem verske vzgoje ni. Oddajte svoj glas. za poživitev; verske vzgoje pri nas. Prosvetna vzgoja v Radomlju naj živit (Letak, ki ga je v vernem posnetku ponatisnit »Tabor«, tednik za javna vprašanja, 20. Vili.) - Da, prosvetna vzgoja v Radomljah, kakor bo najbrž prav, naj v resnici živi! Da bi bila potrebna, najbolj zgovorno pričata že zmedena interpunkcija m logični ne• smisel letaka, ki jo kliče na plan. Na žalost je zadeva s prosvetnim domom zdrknila v vodo. Kakor pripominja »Tabor«, je bilo pri volitvah 24 občanov za presvet-ni dom, 68 pa proti. VOLNA Z NOVE ZELANDIJE Med dežele, ki pridelajo največ volne, spadajo predvsem Avstralija, Južna Afrika in Nova Zelandija. Zadnja je po površini najmanjša, pa redi največje število ovac. Konec aprila letos jih je bilo na Novi Zelandiji nič manj kot nad 32 milijonov. V enem samem letu se je to število povečalo za en milijon. (»Slovenski dom«. 23. Vlit.) Če je številka 32 milijonov iz aprila /93§ — kje pa je ostalo tisto leto, v katerem bi ta številka utegnila ziasti za en milijon? — kra — Zadnja pot pone-srečenega orožnika Sava, 28. avgusta. Kakor je znano je postal žrtev vlaka 361etni orožniški podnarednik g. Janez Erjavec, službujoč v Borovnici, čigar soproga je iz spoštovan; družine Goštetove, mane v vsem tukajšnjem okolišu. Pokojnikovo truplo so prepeljali s tovornim avto-mohilom ljubljanskega okrožnega poveljstva na Savo pri Litiji. Kako so cenili pokojnika domačini in njegovi tovariši, je pokazala neobičajna udeležba pri pogrebu. Posebno častno so bili zastopani orožniki. Ljubljansko komando je zastepal poročnik g. Janez Bre-gar, poveljstvo litijskega voda pa orožniški vodnik g. Jure Mavračič. Iz Litij 3 «o dospeli ped vodstvom komandirja gospoda Baumkirhnerja vsi orožniki z lepim vencem in žalnim napisom. Prišli so orožniki tudi iz Borovnice, kjer je pokojnik poslednjo dobo služboval, potem še iz Ljubljane, z Brezovice, Dol, Ježice, Vač in od drugod. Ko je dospel avto s pokojnikovim truplom, so ga prenesli do groba pokojnikovi stanovski tovariši. Domači župnik je opravil cerkveno opravilo in obredne molitve, nato P® je orožniški vodnik g. Juro Mavračič izprr govoril dragemu tovarišu in žrtvi težavne službe nekaj besed v poslednje slovo. Zlasti je naglašal pokojnikove vrline, zaradi katerih je bil pri predpostavljenih upoštevan, in pa njegov lepi značaj, ki mu je pridobil simpatije vseh tovarišev. Po poslovilnem govoru so za^rmele grude na grob tragičn^ žrtve. Vsi sočustvujejo z mlado vdowo. Dveletni sinko in njegova tri mesece stara sestrica ae še niti ne zavedata, da njihovega ljubega očka ne bo nikoli več domov, žrtvi nesreče pri izvrševanju službenih dolžnosti bodi ohranjen 'ep spomin! za konzorcij .Jutra, Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je Zgovoren AlojzNovak. - Vsi v Ljubljani.