STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1990 • LETNIK XLVIII • ŠTEVILKA 1 Ljubljana, januar 1990 VSEBINA INHAL T - CONTENTS 2 Iztok Winkler Družbeno ekonomski položaj zasebnih gozdnih po- sestnikov kot dejavnik pri načrtovanju razvoja go- spodarjenja z zasebnimi gozdovi The Socio-Economic Status of Private Forest Owners as a Factor affecting Management Plan- ning of Private owned Forest 9 Anton Simonič Dognanja biologije morajo postati osnova gojitve srnjadi 29 Alenka Munda Novejša dognanja o sistematiki in biologiji štorovk (Armillaria spp) Recent lnvestigations of Taxonomy and Biology of the Haney Fungus (Armillaria spp.) 36 Milan Šinko Rezultati gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v dosedanjih letih srednjeročnega obdobja 1986 do 1990 The Results of Forest Managing in SR Slovenia in the Recent Years of the Middle-termed Period lasting 1986-1990 43 Tomaž Kočar Nekaj o zgodovini samostana Bistra ter pregled gospodarjenja z gozdovi tega predela v obdobju od prve svetovne vojne do danes 52 Marko Udovič Obisk postojnskih gozdarjev na Madžarskem 55 Strokovna srečanja 56 Naši nestorji Naslovna stran: Janez Konečnik: Čepica Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva i~ lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Šl< >< x x >< x x x >< >< x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x gospodarjenje in zanimanje za gozd. Na gozdnih površinah takih kmetij je treba poenostaviti gozdarsko službo in jo prilaga- . diti ciljem gospodarjenja. Preveliko naveza- nost na naturalne donose iz gozda je mo- goče zmanjšati le z ekonomskimi ukrepi. 4. Gospodarjenje na zaokroženih lastninskih enotah Ukrepi upoštevajo stanje gozdov in go- zdarske razvojne cilje, vendar pa hkrati tudi vse potrebe lastnika gozda in njegove kme- tije. Gozd je praviloma nosilna gospodarska dejavnost in steber kmetije. V to skupino sodijo kmetije z največjo gozdno posestjo, predvsem celki, ki gospo- darijo s svojimi gozdovi kot samostojnimi obrati, ki so hkrati tudi najnižja enota trajno- sti. Lastniki teh gozdov in njihovi družinski člani se vključujejo v gozdno delo in so veliki blagovni proizvajalci. 4. UPOŠTEVANJE IZJEMNIH HOTENJ IN POTREB LASTNIKOV GOZDOV PRI NAČRTOVANJU RAZVOJA ZASEBNIH GOZDOV Posamično je treba pri načrtovanju ciljev in ukrepov pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi računati tudi na izjemne interese in potrebe lastnikov gozdov: obdržati gozd kot rezervo (hranilnico) in čim manj sekati, - sekati izjemoma preko določenega deM setletnega etata. Take izjemne potrebe in interese bi mo- rali načeloma kar se da upoštevati, vendar ne v škodo gozda ali na račun ogrožanja trajnosti gozdov. Zato zahtevajo vsestran- sko strokovno presojo. Tako spet postaja aktualno vprašanje, ali je lastnik gozda dolžan izpolniti z gozdnogospodarskim na- črtom določeni etat ali pa lahko les hrani, kopiči prirastek in etat ustvari kasneje. V sedanjih razmerah propadanja gozdov bi marsikje morali biti zainteresirani za to, vendar pa bi morali postaviti tudi jasno ločnico, kdaj nerealizacija etatov razvojno škoduje gozdu. še temeljitejšo strokovno presojo zahtevajo potrebe po prekoračitvi določenega etata. Vsekakor pa je deset- letno obdobje, za katero je določen etat, dovolj dolgo, da se je v tem času mogoče G. V. 1190 5 prilagajati večini potreb in hotenj lastnikov gozdov. 5. ANALIZA DRUŽBENO- EKONOMSKEGA POLOŽAJA LASTNIKOV GOZDOV Analizo družbenoekonomskega položaja lastnikov gozdov in članov njihove družine moramo izdelati v vsaki gozdnogospodarski enoti in z njo dobiti stvarno podobo o družbenoekonomskih razmerah vseh last- nikov gozdov. To omogoča že kratka in enostavna anketa. Anketa mora biti poglob- ljena, kadar gre za lastnika gozda, ki je v večji meri navezan na gozd, je pomemben blagovni proizvajalec in ima potencial za delo v gozdu. Manj poglobljena pa je lahko, kadar gre za izrazito nekmečke gozdne posestnike z majhno gozdno posestjo (glej vzorec ankete). Poskus take ankete smo opravili - zaen- krat vzorčno - v zasebnih gozdovih dveh gozdnogospodarskih enot - Dobrava pri Ljubljani (MAROLT 1989) in Brkini 11 (f.)UR- KOVIC 1989). 6. DRUŽBENOEKONOMSKIPOLOŽAJ LASTNIKOV GOZDOV KOT PODLAGA ZA OBLIKOVANJE STRATEGIJE V POSLOVNIH ODNOSIH Družbenoekonomski položaj lastnikov gozdov se kaže tudi v njihovem angažiranju pri izkoriščanju gozdov oziroma pri vključe­ vanju v gozdno proizvodnjo, še posebej ob dejstvu, da lastnik gozda postaja pri izkori- ščanju svojega gozda in pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov popolnoma samostojen in samostojno vstopa v poslovne odnose s ANKETNI LIST Ime in priimek gozdnega posestnika: Bivališče: Skupna površina kmetije: ha Od tega obdelovalne zemlje: ha število glav živine: ____ _ 1 . Podatki o gozdni površini a) katastrska občina b) skupna površina gozdov v ha c) število prostorsko ločenih gozdnih parcel 2. Družbenoekonomski položaj gozdnega posestnika 6 G. V. 1/90 tistimi, ki mu lahko ekonomsko, tehnološko ali kadrovsko omogočijo ali olajšajo uresni- čevanje posameznih nalog pri tem delu gospodarjenja z gozdom. Povsem jasno je, da bo v pogojih tržnega gospodarstva lahko uspešnejši tisti, ki bo organiziral sodoben proizvodni proces ter imel sodobno teh- nično opremo in sredstva ter visoko uspo- sobljene kadre. To dejstvo mora tudi spod- buditi gozdarska podjetja, da: - s kakovostnimi storitvami še naprej delajo tudi v zasebnih gozdovih, - prevzemajo celoto ali posamezne faze izkoriščanja zasebnih gozdov, zlasti za tiste gozdne pqsestnike, ki tega ne zmorejo sami, - sklepajo z gozdnimi posestniki dolgo- ročne dogovore o opravljanju del pri izkori- ščanju gozdov in prodaji gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov, - skrbijo za strokovno izobraževanje gozdnih posestnikov, prirejajo tečaje iz upo- rabe tehničnih sredstev in opreme, tehnike gozdnega dela in varstva pri delu, - pomagajo in svetujejo pri nabavi go- zdarske opreme in mehanizacije. Gozdarstvo mora še naprej računati na gozdnega posestnika kot delavca v svojem in drugem gozdu, tudi v družbenem. Zato mora biti zainteresirana za njegovo stro- kovno usposabljanje. Z razčlembo družbenoekonomskega po- ložaja gozdnih posestnikov moramo ugoto- viti, pri katerih posestnikih oziroma družbe- noekonomskih skupinah obstajajo stvarne možnosti za vključevanje v gozdno pro- izvodnjo. Na tej podlagi lahko predvidimo tudi dejavnosti (ukrepe) za kakovostno vključevanje gozdarskih podjetij tudi v izkoM riščanje zasebnih gozdov. To bo lahko tudi podlaga za presojo stvarnih možnosti, da v nekaterih območjih uveljavimo tudi prednosti oddelčnega go- spodarjenja in sečno-spravilno načrtovanje. 7. SKLEPI Razčlenitev družbenoekonomskega po- ložaja lastnikov gozdov in njegovo upošte- vanje pri načrtovanju ciljev in ukrepov pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi vnaša v gozdnogospodarsko načrtovanje novo ka- a) število družinskih članov do 15 let 16 do 65 let nad 66 let b) Zaposlitev mož žena starši sorodniki odrasli otroci (nad 16 let) samo na kmetiji kmetija/ služba služba šolanje delovno začasno nesposobni v tujini c) Uvrstitev kmečkega gospodarstva v družbenoekonomski tip čista kmetija potencialno čista mešana dopolnil na nekmetijska ostarela 3. Gozdna proizvodnja Etat v Blagovna proizvodnja Celotna domača poraba 4. Vključevanje v gozdno delo dela sam z družinskimi člani z delovno silo GGffOK sečnja spravilo prevoz gojitvena dela 5. Opremljenost za gozdno delo motorna žaga traktor 6. Usposobljenost za gozdno delo kovost. Pomembno lahko olajša razvojne odločitve oziroma omogoča, da so zaneslji- vejše in bolj prilagojene tudi lastnikom go- zdov in njihovim razvojnim potrebam. Poznavanje družbenoekonomskega po- ložaja lastnikov gozdov pa je pomembno tudi za sprotne poslovne odločitve oziroma za oblikovanje strategije vključevanja go- zdarskih podjetij v čisto poslovno sfero gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. THE SOCIO-ECONOMIC STATUS OF PRIVATE FOREST OWNERS ASA FACTOR AFFECTING MANAGEMENT PLANNING IN PRIVATE OWNED FORESTS Summary Different socio-economic type s of private forest holdings are formed asa result of the impacts of various natural, social and socio-economic factors. The following factors are particularly significant: the social status of the forest owner, the sjze of the forest and the completness of its G. V. 1/90 7 area, the dependency on the income and the harvest provided by the forest, the dependency on the work in the forest and the equipment used, the size and orientation of the farmland together with its importance for the social security of the forest owner, the development of the supplementary activities on the farm and the general state of development of the area, as well as the related possibilities for employment outside agriculture and forestry. The following types of socio-economic farms have been form ed: - unmixed farms - potentially unmixed farms - true mixed farms - supllementary farms - non-agricultural farms - 'aged' farms. On an unmixed farm, the only job that all the family. members capable of work do, is farming. On m1xed farms, at least one of the active family members is employed outside the farm. On potentially unmixed farms, only the independent family members, such as the farmer's brother or his grown up children, are employed, while the nucleus of the family lives off the work on the farm. When at least one of the active family members works only on the farm, while at the same time one of the members of the nucleus of the family is employed outside the farm, we are talking about a true mixed farm. When the active members are employed and they work on the farm only in their spare time which means that farming represents an additional source of income for them, we have a supplementary farm. The 'aged' farms represent a special group, because they consist of farms on which all famlly members are older than 65 years, regardless of the fact whether they get a part of their income from outside the farm or not. Each socio-economic type of property has its own rules of development. The latter have to be taken into account in forest management planning, too. For each socio-economic type, factors and processes have to be identified which are in accordance with the development interests of the forests and forestry, and those which slow down the realization of the development interests of the forests and forestry. The socio-economic types are not static. It is therefore not important to determine the present status only. We arso have to take into account the development tendencies. The latter are even more important for the determination of the forest management goals and measures than the present status is. According to the various socio-economic types of property and the various sizes of private forest holdings, forest holdings can be divided into four groups in which the management goals and ways of assuming measures are different: {1) Inter-holding management without res- trictions: The goals take into account the state in which the forests are, as well as the forestry development goals. The owner's needs are a 8 G. v. 1/90 constituent part of the forestry development endeavours. (2) Inter-holding management with some res- trictions: The goals and measures take into account the state in which the forests are, and the forestry development needs, yet to a greater extent they take into account also the owner's needs, although they slow down the realization of forestry development goals. (3) Inter-holding management with considerable restrictions: The owner's needs are emphasized and the forestry development needs are subjected to them. (4) Management on larger, complete property units: The measures take into account the state in which the forests are and the forestry development aims, yet at the same time arso all the needs of the forest owner and his farm. The forest - as a rule - is the main economic activity of the farm. The analysis of the socio-economic status of the forest owners and the members of his family is carried out in every forest management area and it shows an objective insight into the socio- economic conditions of all forest owners. It is very important that we are familiar with the socio-economic conditions of the forest owners. Only in this way we can take the right business decision or plan an appropriate strategy to engage forestry enterprises in the strict business sphere of private forest management (forest utilization and forest wood products trade). VIRI 1. Barbič, A. in sod.: Mešane kmetije - da ali ne?, Teorija in praksa 21, 1984, 1-2. 2. Gašperšič, F.: Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, Ljubljana 1989. 3. Burkovic, S.: Socioalnoekonomski položaj gozdnih posestnikov v gozdnogospodarski enoti Brkini 11, Ljubljana 1989, diplomska naloga. 4. Kovačič, M.: Tipi kmetij v Sloveniji in njihove značilnosti, Kmetijski inštitut Slovenije- raziskave in študije 63, Ljubljana 1983. 5. Kovačič, M.: Vloga mešanih kmetij v razvoju slovenskega kmetijstva, Sodobno kmetijstvo 17, 1984, 6. 6. Marolt, J.: Socialnoekonomski položaj gozdM nih posestnikov v gozdnogospodarski enoti Do- brova, Ljubljana 1989, diplomska naloga. 7. Mlinšek, D.: Gojenje gozdov in medparcelno gospodarjenje v drobnolastniškem gozdu, Go- zdarski vestnik 25, 1967, 9-10. 8. Winkler, l.: Sedanje stanje in temelj !'li pro- blemi gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v SR Sloveniji, Zbornik gozd. in les. 14, 1976, 2. 9. Winkler, l.: Specifičnosti zasebnega sektorja gozdarstva in njihov vpliv na organizacijo pro- izvodnje v zasebnih gozdovih, GV 45, 1987, 1. 10. Winkler, 1.; Gašperšič, F.: Zasebni gozdovi v Sloveniji - stanje in novejša gibanja, L. 1987. 11. Winkler, l.: Nekatere značilnosti stanja in nadaljnjega razvoja gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji, GV 46, 1988, 7-8. GDK: 156.2:149.6 Capreolus capreolus L. Dognanja biologije morajo postati osnova gojitve srnjadi Anton SIMONIČ* Izvleček Simonič, A.: Dognanja biologije morajo postati osnova gojitve srnjadi. Gozdarski vestnik, št. 1/1990. V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 16. V Sloveniji se, podobno kot marsikje drugod v Evropi, srečujemo s preštevilne populacijo srnjadi ter škodami, ki se zato pojavljajo v okolju. Z upoštevanjem novih spoznanj o biologiji in ekolo- giji srnjadi pri gospodarjenju z njo bi se lahko mnogim škodam izognili. Namen prispevka je opozoriti na napake lovske prakse pri gospodar- jenju s to divjadjo, ki neusklajena z okoljem lahko resno ogrozi obnovo gozda. UVOD V nekaj zadnjih desetletjih je postala srnjad - Capreolus capreolus Linne - v pretežnem delu Evrope in tudi pri nas ena najštevilnejših, malone povsod navzočih vrst divjadi. Iz leta v leto višji odstreli - kakršnih si nekoč ni bilo mogoče niti zami- šljati pa bržkone kažejo, da niti narašča~ nje številčnosti niti širjenje srnjadi še ni zaključeno. Čeravno razvojno najstarejša vrsta med jeleni, kaže srnjad s svojim širjenjem in naraščanjem številčnosti izredno sposob- nost prilagajanja najrazličnejšim okoljem. Ne samo naravnim, od morskih obal pa vse do gornje meje gozdov v gorah, ampak tudi okoljem, nastalim kot posledica delovanja človeka v naravi. Danes naletimo na srnjad po mestnih parkih, parkiriščih, vežbališčih, streliščih in podobnih okoljih, kjer očitno uspešno kljubuje vsem mogočim načinom vznemirjanja. Naselila se je celo po golih poljih - na širnih površinah sodobnih kultur- * S. A., dipl. inž. gozd., Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 61000 Ljublja- na, Parmova 33, YU. Synopsis Simonič, A.: Establishements in the Field of Biology have to become the Basis of Roe Deer Breeding. Gozdarski vestnik, No. 1/1990. ln Slo- vene with summary in German, lit. quot. 16. ln Slovenia, similary as in many a European country, there exists the problem oftoo numerous roe deer population and the damage thus caused to the environment. By taking into consideration new knowledge on biology and ecology of roe deer in the managing with the latter, a great deal of damage could be prevented. The purpose of the article is to refer to the mistakes in the hunting praxis performed in the managing with this game species which might seriously endanger forest regeneration due to disharmony with the environ- ment. nih step, po ravninah - kjer je v novem okolju celo spremenila prirojeni, za svojo vrsto značilni način socialnega obnašanja. Iz solitarno, po lastnih teritorijih v gozdu živeče vrste, se je srnjad na golih ravninah spremenila v čredno vrsto živali. Zaradi tolikšna prilagodljivosti najrazlič­ nejšim življenjskim okoljem, še zlasti pa zaradi sposobnosti kljubovanja vsem mo- gočim pritiskom civilizacije, je danes srnjad postala za lovsko gospodarjenje ena naj- znanimivejših vrst divjadi. Medtem ko se mnoge druge vrste divjadi pred napredu- jočo civilizacijo umikajo v zadnja naravna zavetišča, pa srnjad v spremenjenih živ- ljenjskih okoliščinah ne samo vztraja, am- pak še povečuje številčnost in se širi na površine, kjer je še pred nedavnim ni bilo. Kakorkoli že postaja ravno zaradi tega za lovsko gospodarjenje zanimiva, pa ne gre spregledati, kako širjenje, zlasti pa narašča­ nje številčnosti prek določenih mej, ne ostaja brez posledic niti za samo srnjad niti za njeno življenjsko okolje in dejavnosti, ki v njem potekajo. Zato ne preseneča, da so ravno v času naraščanja številčnosti in širjenja srnjadi začeli vse pogosteje omenjati upadanje G.V. 1/90 9 telesne teže in nazadovanje razvoja rogo- vja pri tej divjadi. Hkrati pa so postali vse glasnejši tudi glasovi o bioloških in ekonom- skih škodah, ki jih srnjad z objedanjem rastlinstva prizadeva svojim življenjskim okoljem in v njih potekajočim dejavnostim. V iskanju poti in načinov, kako preprečiti negativne pojave, ki spremljajo gojitev srnjadi in gospodarjenje z njenim okoljem, se je začela s to divjadjo in njenim načinom življenja vse pogosteje in temeljiteje ukvar- jati tudi znanost. Z raziskovanji je ravno v zadnjih dveh ali treh desetletjih uspelo priti do pomembnih spoznanj o biologiji in fizio~ logiji srnjadi, o načinu njenega življenja in prehranjevanja in še zlasti o njenih odnosih z okoljem, v katerem živi. Ta spoznanja so v marsičem bistveno spremenila nekdanje predstave o srnjadi. Zato se dozdeva do- cela logično, da se bodo na podlagi teh novih znanstvenih spoznanj temeljito spre- menili tudi doslej običajni načini gojitve srnjadi in obravnavanja njenega okolja v vsakdanji praksi v naravi. V nasprotju s pričakovanji pa se je na splošno v živi praksi gojitve srnjadi in go- spodarjenja z njenim okoljem - če ne upo- števamo velikih izjem - zelo malo tega bistveno spremenilo. Želje lovcev v zvezi s srnjadjo so ostale enake in tudi načini, kako izpolniti te želje z gojitvijo srnjadi, se niso dosti spremenili. A tudi gozdarstvo in druge dejavnosti se pri obravnavanju okolja še vedno obnašajo nekako tako, kot bi srnjadi (in drugih prosto živečih živali) v gozdovih sploh ne bilo ali vsaj, da vanje od narave ne bi spadala. Skratka, v vsakdanji praksi je vse ostalo približno enako kot v časih, ko je bilo srnjadi mnogo manj in ko ničesar tega, kar danes o njej vemo, še ni bilo znanega. Zato tudi nezaželeni pojavi, ki spremljajo gojitev in gospodarjenje s srnja* djo in njenim okoljem niso samo ostali, ampak se še stopnjujejo. Pri tem pa je še najbolj zanimivo, da čeravno z vztrajanjem na ustaljenih tradicijah niti povprečni lovec niti lovsko gospodarjenje v celoti ničesar ne pridobita, pač pa samo veliko izgubite, lovstvo doslej ni pokazalo posebnih priza· devanj spremeniti svoje ravnanje v vsakda- nji praksi. Zato ni namen mojega prispevka razložiti nekaj novega, kar večini, ki se strokovno 10 G.V. 1190 ukvarja s srnjadjo, ne bi bilo že leta dobro znano. Moj namen je samo še enkrat opo- zoriti na tiste želje in ravnanje lovstva v praksi, ki so v očitnem nasprotju z vsem, kar je o srnjadi v zadnjih desetletjih znanost že dog nala. To počnem v upanju, da bi končno vendarle uspelo opustiti vse tisto, kar v enaki meri škoduje srnjadi in njenemu gozdnemu življenjskemu okolju. 1. ŽELJA IMETI ČIMVEČ SRNJADI JE V NASPROT JU S PRIROJENIMI LASTNOSTMI TE DIVJADI Zdi se, kot da lovstvo v svoji želji imeti čim več srnjadi pozablja, kako se je morala srnjad milijone let prilagajati življenjskim pogojem svojih naravnih okolij. V tem dol- gem obdobju je neusmiljeni naravni izbor sproti dosledno izločal prav vse, kar se s svojimi morfološki mi in fiziološkimi lastnost- mi ali z načinom obnašanja ni bilo sposobno pravočasno prilagoditi danim življenjskim razmeram. Zato mora lovstvo računati z dejstvom, da ima - kljub razmeroma znatni prilagodljivosti srnjadi - vendarle opraviti z živalsko vrsto natančno določenih lastnosti in načina obnašanja, ki so globoko zakore- ninjene v njenih prirojenih, v dolgem razvoju izoblikovanih instinktih. V zvezi s števil- čnostjo, ali natančneje, z gostoto naseljeno- sti srnjadi sta še posebno odločilnega po- mena način njene prehrane in njen terito- rialni način življenja. 1 .1. Prehrana srnjadi Zaradi razmeroma majhnega in enostav- nega vam pa (želodca prežvekovalca), v katerem živi samo skromna favna mikroor- ganizmov, se mora srnjad preživljati z lahko prebavljivo, s hranilnimi snovmi bogato rastlinsko hrano. Na to kaže že način njene paše, pri kateri ne trga rastlin kar od kraja, ampak izbirčne odgrizuje malo tu in nekaj tam. Zato imenuje Hofmann (1967, 1980) srnjad »Konzentratselektierer(( -torej izbi- ralca koncentrirane hrane. To, da se srnjad preživlja samo z določe­ nimi rastlinskimi vrstami, ki vsebujejo veliko lahko prebavljivih beljakovin - a te vrste so v vsakem okolju druge in v prehrani srnjadi zastopane v drugačnih medsebojnih raz- merjih - predvsem pomeni, da je tega, kar pride v poštev za prehrano srnjadi tudi v bujnem rastlinstvu razmeroma malo. Dalje tudi pomeni, da ravno za prehrano srnjadi najpomembnejših, a razmeroma skromno zastopanih rastlinskih vrst lahko tudi zmanj- ka, zlasti če jih stalno išče in nenehno znova objeda veliko število srnjadi. Pojav postopnega izginjanja močno objedenih rastlinskih vrst je dobro znan tistim gozdar- jem, ki sistematično spremljajo vpliv srnjadi in drugih vrst rastlinojedov na mladje gozd- nega drevja. Ker izginjanju zaradi ponavlja- jočega se objedanje poleg dreves nega mla- dja podlegajo tudi druge rastlinske vrste, lahko v določenih okoliščinah nastopijo >>ozka grla« v prehrani srnjadi tudi v vege- tacijskem obdobju in ne samo pozimi. To niti ne preseneča, če vemo, da se v primer- javi z zimskimi meseci - ko srnjad zmanjša svoje prehranske potrebe na minimum - povečajo prehranske potrebe srnjaka spo- mladi, ko menja dlako in označuje svoj teritorij, za 1 ,6-krat, a srne, ko v juniju doji, kar za 3-krat (ELLEMBERG 1975). Ob želji imeti čim več srnjadi mora torej lovstvo brezpogojno upoštevati, da so mož- nosti prehrane v vsakem okolju omejene - čeprav v različnih okoljih v različno širokih mejah- tudi v primerih, ko živi v okolju od rastlinojede divjadi samo srnjad. Te meje pa dodatno zožujejo navzočnost drugih rastlinojedih vrst s podobnimi prehranskimi zahtevami, pa tudi človek, ki daje prednost posameznim rastlinam iz jedilnike srnjadi. Zato dviganje številčnosti in gostote nase- ljenosti srnjadi prek meje, določene z raz- merami v okolju, vedno vodi v siromašenje pestrosti naravnih rastlinskih združb, kar obenem pomeni zmanjševanje količine kva- litetne prehrane za srnjad. Pomanjkanje kvalitetne prehrane pa se odraža na upada- nju telesne teže, nazadovanju razvoja in slabljenju življenjske moči srnjadi. če pre- številčna srnjad leta zapored črpa iz okolja za prehrano potrebne rastlinske vrste, bodo sčasoma izginile tudi najbolj trdožive. Poleg stabilnosti gozdnega ekosistema bo na ta način postala vprašljiva tudi možnost traj- nega obstoja srnjadi in mnogih drugih vrst v prirodi prosto živečih živali. 1.2. Teritorialni način življenja srnjadi Ravno v zvezi s prehranskimi zahtevami in vzrejo mladičev je srnjad razvila zanjo značilni način teritorialnega obnašanja in življenja, ki sam po sebi omejuje gostoto njene naseljenosti. Teritorialnost srnjaka in srne se začne izražati spomladi, ko ozna- čita določeno površino in začneta na njej vse izraziteje kazati antagonizem do drugih pripadnikov svoje vrste, še zlasti tistih istega spola in starosti. Srnjak začne kazati prve znake teritorial- nega obnašanja že v času tik pred čišče­ njem rogovja. Ko pa rogovje očisti mahu in označi meje "svojega« teritorija z odrgnje- nimi drevesci, postanejo ti znaki povsem izraziti. Zatem se izrazitost teritorialnega obnašanja stopnjuje vse do časa prska, nato pa začne postopno upadati, dokler z odvrženjem rogovja docela ne ugasne. Ve~ likost teritorijev posameznih srnjakov je raz- lična in predvsem odvisna od možnosti zadovoljevanje vseh njihovih življenjskih potreb v okolju (hrana, zavetje). V določeni meri pa vplivajo na velikost teritorija tudi individualne lastnosti srnjaka, zlasti njegova starost in stopnja agresivnosti (STRAND- GAARD 1967, 1972). Velikost teritorijev se spreminja tudi sezonsko, tako so najmanjši v času prska, ko je agresivnost srnjakov na višku in se zato sosednji teritoriji ne prekri- vajo več med seboj niti po obrobjih (KU RT 1970). Najpozneje do prska izženejo srnjaki iz svojih teritorijev tudi lanščake, in to toliko prej, kolikor bolje so razviti. Tiste najšib~ kejše lanščake »otroškega videza« pa vča­ sih v teritoriju celo trpijo. Vsekakor pa se mora večina lanščakov najkasneje do prska umakniti iz teritorijev odraslih srnjakov. Tako kot starejši srnjaki, ki si niso uspeli priboriti teritorija in so bili izgnani že spomladi, si morajo tudi lanščaki poiskati še nezaseden življenjski prostor - seveda, če je tak v gosto s srnjadjo nase~ ljenem okolju sploh še na voljo. Zato se neredko zbere tudi po več lanščakov po okoliših, ki odraslim srnjakom zaradi katere- gakoli razloga (npr. pogostega vznemirla- nja) ne ustrezajo (HESPELER 1988). Ce pa jim ne uspe najti niti takšnega okoliša, so se lanščaki - skupaj s starejšimi neteri- torialnimi srnjaki - prisiljeni potikati po že zasedenih teritorijih, da bi jih »lastniki« teh G. V. 1/90 11 teritorijev iz njih vedno znova izganjali. Nenehna vznemirjenost, ki jo izzove takšno preganjanje, ni v prid niti preganjancem niti njihovim preganjalcem. Tako prve kot druge spravlja v pogoste stresne situacije, ki ne- gativno vplivajo na njihovo telesno kondicijo in na razvoj rogovja. Posledica stresa za- radi pogostega preganjanja je pri lanščakih tudi popoln zastoj v rasti rogovja (BUBENIK 1971). Tako so razvpiti ))gumbarji« zelo pogosto samo posledica pregoste naselje- nosti srnjadi. Nenehno medsebojno prega- njanje srnjakov pa pušča neposredne po- sledice tudi na okolju. Po begu pred moč­ nejšim tekmecem namreč premagani srnjak vedno >>odreagira« svojo onemoglo jezo z udarci rogovja po drevescih in grmih - najraje po prožnem drevesnem mladju. V pregosto s srnjadjo naseljenih okoljih zato srnjaki z rogovjem poškodujejo odrgnejo in polomijo - neprimerno več drevesnega mladja, kot bi ga ob primerno gosti naselje- nosti sicer poškodovali pri čiščenju rogovja in označevanju mej svojih teritorijev. Kon- čno pa pogosto medsebojna preganjanja srnjakov po okoljih, prepreženih z avtoce- stami, povečujejo tudi izgube srnjadi zaradi prometa. Tudi o vsem tem bi morali razmisliti tisti, ki v smernicah za gojitev srnjadi predpisu- jejo v letnem odstrelu mladičev neprimerno nižji delež srnjačkov od srnic - kar v raz- merju 1 : 5. Verjetno ne upoštevajo, da se mladiči srnjadi polegajo v razmerju med spoloma približno 1 : 1 , predvsem pa po- zabljajo, da mladičem, vse dokler se ne >>prebarvajo« z zimsko dlako, praktično spola skoraj ni mogoče določiti, vendar tudi pozneje v zimski dlaki določanje ni lahko in še manj zanesljivo. Zato takšen predpis praktično pomeni skrajšanje lovne dobe za mladiče od zakonsko določenih štiri in pol mesecev na dva in pol meseca. Ob tem to lovno dobo še prestavi v najneugodnejši čas pozne jeseni in zime. Vrh vsega tega pa je ves čas lova tu tudi strah napačne izbire za odstrel zaradi pomote pri določitvi spola. Zato ne preseneča, da ostaja po takih loviščih iz leta v leto odstrel mladičev neizpolnjen. Splošno pa je znana resnica, da med mladiči zamujenega odstrela ni več mogoče ustrezno izravnati ne po količini in ne po strukturi - to pa je seveda v škodo 12 G. V. 1190 srnjadi in njenemu okolju. Vse to tveganje pa je samo zato, ker nekateri še danes menijo, da je z odstrelom srnjačkov treba počakati do naslednjega leta, da bi jim po prvem rogovju, ki ga razvijejo kot lanščaki, ocenjevali tako ime- novano >>gojitveno vrednost«. A če se že ne zavedajo vse vprašljivosti kakršnegakoli ocenjevanja >>gojitvene vrednosti<(, bi mo- rali vsaj vedeti, da mnogi med temi lanščaki pravega razvoja rogovja zaradi preganjanja sploh ne bodo mogli pokazati. Ob tem pa bodo preštevilčni lanščaki s svojo navzoč­ nostjo vznemirjali še drugo srnjad, ki bi sicer bolj mirno živela. O vprašanju prostora za teritorije bi ravno tako morali razmišljati tudi vsi, ki zahtevajo odstrel močnejših teritorialnih srnjakov šele po prsku. V razmeroma dobro s srnjadjo naseljenih okoljih vodi takšna ))gojitvena politika« do naraščanja številčnosti srnjadi in sledečega ji pretiranega vznemirjanja ob sporih okrog teritorijev. Ob vseh drugih negativnih posledicah na ta način izgub- ljamo ravno najbolje razvite lanščake, ki so prvi na udaru teritorialnih srnjakov (HESPE- LER 1988). Pred poleg anjem označi svoj teritorij spo- mladi tudi srna. Visoko breja srna takrat odpodi tudi svojega lanskega mladiča - srnico, ki ji je vse do tega časa sledila. V svoj z urinom označeni teritorij srna od takrat pa vse dokler ji mladiči ne začnejo slediti, ne dovoli vstopa nobeni drugi srnja- di, srnjaki pa se mejam njenega teritorija sami izogibajo. Dejstvo, da v teritorij ne zahaja druga srnjad, zlasti pa, da v njem ne morejo polagati mladičev njene sovrstni- ce, je nujno za uspešno vzrejo mladiča, ki ga srna v njem poleže. Mati in njen mladič se namreč individualno med seboj ne raz- poznavata, vse dokler ji mladič po treh tednih ,,skritega« življenja v teritoriju ne začne slediti. Teritorij, v katerem srna vzreja svoj za- rod, je površinsko neprimerno manjši od teritorija srnjaka, pač pa mora ustrezati povsem določenim zahtevam. Predvsem mora rastje v teritoriju dajati mladiču ali mladičem čim boljše kritje. Poleg tega mora biti v zavetni, topli in suhi legi, najbolje na južni strani. Ker tudi dobrih teritorijev za vzrejo mladičev ni na pretek, prihaja ob večji številčnosti srn med njimi do sporov za teritorije. To izkoriščajo razni plenilci in odnašajo mladiče, ko so srne, ki so že polegla, zavzete z odganjanjem drugih, ki bi v njihovem teritoriju hotele polagati. Če je srn preveč, morajo mnoge poleči mladiče na manj primernih ali celo povsem nepri- mernih teritorijih, nekatere tudi zunaj var- stva gozda, tj. po travnikih. Povsem razum- ljivo so v takih primerih izgube med mladiči visoke. Znana so dognanja F. Kurta, kako z naraščanjem gostote naseljenosti srnjadi in povečanjem deleža srn v populaciji upada letni prirastek po odrasli srni (KURT 1970). Teritorialno obnašanje srne traja manj časa kot pri srnjaku. Izrazi tega obnašanja začno upadati, brž ko ji mladič po treh tednih začne slediti. Popolnoma pa se izgu- bijo, ko se srna po prsku preneha z mladiči vračati v teritorij. Družinski skupnosti srne z mladiči se takrat spet pridruži tudi srnica - njena hčerka iz preteklega leta. Ceravno je ugotovljeno, kako negativno učinkuje preveliko število in previsok delež srn v populaciji na višino prirastka, se vendar vedno znova dogaja, da po mnogih loviščih odstrelijo srnjake tudi prek načrto­ vanega števila, odstrel srn vseh starostnih kategorij pa ostaja globoko pod načrtom odstrela. Največkrat je temu razlog nezain- teresiranost lovcev za odstrel netrofejne srnjadi, neredko pa se za tem še danes skriva tudi prepričanje: veliko srn pomeni tudi velik prirastek. Glede na zahteve po kakovostni prehrani in zlasti glede na teritorialni način življenja je torej srnjad vrsta, ki ne prenaša večjih gostot naseljenosti. Lahko tudi rečemo, da je najhujši konkurent, ki ga srnjad najteže prenaša - sama srnjad. Zato bo srnjad dobro razvita in zdrava samo, če številčnost oziroma gostota njene populacije ne bo višja od tiste, ki jo dopuščajo življenjske možnosti okolja, v katerem živi. V takih primerih je letni prirastek populacije visok, izgube pa - tudi ob hudih zimah - nizke ali zmerne. Za gojitev in gospodarjenje s srnja- djo to pomeni, da nikoli ne smeta imeti za cilj čim večjo številčnost srnjadi. Ravno nasprotno, cilj pravilne gojitve mora biti nenehno prizadevanje zadržati števil- čnost srnjadi v mejah, ki jih dovoljuje dano življenjsko okolje. 2. ZIMSKO KRMLJENJE SRNJADI JE NEPOTREBNO IN ŠKODLJIVO Kot so bili naši predniki, tako so tudi mnogi današnji lovci trdno prepričani, da je pozimi potrebno srnjadi pomagati s krmlje- njem. Za to v bistvu humano željo pomagati živim bitjem, ki so v stiski, pa se žal skrivajo tudi različne špekulacije. Ena izmed njih je želja razširiti z zimskim krmljenjem ozko grlo, ki nastane pozimi v prehrani, da bi na ta način preživelo večje število srnjadi, kot ga dopuščajo življenjske možnosti v danem okolju. Druga špekulacija pa je v tem, da bi s krmljenjem pozimi dodajali srnjakom, ki jim v tem času raste rogovje, vse kar za njegovo rast potrebujejo, da bi razvili čim močnejše trofeje. Končno pa so mnogi tudi prepričani, da je s krmljenjem mogoče zni- žati škode, ki nastajajo z objedanjem mla- dja. Zato je krmljenje srnjadi pozimi »ko je ta v stiski« v nekaterih deželah celo predpi- sano z zakonom. Ko govorimo o zimskem krmljenju, se moramo najprej vprašati, kakšno je dejan- sko pomanjkanje, ki ga trpi srnjad pozimi. Ob tem se samo od sebe vrine tudi vpraša- nje, kako je vendar srnjad lahko preživela milijone let v preteklosti, ko ji še nihče ni pomagal z zimskim krmljenjem. Prav go- tovo na to vprašanje ni mogoče odgovoriti, da so bile življenjske možnosti srnjadi v časih nedotaknjenih pragozdov veliko boljše od današnjih. Splošno je znano, da je bilo nekoč v razsežnih strnjenih prago- zdovih srnjadi zelo malo ravno zaradi zelo skromnih življenjskih možnosti. Šele ko je vanje posegel človek s sečnjo in krčenjem, so se življenjske možnosti srnjadi bistveno izboljšale. Da je temu res tako, najbolje dokazuje porast številčnosti srnjadi, ki je sledila presvetljevanju gozdov s sečnjami. Nešteto raziskav je že dokazalo, da so življenjske in še zlasti prehranske možnosti srnjadi v gospodarskem gozdu kulturne krajine - pa naj bo gozd kakršenkoli - vedno neprimerno boljše kot v nedotaknje~ nem pragozdu. To danes še veljavno dej- stvo pa lahko spremeni kaj kmalu napredu- joče umiranje gozdov zaradi onesnaženosti ozračja. Srnjad in vse druge prosto živeče živali so s.e la.hko ohranile v naravi samo z G. V. 1/90 13 uspešnim prilagajanjem vsem okoliščinam svojih življenjskih okolij, torej tudi zimskim klimatskim razmeram in zmanjšani ponudbi hrane v tem letnem času. Prosto živeči prežvekovalci severne poloble so se zim- skim razmeram prilagodili z jesenskim zbi- ranjem rezervne tolšče in upočasnitvijo me- tabolizma z ustrezno znižano porabo ener- gije v zimskem času. Zaradi tega prihaja tudi do sezonskih sprememb v njihovem prebavnem aparatu. V vegetacijskem obdobju - ko je hrane vsaj praviloma v obilju -je sluznica vampa srnjadi (in drugih divjih prežvekovalcev) gosto prekrita z množico razmeroma dolgih resic. Te resice vsrkajo hranilne snovi - produkte mikroorganizmov, ki v vampu raz~ grajujejo celulozo in škrob - in jih po krvi odvajajo v jetra. V tem času obilja troši srnjad veliko energije (boji za teritorije, polaganje, dojenje, svatovanje itd.). Jesen- ski čas pred zimo porabi srnjad za inten- zivno prehranjevanje. Nabrati skuša čim večje zaloge rezervne energije za zimo v obliki podkožnih mastnih tkiv in tolšče v trebušni votlini. Ko se z nastopanjem zime začnejo krčiti količine hrane v naravi in zaradi snega slabšati možnosti prehranjevanja, se zač­ nejo resice na sluznici vampa srnjadi (in drugih divjih prežvekovalcev) krajšati, nji- hovo število pa upadati. Z napredovanjem tega procesa se končno zniža potreba po hrani na minimum {HOFFMAN, KQNIG, GEIGER 1976). Zimsko pomanjkanje, ki ga trpi srnjad, potemtakem ni takšno, kot si ga je dolgo zamišljal človek, saj so po ))uspavanju« vampa prehranske zahteve srnjadi pozimi bistveno manjše, kot so bile v času obilja. Pozimi srnjadi zadostuje razmeroma majh- na količina nujne hrane za vzdrževanje življenjskih funkcij. To dobi z objedanjem popja in vejic iglavcev in listavcev in s pašo zelišč, mahov in lišajev, pogosto izkopanih izpod snega. Srnjad v tem času troši ener- gijo zelo racionalno. Zato omejuje tudi giba- nje na najnujnejše in po večini miruje po zavetnih okoliših. Energijo za vzdrževanje življenjskih funkcij - zlasti za ohranjevanje telesne temperature - črpa pretežno iz svojih zimskih rezerv, jeseni nabranih tolšč. Zato lahko srnjad v posebno neugodnih 14 G. V. 1/90 zimskih vremenskih razmerah vzdrži tudi po več dni brez hrane, skrita pod snežnimi vejami iglavcev. Ker pa se je srnjad sposobna sproti prilagajati ponudbi hrane, preprečuje zim- sko krmljenje umirjanje delovanja njenega vampa. To pomeni izzivanje povečanih po- treb po hrani v času, ko so po naravi te potrebe znižane. S krmljenjem je seveda mišljena zakladanje krmišč poleg suhe (se- no, vejnik!) in sveže hrane {tropine, sadje ltd.) tudi z visoko hranljiva močno krmo v obliki koruze, žit ali tovarniških močnih krmil. Ravno visoko hranljiva močno krmo pa srnjad sploh ne more prebaviti, če ob njej ne poje še določeno količino sveže grobo vlaknate balastne hrane, ki ji je nujna za pravilno delovanje vampa in za prežvekovanje. Če ob uživanju visoko hran- ljiva hrane ne more dobiti še ustrezno količino grobo vlaknate, balastne hrane, sledijo prebavne motnje, ki se lahko kon- čajo s poginom. Znani so primeri poginov, ko si je srnjad preveč napolnila vamp s koruzo. Običajno pa si srnjad poišče balas- tno hrano - to pa so pozimi predvsem poganjki in vejice drevja in grmovja. Ker ji ravno zaradi krmljenja vamp deluje s polno zmogljivostjo kot poleti, si ga mora srnjad dobro napolniti - to pa pomeni, da mora objesti veliko rastja, preden si poteši lakoto. Zato pozimi krmljena srnjad, zlasti krmljena z močnimi krmili, praviloma prizadene go- zdu večje škode z objedanjem kot tista, ki krmišč sploh ne pozna. Običajno krmišča niso enakomerno raz- porejena po površini in največkrat jih tudi ni dovolj. Zato posamezno krmišče pritegne srnjad iz večjih oddaljenosti. Srnjad tako na krmiščih ne dobi dovolj vse potrebne hrane, ampak samo toliko, da ji vzdržuje polno aktivnost prebavil. Pride do koncentracij srnjadi okrog krmišč, ki trpi pomanjkanje sveže hrane in zato objeda vse, kar lahko doseže - seveda, če je tega v okolju sploh še na voljo. Če pa rastlinstva za objedanje ni ali ni dovolj, začne srnjad res trpeti lakoto in to hujšo, kot če ne bi sploh bila krmljena in bi se ji zato prebavila lahko umirila. Podoben primer nastane tudi. ko sicer dobro, z vsem potrebnim založena krmišče ostane samo za kak dan prazno. To se dogaja občasno tudi na avtomatskih krmi- ščih, iz katerih lahko srnjad - dokler so polna- jemlje poljubne količine hrane. če pa se takšno krmišče izprazni, ravno ko zimske vremenske razmere preprečujejo ponovno polnjenje krmišča, zapade srnjad resnični lakoti. Poleg tega, da začne takrat objedati v povečanem obsegu, pride v takih primerih še do naglih sprememb v prehrani - pa naj bo to v dneh, ko je krmišče prazno ali potem, ko ga znova napolnijo. Te nagle spremembe prehrane neredko povzročijo motnje v prebavi s težkimi posledicami. Srnjad je namreč ob vsej svoji prilagodljivo- sti zelo občutljiva ravno za nagle spre- membe v prehrani (ONDEZSCHEKA 1978). Zimsko krmljenje srnjadi - vsaj v prosti naravi -običajno ne samo, da ne izpolnjuje tistega, kar od njega pričakujejo, ampak največkrat deluje temu ravno nasprotno. Namesto da bi srnjadi lakoto zmanjšalo, jo z aktiviranjem prebavil povečuje, in name- sto da bi obseg objedanja zmanjševalo, ga samo še veča. Praviloma pa izostane tudi povečanje številčnosti srnjadi in tudi rogo- vje srnjakov ni nič močnejše. Upoštevati moramo tudi, da se pretežno solitarno in v ožjih skupnostih živeča srnjad na krmiščih, ki jo pritegnejo iz širše okolice, pogosto okuži s paraziti. Ti ji kasneje počasi in neopazno, zato pa tem bolj zanesljivo spod- kopavajo življenjsko moč. So pa vendarle znani »uspehi«, doseženi s krmljenjem srnjadi s posebno skrbno sestavljeno krmo - seveda, če smemo postavljanje prosto živečega, svobodnega bitja, kot je srnjad, v popolno odvisnost od človeka sploh imenovati uspeh. S takšnim »Uspehom« so npr. mišljene izredne teles- ne teže in nenavadno močno rogovje srnja- di, ki jo je krmil F. Vogt še v tridesetih letih z visokobeljakovinsko hrano, sestavljeno iz 50% koruze, 30% sezamovih oljnih pogač in 20 % kokosove moke. Podobne rezultate je z enako sestavljeno krmo, ki so ji dodali samo še minerale, dosegel pred nekaj leti tudi Albrecht von Bayern. Vendar ob teh »Uspehih(< ne gre spregledati, da so bili doseženi v majhnih oborah, kjer je imela srnjad na voljo umetno, v zrnca oblikovano (peletirano) krmo omenjene sestave celo leto v poljubni količini. Tako ravnanje pa je veliko bližje pitanju domače živine pred zakolom kakor tistemu, kar naj bi pomenila gojitev divjadi kot dela narave. V prosti naravi pa je takšno krmljenje v večjem obsegu malone nemogoče, poleg drugega tudi zaradi izredno visokih stroškov. če torej pretehtamo vse, kar o pre- hrani srnjadi do danes že vemo, lahko mirno zaključimo, da je krmljenje te di- vjadi v prosti naravi ne samo nepotreb- no, ampak tudi škodljivo. S krmljenjem prav nič ne pridobimo, pač pa samo veliko izgubimo. če lovstvo želi karkoli storiti za boljšo prehrano srnjadi, potem to zagotovo ni krmljenje na krmiščih, v kateremkoli že letnem času. Zares storiti kaj koristnega za prehrano srnjadi je mogoče samo z načrt­ nim prizadevanjem za ohranitev vseh že obstoječih virov naravne hrane v njenem življenjskem, predvsem pa gozdnem okolju. Ta najpomembnejši ukrep - ohranjati vse ali vsaj čimveč tega, kar srnjad v naravi že ima - pa je mogoče in zaželeno dopolniti z ustreznimi biotehničnimi deli zadostnega obsega, ki imajo cilj obstoječe vire naravne hrane srnjadi še povečati in obogatiti - nikoli pa nadomestiti! Oba ukrepa pa je mogoče izpeljati samo v sodelovanju z gozdarstvom in kmetijstvom. 3. ŠTEVILČNOST SRNJADI OSTAJA PODLAGA VSEH GOJITVENIH UKREPOV- ČEPRAV JE ŽE DOLGO DOKAZANO, DA SRNJADI NI MOGOČE PREŠTETI Vse dežele, ki skrbijo za ohranitev svoje naravne dediščine - in med njimi tudi naša -z zakoni predpisuj~jo strokovno in odgo- vorno gospodarjenje z divjadjo. Tako se pri nas, kakor tudi v mnogih drugih deželah, zahteva ugotavljanje številčnosti -običajno zgodaj spomladi - posameznih vrst divjadi, ki naj bi bila zanesljiva osnova za predvide- vanje vseh gojitvenih ukrepov in posegov gospodarjenja vključno z odstrelom. Zato vsako leto spomladi v vseh naših loviščih izpolnjujejo rubrike posebnih formu- larjev z absolutnimi številkami o številčnosti srnjadi. Te številke pa ne govorijo samo, koliko srnjadi živi skupaj v lovišču, ampak tudi o tem, koliko je natanko med njo srnjakov in koliko srn. A tudi to še ni dovolj, G. V. 1/90 15 saj so srnjaki in srne še dalje razdeljeni na posamezne starostne skupine in kako- vostne razrede. Vsi ti podatki so izkazani v absolutnih števil ih v trdni veri, da je mogoče samo na njihovi podlagi pravilno predvideti letni odstrel in vse druge gojitvene ukrepe. Pri tem pa se pozablja, kako so bila ta absolutna števila ugotovljena. Običajno - razen redkih izjem - pridejo pri nas do absolutnih števjl, ki o srnjadi vse povedo in so za obravnavanje te divjadi tako odločilna, z navadnimi opazovanji v naravi, vrhu vsega še nesistematičnimi. Niso pa redki tudi primeri, ko vsa ta pomem~ bna števila zapišejo kar tako- po občutku. A naj bo temu kakorkoli že- ko so števila zapisana v formularje, se prelevijo v ve~ !javne uradne podatke o srnjadi. Lovsko gospodarjenje mora na njihovi podlagi na- črtovati vse svoje ukrepanje pri srnjadi in kot povsem zanesljive jih povzemajo vsi, ki jih ta divjad kakorkoli zanima, od gozdnogo- spodarskih načrtovalcev pa tja do uradne statistike. Nihče več jih ne skuša preveriti in nihče se ne sprašuje, kakšni so rezultati na njih temelječih ukrepov. ln nič ne kaže, da bomo kaj kmalu ravnali drugače. Pa čeprav so že dolgo tega - že pred nekaj desetletji -povsem nedvoumno dokazali, kako na podlagi navadnih opazovanj v naravi številčnosti srnjadi ni mogoče niti približno oceniti, kaj šele natančno ugotovi- ti. Splošno prepričanje, da je mogoče šte- vilčnost srnjadi zadovoljivo natančno oceniti na podlagi opazovanj, je prvi omajal Ander- sen že leta 1950. Na 1 000 ha velikem polotoku Kaldl, kjer je bilo samo 400 ha gozda in je bil prihod srnjadi od drugod izključen, so sklenili odstreliti vso srnjad zaradi slabe kakovosti. Kar nekaj lovskih čuvajev tega danskega kraljevega lovišča je na podlagi svojih vsakodnevnih opažanj ocenilo številčnost srnjadi na približno 70 glav. Ob končanem popolnem odstrelu pa je bilo nato uplenjenih 213 glav! Podobno presenečenje je Andersen doži- vel ob popolnem odstrelu srnjadi na 200 ha izolirana površine na Seelandu l. 1953. Srnjad· so cenili na 60 glav. Odstrelili so »samo« 120 glav, vendar je na površini srnjad še ostala. Andersenove izkušnje so spodbudile 16 G. V. 1/90 Strandgaarda k njegovim, danes že klasič~ nim raziskovanjem populacije srnjadi na polotoku Kalrh. Ta raziskovanja so s svojimi sistematičnimi opazovanji v letih 1966 do 1968, skoraj v celoti (97 %, 93 %, 93 %), z na daleč vidnimi individualnimi številkami markirane populacije srnjadi, pripomogla do mnogih novih spoznanj. Med drugim so ugotovila tudi razloge, zakaj se na podlagi opazovanj v naravi dejansko številčnost srnjadi vedno globoko podceni: 1. Tudi ob »najboljših« dnevih je mogoče v 24 urah videti največ 50 % srnjadi, ki dejansko živi na neki površini. Ponavadi pa je videti še veliko manj srnjadi. 2. Če niso individualno označene, ni mogoče razpoznati posameznih živali, in jih med seboj razlikovati. To je pri srnah in mladičih vse leto, medtem ko je srnjake v določeni meri mogoče razpoznavati po ro- govju- dokler ga nosijo in se zadržujejo v svojem teritoriju. 3. Ko opazovalec, v času ko se srnjad grupira, vidi po večkrat na nekem kraju skupino, ki šteje enako število živali, je prepričan, da je videl vedno isto srnjad. Ker pa skupina srnjadi ni stabilna in pogosto spremeni sestavo, je pogosto posamezna srnjad v skupini tudi druga. 4. Ravno tako je opazovalec, ki nekajkrat vidi srno na istem kraju, prepričan, da gre vedno za eno in isto žival. Šele markiranje z individualnimi oznakami (npr. številkami) je dokazalo, da gre v takšnih primerih pogosto ne samo za drugo, ampak tudi za tretjo ali celo četrto srno. Podcenitve številčnosti srnjadi na podlagi opazovanj imajo torej čisto objektivne razlo· ge. Zato Strandgaard zaključuje, da je po- polnoma normalno, če pri ugotavljanju šte- vilčnosti srnjadi z opazovanji dejansko šte- vilčnost te divjadi podcenimo za polovico do dve tretjini njene številčnosti (STRAN· DGAARD 1968, 1972). V strokovni literaturi (UECKERMANN 1969, HESPELER 1988) je opisanih še veliko primerov podcenitev številčnosti srnjadi, tudi zanimiv primer z letališča pri \Zurichu, o katerem poroča F. Kurt l. 1987. Na malone goli, z visoko žično ograjo obdani površini letališča, je tam zaposleni lovski čuvaj ocenjeval srnjad na okoli 24 glav. Ko so zaradi varnosti prometa sklenili vso to srnjad odstreliti, so dejansko uplenili 215 glav! Poleg takih praktičnih izkušenj so resnič­ nost Strandgaardovih dognanj potrdila tudi Ellembergova raziskovanja srnjadi v 133 ha veliki obori Stammham pri Ingolstadtu. Ob opazovanju individualno označene srnjadi je Ellemberg (1975), poleg Strand- gaardovih dognanj o podcenjevanju števil- čnosti, potrdil tudi dejstvo, na katerega je že l. 1970 opozoril F. Kurt. Namreč to, da opazovanje srnjadi v različnih letnih časih vodi do popolnoma različnih sklepov o raz- merju med obema spoloma in docela različ­ nih ocen o zastopanosti posameznih sta- rostnih skupin v populaciji. Vzrok temu je različna stopnja aktivnosti srnjadi določe­ nega spola in starosti v posameznih letnih časih. V letnem času, v katerem so živali določenega spola in starosti bolj aktivne, jih je mogoče večkrat opaziti. Pod vtisom pogostega opažanja lahko zaključimo, da so te živali v populaciji bolje zastopane, kot so v resnici, in obratno. Danes je torej s praktičnimi izkušnjami in znanstvenimi dognanji nedvomno dokaza- no, da na podlagi opazovanj v naravi -tudi stalnih in sistematičnih - zaradi povsem objektivnih razlogov ni mogoče niti približno stvarno oceniti niti skupne številčnosti srnjadi, kaj šele ugotoviti, kakšno je pri njej razmerje med obema spoloma ali zastopa- nost posameznih starostnih skupin. Oce- njena številčnost srnjadi je vselej vsaj za polovico, neredko pa celo mnogo več, manjša od njene dejanske številčnosti. če poznamo ta dognanja, potem postane po- polnoma razumljivo,. kako takšne ocene številčnosti srnjadi ne morejo biti podlaga prav nobenemu resnemu gojitvenemu ukrepu ne med srnjadjo in ne v okolju. že najmanjša napaka - polovica dejanske šte- vilčnosti pomeni kar nekajkrat no podcenitev letnega prirastka populacije srnjadi. A kot vemo, je ta napaka lahko - in ponavadi tudi je - celo mnogo večja, še posebno ob naših nesistematičnih ocenjevanjih in veli- kih, gosto zaraščenih površinah. Ne glede na to danes dognano dejstvo pa pri nas in še marsikod drugod srnjad še kar dalje ))štejemo« z opazovanji. Kot kaže, se torej nova spoznanja v laično vodenem lovstvu uveljavljajo mnogo prepočasi. Vsekakor pa gozdarstvo, če naj velja za strokovno dejav- nost, ne bi več smelo številčnosti srnjadi v absolutnih številih ali gostote naseljenosti te divjadi v številu glav na enoto površine v svojih načrtih niti omenjati, kaj šele take podatke uporabljati za utemeljevanje kakrš- nihkoli ukrepov v naravi. Kako z navadnimi opazovanji številčnosti srnjadi ni mogoče niti približno oceniti, je bilo dovolj razložena. Vendar tudi drugi načini štetja, kot so pritiski (pogani) za štetje in prehodi površin »V strelcih«, pri katerih zapisujejo vsako opaženo srnjad, ne dajejo boljših rezultatov. O tem je že l. 1958 obširno poročal Andersen. še zlasti značilen pa je poizkus, ki sta ga l. 1980 opisala Mitcell in McCowan. V samo 20 ha veliki obori, kjer je 70 % površine gosto zaraščaJo raznovrstno drevje, staro 15 let, ostanek površine pa so bile čistine, so bile 3 vidno markirane srne. Poizkus naj bi pokazal, kako zanesljive podatke o števil- čnosti je mogoče pričakovati, če ljudje v določeni oddaljenosti drug od drugega pre- hodijo površino in ob tem zapišejo vsako opažanje srnjadi. Ko je 4-7 oseb, med seboj oddaljenih okrog 50 m, osemkrat pre- hodilo oboro, ni bila srnjad opažena niti enkrat samkrat. Šele, ko so število ljudi povečali na 1 0-22 in razdaljo med njimi skrčili na okrog 25 m, so po 22 prehodih obore 26-krat opazili srnjad. Torej je na enkratni prehod površine odpadlo samo 1,2 opažanja, kar pomeni, da so našteli komaj 40 % srnjadi, ki je zanesljivo bila v obori. Prav zagotovo tak način štetja srnjadi ne pride v poštev za ugotavljanje številčno­ sti pri nekaj 1 000 ha velikih loviščih, saj je odpovedal že v majhni obori. Poskus pa je poučen tako za tiste, ki po nekaj »spreho- dih« samozavestno trdijo, kako malo je srnjadi, kot tudi za one, ki menijo, kako lahko je izpolniti visoko načrtovane odstre le srnjadi v prosti naravi. Tako prvi kot drugi pozabljajo, da je srnjad smukal ec, ki se zna nadvse uspešno pritajiti v podrasti. Izračunavanje številčnosti z Lincolnovim indeksom sicer daje uporabne rezultate o številčnosti populacij, a samo s pogojem, da je v populaciji vidno označenih najmanj 2Q-25% živali, ki morajo biti vrhu tega čim bolj enakomerno razporejene po vsej po- vršini, na kateri populacija živi. V praksi se G.V. 1190 17 1 1 l 1 ~ i 1 1 1 1 seveda takoj zastavlja vprašanje, kako tem pogojem zadostiti. Vsekakor bi ugotavljanje številčnosti srnjadi po tej metodi na velikih površinah naših lovišč terjala tolikšne na- pore in izdatke, da jih v praksi ne bi zmogli. Vendar čemu tudi ves ta trud in izdatki, samo da bi se dokopali do neke, pa čeravno tudi dokaj natančne številčnosti srnjadi, iz- ražene v absolutnem številu, če to abso- lutno število prav ničesar ne pove, kako to srnjad smiselno obravnavati. če to vemo, potem lahko zaključimo, da gospodarjenje podatka, ki v absolutni številki govori o številčnosti srnjadi, pravzaprav sploh ne potrebuje. Ravno težko rešljiva vprašanje ugotavlja- nja številčnosti divjadi, ki vrhu tega nič ne pove, kako s to divjadjo dalje ravnati, je že l. 1944 napotilo ameriškega biologa Sh. Aldousa k iskanju drugih in boljših podlag za ukrepanje med parkljasto rastlinojedo divjadjo.· Razvil je danes splošno znano metodo, ki na podlagi navzočnosti in stop- nje izkoriščenosti lesnatih rastlinskih vrst z objedanjem ugotavlja usklajenost divjadi s količino hrane, ki ji je v danem okolju na voljo za preživljanje. Glede na ugotovljeno stopnjo izkoriščenosti okolja (objedenosti lesnatih rastlin), ki kaže, ali je številčnost divjadi okolju primerna, previsoka ali pa bi jo okolje preneslo tudi več, je mogoče smiselno uravnavati višino odstrela- ne da bi poznali absolutno število divjadi, ki tam živi. Uspešnost Aldousove metode, dopol- njena z lastnimi izkušnjami, je svetovno priznanega poznavalca divjadi dr. A. Buba- nika privedla leta 1962 do zaključka, da smotrnemu gospodarjenju tudi v evropskih razmerah sploh ni potrebno vedeti, koliko divjadi v absolutnem številu živi v kakem okolju. Pač pa mora gospodarjenje, če naj ukrepa smotrno, zelo dobro poznati relativni odnos divjadi z okoljem, v katerem se nahaja. Vprašanje, na katerega mora go- spodarjenje natančno odgovoriti, torej sploh ni v tem, koliko natanko divjadi živi v okolju, temveč ali je ta divjad - neznane številčno­ sti, ki je lahko kakršnakoli, velika ali majhna - z življenjskimi možnostmi v danem okolju usklajena ali ni, in če ni usklajena, v čem je ta neskladnost Samo od tega odgovora je odvisno, kako mora gospodarjenje med divjadjo in v okolju ukrepati. V vsakem 18 G. V. 1/90 primeru, naj bo številčnost divjadi visoka ali nizka, morajo ukrepi gospodarjenja ohraniti ali vzpostaviti usklajenost te divjadi z danimi življenjskimi možnostmi v okolju. Samo tak- šna usklajenost namreč zagotavlja divjadi in vsemu njenemu okolju trajno nemoten obstoj. O relativnem odnosu divjadi z okoljem popolnoma jasno govorijo znaki (bioindika- torji) na sami divjadi in v njenem okolju. Na srnjadi so to njena telesna kondicija (teža), zdravstveno stanje, višina letnega prirast- ka, razbrana iz deleža oplojenosti srn ali še bolje iz števila opaženih mladičev v razmerju do števila opaženih srn in ugotov- ljeni primeri pogina zaradi naravnih vzro- kov. Na okolju pa so to spremembe, ki nastanejo kot posledica življenjskih aktivno- sti srnjadi. Predvsem je to delež objedeno- sti rastlinstva, zlasti drevesnega mladja in grmovja, s katerim se srnjad preživlja, pa tudi delež zastopanosti ali postopno upada- nje oziroma naraščanje deleža rastlinskih vrst, ki jih srnjad najraje je ali objeda. Strokovnemu gospodarjenju s srnjadjo (in drugo divjadjo) zato sploh ni potrebno reševati težavne kvadrature kroga v zvezi z ugotavljanjem številčnosti. Zadostuje že uvedba natančne in dosledne evidence odstrela. Iz podatkov o uplenjeni srnjadi je že mogoče dovolj zanesljivo sklepati, kak- šen je odnos populacije te srnjadi z njenim okoljem. Za vsako uplenjeno srnjad je zato potrebno evidentirati kraj in datum odstrela, spol in starost živali, vedno na isti način natančno ugotovljeno telesno težo, opaža- nja o zdravstvenem stanju in morebitnih poškodbah, pri srnjakih pa še podatke o rogovju in pri srnah vse, kar se nanaša na oplojenost in vodenje mladičev. Potrebno je tudi evidentirati vzrok pogina za vsako najdeno poginulo srnjad. Po zaključeni lovni dobi se podatke o uplenjeni in poginuli srnjadi smiselno grupira za oba spola in pri vsakem izmed njiju še na skupine, ki jim je mogoče povsem zanesljivo določiti starosti. Pri srnjadi so to mladiči v 1. letu življenja, živali v 2. življenjskem letu in skupaj ~sa srnjad v 3. in višjih letih življenja, ker jo natančneje po starosti ni mogoče deliti. Z ustrezno analizo potem za vsako izmed teh šestih skupin ugotovimo srednje vrednosti - povprečne vrednosti - evidentiranih po- datkov. Prve sklepe o usklajenosti srnjadi z oko- ljem je mogoče izpeljati že iz analiz enolet- nega odstrela in glede nanje v naslednjem letu ustrezno ukrepati. Primerjava rezulta- tov analiz iz več zaporednih let med seboj - ob upoštevanju vseh dogajanj v okolju, zlasti klimatskih, ki lahko vplivajo na življe- nje srnjadi - pa s svojimi trendi jasno nakazujejo spremembe in gibanje stanja usklajenosti. S tem ko trendi kažejo, ali se usklajenost izboljšuje ali pa se njeno stanje slabša, obenem kontrolirajo smiselnost in uspešnost ukrepov gojitve in gospodarjenja s srnjadjo. Na tej podlagi je mogoče pra- vilno ukrepanje še stopnjevati in dopolnje- vati, neučinkovite ali morda celo škodljive ~krepe pa nadomeščati z ustreznejšimi. Že takšno razmeroma nezahtevno evi- dentiranje, če je vestno in strokovno anali- zirane, omog9.,.ča smiselno ukrepanje s srnjadjo in njenim okoljem. Seveda je zaže- leno te najnujnejše podatke dopolniti z dodatnimi. Eden takih podatkov, ki si ga lahko oskrbi sama lovska organizacija, je informacija o gibanju letnega prirastka srnjadi. Za informacijo o tem gibanju zado- stuje v določenem časovnem razdobju si- stematično zapisovati vse opažene mladiče in vse opažene srne. Iz tega ni težko izračunati, koliko mladičev pride na število opaženih srn, torej% letnega prirastka na število srn. Pri tem opazovanju je priporoč­ ljivo tudi zapisovati, koliko mladičev vodi posamezna srna. Visok delež mladičev od števila srn in če večina srn vodi po dva mladiča, pomeni zadovoljivo usklajenost in obratno. Zlasti zaželeno pa je podatke o usklaje- nosti, ki jih nakazuje divjad, dopolniti še z zasledovanjem stanja usklajenosti z oko- ljem oz. vpliva srnjadi na rastlinstvo. Žal pa je to dokaj zahtevno in profesionalno dalo povezano z znatno porabo časa in temu ustreznih stroškov. Zato ga lahko zadovo- ljivo opravijo predvsem gozdarske ustano- ve. Po vsej gozdni površini je namreč potrebno po določenem izbranem ključu razporediti zadostno število trajno označe­ nih nekaj m2 velikih ploskev. Na njih je potem potrebno popisati rastlinstvo po za- stopanosti vrst in deležih, s katerimi so posamezne izmed teh vrst poškodovane s pašo, objedanjem. Že rezultati analiz pr- vega popisa dovolj razločno prikažejo sta- nje usklajenosti srnjadi z okoljem, hkrati s tem pa nakažejo, kakšni ukrepi so potrebni med srnjadjo in v okolju. Popisi, ki si na istih ploskvah sledijo vsako naslednje leto ali v razmikih nekaj let, pa s trendi rezultatov analiz zanesljivo kažejo, ali se stanje uskla- jenosti giblje v zaželeni ali nezaželeni sme- ri. To paje tudi kontrola uspešnosti ukrepov gospodarjenja. Glede na ugotavljanje tren- dov lahko gospodarjenje ugotovi, katere ukrepe je potrebno kot uspešne še intenzi- virati ali izpopolniti in katere kot neučinko­ vite opustiti in zamenjati z boljšimi. Samo gospodarjenje z divjadjo in oko- ljem, ki svoje ukrepe utemeljuje na mer- ljivih, zanesljivo ugotovljenih kazalcih (bioindikatorjih) na divjadi in okolju, po- tem pa te ukrepa na isti način kontrolira in sproti dopolnjuje, lahko imenujemo strokovno in odgovorno. Zelo težko pa je za strokovno označiti gospodarjenje, ki se ravna po negotovih ocenah absolutne številčnosti divjadi in ničesar ne ve o tem, kakšne posledice puščajo taki ukrepi na divjadi in v okolju. če bi pri nas vpeljali strokovno obravnavanje srnjadi in tudi dru- gih vrst parkljaste rastlinojede divjadi na podlagi v živi naravi sproti ugotovljenih bioindikatorjev, bi ob bolje razviti divjadi kmalu potihnili tudi glasovi o njeni neuskla- jenosti z gozdom, vsaj deloma pa bi se zmanjšale tudi škode na kmetijskih kultu- rah. Žal pa doslej nismo uspeli dosti več kot priporočiti tak način gospodarjenja z divjadjo na nekaj strokovnih posvetih. O tem, kako uspešno je gospodarjenje z divjadjo na osnovi bioindikatorjev, govorijo preizkusi v praksi. V letih 1976-1980 smo na ta način dosledno gospodarili -v prvi vrsti z jelenjadjo in šele za tem s srnjadjo -na notranjskem lovskogojitvenem območ­ ju, zlasti v Gojitvenem lovišču Jelen - Snežnik, pa tudi v loviščih 18 lovskih družin. Doseženi uspehi, tako pri izboljšanju raz- voja divjadi kot pri znižanju škode z objeda- njem mladja gozdnega drevja, so bili ne- sporno dokazani. V reviji »Die Pirsch(( od 15. 3. 1980 lahko beremo, da so v nemški pokrajini Baden- WOrtemberg uredili gospodarjenje, ki svojih ukrepov vključno z višino letnih odstrelov ne bo več vodilo na podlagi neugotovljive G. V. 1/90 19 številčnosti, ampak izključno samo na ugo- tovitvah o telesni kondiciji srnjadi in podat- kih o stopnji objedenosti mladja gozdnega drevja. V aprilski številki revije Deutesche Jagd-Zeitung iz leta 1989 pa je poročilo o uspešnosti gospodarjenja s srnjadjo v po- krajini Baden-WOrtemberg, v katerem šte- vilčnosti srnjadi niti ne omenjajo več. Pač pa je v tej pokrajini s tem načinom gospo- darjenja s srnjadjo uspelo povsem odpraviti večne spore z gozdarstvom, ker je objeda- nje mladja upadlo na znosna mero. V nemških lovskih revijah pa zadnje leto tudi poročajo, kako so bili na Bavarskem, kjer vztrajajo na klasičnem »Številčnemcc obrav- navanju divjadi, prisiljeni v nekaj gorskih dolinah (npr. Allgau) začeti s popolnim odstrelom parkljaste rastlinojede divjadi, ker je z objedanjem ogrožala obstoj od onesnaženega ozračja že sicer močno pri- zadetih gorskih in tudi varovalnih gozdov. Pri nas ne bi smeli čakati, da voluntaristič­ no, strokovno vprašljivo obravnavanje di- vjadi na neznanstvenih osnovah pripelje v stanje, ko ostane za rešitev gozda edini izhod popolno odstranjevanje - torej uniče­ nje divjadi. Tega ne bi smeli dopustiti še zlasti zato, ker so nam dobro znane in prav pri nas tudi praktično preizkušene poti, ki takšno skrajnost lahko učinkovito prepreči­ jo. Ne samo v prid gozda, ampak v enaki meri tudi v prid ohranitve vseh vrst divjadi, ki je ravno toliko kot gozd vsega spoštova- nja vreden del žive narave. Vprašanje je samo, ali bomo za takšno gospodarjenje z divjadjo zmogli dovolj strokovnosti - tudi gozdarske da bi takšno pot še pravi čas ubrali. V Sloveniji je bilo leta 1988 uplenjenih 32.345 glav srnjadi ali okroglo 22 %več kot pred desetimi leti. Če je Javna površina v Sloveniji znašala leta 1988 po podatkih LZS okroglo 1,720.000 ha, bi ta odstrel pomenil 1,88 glave srnjadi na 1 OO ha leta 1989 in 1 ,54 glave leta 1978. Kljub poveča­ nju odstrela v zadnjem desetletju odstrelju- jemo letno v Sloveniji po vsej verjetnosti še vedno premalo srnjadi. Da je temu najbrž tako, je mogoče zaključiti že iz samega povečanja odstrela. Vsak, ki pozna način sprejemanja letnih načrtov odstrela po na- ših loviščih, si je docela na jasnem, da mora biti porast številčnosti srnjadi res 20 G.V. 1/90 občuten in splošno zaznaven, če sami lovci povečujejo odstrel. Da bo temu res tako, je mogoče zaključiti tudi iz vse glasnejših tožb gozdarjev o nevzdržnem objedanju mladja gozdnega drevja. Končno pa tako sklepanje podpira tudi primerjava intenziteta odstrela srnjadi na enoto površine med Slovenijo in drugimi srednjeevropskimi deželami, kjer je ta intenziteta, kljub manj ugodnim pogojem, pogosto kar nekajkrat višja. Končno so tudi v Sloveniji znana lovišča, ki v vse prej kot najboljših življenjskih pogojih okolja za srnjad - in ponekod še ob navzočnosti jelenjadi - odstre ljujejo letno na 1 OO ha dvakrat toliko, kot znaša slovensko pov- prečje. Koliko prenizek je letni odstrel srnjadi v Sloveniji, ni mogoče kar na pamet določiti. To bi lahko pokazala samo uvedba obrav- navanja srnjadi na osnovi bioindikatorjev. Tak način gospodarjenja s srnjadjo, ki bi odstrel od lovišča do lovišča uskladil z dejanskimi možnostmi okolja za preživljanje te divjadi, bi po vsej verjetnosti občutno povečal odstrel srnjadi v Sloveniji. Od tega pa bi imelo korist - poleg okolja, srnjadi in drugih dejavnosti- konec koncev tudi samo lovstvo. 4. OB DANAŠNJIH DOGNANJIH BIOLOGIJE JE IZBIRA SRNJADI ZA ODSTREL PO ZUNANJEM VIDEZU DOCELA NEUTEMELJENA Ni še dolgo tega, kar je štela izbira srnjadi za odstrel na osnovi »kakovosti«, ocenjene po videzu, za najpomembnejši gojitveni ukrep. Ravno zato so takšno izbiro tudi poimenovali »gojitveni odstrel«. Takrat so še bili prepričani, da je mogoče po zunanjem videzu razpoznavati tudi dedne - genetske - lastnosti srnjadi in po njih ocenjevati posamezne osebke za >>goji- tvene več« ali »gojitvene manj vredne«, če že ne kar za »degenerirane«. Z odstrel jeva- njem »gojitvene manj vrednih« ali »slabih osebkOV<< naj bi izbirni odstrel načrtno iz- boljševal dedne lastnosti srnjadi - seveda predvsem v smeri čim močnejšega rogovja, zaželene lovske trofeje. Ne glede na že takrat znane temeljne zakone dednosti~ po katerih se lastnosti obeh staršev dedujejo na potomce, so pri izbiri za odstrel name- njali neprimerno več pozornosti srnjakom kot srnam. A tudi pri srnjakih so največ r r l 1 pozornosti usmerjali na rogovje, čeprav je ta luksuzna, iz prebitka hranilnih snovi v organizmu nastala tvorba, biološko - za preživetje srnjaka - manj pomembna in čeravno je rogovje istega srnjaka lahko iz leta v leto docela drugačno. Ne glede na to, kako je bila ideologija izbirnega odstrela srnjadi že v času njenega nastanka na majavih nogah, so jo lovci v deželah, kjer je bilo lovstvo pod nemškim vplivom, sprejeli že v letih pred vojno. Po tej ideologiji so se potem ravnali še leta po vojni in se ponekod po njej ravnajo še danes. Miselnost izbirno gojitvene ideolo- gije se je, kot vse kaže, v lovcih globoko zakoreninila. Bržkone zato, ker so njena enostavno iz reje domačih živali privzeta načela velikemu delu z biologijo manj se- znanjenih lovcev lažje razumljiva in bližja od zahtevnejših dognanj sodobnih bioloških znanosti. Naj bo temu kakorkoli že, ostaja dejstvo, da se mnogi lovci izbirno gojitvene miselnosti vse do danes še niso otresli. Tako preživela izbirna gojitvena misel- nost marsikje po Evropi in tudi pri nas še danes vsiljuje praksi nekaj docela odvečnih in nepotrebnih načinov izbire srnjadi pri odstrelu. Ker ta izbira srnjadi nima nikakr- šnih neposrednih učinkov, o tem ne bi bilo vredno govoriti, če bi ne učinkovala posred- no. Z nepotrebnim izbiranjem pri odstrelu namreč marsikod resno ovira izpolnjevanje letnih planov odstrela srnjadi po količini in sestavi. Neizpolnjevanje še sicer zelo previdno načrtovanega letnega odstrela po količini in napačna razporeditev tega odstrela med oba spola in po posameznih starostnih skupinah srnjadi ima za razvoj srnjadi in njeno okolje porazne posledice, še zlasti, če se iz leta v leto ponavlja. Srnjad je vse slabše razvita - torej je učinek ravno na- sproten tistemu, kar naj bi izbira dosegla- nezaželene posledice v okolju kot je tudi objedanje mladja - pa se stopnjujejo. To pa je zadosten razlog, ki nas sili nekoliko podrobneje spregovoriti tudi o tako prežive- l em, a žal še prisotnem vprašanju izbirn.ega odstrela srnjadi. Kako je pri nas še danes živa in prisotna izbirno gojitvena miselnost, najbolje doka- zujejo ))Smernice za gojitev srnjadi«, ki jih je lovskim organizacijam kot obvezne pred- pisala Lovska zveza Slovenije s sprejemom »Samoupravnega sporazuma o enotnih go- jitvenih smernicah in rajonizaciji divjadi v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990«. V teh smernicah je namreč še danes govor o »gojitveni vrednosti« srnjadi in o kriterijih, kako to vrednost oceniti. Kot v dobrih starih časih izpred petdeset ali več let delijo te smernice srnjad še dandanašnji na »gojitvene več vredno« ali »A« in »gojitveno manj vrednoc< ali »B<<. Najpomembnejše merilo za ločevanje srnjadi na >)boljšo« ali »slabšo<< je telesna teža. Vendar pa smernice ne pozabljajo niti na rogovje. Ker gre za ocenitev srnjaka, je potrebno ob njegovi teži upoštevati tudi razvoj rogovja. Pri tem se rogovje ocenjuje tako, kot so ga pri izbiri ocenjevali že pred vojno. Prizadevanje, da bi bile >>sodobnej- še«, je v teh smernicah opaziti samo v tem. da tudi pri srnjakih v nekaterih primerih dajejo odločilnejšo veljavo oceni >)sodob- nejše'< telesne teže kot oceni »staromodne- ga« rogovja. A ne glede na to, med izbiro, ki so jo priporočali pri odstrelu srnjadi v letih pred vojno, in izbiro, ki je danes predpisana s j)smernicami«, ni bistvene razlike. Kakor da v teh dolgih desetletjih številnih dognanj biologije sploh ne bi bilo. Avtorji naših gojitvenih smernic za srnjad in očitno tudi vsi, ki so smernice sprejeli in potrdili kot obvezne, živijo še danes v prepričanju, da je po videzu srnjadi mogoče kar na pogled ugotoviti njeno »gojitvene vrednost«, kar lahko pomeni samo njene dedne lastnosti. če bi temu ne bilo tako, v smernicah ne bi zapisali: »Praviloma se odstrel srn kategorije >)A« ne izvaja.'< Ali: )>Pri dveletnih in starejših srnjakih je dovo- ljen odstrel v kategoriji A do največ 20% od skupnega odstrela srnjakov tega starost- nega razreda.<< Te zahteve so smiselne predvsem, če smo prepričani, da imajo A srne in srnjaki tudi A mladiče. Vendar pa to ni tako enostavno. Kljub temu pa po mnogih lovskih družinah te zahteve do- datno dopolnijo in zaostrijo s prepovedjo odstrela tako imenovanih »A« srnjakov v času do prska z razlago: ))da bi močni plemenjaki imeli še enkrat priložnost zaplo- diti sebi enako potomstvo«. Prepričanje avtorjev smernic v smiselnost izbire pri odstrelu dokazuje tudi zahteva, ki smo jo že omenili v enem prejšnjih poglavij. Za- hteva namreč, naj mladiči moškega spola G. V. 1/90 21 1' ! ' (srnjački v prvem letu življenja) v skupni količini odstrela srnjadi ne bodo zastopani z deležem višjim od neznatnih 5%. Takšno zahtevo si je mogoče razložiti samo z željo, da bi med temi srnjački v prihodnjem letu, ko jim odženejo šila ali prvo rogovje, tudi po tem znaku ocenjevali, kako so zasno- vani v gojitvenem oz iru; da bi bila izbira med njimi »zanesljivejša«. Kakšna je ta zanesljivost v okoljih, kjer srnjačke - lan- ščake po svojih teritorijih preganjajo odrasli srnjaki, pa smo tudi že omenili. Iz takšnih in podobnih v smernicah zapi- sanih zahtev ni težko zaključiti, da gre samo za mlade poganjke iz starega panja izbirno gojitvene ideologije, ki so jo spozna- nja biologije sicer že dolgo tega uspela posekati - a še zdaleč ne izkoreniniti iz miselnosti lovcev in njihove prakse. Sicer naše smernice res nikjer več izrecno ne omenjajo ))izboljševanja dednih lastnosti srnjadi«, kot je to bilo nekoč običajno, vendar pa je mogoče iz tega, kar je v njih zapisano, upravičeno sklepati, da zato v možnosti »genetskega izboljševanja srnja- di« niso nič manj trdno prepričane. Kdorkoli zahteva izbiro in zanjo postavlja kriterije, bi se poleg tega, ali je takšna izbira smiselna, moral vprašati, ali je po kriterijih, ki jih postavlja, sploh praktično mogoča. če zaenkrat pustimo ob strani načelno nesmi- selnost izbire srnjadi za odstrel, moramo ugotoviti, da po kriterijih, kot jih postavljajo smernice, že čisto praktično ni mogoča. Najpomembnejši kriterij pri tej izbiri je na- mreč telesna teža. Že razlika 1 kg v telesni teži razmejuje ))A« in »B<< kategorijo srnjadi. ln tako točno naj bi lovec v prosti naravi ocenil telesno težo žive srnjadi, preden ukrivi prst na sprožilcu. Da tako točna ocena telesne teže niti v najidealnejših okoliščinah ni mogoča, menda ni potrebno posebej dokazovati. Priložnosti medse- bojne primerjave srnjadi in možnosti ločitve vsaj na večje in manjše so redke in z izjemo mladičev-dvojčkov omejene na čas, ko se srnjad pozimi združi v skupine. Sicer pa je večji del Javne dobe srnjad mogoče videti predvsem posamezno, običajno na večji razdalji in v vse prej kot idealnih svetlobnih razmerah jutranjega ali večernega mraka, pogosto še delno zakrito v zarasti. V takšnih okoliščinah je izključena tudi najbolj pri- bližna ocena telesne teže. kaj šele na 22 G.V. 1/90 kilogram točna. Kdor temu ne verjame, naj to na lovu sam praktično preizkusi. . Ker to dobro poznamo, lahko trdimo, da je izbira pri odstrelu srnjadi na podlagi točne ocene telesne teže praktično nemo- goča. Vrhu tega je takšna izbira tudi nesmi- selna, ker se teža srnjadi- vsaj v tako ozkih okvirih, kot jih postavljajo smernice - v toku letnih časov spreminja. Ne glede na ta dejstva- ki so znana ali bi vsaj morala biti znana - ))napačne« odstrela >)pretežkec< srnjadi ponekod, vsaj pri srnjakih, tudi san- kcionirajo - če že ne huje, vsaj s kritiko. Po smernicah obvezne zahteve, ki jih v praksi ni mogoče izpolniti, seveda zavirajo izpolnjevanje že sicer dokaj nizko načrtovaM nih letnih odstrelov srnjadi. še zlasti opazen je njihov zaviralni učinek pri odstrelih netro- fejne srnjadi! ker je lovec v nenehni nego- tovosti, ali bo odstrelil >>pravilno« ali ))nepra- vilnO<<. Ob takšnih dvomih bo kljub morebit- nim posledicam še nekako odstrelil srnjaka, ki ga mami s trofejo. Za trofejo je pač vredno tvegati očitke ali celo morebitno kazen. A čemu bi vse to tvegal za že sicer neprivlačni odstrel netrofejne srnjadi, s ka- terim ima samo neprijetno delo in odvečna pota - očitke pa še za povrhu. Ob takšnih zahtevah izbire zato srnjake še odstrelijo, medtem ko ostaja odstrel srn in mladičev marsikod iz leta v leto neizpoinjen. Ko že govorimo o izbiri pri odstrelu srnja- di, se skoraj ni mogoče izogniti omembe nekaj načelnih in teoretičnih, z njim poveza- nih vprašanj. O njih je že bilo veliko izreče­ nega in napisanega, a vse kaže, da še ne dovolj. Med prvimi se zastavlja načelno vpraša- nje, ali je izbira, ki naj preoblikuje srnjad (ali katerokoli drugo divjad) po željah in merilih človeka sploh dopustna - seveda ob predpostavki, da bi takšno preoblikova- nje sploh bilo mogoče. Cilj izbire je z doslednim odstreljevanjem vseh po merilih človeka za ))manj vredne<{ spoznanih oseb- kov, spremeniti genetske ali dedne lastnosti srnjadi. Ko se vprašujemo, ali je takšno početje dopustno, ne bi smeli pozabiti, da so dedne lastnosti, ki v različnih življenjskih razmerah oblikujejo današnjo srnjad tak- šno, kakršna je, že rezultat neke izbire. ln to rezultat zelo dolgotrajne in neusmiljeno dosledna naravne izbire. Ta je v milijonih letih oblikovala dedne lastnosti tako, da omogočajo srnjadi preživeti v vseh najraz- ličnejših okoliščinah, kakršne jo po okoljih, v katerih živi, lahko doletijo. Kako dober rezultat je dala naravna izbi- ra, najbolje priča naša današnja srnjad. Ne samo, da so njeni predniki preživeli sto in sto tisočletja sprememb, do katerih je po okoljih prihajalo po naravni poti -spomnimo se samo nihanj klime v preko milijon dolgi pleistocenski dobi in sprememb, ki so jim sledile v naravi - tudi sama očitno uspešno preživlja velike spremembe, ki jih v zadnjih desetletjih vnaša v naravo delovanje člove­ ka. ln to mojstrovino, ki jo je toliko časa oblikovala narava, da se je sposobna uve- ljavljati v tako različnih okoljih in življenjskih okoliščinah, naj bi zdaj po svojih zamislih in merilih začel popravljati človek z nekak- šno izbiro. Tudi če bi bilo mogoče z izbiro med prosto živeča divjadjo selekcionirati dolo- čene dedne lastnosti, bi se lahko ta izbira usmerila samo na nekaj, od človeka spo- znavnih in zaželenih dednih lastnosti. Ob tem pa bi zanemarila večino drugih v genet- skem kompleksu vsebovanih lastnosti eno- stavno zato, ker jih človek ne more spoznati ali pa jih ni sposoben upoštevati. V genet- skem kompleksu organizmov je namreč vsebovana množica genov. Poleg tistih, ki odločajo o vidnih lastnostih organizma so tudi geni, ki določajo njegove nevidne last- nosti, kot so različni biokemični procesi v celicah, značilnosti metabolizma, imunost in še vrsta drugih. Ravno te nevidne genet- ske lastnosti pa imajo veliko vlogo pri spo- sobnosti organizma za preživetje. Izbira usmerjena na nekaj opaznih lastnosti orga- nizma pomeni vedno rušenje medsebojne usklajenosti in uravnoteženosti genetskih lastnosti in siromašenje genetske raznoliko- sti populacij. Ravno medsebojna uravnote- ženost genetskih lastnosti ob njihovi veliki raznolikosti pa je največji porok za prežive- tje organizmov v različnih življenjskih oko- liščinah v prosti naravi. Tega pomembnega dejstva ne upošteva lovstvo, ko zahteva izbiro po zunanjem videzu med divjadjo, ne upošteva pa ga tudi gozdno gospodarstvo, ko po kriterijih zunanjosti določa posame- zno drevje ali cele sestoje za ))semenske«. Končne rezultate izbire po željah človeka lahko danes vidimo pri mnogih vrstah do- mačih živali, ki jih je človek ob možnosti nadzorovanega parjenja, kar v naravi ni mogoče, izoblikoval tako, da so poudarjeno razvile tiste dedne lastnosti, ki jih je želel. Pretežna večina teh domačih živali danes ne bi več preživela v prosti naravi. Že takšno načelno in teoretično razmi- šljanje nas torej privede do zaključka, da je vsaka izbira s ciljem spreminjanja priro- jenih naravnih genetskih lastnosti srnjadi (ali sploh divjadi) po željah človeka protina- ravna in škodljiva. Sodobni človek, ki bi si moral prizadevati ohraniti naravo in vse oblike njenega življenja čim bolj prvobitne, kjerkoli je to še mogoče, zato za takšno ravnanje, vsaj pri divjadi, ne bi več smel najti opravičila. Na vso srečo pa opravičil za spreminjanje in npopravljanje« genetskih lastnosti divjadi - vsaj dokler ostajamo pri izbiri z odstre lom in se ne podajamo na mračna pota genet- skega inženiringa - niti ni potrebno iskati. Enostavno zato ne, ker z izbiro pri odstrelu prosto živeči srnjadi sploh ni mogoče spre~ meniti dednih lastnosti. Doslej je bilo v praksi že večkrat dokazano, da je lahko imela izbira takšne ali drugačne kriterije, da so jo lahko izvajali kar najbolj dosledno ali pa sploh ne - srnjad je v vsakem primeru ostala takšna, kot je bila. Na njej ni bilo opaziti prav nobenih sprememb, kaj šele genetskih, ki bi jih podedovali potomci. Pač pa je bilo na srnjadi pogosto opaziti občutne fenotipske spremembe -torej spremembe, ki niso dedne - vedno ko se je močno spremenila številčnost in sestava njene po- pulacije ali pa so se spremenile življenjske možnosti v njenem okolju, zlasti prehran- ske. Mnogi lovci ne morejo dojeti, kako bi lahko izbira >>najboljših« osebkov ostala pri srnjadi brez učinka, ko pa je izbira po podobnih načelih dosegla tolikšne »uspe- he« pri domačih živalih. Ne morejo namreč razumeti, da razlike, ki jih lahko zaznajo in kakorkoli že ocenijo med posameznimi osebki srnjadi, največkrat prav ničesar ne povedo o dejanskih genetskih lastnostih teh živali. Razlike, ki jih je opaziti na zuna- njosti med osebki, predstavljajo fenotip ži- vali, ki se ne deduje, medtem ko genetskih lastnosti, ki se dedujejo, »največkrat« ni mogoče niti slutiti. Zato po zunanjosti ni G. V. 1/90 23 mogoče ocenjevati ~>gojitvene vrednosti« prosto živeče srnjadi. Takšni izbiri, ki izhaja iz ocene zunanjega videza srnjadi, se lahko tu in tam samo čisto slučajno posreči >>uga- niti« katero izmed dednih, v genih zapisanih lastnosti. A tudi takšni primeri za celoto genskega kompleksa populacije prav niče­ sar ne pomenijo. Zato življenje ali smrt posameznih osebkov, naj bodo že »dobri« ali »slabi«, dednih lastnosti populacije ne morejo spremeniti. To so glavna dejstva, ki že vnaprej izključujejo vsak učinek izbire pri odstrelu med prosto živeče srnjadjo. Vsa druga jih samo še dopolnjujejo. Nedvomno so splošne značilnosti srnjadi, po katerih to življenjsko obliko opredelju- jemo za vrsto Capreolus capreolus L., zapi- sane v njenem genskem kompleksu. Zato se te splošne lastnosti dedujejo iz roda v rod. A pretežna večina razlik, ki jih je mogoče opaziti med osebki iste vrste, spola in starosti, nastane tako, da različne živ- ljenjske okoliščine, v katerih se znajde ose- bek, tudi enakih, v genih zapisanih lastno- sti, le-tega različno izoblikujejo. Seveda te razlike niso dedne in ne vplivajo na ded- nost. Kot primer vzemimo težo srnjaka. V nje- govih genih je poleg mnogih drugih sporočil določena tudi neka najnižja in neka najvišja meja, med katerima se lahko giblje njegova telesna teža. Toda o tem, ali bo dejansko telesna teža, ki jo bo odrasli srnjak dosegel, bližje spodnji ali zgornji, v genih določeni meji, odločajo zunanje okoliščine. V prvi vrsti odločajo o tem življenjsko okolje s ponudbo hrane ter razmere v populaciji, ki mu omogočajo te možnosti v okolju izrabiti. Neredko pa imajo pri tem odločilno vlogo tudi slučajnosti, ki lahko srnjad doletijo, kot so dobre ali slabe klimatske razmere, zlasti zimske, v času njegove rasti in razvoja, napad parazitov ali bolezni, vznemirjanje in nešteto podobnih okoliščin. Glede na ugodne ali neugodne zunanje vplive in okoliščine lahko srnjak ob enakih genetskih lastnostih doseže težo preko 20 ali pa pod 16 kg. Bistveno pa je, da ostanejo v genih zapisane možnosti razvoja vrste enake ne glede na to, kakšen fenotip se je iz njih razvil. Zato lahko potomci pod 16 kg tež- kega srnjaka v ugodnih življenjskih razme- 24 G. V. 1/90 rah dosežejo telesno težo krepko nad 20 kg. ln obratno, teža potomcev krepko nad 20 kg težkega srn jaka bo lahko v slabih življenjskih razmerah padla globoko pod 16 kg. če ob tem upoštevamo, da so genet- ske lastnosti osebkov posameznih popula- cij srnjadi - zaradi dolgotrajnega skupnega življenja - ob potencialni možnosti medse- bojnega parjenja vseh osebkov nasprot- nega spola močno izenačene, si lahko zamislimo popoln nesmisel vsakega loče­ vanja srnjadi na »gojitvene več<< in >>goji- tvene manj vredno«. Do zaključka, kako nesmiselno je govoriti pri srnjadi o »A« in >>B<< osebkih, pa je mogoče priti tudi, ne da bi omenjali zakoni- tosti dednosti, s samo malo logičnega pre- misleka. Predvsem se je potrebno vprašati, kakšen smisel ima za izbiro postavljati me- rila, ki jih- kot smo že govorili pri ocenje- vanju telesne teže - v naravi sploh ni mogoče ugotoviti. A celo če bi lahko srnjad pred odstrelom točno stehtali, ne bi bilo med »A« in ))B« osebki mogoče postavljati na 1 kg natančne, vse leto in na vsej površini lovišča veljavne razmejitve. Teža srnjadi se prek leta spreminja. Zlasti mlada srnjad v prvem in drugem letu življenja zaradi hitrega telesnega razvoja spreminja težo iz meseca v mesec. Srnjak, ki bi bil pred prskom ravno še »A«, po prsku to gotovo ne bo več. Srno, ki ji je uspelo ohraniti dva mladiča, bi po dojenju že na pregled lahko razvrstiti v »8«, medtem ko si bo srna, ki je mladiča izgubila, do jeseni že znatno opomogla. Takšno razmišljanje že brez sklicevanja na dognanja biologije dovolj jasno kaže, kako v delitvi srnjadi po telesni teži na ))Acc in ))B<< ni niti najnavadnejše logike, kaj šele znanstvene podlage. A kljub temu pri nas komisije »izkušenih lovcev« že dolga leta po takšnih nesmiselnih merilih ocenjujejo odstrele srnjadi, ne da bi se same zavedale jalovosti takšnega početja. Pri tem ocenje- vanju presojajo »pravilnost« ali »nepravil- nost(( odstrelov srnjakov tako, da poleg telesne teže srnjaka upoštevajo tudi razvoj rogovja srnjaka glede na njegovo starost. Pri tem jih ne moti, da je bilo že pred vojno ugotovljeno, kako zelo variabilno je srnja- kovo rogovje (isti srnjak ima lahko letos )>A«, drugo leto pa »B« rogovje). Ne motijo ~- jih tudi skromne možnosti za oceno starosti srnjaka v naravi in tudi že uplenjenega srnjaka - na osnovi obrabe zobovja. Glede ocenjevanja starosti žive srnjadi bi bilo nujno upoštevati, da so možnosti za vsaj približno oceno starosti živega srnjaka zelo majhne. Včasih lahko pride celo do zamenjave dobro razvitega lanščaka še- steraka s šibkim starejšim srnjakom, čeprav je ugotavljanje starosti lanščaka še najeno- stavnejše. Čim pa je srnjak v 3. in višjih letih življenja, o zanesljivi oceni starosti ne more biti več niti govora. Vsi znaki, o katerih so nekoč menili, da govorijo o staro- sti srnjaka, kot je obarvanost glave, čelni čop, debelina vratu, moč telesa, znaki na rogovju in rožah, s starostjo srnjaka niso v prav nikakršni zvezi. Dolgo smo verjeli - in tudi v moji knjigi, ki sem jo napisal pred 14 leti, je o tem še govor - da se mladi srnjaki spomladi prej prebarvajo in si šele kasneje očistijo rogovje, medtem ko je pri starejših rogovje zgodaj očiščeno, a so še dolgo v pomlad sivi. Novejša dognanja Ellemberga, Wolfa, Neuhausa,· Albrechta von Bayerna in drugih na vidno markirani srnjadi pa dokazujejo, da tudi temu ni tako. ln če nimamo na voljo prav nobenih znakov, po katerih bi še živemu srnjaku vsaj približno zanesljivo ocenili starost, zakaj pripisovati tolikšen pomen ugotovljeni starosti potem. ko je srnjak že mrtev. ln kot vemo, pri srnjadi celo po zobeh ocena njene starosti po 12 do 14 mesecu, ko zamenja mlečne zobe s stalnimi, ni več točna napaka znaša ± 2 leti, neredko celo več. če ob vsem, kar je bilo rečenega o starosti, upoštevamo še vse tisto, kar smo omenjali o drugih merilih za izbiranje srnjadi za odstrel, lahko ugotovimo, na kako nego- tovih temeljih sloni ta izbira. Isto velja tudi za ocenjevanje pravilnosti in nepravilnosti odstrela srnjadi. če bi takšna izbira in ocenjevanje odstrela zadevala samo !ovce, vključno s sankcijami, ki jih po tako vprašlji- vih merilih lahko dobijo za »nepravilen« odstrel, bi to pač bila samo njihova stvar. A kot je že rečeno, dvomljiva izbira močno vpliva na obravnavanje srnjadi, od katerega sta neposredno odvisna tako sama srnjad kot njeno življenjsko okolje. To dvoje pa ni in tudi ne more biti izključna last ozkega kroga lovcev. Zato je skrajni čas tudi pri nas od lovstva odločno zahtevati, da izbiro srnjadi za odstrel postavi na bolj strokovne temelje, ki morajo izhajati iz tega, kar je do danes o srnjadi ugotovila znanost. Iz kritike izbire srnjadi za odstrel in opo- zoril na omejene možnosti, ki so za takšno izbiro na voljo, bi bilo popolnoma zgrešeno sklepati, da zagovarjamo odstrel srnjadi brez vsake izbire »kar od kraja« ali »kar pride pred cevce. Da temu ni tako, najbolje dokazuje zahteva po pravilni sestavi odstre- la. Takšna sestava odstrela pa pomeni izbiro srnjadi za odstrel po spolu in starostni skupini. Pač pa mora ta izbira ostajati v razumnih mejah dejansko možnega razpo- znavanja srnjadi v prosti naravi in zahtevati samo tisto, kar je smiselno in potrebno. Popolnoma zadostuje, če izbira zagotovi približno enako zastopanost srnjadi obeh spolov v odstrelu. Odstopanje od tega je dovoljeno samo z zmernim povečanjem deleža srn, nikoli pa srnjakov, kot se tako pogosto dogaja pri nas. Kar zadeva razde- litev odstrela po starostnih skupinah, zado- stuje, če izbira zagotovi, da pri posame- znem spolu polovica ali nekaj več odstrela odpade na mladiče (v prvem letu življenja) in srnjad v drugem življenjskem letu. Ostali del odstrela naj odpade na srnjad v 3. in višjih življenjskih letih. Ta starejši del ne sme nikoli biti večji od onega mlajšega, zmerno odstopanje je dovoljeno samo v obratni smeri. Takšna sestava odstrela pa je v bistvu tudi vse, kar naj zagotovi izbira srnjadi za odstrel. Podrobnejše razčlenjevanje od- strela po starosti ni potrebno. Docela neutemeljena je vsaka izbira srnjadi za odstrel po kakovosti, enostavno zato, ker za oceno kakovosti srnjadi ni prav nobenih zanesljivih in stvarnih meril. Tisto, kar lahko človek zanesljivo spozna za sla- bo, pa šteje že v sanitarni odstrel in ne v izbiro po kakovosti. Samo po sebi je umev- no, da je srnjad, ki jo je mogoče spoznati za bolno ali resno poškodovano, nujno čimprej odstreliti. V kolikor toliko normalnih razmerah pa je takih primerov malo. Srnjad, ki je namenjena za odstrel, je najbolje odstreliti čim prej. Na ta način se okolje razbremeni izkoriščanja od živali, ki morajo prej ali slej iz njega, obenem pa izboljšajo življenjske možnosti tisti srnjadi, G. V. 1190 25 ki bo v njem ostala. Načelo, da je tisto, kar je potrebno odstreliti, najbolje odstreliti čim prej, še posebno velja pri odstrelu mladičev. Zgodnji odstrel mladiča - dvojčka omogoči boljši razvoj preostalemu in obvaruje doječo srno hujše izčrpanosti. A tudi če vodi srna samo enega mladiča, ji zgodnji odstrel enega mladiča zagotovi, da dočaka zimo bolje pripravljena. Zato poleže drugo leto krepkejše potomstvo, pozimi pa porabi manj hrane. Tudi zgodnji odstrel srnjadi obeh spolov v drugem letu življenja je zaželen, ker izboljšuje odnose v populaciji srnjadi. Naša zakonodaja s sedaj določe­ nimi lovnimi dobami za mladiče in srnice v drugem letu življenja ne dovoljuje zgod· njega odstrela te srnjadi, kot to omogočajo zakoni mnogih drugih dežel z naprednim lovstvom. Zato bi jo bilo priporočljivo tudi v tem oziru v doglednem času spremeniti. POVZETEK Prilagodljivost različnim naravnim življenjskim razmeram in sposobnost kljubovanje mnogim pri- tiskom civilizacije omogočata srnjadi še danes širjenje na nove površine ln povečevanje številč­ nosti. Zato je srnjad za lovstvo zelo zanimiva vrsta. A v zvezi s tem so tudi nekateri nezaželeni pojavi, kot je nazadovanje kakovosti srnjadi in njen negativni vpliv na rastlinstvo po njenih živ- ljenjskih okoljih. Ravno zato se je s srnjadjo začela ukvarjati tudi znanost, ki je uspela v zadnjih letih priti do mnogih novih spoznanj o biologiji in načinu življenja te divjadi. V nasprotju s pričakovanji pa teh novih spoznanj ne uporab~ ljajo v vsakdanji lovski praksi, ki neredko ravna, kot da teh spoznanj še ne bi bilo. Namen tega prispevka je opozoriti na nekaj takih razhajanj znanqsti in prakse. 1. Zelja imeti čim več srnjadi je nasprotna naravi te vrste, ker ne upošteva njenega načina prehrane in teritorialnega vedenja, ki že sama po sebi omejujeta gostoto njene naseljenosti, s tem pa tudi številčnost. Srnjad je, kar zadeva prehra- no, izbiralec koncentrirane hrane. To pomeni, da v vsakem okolju pase druge in v skupni količini paše z drugačnimi deleži zastopane rastlinske vrste. Ker takih rastlinskih vrst po okoljih ni na pretek, jih lahko tudi zmanjka, če jih nenehno objeda veliko število srnjadi. Teritorialno vedenje je določen del leta pri obeh spolih izrazito. Zato prihaja do sporov za teritorije. Pomanjkanje kako- vostne paše in pogosto ponavljanje stresnih situa- cij pri sporih za teritorije se zelo negativno odra- žajo na srnjadi in na njenem življenjskem okolju. Zato je srnjad lahka dobro razvita in zdrava samo, če gostota njene naseljenosti ni večja od tiste, ki jo dovoljujejo življenjske možnosti okolja, v kate- rem živi. Zato je tudi temeljni cilj gojitve srnjadi v 26 G.V. 1190 ohranjanju njene številčnosti, kakršno dovoljujejo razmere danega življenjskega olmlja. 2. Zimsko krmljenje srnjadi je nepotrebno in škodljivo, ker s špekulativnimi nameni prepre- čuje naravna prilagajanje srnjadi zimskim življenj- skim možnostim. Srnjad, ki si jeseni nabere za- loge energije v obliki podkožna tolšče, pozimi zmanjša svoj metabolizem tudi s spremembami v svojem prebavnem aparatu. Zato ob racionalni porabi energije lahko preživi zimske mesece ob minimalnih količinah hrane, ne da bi pri tem stradala. Krmljenje, zlasti s koncentriranimi krmili, pa ta naravni proces prekine in umetno tudi pozimi vzdržuje visoko aktivnost prebavnega apa- rata. S tem doseže ravno nasprotje tistega, kar je imelo namen doseči. Srnjad začne stradati, ob tem pa z objedanjem prizadeva znatno škodo gozdu. Zato je mogoče izboljšati zimsko prehrano srnjadi samo z ohranjanjem in izboljševanjem naravnih virov njene prehrane in ne s kakršnimkoli že krmljenjem. 3. številčnost srnjadi ostaja izhodišče vseh gojitvenih ukrepov, čeprav je dokazano, da srnjadi ni mogoče prešteti. Pri nas kat tudi marsikod drugod po svetu načrtujejo gojitvene ukrepe na osnovi absolutne številčnosti srnjadi, ki jo ugotavljajo spomladi z opazovanji v naravi. A že pred leti so številni raziskovalci (Andersen 1953, Strandgaard 1968, Ueckermann 1969, El- lemberg 1975 in drugi) dol(azali, da zaradi objek- tivnih razlogov z opazovanji ni mogoče niti pri- bližno oc~nili dejanske številčnosti srnjadi v prosti naravi. Ce je pri tako ugotovljeni številčnosti najmanjša možna negativna napaka 1 OO o/o od ocenjenega števila srnjadi, pogosto pa je tudi kar za nekajkrat večja, potem tudi načrtovanje na tako nezanesljivi podlagi ne more biti resno. Zato je skrajni čas, da se prične z utemeljevanjem gojitvenih ukrepov na analizah v naravi ugotovlje- nih indikatorjev, ki pričajo o relativnem odnosu srnjadi z njenim življenjskim okoljem. Analize teh indikatorjev torej odgovarjajo na vprašanje, ali je populacija srnjadi s svojim življenjskim okoljem usklajena ali je prevelika ali bi je okolje preneslo še več. Ti indikatarji so telesne teže srnjadi, višina prirastka njene populacije in obseg objedenosti rastlinstva v okolju. Na takšnih osnovah smo že gospodarili z divjadjo na Snežniku, sedaj pa tako že 9 let uspešno gospodarijo s srnjadjo v deželi Baden-Wurtemberg. 4. Ob današnjih spoznanjih biologije je iz- bira srnjadi za odstrel po zunanjem videzu brez vsake podlage. Izbira srnjadi za odstrel po videzu so dolga leta šteli za najpomembnejši gojitveni ukrep. Miselnost te izbire se je med lovci tako zakoreninila, da se je še danes ne morejo otresti. Zata se v nekoliko prirejeni obliki takšna izbira pojavlja celo v današnjih smernicah za gojitev srnjadi. V teh smernicah je še vedno govor o ))gojitveno več vredni ali ),A« in ngojitveno manj vredni« ali 1>B~c srnjadi. Kriterij za takšno delitev srnjadi je točno določena meja v telesni teži, pri srnjakih tudi razvoj rogovja glede na starost. Danes, ko je znano, da so takšne razlike med osebki srnjadi pretežno fenotipskega in ne geno- T i tipskega izvora, je tudi ocenjevanje »gojitvene vrednosti cc srnjadi na tej podlagi docela neuteme- ljeno. Poleg tega, da točna ocena telesne teže srnjadi v naravi pri lovu sploh ni mogoča, pa je tudi ~nano, da se teža srnjadi v toku leta spremi- nja. Ze dolgo j~ tudi znano, kako variabilno je srnjakovo rogovje. Zato z izbiro srnjadi za odstrel še nikjer niso ničesar dosegli. Pač pa takšna nesmiselna izbira vedno pomeni resno zavoro pri izpolnjevanju odstrela srnjadi po količini in sesta- vi, ki sta za srnjad in njeno okolje dejansko pomembna. ERKENTNISSE DER BIOLOGIE SOLLEN GRUNDLAGEN DER REHWILDHEGE SEIN Zusammenfassung Einleitung. Die Fahigkeit, sich verschiedenen natUrlichen Lebensbedingungen anzupassen, sowie die Widerstandskraft gegen den Druck der Zivilisation ennoglichen dem Rehwild heute noch eine raum- und zahlenmassige Ausbreitung. Deshalb ist das Rehwild eine fOr jagdliche Bewirt- schaftung besonders interessante Wildart. ln diesem Zusammenhang machen sich aber auch unerwOnschte Erscheinungen bemerkbar, z. B. ZurOckgehen der Qualitat des Rehwildes und seine negativen EinfiOsse auf das Pflanzenreich in seinen Lebensarealen. Deshalb befasste sich mit dem Rehwild auch die Wissenschaft, die in letzten Jahrzehnten zu zahlreichen neuen Erkent- nissen Ober die Biologie und Lebensweise dieser Wildart gekommen ist. Im Gegensatz zu den Er- wartungen haben sich aber die neuen Erkent- nisse in der Praxis nicht durchsetzen konnen, welche oft handelt, als ob es zu diesen neuen Erkentnissen Oberhaupt nicht gekommen ware. Diese Arbeit mochte gerade auf diesen Zwiespalt zwischen der Wissenschaft und der Praxis auf- merksam machen. 1. Der Wunsch, moglichst viel Rehwild zu haben, steht im Gegensatz zur Natur dieser Wildart und berOcksichtigt nicht den Nahrungs- bedarf und das Territoriatverhalten des Reh- wildes, welche die Wilddichte und damit auch die BesUinde begrenzen. Was die Nahrung an- belangt, ist das Rehwild ein Ausleser der konzen- trierten Nahrung, was bedeutet, dass es sich mit ganz bestimmten Pflanzenarten ernahrt, die jedoch von Gebiet zu Gebiet verschieden und in verschiedenem Verhallnis vertreten sind. Diese Pftanzenarten bestehen aber in keinem Gebiet in grosseren Mengen, so dass sie auch ausgehen konnen, wenn sie von einer grasser Zahl des Rehwildes ausgebeutet werden. Das Territorial- verhalten ist zu bestimmten Jahreszeiten bei beiden Geschlechtern ausgepragt und fUhrt zu Konflikten. Mangel an Qualitatsnahrung und sich oft wiederholende Stress-Situationen beeintrachti- gen das Rehwild und seinen Lebensraum. Das Rehwild kann nur dann gesund und gut entwickelt sein, wenn die Wilddichte den Lebensbedingun~ gen entspricht, die es in einem bestimmten Lebensraum vorfindet. Damit ist auch das Ziel der Rehwildhege gesetzt, namlich Erhaltung einer solchen Rehwilddichte, die durch die natOrlichen Gegebenheiten bedingt ist. 2. Die WinterfuHerung des Rehwildes ist i.iberfiUssig und schadlich, weil sie aus speku- lativen GrOnden die natOrliche Anpassung des Rehwildes an die winterlichen Verhaltnisse ver- hindert. Das Rehwild, welches sich im Herbst die Energiereserven in Form des Unterhautfett- gewebes angesammelt hat, verlangsamt im Winter den Metabolismus, um durch einen ratio- nellen Energieverbrauch ohne zu hungern auch beim minimalen Nahrungsangebot den Winter durchzustehen. Die Futterung, insbesondere mit Kraftfutter, verhindert diesen natOrlichen Vorgang und erhalt kunstlich auch im Winter eine hohe Aktivitat des Verdaungssystems. Damit erreicht man Oblicherweise genau das Gegenteil zum Erwunschten: das Rehwild hungert und verursacht noch mehr Schaden im Wald. Bessere Nahrungs- verhaltnisse sind deshalb nur durch Erhalten und Verbessern des natOrlichen Nahrungsangebotes zu erreichen und nicht durch FOtterung. · 3. Die Wilddichte ist im mer noch die Grund- lage fUr alle Hegemassnahmen, obwohl wir wissen, dass man das Rehwild nicht zahlen kann. Bei uns und auch in anderen Landern werden die Hegemassnahmen auf Grund der FrOhjahrsbestande geplant, die man mittels Beobachtungen in der Natur feststellt. Doch bereits vor Jahren haben mehrere Forscher (Andersen 1953, Strandgaard "1968, Ueckermann "1969, Ellenberg 1975 u. a.) mit Versuchen bewiesen, dass es aus objektiven Grunden nicht moglich ist, die Rehwildbestande mittels Beo~ bachtungen wenigstens annahernd zu bewerten. Wenn der kleinstmogliche Fehler 1 OO % der tat- sachlichen Wilddichte betragt (und oft noch viel grosser ist), kann man eine Planung auf so unge- wissen Grundlagen nicht ernst nennen. Deshalb ist es nun die hochste Zeit, dass man die Hege- massnahmen auf Grund der Analysen von in der Natur evidentierten Anzeigern bestimmt, welche das relative Verhaltnis zwischen dem Rehwild und seinem Lebensraum anzeigen und die Ant- wort auf die Frage geben, ob die Rehwildpopula- tion im Einklang mit ihrer Umwelt steht oder ob sie zu gross bzw. zu klein ist. Diese Anzeiger sind das Korpergewicht des Rehwildes, der natOr- liche Zuwachs und der Umfang des durch das Rehwild verursachten Schadens an der Flora. So haben wir im Snežnik das Rehwild bewirtschaften und so wird es bereits seit 9 Jahren auch in Baden-WOrttenberg erfolgreich bewirtschaftet. 4. Bei heutigen Erkentnissen ist der Ab- schuss des Rehwildes auf Grund seines Aus- sehens ganzlich ohne Grundlage. Der Abschuss des Rehwildes auf Grund seines Aus- sehens galt jahrelang das die wichtigste Hege- massnahme. Die ldeologie der Auslese fasste bei Jagern so tiefe Wurzeln, dass man sie nicht los· werden kann. Diese ldeologie findet man immer noch, obwohl in einigermassen modifizierter Form, auch in offiziellen Richtlinien fOr Reh- wildhege. Di ese Richtlinien erwa_hnen immer noch G. V. 1/90 27 das »fOr dfe Hege mehrwertiges« oder A und »fOr die Hege minderwertiges« oder B Rehwild. Der Masstab fOr diese Einteilung ist eine genau bestimmte Grenze im Korpergewicht und bei Bocken auch die Qualitat der Trophae. Da wir heute wissen, dass Unterschiede beim Rehwild vorwiegen pheno- und nicht genotypisch bedingt sind, ist eine solche Bewertung des »Hege- wertes« ganzlich grundlos. Dazu wissen wir auch, dass ein genaues Ansprechen wahrend der Jagd nicht moglich ist, dass sich das K6rpergewicht des Rehwildes im Laufe des Jahres verandert und dass die Trophae variabel ist. Deshalb konnte man mit dem •>Auslesehegeabschuss<• auch nirgends nicht erreichen. Wohl aber stellt eine solche sinnlose Auslese immer ein emstes Hindernis beim Ausuben des zahlen- und struk- turmassigen Abschusses dar, welcher tatsachlich die Qualitat des Rehwildes beeinflusst. UTERATURA 1. Andersen, J. {1953): Analysis of a Danish Roe~deer population, Danish Rev. of Game biology, No. 2, Copenhagen 1953. 2. Briedermann, L. (1982): Der Wildbestand die grosse Unbekante, VEB Deutscher Land- wirtschaftsverlag. Berlin 1982. 3. Bubenik, A. (1962): Wilddichte- Fassungs- vermčgen - Wildschaden, Osterreich. Arbeits- kreis tur Wildtierforsh., Jhrb. 1962/63. 4. Bubenik, A. (1971): Rehwildhege und Reh- wildbiologie. F. G. Mayer Verlag, Munchen 1971. 5. Bubenik, A. (1984): Ernahrung, Verhalten und Umwelt des Schalenwildes, BLV Verlags- gesellschaft, Munchen, Wien, Zurich 1984. 6. Ellemberg, H. (1975): Neue Ergebnisse der Reh-Okologie: Zahlbarkeit, Wachstum, Ver- 28 G.V. 1190 mehrung, Allgem. Forst Zeitsch., Nr. 50, Munchen 1975. 7. Hespeler, 8. (1988): Rehwild heute, Lebensraum, Jagd und Hege, BLV Verlagsgesell- schaft, Munchen. Wien, Zurich 1988. 8. Hofmann, R. R. (1976): Die Charakterisie- rung des widerkauen des Schalenwildes nach Asungstypen, Beilage zu DJV Nachrichten Nr. 2/1976. 9. Hofmann, R. R. (1977): Morphologische Untersuchungen am Darm des Rehes (Capreolus capreolus Linne 1758) einschliesslich der assozi- irten Strukturen, Arbeitskr. Wildbiologie und Jagd- wissenschaft an der Justus Liebig-Universitat Giessen, Lahn 1977. 10. Hofmann, R. R., Geiger, C. und Konig, R. (1976): Vergleichendanatomische Untersuchun- gen an der Vormagenschleimhaut von Rehwild (Capreolus capreolus) und Rotwild (Cervus elaphus), z. f. Saugetierkunde 41/3 1976. 11. Hofmann, R. R., Herzog, A. (1980): Die Notzeit des Schalenwildes, Bestandsaufnahme und Definition, DJV Nachrichten Nr. 5, 1980. 12. Kurt, E. (1970): Rehwild, BLV Verlags- gesellschaft, Munchen 1970. 13. Simonič, A. (1974): Populacija kot izhodi- šče sodobnega gospodarjenja z divjadjo, Gozdarski vestnik 32, 2-4, Ljubljana 197 4. 14. Simonič, A. (1976): Srnjad, biologija in gospodarjenje. Založba LZS, Ljubljana 1976. 15. Strandgaard, H. (1969): Studies on the Behaviour of marked Roe-deer with Relation to the Regulation of their Numbers. Trudi IX. meždunar. kongresa biologov - ohotovedov, Moskva 1969. 16. Strandgaard, H. (1972): The Roe-deer (Capreolus capreolus) Population of Ka10 and the Factors Regulating its Size, Communication No. 95 from Vildbiologisk Station Ka10 841 O R0nde, Denmark 1972. GDK: 172.8 Armillaria spp. Novejša dognanja o sistematiki in biologiji štorovk (Armillaria spp.) Alenka MUNDA* Izvleček Munda, A.: Novejša spoznanja o sistematiki in biologiji štorovk (Armillaria spp.). Gozdarski vest- nik, št. 1/1990. V slovenščini, cit. lit. 25. Iz novejših taksonomskih raziskav je znano, da je v Evropi razširjenih pet vrst štorovk. Te so: Armillaria mellea, A. ostoyae, A. lutea, A. borealis in A. cepistipes. Zbrali smo podatke o biologiji in ekologiji posameznih vrst ter o njihovem pomenu za gozd. Predstavljamo tudi nekaj pomembnejših dognanj iz fitopatoloških raziskav teh vrst gliv. 1. UVOD štorovka ali mraznica (Armillaria spp.) je v naših gozdovih zelo razširjena gliva. Njeni trosnjaki rastejo v velikih šopih na štorih in mrtvih koreninah, pogosto pa jih opazimo tudi na živem drevju (slika 3). Od poznega poletja pa vse do hujšega mraza jih zlahka najdemo skoraj v vsakem gozdu. Mraznico botanično uvrščamo v podde- blo prostotrosnic (Basidiomycotina), razred kožastih gliv (Hymenomycetes), red listi- čark (Agaricales) in družino kolobarnic (Tricholomataceae ). štorovko obravnavamo v gozdarstvu kot zajedavsko glivo. Okužba s to glivo pov- zroči belo trohnobo v koreninah in korenič­ niku t~r s tem sušenje in propad okuženega drevesa. Mraznica je znana zlasti kot zaje- davka korenin iglavcev. Okuži jelko, bor in smreko, med listavci pa najmočneje hrast. Vendar je nevarna tudi za mnoge druge drevesne vrste in grmovnice. Ugotovili so, da ima kar šeststo gostiteljev {RAABE 1962). Poleg gozdnih drevesnih vrst in grmičevja okuži tudi sadno drevje in vinsko trto ter številne zelnate rastline (npr. krom- pir in jagode). " A. M., dipl. inž. agr., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. Synopsis Munda, A.: Recent lnvestigations ofTaxonomy and Biology of the Honey Fungus (Armillaria spp.). Gozdarski vestnik, No. 1/1990. ln Slovene, lit. quot. 25. Recent taxonomical studies showed that the european strains of the Armillaria mellea complex belong to five distinct species: Armillaria mellea, A. ostoyae, A. lutea, A. borealis and A. cepistipes. Data about their biology, ecological specialisation and pathogenicity are given. ln the paper the more important phytopathological investigations about the Armillaria root rot are also summarized. Prva bolezenska znamenja na drevesu, ki ga je okužila štorovka, so odmiranje posameznih vej v krošnji ter majhni, oble- deli in porjaveli listi ali iglice, ki predčasno odpadejo. Na mladih drevesih vse iglice ali listi naenkrat odmrejo. Pri iglavcih opazimo močno smolenja iz korenin in koreninskega vratu. Smola, ki se cedi iz okuženega drevesa, se s prstjo sprime v značilne kepe. Okuženo drevo propade zato, ker gliva uniči kambij na koreninah in korenin- skem vratu. Namesto kambija se pod lu- bjem razraste belo kožasto podgobje, ki v mraku luminiscira. Les trohni in trohnoba zajame poleg korenin tudi ves koreničnik. Drevo propade naenkrat ali postopoma, odvisno od tega, kolikšen del korenin je gliva zajela. Potek bolezni je odvisen od raz- mer v rastišču. Kjer je preskrba z vodo slaba, drevo mnogo hitreje propade (KOM- MEDAHL, WlNDELS 1979). Gliva zajeda drevesa vseh starosti. Znano je, da povzroči množično sušenje mladih iglavcev, če jih posadimo na krče­ vina listnatega gozda. Prav tako ogroža tudi starejše sestoje. Okužba napreduje navadno v obliki kroga. Gliva pa lahko uniči tudi le posamezno drevo. Ameriški fitopatolog BOYCE (1961) na- vaja, da štorovka navadno okuži le oslabela G. V. 1190 29 :drevesa, ki rastejo na neprimernem rastiš- ču, ali pa drevje, ki so ga napadli škodljivci in prizadela suša. Nekateri drugi razisko- valci menijo, da gliva lahko uniči tudi pov- sem nepoškodovano drevje (SINGH 1978, 1980). 2. SISTEMATIKA RODU ARMILLARIA V številnih starejših virih, ki so posvečeni štorovki, avtorji poudarjajo, da je mraznica presenetljivo variabilna gliva. Opozarjajo na morfološke razlike njenih trosnjakov, predvsem pa na njeno variabilno patoge- nost Obravnavajo jo bodisi kot zajedavko, ki povzroči propad drevesa, bodisi kot gni- loživko, ki živi le v odmrlih drevesnih delih. Tako različna, celo nasprotujoča si dogna- nja o biologiji in patogenosti štorovke so vzbudila domnevo, da je populacijo glive, ki so jo poznali le kot eno vrsto Armillaria mellea, mogoče razdeliti na več vrst. V začetku sedemdesetih let je francoski mikolog Romgnesi opisal štiri vrste štorovk: Armillaria mellea, A. bulbosa, A. obscura in A. ostoyae (WATLING 1987). Kasneje so rodu Armillaria oziroma Armillariella, kakor so rod tedaj imenovali, dodali še nove taksone. Pri opisovanju in ločevanju vrst so uporabljali tradicionalno metodo, ki sloni predvsem na proučevanju morfoloških zna- čilnosti trosnjakov, rizomorf podgobja in čiste kulture glive. S to metodo pa sistema- tika rodu Armillaria niso mogli povsem raz- jasniti. Kljub pazljivemu opazovanju mnogih morfoloških značilnosti (velikost in barva klobuka, razporeditev lusk na njem, barva in obstojnost zastiralca, dolžina in oblika beta, zadebelitev dnišča beta, velikost tro- sov, prisotnost zank na osnovi bazidijev) posameznih vrst med seboj niso mogli zanesljivo ·ločiti. Šele potem, ko so raziskali genetiko štorovke, so olajšali in pospešili taksonom- sko delo. Prelomna so bila zlasti dognanja Finca KORHONENA (1978), ki je ugotovil, da je mogoče združiti evropske oblike što- rovk v pet intersterilnih skupin. Merilo, ki ga je pri tem uporabil, je bilo ugotavljanje kompatibilnosti posameznih izolatov što- rovk v čisti kulturi. Ta genetska metoda danes velja za temeljni postopek pri razpo- znavanju in določanju vrst štorovk. Pet intersterilnih skupin, ki jih je ugotovil Korhonen, so kasneje primerjali s taksoni, ki so jih določili na podlagi morfoloških meril, in ugotovili, da je v Evropi razširjenih pet vrst štorovk. Te vrste so: Armillaria mellea (Vahl ex Fr.) Kummer, A.lutea Gillet (sinonim A. bulbosa/Barla/Kile et Watling), A. ostoyae (Romagn.) Herink, A. cepistipes Valen. in A. borealis Marxmuller et Korho- nen. V hrastovih gozdovih v toplejših prede- lih Evrope je razširjena tudi brezobročna štorovka Armillaria tabescens (Scop. ex Fr.) Emel. Spoznamo jo po tem, da na betu nima zastiralca. Zaradi te lastnosti so jo dolgo uvrščali v rod Clitocybe. Ta dognanja so vzbudila veliko zanima- nje za raziskavo taksonomije štorovk pov- sod po svetu. Začeli so spremljati zemljepi- sno razširjenost posameznih vrst in zbirati podatke o njihovi ekologiji in patogenosti. Slika 1. Kompatibilno križanje izolatov štorovke - Slika 2. Križanje haploidnih izolatov štorovke v nastanek diploidnega micelija čisti kulturi na sladnem agarju 30 G.V. 1/90 To delo je dolgotrajno, vendar je le tako mogoče pravilno oceniti pomen posame- znih vrst štorovk za gozd in s tem ovredno- titi škodo, ki jo povzročajo. Tudi v Sloveniji preučujemo vrstno se- stavo rodu Armillaria in razširjenost posa- meznih vrst. Pri določanju vrst uporabljamo genetsko metodo, ki smo jo v celoti povzeli po Korhonenu {1978). Ker je taksonomsko delo temelj za nadaljnje proučevanje što- rovk, bom postopek o določevanju vrst nekoliko natančneje opisala. štorovke izoliramo in jih vzgojimo v čisti kulturi na gojišču iz sladnega agarja. Nato jih združimo oziroma križamo s preizku- snimi primerki. Preizkusni primerki so izolati iz evropskih vrst štorovk, ki nam jih je iz svoje zbirke poslal Korhonen. Pri križanju uporabljamo haploidne izolate, pridobljene iz enega trasa. Da bi ugotovili, kateri vrsti štorovk določen vzorec pripada, ga zdru- žimo s petimi preizkusnimi primerki, ki pred- stavljajo vseh pet vrst štorovk. V enem izmed petih križanj se haploidna micelija (podgobji) združita v diploidni micelij, kar pomeni, da sta osebka kompatibilna in pripadata isti vrsti. Ker se haploidno in diploidno podgobje štorovke morfološke zelo značilno !očita, kompatibilno reakcijo zlahka prepoznamo. Haploidna micelija (slika 1) se zrasteta v homogeno celoto, spremeni se njuna barva in struktura ter nastane temen, s skorjo (pseudostromo) prekrit diploidni micelij, iz katerega začnejo rasti rizomorfe - koreni- nam podobni spleti hif (slika 2). Nasprotno pa v primeru, ko primerka pripadata ra.l:lič­ nima vrstama, nastane inkompatibilna reak- cija. Micelija rasteta vsaksebi, ohranita zna- čilno strukturo in barvo ter se med seboj inhibirata. 3. BIOEKOLOŠKE ZNAČILNOSTI EVROPSKIH VRST ŠTOROVK IN NJIHOV POMEN V GOZDNEM EKOSISTEMU Patogeni in za gozd zelo škodljivi vrsti sta predvsem Armillarla ostoyae in A. mel- Slika 4. Podgobje štorovke pod lubjem okuženega drevesa Vse slike: dokumentacija IGLG, foto: Dušan Jurc G. V. 1/90 31 1 lea. Gliva A. ostoyae je agresivna zaje- davka iglavcev, zlasti vrst iz rodov Pinus in Picea. V Franciji ta vrsta povzroča veliko škodo na Pinus pinaster in P. uncinata {GUILLAUMIN, BERTHELAY 1981). Naj- demo jo tudi na listavcih, ki rastejo v bližini okuženih iglavcev, vendar je zanje le po- stranskega pomena. Nasprotno prava što- rovka {Armillaria mellea) prevladuje v listna- tih gozdovih. lglavci, zlasti starejša dreve- sa, se okužbi s to glivo uspešno upirajo z. obilnim izločanjem smole. Ni še pojasnjeno, zakaj smolenja ne ovira vrste A. ostoyae pri vzpostavitvi zajedavskega odnosa. Umetna okužba sadik različnih drevesnih vrst je pokazala, da je Armillaria mellea nekoliko bolj virulentna kot A. ostoyae. Sadike so propadle hitreje in v večjem številu kot pri okužbi z vrsto A. ostoyae {RISHBETH 1983). Zanimivo je, da so sa- dike iglavcev celo manj odporne kot sadike listavcev. Armillaria mellea je kot zajedavska gliva znana tudi v kmetijstvu. Veliko gospodarsko škodo lahko povzroči v vinogradih, sadov- njakih in celo v nasadih vrtnic {GUILLAU- MIN in sod. 1983). Med manj patogenimi vrstami je najbolj razširjena Armillaria lutea. Raste v listna- tem in mešanem gozdu, v topolovih nasa- dih in na grmičevju, npr. na leski. Njeni trosnjaki imajo značilno zadebelitev pri dnu beta. Druga njena značilnost je oblikovanje velikega števila rizomorf. Gost splet rizo- morf najdemo pod lubjem starih štorov in v zgornjem sloju tal. So črne, zelo čvrste in debele, razrastejo se lahko celo dvajset metrov stran od okuženega drevesa {RISH- BETH 1983). Njihova bujna rast glivi omo- goča, da se hitro širi in naseli v novega gostitelja. Tudi trosnjaki lahko zrastejo več metrov proč od okuženega drevesa {KOR- HONEN 1978). Armillaria lutea je zajedavka oslabelih dreves, pogosto pa živi v njih le kot gniloživ- ka. Korenine okuži šele takrat, ko se njihova odpornost zmanjša zaradi neugodnih talnih in podnebnih razmer. WARGO {1983) je iskal povezavo med fiziološkimi dogajanji v oslabelih drevesih in okužbo s štorovkami. Ugotovil je, da nastanejo v drevesu, ki so ga prizadeli škodljivci, suša, industrijski plini ali kaj drugega, kemijske spremembe, ki 32 G.V. 1/90 zmanjšajo odpornost dreves in hkrati spod- budijo rast štorovke. V koreninah oslabelega drevesa se po- veča vsebnost glukoze in dušičnih spojin. To glivi omogoči oksidiranje fenol nih snovi, ki ji sicer škodijo in zavirajo njeno rast in prodiranje v notranjost korenin. Oksidirane fenolne snovi gliva celo izkoristi kot ener- getski vir za svojo rast. Podobne kemijske povezave med gostiteljem in zajedavsko glivo nastopijo tudi ob daljšem zasičenju tal z vodo. V poplavljenih koreninah se zaradi anaerobnih razmer nakopiči etanol. Po- dobno kot glukoza tudi etanol v manjših količinah pospešuje rast štorovke in ji po~ maga oksidirati škodljive fenolne substance {WEINHOLD, GARRAWAY 1966). Umetna okužba sadik, ki jo je RISHBETH (1983) uporabil za ocenjevanje patogenosti štorovk, je pokazala, da je gliva Armillaria lutea zelo šibek patogen. Iz Francije poročajo, da ta gliva prevla- duje v hrastovih gozdovih in sodeluje pri uničenju doba (Quercus robur) {GUILLAU- MIN, BERTHELAY 1981). Vrsti Armillaria lutea je zelo podobna A. cepistipes. Z gotovostjo ju lahko ločimo le s križanjem po Korhonenovi metodi. Ta vrsta je gniloživka, le izjemoma šibka zaje~ davka. Njeni trosnjaki včasih rastejo posa- mič med travo, navidez neodvisno od lesnih ostankov v tleh. Vrsta A. borealis je, kot nam pove njeno vrstno ime {lat. boreus severni), razšir- jena predvsem na severu Evrope. To je najbolj razširjena vrsta mraznic na Finskem (KORHONEN 1978). Raste predvsem na smrekovih in borovih štorih. Kot sekun- darna zajedavka pa včasih povzroči belo trohnobo v koreničniku iglavcev. Njeni tros- njaki se razvijejo prej kot pri drugih vrstah štorovk, običajno že konec avgusta (KOR- HONEN 1978). V toplejših delih Evrope je razširjena brezobročna štorovka Armillaria tabescens. Tudi ta je gniloživka. Opazili so, da v sestojih iglavcev na težkih tleh včasih pov- zroči belo trohnobo korenin, zlasti kadar so korenine oslabele zaradi daljšega zasičenja tal z vodo (RAYNER, BODDY 1988). Kljub temu da so nekatere vrste štorovk zajedavke, druge pa le gniloživke, je njihov življenjski krog do neke mere podoben. Del svojega razvoja tudi zajedavske vrste žive kot gniloživke, razkrajajo odmrJe ostanke dreves in s tem sodelujejo pri kroženju snovi v naravi. Pri naselitvi in izkoriščanju odmrlega lesa se posamezne vrste ne spe- cializirajo več na iglavce ali listavce. Vselej so odmrli deli listavcev boljša podlaga za njihovo rast (GUILLAUMIN in sod. i 983). V panjih iglavcev so štorovke namreč izpo- stavljene zelo močni konkurenci drugih gliv. Poleg tega so ti štori slabša hranilna osnova za njihovo rast in se hitreje izčrpajo. Na- sprotno pa so v štorih listavcev mraznice prevladujoče, druge glive jih le počasi izpo- drivajo in nadomeščajo (RISHBETH 1988). Iz odmrlih ostankov okuženih korenin in štorov začnejo rasti rizomorfe. Širijo se proti zdravim koreninam in jih okužujejo. Potek okužbe z rizomorfami štorovke je prvi podrobno opisal THOMAS (1934), ka- sneje ga je dopolnil še RYKOWSKI (1975, i 978). V grobem poteka okužba takole: rizomorfa raste in ko doseže korenino, se na več mestih nanjo pritrdi. Nato se razveji in se vrašča med luske lubja ter tako prodre v notranjost korenine. Mesto, kjer gliva prodre v korenino, je lahko precej oddaljeno od mesta, kjer je rizomorfa pritrjena. Gliva lahko okuži korenino tudi tako, da nepo- sredno prebije lubje. V tem primeru gre za kombinacijo mehaničnega in kemičnega prodora. Kot tretjo možnost RYKOWSKI omenja, da lahko gliva prodre v notranjost korenine brez rizomorf, v obliki resastega micelija, vendar je tak način prodora redek. Med celicami parenhima se micelij glive širi z nepovezanimi hifami. Te se spet povežejo v agregirano obliko (rizomorfe), ko prodrejo do kambija. Nastanejo rizomorfe pod lu- bjem (rhizomorpha subcorticalis), ki so v primerjavi z rizomorfami v tleh (rhizomor- pha subterranea) sploščene (slika 4). Iz micelija pod lubjem nato hife prodirajo v les in v njem povzročijo belo trohnobo. Na nadzemnem delu drevesa se zname- nja obolenja pokažejo šele potem, ko se razširi podgobje štorovke iz korenin v kore- ninski vrat, ga povsem obraste in uniči kambij ter s tem prekine transport hranil. štorovke največkrat okužijo večje korenine in koreninski vrat drevja. Na korenine, ki so tanjše kot dva milimetra, se rizomorfe ne pritrdijo (PATTON, RIKER 1959). Od tega, kje prodre rizomorfa v korenino, je v veliki meri odvisno, kako hitro bo okužena drevo propadlo. Najhitreje drevesa propadejo, če jih gliva okuži na koreninskem vratu (RY- KOWSKI 1975). Kako hitro se pojavijo zna- menja obolenja in kdaj drevo propade, je odvisno tudi od drevesne vrste same. Pri umetni okužbi sitke (Picea sitkaensis) je med inokulacijo in pojavom obolelosti prete- klo sedem mesecev, dva meseca kasneje so sadike odmrle. Pri boru pa so se bole- zenska znamenja pokazala šele po petinšti- ridesetih mesecih (SINGH 1980). Mraznice pogosto okužijo gostitelja tudi brez rizomorf, le z micelijem, ki se ob stiku med koreninami dveh sosednjih dreves raz- širi iz obolelih v zdrave korenine. Tak način je značilen za nekatere izolate vrste A. ostoyae, ki naredijo zelo malo rizomorf, a so vseeno zelo virulentni (RISHBETH 1988). štorovka okuži drevo tudi z bazidospora- mi. Te dozorevajo na trosnjakih, ki se jeseni razvijejo na štorih in na koreninah okuženih dreves. Bazidiospore okužijo go- stitelja samo skozi rane. Bolj pogosto kot korenine bazidiospore okužijo štore, ki po redčenju ostanejo v sestoju. To je z epide- miološkega vidika zelo pomembno, ker se na štorih oblikujejo nova bolezenska žariš- ča. Od tu se gliva širi proti zdravim koreni- nam. Podgobja, ki se razvijajo v sosednjih . štorih, navadno pripadajo isti vrsti, a različ­ nim klonom, kar dokazuje, da so panje okužile bazidiospore. 4. SMERI PROUČEVANJA ŠTOROVK Pri proučevanju sistematike rodu Armilla- ria raziskovalci še vedno izpopolnjujejo po- stopek za določanje vrst štorovk in hkrati iščejo nove, hitrejše in enostavnejše nači­ ne. Doslej znane metode namreč ne dajo povsem zanesljivih rezultatov, tudi Korho- nenova genetska metoda ne, čeprav je delež napačno razpoznanih vrst majhen. Omeniti je treba delo francoskih raziskoval- cev, ki poskušajo ločiti vrste z imunološkimi metodami in elektroforezo. S temi meto- dami ugotavljajo razlike v vsebnosti protei- nov. Opazili so, da so razlike očitne le med vrstama Armillaria lutea in A. cepistipes. Ti dve vrsti sta si morfološko zelo podobni, G.V. 1/90 33 zato je metoda dragocen pripomoček za njuno ločevanje. Podatek, kateri vrsti primerek štorovk pripada, nam pogosto premalo pove o nje- govi patogenosti. Ta nas z vidika fitopatolo- gije najbolj zanima. Za oblikovanje učinko­ vitih varstvenih ukrepov bi morali poznati in upoštevati razlike v stopnji patogenosti tudi med različnimi osebki iste vrste, še zlasti pri obeh patogenih vrstah Armillaria mellea in A. ostoyae. Precej natančno je mogoče oceniti patogenost določenega primerka mraznic z umetno okužbo sadik. Za ta namen so najprimernejše sadike rdečega bora in navadne smreke. Na sadikah listav- cev se razlike v patogenosti slabše odra- žajo (RISHBETH 1983). Metoda je dolgo- trajna in zahteva večletna opazovanja, zato se za rutinsko določanje patogenosti ni uveljavila. Potrebovali bi hitrejši postopek, ki bi omogočil okužbo v laboratoriju in pod nadzorovanimi pogoji. Med prvimi takimi poskusi je bil test, s katerim ocenimo pato- genost posredno, z okužbo krompirjevih gomoljev. Bolj ali manj patogeni vzorci štorovk se ločijo po tem, kako hitro se podgobje glive širi v krompirjevem gomolju in kolikšen delež gomolja preraste {GRE- GORY 1985). Vendar se tudi ta postopek ni uveljavil. Rezultat testa je namreč odvi- sen od sposobnosti glive, da napravi riza- marte, kar pa ni merilo za njeno patogenost. Boljši je postopek, ki sta ga izdelala Nemca ZOLLFRANK in HOCK (1987). Uporabila sta kulturo gostitelja in zajedav- ke, v kateri smrekova sejanka in micelij štorovke istočasno rasteta in se razvijata v gojišču, ki jima ustreza. Gliva po nekaj mesecih rasti okuži mlado smreko. Posto- pek poteka v laboratoriju v sterilnih in nad- zorovanih pogojih. Je zanesljiv in primerno hiter, saj se okužba izvrši že v šestih mesecih. 5. ZATIRANJE ŠTOROVK Zelo pomembno področje raziskovanja je zatiranje parazitskih vrst štorovk. Ker jih ne moremo zatirati neposredno, je treba pozornost posvetiti predvsem posrednim, gojitvenim ukrepom. Znano je, da štorovke najmočneje okužijo drevesa, ki rastejo na neprimernem rastišču in so izpostavljena 34 G.V. 1/90 podnebnim stresom, škodljivcem ter one- snaženemu zraku. Močno okužena rastišča naj bi pogozdili z drevesnimi vrstami, ki so za okužbo s štorovko manj občutljive. Med sorazmerno odporne drevesne vrste uvrščajo bukev, jesen, macesen, lipo, češnjo ter tiso, med zelo občutljive pa bor, smreko, javor, brest in oreh (GREIG, STROUTS 1983). Podatke tujih avtorjev o občutljivosti in odpornosti drevesnih vrst proti štorovki moramo še preveriti v naših podnebnih razmerah. Štori in drugi ostanki okuženih dreves so žarišča za razvoj štorovke. Od tu se okužba širi v korenine zdravih dreves. Priporočajo, naj bi panje po poseku izkopali in odstranili iz sestaja (ROOTH in sod. 1977}. Tak postopek bi močno zmanjšal infekcijski po- tencial glive. Žal je predrag in povzroča preveč razdejanja v gozdu, zato ga ne moremo uporabiti v praksi. Primeren pa je za okrasne in sadno drevje. GI ivo so posku- sili zatirati tudi tako, da so panje obdelali s fungicidi. Za ta namen so učinkoviti priprav- ki, ki vsebujejo klorpikrin in metilbromid {RA YNER, BODDY 1988). Vendar se tudi ta ukrep ni uveljavil. Že dlje časa poskušajo mraznice zatirati tudi biološko. štore takoj po poseku naselijo z glivami, ki so njeni antagonisti. Mednje sodijo nekatere vrste iz rodov Rhizopus, Mucor, Fusarium. Najbolj izraziti antagonisti pa so glive iz rodu Trichoderma. Ugotovili so, da je bilo biološko zatiranje z glivami Trichoderma spp. veliko bolj uspešno, ka- dar so prej s kemičnim ali fizikalnim šokom oslabili obrambne reakcije štorovke. To so dosegli tako, da so glivo obdelali s fungici- dom (metil bromid) ali pa jo izpostavili vplivu visoke temperature in suhega zraka. Takšni ukrepi glivam Trichoderma spp. niso škodili, mraznico pa so toliko oslabili, da so jo antagonisti zlahka Izpodrinili ali celo uničili (MUNNECKE in sod. 1981). Tudi zarezovanje lubja nekaj let pred posekom dreves je znano kot zatiralni ukrep za štorovke. Z njim dosežejo, da zaporedje naselitve gliv v drevesnih ostan- kih poteka nekoliko drugače: prevladajo gniloživke, ki panje naglo razkrojijo in izpo- drinejo štorovko. Podoben učinek so dose- gli tudi s premazovanjem štorov z arborici- dom 2,4,5-T in z amonijevim sulfamatom. Ti dve kemikaliji preprečila odganjanje iz panjev listavcev in spremenita zaporedje naselitve gliv v korist gniloživk. Bioloških zatiralnih ukrepov zaenkrat v praksi še ne uporabljajo, še naprej jih izpopolnjujejo. 6. NAMEN RAZISKAVE ŠTOROVK V SLOVENIJI Kljub temu, da so štorovke pri nas zelo pogoste in razširjene glive, ne vemo natan- čno, kakšen je njihov pomen za gozdarstvo in kolikšno škodo povzročajo. To vprašanje bomo skušali pojasniti tako, da bomo ugo~ tovili, katere vrste štorovk so zastopane v Sloveniji, in prikazali njihovo razširjenost. To je osnovni namen naše raziskave. Ugo- tovili bomo, kje se pojavljata obe patogeni vrsti Armillaria mellea in A. ostoyae. Ta območja bi morali natančneje proučiti, razi- skati razmere rastišča, spoznati, katere dre- vesne vrste glivi ogrožata in oceniti njuno patogenost Tuji podatki o ekologiji in pato- genosti posameznih vrst mraznic in o njiho- vih gostiteljih so za naše kraje le relativne vrednosti, zato jih moramo dopolniti in pre- veriti v naših podnebnih razmerah. Z razi- skavo taksonomije in patogenosti si bomo ustvarili pregledno podobo o pomenu posa- meznih vrst štorovk pri nas in dobili zane- sljivo izhodišče za proučevanje biologije in načrtovanje zatiralnih ukrepov proti parazit- skim vrstam mraznic. LITERATURA 1. Anderson, J. B., Korhonen, K., Ullrich, R. C., 1980: Relationship between European and North American biological species of Armillaria mellea. Experimental Mycology 4, str. 87-95. 2. Boyce, J. S., 1961: Forest pathology. New York, McGraw-Hill, str. 104-108. 3. Gregory, C. G., 1985: The use of potato tubers in pathogenicity studies of Armillaria isola- tes. Plant Pathology 34, 1, str. 41-45. 4. Greig, B. J. W., Strouts, R. S., 1983: Haney fungus, Arboricultural leaflet 2, 16 str. 5. Guillaumin, J. J., Berthelay, S., 1981 : Deter- mination specifique des armillaires par la met- hode des groupes de compatibilite sexuelle. Spe- cialisation ecologique des especes fran9aises. Agronomie 1, 1 O, str. 897-908. 6. Guillaumin, J. J. et al, 1983: Taxonomy and biological cycles of the French Armillaria species. Proceedings of the Sixth International Conference on Root and Butt Rots of Forest Trees, Melbour- ne, str. 43-56. 7. Kommedahl, T.,'Windels, C. E., 1979: Fun- gi: Pathogen or host dominance in disease. Ecology of root pathogens. Amsterdam, Elsevier scientific publishing company, str. 1-82. 8. Korhonen, K., 1978: lnterfertility and clonal size in the Armillaria mellea complex, Karstenia 18, 2, str. 31-42. 9. Lung-Escarmant, B., Mohammed, C., Du- nez, J., 1985: New methods of determination of the European armillarias: immunology and polya- crylamide gel electrophoresis. European Journal of Forest Pathology 15, 5/6, str. 278-288. 10. Maček, J., 1983: Gozdna fitopatologija, Ljubljana, VTOZD za gozdarstvo BF, 267 str. 11. Munnecke, D. E. et al., 1981 : Interactions involved in. Plant Disease 65, 5, str. 384-389. 12. Patten, R. F., Riker, A. J., 1959: Artificial inoculation of Pine and Spruce trees with Armilla- ria mellea. Phytopathology 39, str. 615-622. 13. RAABE, R., 1962: Host list of the root rot fungus, Armillaria mellea, Hilgardia 33, str. 25-88. 14. RAYNER, A. D. M., BODDY, L., 1988: Fungal decomposition of wood. lts biology and ecology. Chichester, John Wiley & Sans, 587 str. 15. Rishbeth, J., 1983: Pathogenicity tests for Armillaria. Proceedings of the Sixth International Conference of Root and Butt Rots of Forest Trees, Melbourne, str. 131-139. 16. Rishbeth, J., 1988: Stump infection by Armillaria in first-rotation conifers. European Jour- nal of Forest Pathology 18, 7, str. 401-408. 17. Rooth, L. F., Shaw, C. G. 111., Ralph, L., 1977: Marking Ponderosa pine to combine com- mercial thinning and control of Armillaria root rot. Journal of Forestry, 75, str. 644-647. 18. Rykowski, K, 1975. Mode of infection of Scots pine by Armillaria mellea (Vahl.) Karst. in forest plan1ations. European Journal of Forest Pathology 5, 2, str. 65-82. 19. Rykowski, K., 1978. lnfection biology of Armillaria mellea (Vahl.) Karst. Proceedings of the Fifth International Conference on Problems of Root and Butt Rot in Conifers, Kassel. 20. Singh, P., 1978: Armillaria root rot in Gana- dian forests; status of the disease and research on it. Proceedings of the Fifth International Con- ference on Problems of Root and Butt Rot in Conifers, Kassel, str. 197-204. 21. Singh, P., 1980: Armillaria root rot: artificial inoculalion and developement of the disease in greenhouse. European Journal of Forest Patho- logy 1 O, 7, str. 430-431. 22. Wargo, P. M., 1983: How stress predispo- ses trees to atack by Armillaria mellea. Procee- dings of the Sixth International Conference on Root and Butt Rots of Forest Trees, Melbourne. 23. Watling, R., 1987: The occurence of annu- late Armillaria species in northern Britain. Notes from Royal Botanic Garden, Edinburgh 44, 3. .24. Weinhold, A. R., Garraway, M. B., 1966: Nitrogen and carbon nutrition of Armillaria mellea in relation to growth promoting effects of ethanol. Phytopathology 56, str. 108-112. 25. Zollfrank, U., Hock, B., 1987: lnfection of Norway Spruce by Armillaria under controlled conditions. European Journal of Forest Pathology 17, 4/5, str. 266-270. G. V. 1/90 35 GDK: 903 Rezultati gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v dosedanjil:lletih srednjeročnega obdobja 1986-1990 Milan ŠINKO* Izvleček Šinko, M.: Rezultati gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v dosedanjih letih srednjeročnega obdobja 1986-1990. Gozdarski vestnik, št. 1/ 1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. Prispevek obravnava uresničevanje srednje- ročnega plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije za srednjeročno obdobje 1 986-1990 v dosedanjih letih tega obdobja. Analizirani so posek in tržna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov, vlaganja na področju enostavne in razširjene gozdne re- produkcije ter vlaganja v gozdne ceste. Obravna- van je tudi ekonomski vidik vlaganj v gozdove predvsem v povezavi z viri sredstev in razmerjem do vrednosti blagovne proizvodnje. Zaradi ne- uresničevanja nekaterih osnovnih planskih po- stavkje vprašljivo reševanje razvojnih problemov. 1. UVOD V srednjeročnem obdobju 1981-1985 je bilo po oceni sestavljalcev plana za obdobje 1986-1990 doseženih in uveljavljenih nekaj pomembnih rezultatov pri gospodarjenju z gozdovi, k čemur naj bi bistveno prispevala tudi SlS za gozdarstvo SR Slovenije. Na podlagi tega mnenja je bil pripravljen tudi plan za srednjeročno obdobje "1986-1990, v katerem je zapisano, da se naj dosežena in uveljavljena praksa polno upošteva. NaM men prispevka je ugotoviti, kako so bila predvidevanja uresničena in predstaviti re- zultate pri gospodarjenju z gozdovi v dose- danjih letih srednjeročnega obdobja 1986- 1990, ki vplivajo tudi na oblikovanje razvojM nih možnosti gozdarstva v letih 1991-1995. * M. Š., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61 ODO Ljubljana, Večna pot 83, YU. 36 G. V. 1/90 Synopsis Šinko, M.: The Results of Forest Managing in SR Slovenia in the Recent Years of the Middle· termed Period lasting 1986-1990. Gozdarski vestnik, No. 1/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. The article deals with the exercising of the middle~termed plan of the self-managing commu- nity of interests for forestry of SR Slovenia for the middle-termed period from 1986-1990 in the recent years of this period. The yield produce and market production of forest timber assortments as well as investments in the field of simple and extended forest reproduction and forest road construction are analysed. The economic aspect of investments into forests is also dealt with, especially in connection with funds sources and the relation to the goods production value. The solving of some developmental problems grows questionable due to omitting of the exercising of some basic plan items. 2. SEČNJA IN TRŽNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV Velikost poseka in blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov sta bila kot eno temeljnih izhodišč za obdobje 1986-1990 določena na podlagi gozdnogospodarskih načrtov in potreb po lesu v predelavi lesa in na drugih področjih porabe lesa. Ob tem se je upoštevala kot pomemben cilj tudi uskladitev obsega poseka in blagovne preM izvodnje gozdnih lesnih sortimentov z zmogljivostjo gozdov, in sicer tako, da bo stopnja pokritja planiranih potreb po lesu z domačo lesno surovino iz SR Slovenije v letu 1990 znašala 74% (64% z gozdnimi lesnimi sortimenti in 1 O %z lesnimi odpadki v predelavi lesa). Skupni planirani etat ni bil dosežen v nobenem planskem letu in tudi sečnja za leto "1989 ni planirana tako, da bi se pribli- žali tako povprečnim kot skupnim srednje- ročnim količinam. Neizpolnjevanje plana je posledica manjše sečnje listavcev, po- Preglednica 1. Primerjava sečnje v obdobju 1981-1985 in 1986-1990 (v 000 m3) Izvršena sečnja Planirani etat Izvršena sečnja Plan 1981-1985 1986-1990 1986 1987 1988 1989 Skupaj 3470 3600 3501 3448 3433 3470 - iglavci 2040 2000 2049 2063 2045 1938 - listavci 1430 1600 1452 1385 1388 1532 Družbeni sektor 1539 1560 1569 1595 1603 1461 - iglavci 961 960 1030 1030 1013 903 - listavci 578 600 539 565 590 558 Zasebni sektor 1931 2040 1932 1853 1830 2009 - iglavci 1079 1040 1019 1033 1032 1035 li stavci 852 1000 913 820 798 974 Preglednica 2. Tržna proizvodnja lesa v obdobju 1981-1985 in 1986-1990 (povprečno na leto v 000 m3) Doseženo Plan Doseženo Plan 1981-1985 1986-1990 1986 1987 1988 1989 Skupaj 2670 2500 - iglavci 1660 1540 listavci 1010 960 Družbeni sektor 1478 1350 - iglavci 885 820 - listavci 593 530 Zasebni sektor 1192 1150 - iglavci 775 720 - listavci 417 430 sebno v zasebnem sektorju. Srednjeročni plan predvideva povečanje deleža listavcev na 45 % skupnega poseka v primerjavi z realizacijo v prejšnjem srednjeročnem ob- dobju (ko je bil delež listavcev samo 41-od- stoten). Vendar delež listavcev v dosedanji realizaciji obdobja 1986-1990 nikoli ni pre~ segel 41 %, leta 1988 celo samo 40 %. lglavci prevladujejo v družbenem sektorju (leta 1986 npr. 66 %), v zasebnem pa je razmerje med iglavci in listavci bolj uravno- teženo (1. 1986 53% iglavcev in 47% listavcev). Sečnja iglavcev v družbenih go- zdovih je bila na meji zmogljivosti gozdov (posek znaša 95 %prirastka), sečnja listav- cev v zasebnih gozdovih pa dosega pri- bližno 55% prirastka. Izpolnitev skupnega desetletnega etata, kot je predpisan v gozdnogospodarskih načrtih za obdobje 1981-1990, bi zahtevala v letu 1990 bistveno manjšo sečnjo v druž- benih gozdovih (iglavcev 570.000 m3 in listavcev 523.000 m3} in znatno povečanje sečnje v zasebnem sektorju - predvsem listavcev (iglavci 1,131.000 m3 in listavci 2625 2586 2540 2385 1704 1714 1620 1476 921 872 920 909 1424 1440 1412 1268 911 929 877 769 513 511 535 499 1201 1146 1128 1117 793 785 743 707 408 361 385 410 1,415.000 m3). Seveda, če je bila sečnja v letu 1989 realizirana po planu. Zaradi določene stopnje negotovosti ob pričakovanih sistemskih spremembah v go- .zdarstvu SR Slovenije in opravičenem pri- čakovanju, da okoliščine, ki so bile vzrok za dosedanjo (ne}realizacijo sečnja (druž- benoekonomske razmere: predvsem cene v zasebnem sektorju in organiziranost v širšem pomenu ter ))naravne(( danosti: umi- ranje gozdov), ne bodo bistveno spreme- njene, je nerealno pričakovati izpolnitev . predpisov desetletnih gozdnogospodarskih načrtov. Stanje v sečnji lesa se le delno odraža tudi v proizvodnji za trg, saj so planirane količine dosežene in dosedaj celo prese- žene zaradi velike ponudbe iglavcev. Manj kot je planirano je predvsem listavcev iz zasebnih gozdov. · Pretežni dobavitelj lesa iz slovenskih go- zdov ostaja družbeni sektor, ki je v letih od 1986 do 1988 dobavil od 54% do 56% vsega lesa. Veča se pomen družbenega sektorja v dobavah listavcev, saj je leta G. V. 1190 37 Preglednica 3. Struktura tržne proizvodnje lesa (v % skupne tržne proizvodnje) Plan Doseženo Plan 1990 1986 1987 1988 1989 lglavci- skupaj 100 100 100 100 100 - les za mehansko predelavo 65 66 63 62 61 - les za vlaknine in plošče 22 23 22 - tehnični les za druge namene 35 12 14 16 39 Li stavci - skupaj 100 100 100 100 100 - les za mehansko predelavo 41 40 37 45 41 - les za vlaknine in plošče 26 26 30 - tehnični les za druge namene 39 7 8 3 38 20 27 29 22 21 Preglednica 4. Poraba lesa za proizvodnjo plošč in vlaknin (v 000 m3) Skupaj 1986 1987 Poraba lesa- skupaj 1657 1466 - iglavci 999 919 - listavci 658 547 Izvor lesa - les iz gozdne proizvodnje - SR Slovenija 587 622 - druge republike 516 368 - uvoz 252 193 - ostanki iz mehanske predelave lesa 302 283 - iglavci 272 262 - listavci 30 21 1987 nanj odpadlo 59 % tržnega deleža listavcev. Vendar menimo, da je treba upo- števati tudi količine listavcev, ki so se iz zasebnega sektorja na drugačne načine prav tako pojavile na trgu. Struktura tržne proizvodnje iglavcev kaže na zmanjšanje deleža lesa za mehansko predelavo, predvsem zaradi povečanja de- leža tehničnega lesa za druge namene. Po letu 1986, ko je bil v poseku iglavcev velik delež poseka zaradi naravnih ujm (400.000 m3), pada delež lesa iglavcev za plošče in vlaknine, kar se kaže v nezmanjšanem uvozu lesa iz drugih republik in tujine. 3. LESNOBILANČNA RAZMERJA Iz preglednice 4, ki prikazuje porabo lesa za proizvodnjo plošč in vlaknin, vidimo, da se sorazmerno veliki deleži (27-30 %) lesa iglavcev namenjenega mehanski predelavi pojavijo v proizvodnji plošč in vlaknin kot ostanki mehanske predelave, ostanki me- hanske predelave listavcev pa le v višini okoli 3%. Količina lesa za proizvodnjo 38 G. V. 1/90 Za plošče Zavlaknine 1988 1986 1987 1988 1986 1987 1988 1578 691 595 695 966 871 883 913 262 253 264 737 666 649 665 429 342 431 229 205 234 635 203 218 239 384 404 396 431 276 186 249 240 182 182 213 252 193 213 299 212 191 207 90 92 92 277 182 170 185 90 92 92 22 30 21 22 plošč in vlaknin se je v primerjavi s prejš- njimi srednjeročnimi obdobji ustalila in ne narašča več tako skokovito. CiiL da bi leta 1990 dosegli 7 4 % pokritje planiranih potreb po lesu, je bil dosežen že na samem začetku planskega obdobja (skupno 76% v letu 1986). Z domačim lesom je zadovoljivo pokrita poraba lesa za mehansko predelavo, nezadovoljiva pa je oskrba predelave lesa v plošče in vlaknine s tanjši mi sortimenti listavcev. Plan za leto 1989 predvideva zmanjšanje stopnje pokri- tja (72 %). 4. VLAGANJA V GOZDOVE 4.1. Enostavna gozdnobiološka reprodukcija Posamezni letni plani nege v srednjeroč­ nem obdobju niso bili doseženi v nobenem sektorju. Odstopanja od plana sicer niso velika, vendar seštevanje primanjkljajev zbuja dvome o možnosti realizacije nekate- Preglednica 5. Pokritje porabe lesa z lesom iz Slovenije Skupaj poraba lesa - iglavci - listavci Les za mehansko predelavo- skupaj - iglavci - listavci Les za vlakni ne in plošče -skupaj - iglavci - listavci Tehnični les za druge namene- skupaj iglavci - listavci Drva %pokritja porabe lesa z lesom iz Slovenije 1986 1987 1988 plan 1989 76 80 78 72 84 88 86 82 64 66 64 59 91 89 100 99 71 67 54 67 63 71 40 46 97 100 97 100 100 100 100 100 89 98 73 73 69 46 100 100 100 100 95 99 63 61 70 46 100 Preglednica 6. Obseg enostavne gozdnobiološke reprodukcije (povprečno letno v ha) Izvršen o Plan Izvršen o Plan 1981-1985 1986-1990 1986 1987 1988 1989 Nega gozdov 22.278 26.000 23.654 24.564 24.204 24.890 - družbeni gozdovi 12.212 13.400 12.228 12.877 12.767 13.190 zasebni gozdovi 10.066 12.600 11.426 11.687 11.437 11.700 Obnova gozdov 4.569 5.600 5.258 5.346 4.719 4.630 - družbeni gozdovi 2.287 2.800 2.299 2.361 2.324 2.050 - zasebni gozdovi 2.282 2.800 2.959 2.985 2.395 2.580 Preglednica 7. Obseg razširjene gozdnobiološke reprodukcije Izvršen o 1981-1985 Melioracije gozdov 1775 - neposredna premena 1039 - družbeni gozdovi 354 - zasebni gozdovi 685 - posredna premena 736 - družbeni gozdovi 260 - zasebni gozdovi 476 Pogozdovanje 23 - družbeni gozdovi 12 - zasebni gozdovi 11 Vzdrževanje nasadov - družbeni gozdovi - zasebni gozdovi rih z gozdnogospodarskimi načrti predpisa* nih del. Zasebni sektor izstopa z velikim izostankom nege in relativno velikim obse- gom obnove - še posebno v letih 1986 in 1987. Kot celota pa je sedanje srednje- ročno obdobje po količini uspešnejše kot predhodno (1981-1985). (povprečno letno v ha) Plan Izvr še no Plan 1986-1990 1986 1987 1988 1989 4810 3726 2088 2700 3280 860 1201 590 706 870 270 507 254 265 340 590 694 336 441 530 3950 2525 1498 1994 2410 1130 1153 777 984 1020 2820 1372 721 1010 1390 60 52 11 22 4 25 37 6 17 3 35 15 5 5 1 7800 6243 4430 5458 5050 2600 2800 1658 2189 1970 5200 3443 2772 3269 3080 4.2. Razširjena gozdnobiološka reprodukcija V obdobju 1986-1990 je opazen pred- vsem velik obseg planirane posredne pre- mene gozdov (skupno za 536 o/o več, kot je je bilo izvršena v predhodnem planskem obdobju). V zasebnih gozdovih je bilo pla- nirano za 5,9-krat več posredne premene, G. V. 1/90 39 ' Preglednica 8. Odpiranje gozdov z gozdnimi cestami Izvršena 1981-1985 Novogradnje gozdnih cest 440 - družbeni gozdovi 213 zasebni gozdovi 227 Rekonstrukcije gozdnih cest - družbeni gozdovi - zasebni gozdovi Novogradnje in rekonstrukcije gozdnih cest 440 - družbeni gozdovi 213 - zasebni 227 Preglednica 9. lzvršenost plana Gozdni lesni sortimenti iglavci - listavci Vlaganja v gozdove - obnova gozdov - negagozdov - melioracija gozdov - pogozdovanja - gradnja gozdnih cest letne realizacije pa niso nikoli presegle 50 % plana, kar kaže na nerealnost pri planiranju. Kljub neizpolnjevanju letnih pla- nov pa bosta oba sektorja bistveno preko- račila z gozdnogospodarskimi načrti predpi- san obseg posredne premene. Realizacija neposredne premene po po- sameznih letih močno niha (po začetnem zagonu leta 1986). Z gozdnogospodarskimi načrti opredeljen obseg ne bo realiziran. 4.3. Gradnja gozdnih cest Odpiranje gozdov z gozdnimi cestami je pogoj za izvajanje predvidenega poseka in drugih vlaganj v gozdove. Iz tabele 1 O lahko ugotovimo, zakaj nekateri temeljni razvojni cilji niso in tudi ne bodo doseženi. Gradnja gozdnih cest je močno zaostala za planiranim obsegom, glede na pred- hodno srednjeročno obdobje 1981-1985 pa sploh ni primerljiva. Težnja upadanja gradnje gozdnih cest je razvidna tudi iz plana za leto 1989. Težnja upadanja hitrosti odpiranja zasebnih gozdov (letni plan 1989 40 G.V. 1190 (v km) Plan Izvršena Plan 1986-1990 1986 1987 1988 1989 256 226 169 164 140 117 115 81 91 87 139 111 88 73 53 69 81 59 46 55 36 45 34 30 28 33 36 25 16 27 325 307 228 210 195 153 160 115 121 115 '172 147 113 (dosežen% plana- povprečnega letnega o~sega) Izvršen o Plan 1981-1985 1986 1987 1988 1989 99 105 103 102 95 104 111 111 105 96 94 96 91 96 95 123 94 95 84 83 109 91 94 93 96 56 77 43 56 68 87 18 37 7 113 94 70 64 49 predvideva samo 38 % povprečne letne planirane količine za srednjeročno obdobje) bo predstavljala omejitveni dejavnik pri re- ševanju razvojnih problemov pri gospodar- jenju s temi gozdovi. 4.4. Ekonomski vidiki vlaganj v gozdove Srednjeročni plan 1986-1990 kot celovit cilj in splošna usmeritev navaja, da mora biti zagotovljen takšen obseg vlaganj v gozdove, ki ustreza planirani intenzivnosti izkoriščanja gozdov, saj naj bi bil od tega neposredno odvisen planirani obseg bla- govne proizvodnje gozdnih lesnih sortimen- tov ustrezne debelinske in kakovostne strukture. Gibanja po posameznih letih ka- žejo, da splošna usmeritev ni bila upošteva- na. Iz preglednice 9 vidimo, da je fizični obseg vlaganj v gozdove odvisen od dose- ženih planiranih količin gozdnih lesnih sor- timentov (predvsem iglavcev). S padanjem količine pridobljenih gozdnih lesnih sorti- mentov se vlaganja v gozdove zmanjšujejo bolj kot sorazmerno. Preglednica 1 o. Viri sredstev za vsa vlaganja v gozdove (%vrednosti blagovne proizvodnje) 1986 1987 1988 vooo.ooo % vOOO.OOO % vooo.ooo % Skupaj 12.087 23,8 24.176 22,6 65.118 20,4 Lastna sredstva GG ( + druge organizacije) 9.107 17,7 18.808 17,4 52.581 16,3 Združena sredstva porabnikov lesa 1.119 2,3 2.775 2,7 4.221 1,4 SlS za gozdarstvo 1.426 2,9 2.077 2 6.131 2 Krediti 255 0,5 218 0,2 270 0,1 Drugi viri 180 0,4 298 0,3 1.915 0,6 Preglednica 11. Vrednostni obseg vlaganj v gozdove 1986 v 000.000 din Biološka vlaganja- skupaj 6.091 - družbeni gozdovi 3.081 - zasebni gozdovi 3.010 - enostavna reprodukcija 4.588 - družbeni gozdovi 2.459 zasebni gozdovi 2.129 - razširjena reprodukcija 1.503 - družbeni gozdovi 622 - zasebni gozdovi 881 Vlaganja v gozdne ceste 3.228 - družbeni gozdovi 1.708 - zasebni gozdovi 1.520 Ostala poraba sredstev za gozdno- biološko reprodukcijo 2.767 - družbeni gozdovi 1.214 - zasebni 1.553 Razlog za manjša vlaganja v gozdove v vseh oblikah je predvsem v zmanjševanju deleža sredstev za vlaganja v gozdove od vrednosti blagovne proizvodnje. Ker je to zmanjšanje posledica določenih vzrokov (cene, planiranje), bi morali razmere po posameznih letih natančneje analizirati. Od leta 1986, ko je delež znašal 23,8 %, je do leta 1988 padel na 20,4 %. Zmanjšala so se lastna sredstva gozdnogospodarskih or~ ganizacij in sredstva porabnikov lesa. Ostali viri so bili tako kot v prejšnjih letih manj pomembni. Gozdnogospodarske organizacije z last~ nimi sredstvi niso mogle pokriti izpada pri- liva združenih sredstev porabnikov lesa, ki so za vlaganja prispevali samo še 1 ,4 % vrednosti blagovne proizvodnje. Za prib!. 30 % so se zmanjšala tudi sredstva SlS za (v% vrednosti blagovne proizvodnje) 1987 1988 1.% v 000.000 din % v 000.000 din % 12 13.248 12 33.673 10 6.632 17.200 6.616 16.473 9 10.916 10 26.346 8 5.645 14.167 5.271 12.179 3 2.332 2 7.327 2 987 3.033 1.345 4.294 6,4 4.971 5 14.193 4 2.725 6.898 2.246 7.295 5,4 5.957 5,6 18.253 5 2.742 7.951 3.215 10.302 gozdarstvo, pa še ta so se porabila pred- vsem za financiranje nalog, ki so poseb- nega družbenega pomena na kraškem ob- močju. Krediti in drugi viri pa za vlaganja v gozdove niso bili pomembni viri. Vrednostni obseg vlaganj v gozdove se je izraženo v denarju sicer povečeval, delež sredstev za vlaganja od vrednosti blagovne proizvodnje pa je vztrajno padal. Najbolj so se zmanjšali deleži blagovne proizvodnje za biološka vlaganja (z 12 % na 10,5 %) in gradnjo gozdnih cest (s 6,4 % na 4,4 %). 5. SKLEPNA OCENA Ne glede na splošne želje (zaradi lesa) se obseg sečnje v slovenskih gozdovih zmanjšuje oziroma ostaja enak. Izjema je družbeni sektor, ker so gozdna gospodar- G, V. 1/90 41 stva očitno iz povsem ekonomskih razlogov prisiljena celo prekoračevati etat. Poveča­ nje etata iglavcev je že deloma posledica umiranja gozdov. Tržna proizvodnja gozdnih lesnih sorti- mentov se prav tako zmanjšuje. Struktura se nebistveno spreminja. Pokritje porabe lesa v Sloveniji z lesom iz slovenskih go- zdov je visoko in nad planskimi predvideva- nji. Vlaganja v gozdove v enostavno repro- dukcijo so v skladu s planom, zaostaja pa razširjena reprodukcija v glavnem zaradi pomanjkanja sredstev. Bistveno so se zmanjšala vlaganja v izgradnjo gozdnih cest Vrednostni obseg vlaganj v gozdove se realno zmanjšuje. Delež sredstev za vlaga, nja v gozdove, izražen v % od vrednosti tržne proizvodnje, je upadel, kar je posle- dica povečanih proizvodnih stroškov v izko- riščanju gozdov v letih 1 987 in 1988 in izpada sredstev porabnikov lesa ter manj- šega združevanja sredstev na ravni republi- ke. THE RES UL TS OF FOREST MANAGING IN SR SLOVENIA IN THE RECENT YEARS OF THE MIDDLE-TERMED PERIOD LASTING FROM 1986-1990 Summary The felling extent in SR Slovenia decreases or it is in the process of stagnation. The exception is the sector of socially owned forests, where forest enterprises are even forced not to obseJVe the annual cut out of economic reasons. The increase of the annual cut in coniferous trees is partly the consequence of the dying back of forests. 42 G. V. 1/90 Market production of forest timber assortments is in decrease as well. The structure is not changing essentially. Timber demands in Slovenia are covered by wood from Slovene forests to a high degree, higher than it was planned. The scope of investing in forests as regards the simple reproduction (regeneration, tending, protection) meets the plan yet the extended reproduction (ameliorations, plantatlon main· tenance) laggs behind. The main reason is insufficient funds. An essential decrease can be established in the investments into forest road construction. The real value extent of investing into forests has become smaller. The funds share intended for investing into forests and expressed as a percentage of the market production value is lower, which is the consequence of greater production costs in forest exploitation in the period from 1987 to 1988 and the loss of consumer funds as well as less financial means provided by the republic. VIRI 1. Srednjeročni plan samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo za obdobje 1986-1990, SlS za gozdarstvo SRS, Ljubljana 1986. 2. Plan SlS za gozdarstvo SRS za leto 1989, Ljubljana 1989. 3. Poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1985 in za celotno plansko obdobje 1981-1985, Ljub- ljana 1986. 4. Poročila SlS za gozdarstvo Slovenije o ure- sničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana SlS za gozdarstvo za obdobje 1986-1990 v letih 1986, 1987, 1988. 5. Statistični letopis SR Slovenije 1988, Zavod SRS za statistiko, Ljubljana 1988. 6. Zaključno poročilo o območnih gozdnogo- spodarskih načrtih v Sloveniji, Ljubljana 1986. GDK: 902 Nekaj o zgodovini samostana Bistra ter pregled gospodarjenja z gozdovi tega predela v obdobju od prve svetovne vojne do danes Tomaž KOČAR* 1. ZGODOVINA GRADU IN POSESTI BISTRA Ob južnem robu Ljubljanskega Barja, približno na sredini med Borovnica in Vrhni- ko, stoji tik ob cesti mogočno staro poslopje. Debele stene in kamniti zidovi pričajo o njegovi davni preteklosti. To je nekdanji samostan Bistra, v stari Avstriji imenovan Freudenthal. Ime nosi po istoimenski rečici, ki tam izvira iz skal v sedmerih izvirih. Stavbo obdaja obzidje, katerega sestavni del je tudi stražni stolp, od koder je lep razgled na grajski park z ribnikom in na Ljubljansko Barje. Poslopje pod stolpom je začelo nastajati pred davnimi 700 in več leti, se pravi v obdobju od l. 1255 do 1260, ko sta koroški vojvoda Bernard Spanheimski (1202-1256) in njegov sin Ulrik 11. (1256-1309) tu usta- novila kartuzija - samostan molčečih, belih menihov. Poleg Bistre so imeli kartuzijanci v Sloveniji še samostane v Žičah, Jurkloštru in Pleterjah. V Bistri so kartuzijanci gospo- darili pol tisočletja. Imeli so velika posestva, saj so ob ustanovitvi dobiti 114 kmetij, v 14. stoletju pa tudi Koper z okolico, kjer so gojili vinsko trto in fige ter pridobivali olje in sol. Starodavna pot, ki je vodila z Barja mimo Borovnice na Pokojišče in naprej čez Cer- knica in Bloke tja do morja, je bila prav na Pokojišču »Zastavljena« z mitnico. Sem so morali tlačanski kmetje prinašati dajatve - ))colengo« (die Zoll - nemško - carina, mitnica). še danes se reče pri domačiji kmeta Petrovčiča na Pokojišču »pri Colnar- ju«. V pročelju imenovane hiše je vzidan starodaven kamnit grb samostana Bistra z letnico 1659 in imenom (verjetno) enega * T. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tržaška c. 2, YU. izmed bistriških menihov ali »Uslužbencev« (slika 1 ). Samostan je imel nad svojimi tlačani popolno posvetno oblast, tako sodno kot izvršilno. Ostanki kamnitega zidu pri straž- nem stolpu naj bi bile nekdanje zidane vislice - gavge. Poslopje samostana je bilo večkrat požgano. Tako je kmalu po ustano- vitvi samostana in njegovem silnem gospo- darskem vzponu požar l. 1264 skoraj popol- noma uničil samostan. L. 1382 je spet zagorelo in škoda je bila tako velika, da v listinah vse tja do l. 1423 ni zaslediti nobene Slika 1. V pročelju hiše kmeta Petrovčiča na Pokojišču št. 5, ••pri Colnarju« po domače, je vzidan grb samostana v Bistri G. V. 1/90 43 kupne pogodbe. Tudi sosedje - plemiči iz Loža ter Vipavski in Tolminski gospodje so močno posegali v pravice samostana Bi- stra, v 15. stoletju pa tudi Turjačani. Tudi razmah protestantizma v 16. stoletju (bliž- nja Ljubljana je bila eno izmed središč luteranstva na Kranjskem) je negativno vpli- val na redovno življenje in gospodarstvo kartuzijancev iz Bistre. Tako se je ob koncu 16. stoletja število redovnikov močno znižaM lo, povečale pa so se tudi zahteve dežel- nega kneza. še večja nevarnost pa je kartuzijancem pretila od jezuitov, ki naj bi dobili Bistro kot dotacijo, vendar je bil l. 1595 sklenjen sporazum in Bistra je še naprej ostala kartuzijanska. Znani sta bili samostanska knjižnica in šola. Srednjeveške rokopise in 58 inkuna- bul z grafičnimi odtisi, lesorezi in bakrorezi iz Bistre hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Dokončno pa je usahnila oblast menihov iz Bistre, z njo pa tudi bogato duhovno življenje samostana, s prihodom cesarja Franca Jožefa 11. na prestol. že v času . vladanja njegove matere, cesarice Marije Terezije in sovladanja obeh, so se začeli za plemstvo in samostane ,,slabši« časi. Prosvetljena vladarja absolutista sta jim odvzela mnoge pravice in velika posestva. Tako je cesar Franc Jožef Il. 29. 1. 1782 razpustil samostan Bistro in celotna posest je prešla v upravo verskega sklada (prepis imetja je bil opravljen šele 14. 4. 1794). Trinajst redovnikov, trije konverzi (spreobr- njenci - v drugo vero) in prior (prelat) so se razkropili. Kar ni bilo dodeljeno ver- skemu skladu, so prodali, oltarje in opremo pa oddali okoliškim cerkvam. Poslopje gradu Bistra je bilo na novo (menda nazadnje) pozidano l. 1773, ko je požar upepelil večino samostanskega po- slopja. Ted aj so porušili skoraj polovico nekdanjega samostanskega poslopja s cer- kvijo vred, kar je ostalo, pa so prezidali. Sedanja podoba gradu Bistra je z začetka 19. stoletja. Na dražbi dne 1 O. 7. 1826 je Bistro - poslopja s posestvom ter gospo- stvo Loško ter imetje Planino - za 113.000 goldinarjev kupil trgovec in tovarnar Franc Galle (kupna pogodba z dne 11. 8. 1826). Galle je kupil posestva Bistra, Loka pri Cerknici in imetje Planina ravno v času 44 G.V. 1/90 največjih nasprotij in pravd med zemljiško gosposko in podložniki glede servitutov (služnostne pravice v gozdu do paše in lesa). Zemljiška gosposka Bistre, ki je bila pod državno upravo (verski sklad), je imela takrat skupaj s posestvom v Lokah pri Cerknici 7700 oralov (4431 ha) gozdov, od katerih jih je bilo kar 6700 oralov (3856 ha} obremenjenih s servituti. Galle je bil eden redkih, ki mu je na Kranjskem uspelo rešiti servitutno vprašanje še pred zemljiško odvezo. Tako se je ob nakupu teh posestev zavezal, da bo dominikalne (veleposestni- ške) gozdove z izjemo tistih, ki so bili služnosti prosti, razdelil med soseske upra- vičencev. Tako je Galletu ostalo le 1000 oralov (575 ha) gozdov, ki pa so bili služno- sti prosti. S tem so bile za te gozdove končane petdesetletne razprave o služnos- tnih pravicah. Na Kranjskem sta sicer tra- jala odkup in ureditev zemljiških dolžnosti več kot dvajset let, tj. od l. 1858 do 1880. Rodbina Galle je potem ostala lastnica gozdnega predela Bistra do konca 2. sve- tovne vojne. Poleg posestva s poslopji sta bili Galletova last tudi gostilna in žaga v Bistri. Žaga je bila najprej venecijanka, pozneje pa parna žaga. Glavnino posestva so tvorili gozdovi, ki se razprostirajo za samostanom vse do ceste, ki vodi iz Verda na Pokojišče in tja do Zavrhniških senožeti (v različnih virih so nekolikanj različni podat- ki}. Franc Galle je 4. 9. 1849 prodal Bistro in loško gospostvo svojemu sinu Antonu za 150.000 goldinarjev. Anton je 28. 7. 1863 umrl in obe posesti je podedoval njegov sin Viktor (prisvojil na listina je z dne 25. 1 O. 1870). Viktor je obe posesti 14. 2. 1872 prodal svojemu stricu Karlu Galletu za 268.000 goldinarjev. Zaradi bolehnosti pa je Karel 15. 6. 1887 obe posestvi prepustil svojemu sinu Francu (Karel je umrl 1. 5. 1890}. Kot zadnji lastnik je ostal njegov sin Bruno (menda je bil po poklicu gozdarski inženir}. Njemu so posest Bistra po koncu 2. svetovne vojne nacionalizirali. V gradu je bila nato gozdna uprava- do l. 1951, ko je poslopje dobil Tehniški muzej Slovenije. L. 1953 so bili za javnost že odprti gozdar- ski, lesarski in lovski oddelek muzeja. Tri leta pozneje je bil muzeju dodeljen še del gozda (7,32 ha), za gradom vse do železni- ške proge, kot nekakšno funkcionalno zem- ljišče za lovsko-gozdarske zbirke gradu in kot zaledje za les, potreben za vzdrževanje poslopij. 2 .. PREGLED DOSEDANJEGA NAČRTNEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI BISTRE Gozdna posest bivšega samostana je tik za gradom in kot sklenjena celota obsega skoraj 700 ha gozdov. To je pretežno kraški svet s pobočji in delno planotast, z nadmor- skimi višinami do 750 m. Ti gozdovi so danes najmanjša gozdnogospodarska enota ljubljanskega gozdnogospodarskega območja, ki pa je izredno zanimiva in pe- stra, tako orografsko kot floristično. Načrtno gospodarjenje s temi gozdovi se je začelo šele po prvi svetovni vojni, ko je takratni gozdni upravitelj Konig sestavil prvi gozdnogospodarski načrt - za obdobje 1924-1933. Gibanje gozdnih fondov za te gozdove bom prikazal v tabeli. Sestavljalec omenjenega načrta pravi, da je podnebje ugodno za naravno pomlajevanje teh go- Slika 2. Grad Bistra. (Obe sliki foto: Tomaž Kočar) zdov. Hkrati pa ugotavlja, da se jelka vedno slabše pomlaja. Pred prvo svetovno vojno so namreč opravljali predvsem oplodne sečnje, pri katerih ostajajo sestoji predolgo odprti in jelka se v takšnih razmerah ne pomlajuje. Konig pravi, da bi bilo treba vzgajati zmes jelke in smreke, ki bi pospe- šila naravno pomlajevanje jelke. Nadalje ugotavlja, da do tedaj (1. 1924) niso gospo- darili načrtno. Višino sečenj (oplodne seč­ nje kot način gospodarjenja) so šele v zadnjih letih (verjetno po 1 . svetovni vojni) določevali glede na okularne cenitve lesnih zalog. Konig je celotno površino gozdov (67 4,91 ha) razdelil na pet starostnih razre- dov, s tem da je bilo v prvem (do 20 let stari sestoji) 60,0 ha gozdov, v drugem (21-40-letni sestoji) 86,09 ha, v tretjem (41-60-letni sestoji) 85,83 ha, v četrtem (61-80-letni sestoji) 354,06 ha in v petem (nad 80 let stari sestoji) 88,91 ha. Obhodnjo je določil na 90 let. Ugotovil je, da je jelka glavna drevesna vrsta, kateri sta primešani smreka in bukev, posamezno pa še brest, lipa, jesen in celo nekaj tis naj bi raslo v teh predelih. G. V. 1/90 45 V tistih časih (menda prvič okrog l. 1906) so posadili tudi duglazijo, za katero Konig ugotavlja, da hitro in dobro raste. Od goz- dnih škodljivcev omenja lubadarja na smre- kah ter nevarnost snegolomov v hudih zi- mah. Škode zaradi divjadi ne omenja. Dalje Konig navaja, da so nasadi in pogozdova- nja v dobrem stanju (z nasadi misli verjetno sestoje!). Da bi dobavili čim večje količine lesa za žago, so delali goloseke, ki so jih zasadili s smreko. Posestvo je imelo svojo žago, les so pretežno izvažali. Žaga je lahko zrezala 4500-5000 m3 lesa letno. Izvažali so v glavnem prek Trsta v Italijo (Arhiv Slovenije, Ljubljana TOl, fascikel - 3 ovoj Xli. /Cesnaind/- zap. št. 9). Spravilo lesa iz gozda je bilo lahko, saj so bile zaradi ugodnega terena zgrajene mnoge poti. Načrtovalec omenja tudi stranske gozdne proizvode (stelja in oglje). Gospodarjenje z gozdom je vodil upravitelj z dvema pomoč­ nikama. Posestvo je imelo tudi stalno zapo- slene gozdne delavce. Pri sestavljanju nač­ rta so ponovno izmerili površine - izdelali so karto z vrisan imi oddelki in odseki; lesne zaloge so ocenili, delno pa uporabili tablice (poskusne ploskve). Za osnovanje staros- tnih razredov je Konig uporabil donosne tablice. Pri napotkih za gospodarjenje je predlagal nakup zasebnih gozdnih zemljišč v južnem delu posestva, ki leže sredi kom~ pleksa gozdnega predela Bistra~ in sicer v obliki zamenjave za dislocirane Galletove gozdne parcele; kjer meje ne potekajo po poteh, je predlagal izdelavo šestmetrskih presek, zunanje meje posestva naj bi zako- ličili s hrastovimi koli, na vogalih pa s kamni. Za gospodarjenje z gozdom je pred- lagal tudi prebiralne sečnje (kraški svet). Predlagal je tudi povečanje deleža jese- na, ki je rasel posamič, in sicer s saditvijo na praznih površinah. Naravno nepomla- jene goloseke naj bi zasadili s smreko. Skrbeli so za odstranjevanje plevela in grmičevja ter trebiJi omelo. Zaradi nevarno- sti napada lubadarja je v načrtu zahteval, naj posekano smrekovine obelijo in les čim prej spravijo iz gozda. V ta namen naj bi tudi zgradili cesto »Z malim padcem«, da bi lahko les vozili iz gozda na štirikolesnih vozovih. Pri strukturi lesne mase je Konig ugotavljal prevelik delež debelega drevja (4. in 5. starostni razred). Zaradi trajnosti 46 G. V. 1190 gospodarjenja je predlagal posek presežka 4. in S. starostnega razreda. Zaradi do- brega gospodarjenja je zahteval navodila načrta natančno izvajati in dokumentirati (v izkazih in mapah). Revizijo načrta naj bi izvedli l. 1934, ko naj bi ugotovili lesno zalogo vsega nad 20 cm debelega drevja. Glede na stanje lesnih zalog, ki ga je ugotovil okularno in deloma s tablicami, je izračunal letni etat v višini 3400 m3 , kar je znašalo 5,4 m3/ha. Ta etat so uporabljali tudi po izteku ureditvene dobe, se pravi po l. 1933 (odobritev krajevne banske uprave z vsakoletno odločbo). Nekako v l. i 938-1940 se je takratni upravitelj Galletovih gozdov Konig lotil revi- zije načrta za revir Bistra. Načrt je bil narejen konec l. i 940, (datiran s 1. 12. 1940) z veljavnostjo 1941-1950. Zaradi vojne načrta niso uresničili. Vse starejše sestoje (581 ,30 ha) so l. 1938 polno premerili, da so ugotovili dejan- sko lesno zalogo in prirastek. Na podlagi tega je Konig določil etat ter smernice za bodoče gospodarjenje. Za vse sestoje, mlajše od 20 let, so lesno zalogo ocenili okularno s Feistmantelovimi tabelami. Ti sestoji so se razprostirali na površini 89 ha. Njihovo skupno lesno zalogo so ocenili v višini 1241 m3 iglavcev. Pri polni premerbi so izmerili vsa drevesa, debelejša od 1 O cm prsnega premera. Konig je pri izračunu lesnih zalog ugotovil, da je glavna drevesna vrsta v gozdovih Bistre jelka, ki sta ji pri me- šani predvsem bukev in smreka, posame- zno pa se pojavljajo še javor, brest, lipa in jesen ter redke tise. Zanimiva je tudi manjša količina izmerjene duglazije, ki naj bi jo prvič posadili okrog l. 1906 (Galle je dobil sadike iz Amerike). Sestavni del načrta so bili prvič tudi opisi sestojev s fondi za vsak oddelek oz. odsek posebej. Pri oceni prejš~ njega gospodarjenja Konig ugotavlja, da so pred l. 1924 sekali gos podarili z oplodnimi sečnjami in zato se jelka tedaj ni pomlaje- vala. Ta način gospodarjenja so opustili in sekali na golo, potem pa sadili smreko, vzgojene v lastni drevesnici. Inž. Šivic po- roča (6), da je imela Bistra v omenjenem obdobju lastno drevesnico s površino 2400 m2 , kjer je bilo l. 1926 na zalogi 53.000 sadik, l. 1927 pa 19.000 sadik, od katerih so jih za lastne potrebe porabili 22.000 l. 1926, oz. 28.000 l. 1927, drugim pa jih prodali 6500 L 1926, oz. 2500 L 1927. Poleg smreke pa so v lastni drevesnici gojili tudi sadike listavcev. . Sečnja v obdobju 1931-1940 so dosegle količino 34.885 m3• :Za obdobje 1924-1931 ni podatkov o opravljenih sečnjah. L. 1937 so morali prenehati z golosečnjami, ker je te vojaška oblast v obmejnem pasu z Italijo prepovedala. Iz golosečnje so potem prešli na prebiralni način gospodarjenja in v pre- redčenih sestojih podsajevali, predvsem s smreko. Konig predlaga tako v prvem kot v drugem načrtu (1924 oz. 1941) naslednje: ker se jelka ne pomlaja, je treba saditi smreko, deloma tudi listavce Qesen), kar omenja tudi komisija, ki si je ogledala go- zdove v Bistri in podala mnenje o predlože- nem gozdnogospodarskem načrtu za dobo i 941-1950. Na podlagi dotedanjega stanja je imenovana komisija predlagala tudi sadi- tev duglazije. Pri tem ogledu so ugotovili, da so l. 1941 v revirju Bistra posadili 22.000 sadik smreke in 1 000 sadik jese na. V načrtu 1941-1950 Konig nadalje ugo- tavlja, da se bukev dobro pomlajuje in je celo treba paziti, da ne bi v teh sestojih prevladala. Zaradi tega so pri čiščenju in redčenju kultur vse listavce izsekali in tako gojili čiste smrekove kulture. (Načrtovalec iz l. 1952 oz. 1953 ugotavlja, da dela smrekovih kultur niso čistili. Tu so listavci prerasli smreke, izmed katerih se je le redkim posrečilo prerasti v zgornji sloj.} Nadalje Konig navaja, da so škode zaradi divjadi neznatne. Kot smo že omenili, je vojna preprečila vsako načrtno gospodarjenje v gozdovih. Sekali so malo, predvsem za potrebe voja- ških oblasti. Posebna škoda je bila storjena v pasu ob železniški progi, ki pelje skozi te gozdove ob njihovem severnem delu. Med zadnjo vojno so Italijani oziroma Nemci zaradi ohranitve proge ukazali posekati ši- rok pas vzdolž celotne trase, ki vodi skozi gozd. Po zaplembi imovine Galletovega vele- posestva ob koncu 2. svetovne vojne je upravljala z gozdovi Bistre Državno gozdno oskrbništvo Bistra, ki je bilo podrejeno Goz- dni upravi Ljubljana, ta pa ministrstvu za gospodarstvo in kmetijstvo s sedežem v Ljubljani. Popisa sečenj od konca vojne do l. 1948 ni. L. 1948 je te gozdove prevzelo v upravljanje novo ustanovljeno podjetje GG Ljubljana, ki je za območje gozdov okrog Vrhnike in Borovnice osnovalo goz- dno upravo Bistra. Kaj se je dogajalo v teh gozdovih po 2. svetovni vojni? Prvi povojni načrt (temeljni) za te go- zdove je bil sestavljen za obdobje 1953- 1962 (v načrtu ni točnega datuma veljavno- sti). Revizija tega načrta pa je bila sestav- ljena za obdobje 1. 1. 1962 do 31. 12. 1971. V času nenačrtnega gospodarjenja po koncu vojne so bile v teh gozdovih pose- kane ogromne količine lesa; v obdobju 1948-1951 povprečno letno približno 5600 m3, 90% nad prirastkom, kar je imelo za te gozdove dolgoletne neugodne posledice. V tem prvem povojnem gozdnogospodar- skem načrtu škode, ki naj bi jih v gozdovih Bistre povzročila divjad, niso omenjene. Načrtovalec pa opozarja na nevarnost sne- goloma v smrekovih kulturah. Zaradi nadaljnjega močnega sušenja in propadanja jelke ter njenega nezadovolji- vega pomlajevanja je GG Ljubljana napro- sila takratnega kustosa Ljubljanskega mu- zeja, dr. Maksa Wrabra za fitocenološko proučitev teh gozdov. Dr. Wraber je glede na ugotovljene gozdne združbe, prisotne na teh rastiščih, in glede na stanje teh gozdov nakazal smernice za nadaljnje go- spodarjenje s temi gozdovi. Terenske oglede je opravil avgusta l. 1954. Dr. Wra- ber poroča, da imajo gozdovi Bistre le delno ohranjeno naravno sestavo in struk- turo, večina gozdov pa je zaradi nenarav- nega načina gospodarjenja močno spreme- njena. Drevesni in grmovni sloj sta popol- noma spremenila svojo naravno sestavo, le zeliščni in mahovni sloj sta deloma ostala nespremenjena. Na podlagi opažanj na teh in sosednjih območjih je dr. Wraber v svoje poročilo zapisal, da gozdovi Bistre pripa- dajo naslednjim gozdnim združbam oz. va- riantam: Abieti-Fagetum dinaricum caricetosum albae: to je termofilna podzdružba dinar- skega jelovo-bukovega gozda. Nahaja se predvsem na plitvih do srednjeglobokih tleh, ki ob nepravilnem gospodarjenju z gozdom hitro degradirajo. Na tem rastišču je treba ohraniti gost sklep krošenj, posa- G. V. 1190 47 mezno ali skupinsko zmes listavcev in iglavcev v ustreznem količinskem razmerju in prebiralno strukturo gozda. Abieti-Fagetum dinaricum festucetosum silvaticae (dinarski jelovo-bukov gozd z gozdno bilnico} porašča strma pobočja s skalnimi bloki ali navaljenimi skalami, kjer skalnatost doseže tudi do 50 %. To so predvsem višje lege s plitvimi tlemi. Querco-Carpinetum abietosum (gozd gradna in belega gabra z jelko}. Dr. Wraber ga je opredelil kot ozek prehodni pas med jelovo-bukovimi in nižje ležečimi hrastovimi gozdovi. Ti gozdovi so bili najbolj izkoriš- čani in so zato tudi najbolj degradirani. V njih je treba pospeševati listavce. Dalje je dr. Wraber ugotovil manjše po- vršine (fragmente} združbe velikega jese na in gorskega javorja- predvsem v vrtačah z globokimi tlemi. Na ta mesta naj bi vnašali čim manj smreke. V smernicah za gospodarjenje z gozdovi je dr. Wraber pri preredčenih monokulturah smreke zapisal, da če se vanje v kratkem času (v petih letih} naravno ne bodo zase- menili listavci, bo treba umetno vnašati listavce v skupinah {lipo, javor, bukev, je- sen, zaradi pravilne zmesi pa tudi iglavce}. Prva revizija osnovnega gozdnogospo- darskega načrta je bila sestavljena za ob- dobje 1. 1. 1962 do 31. 12. 1971. Zakaj od 1 . 1 . 1962, če je bil osnovni načrt narejen za 1953-1962, nisem mogel ugotoviti. V besedilu tega načrta je zopet poudarjeno močno sušenje jelke. V ureditvenem obdo- bju so morali s spremembo načrta opravičiti intenzivne sečnje, ki so kar za 100% pre- koračile načrtovani etat. Ker drži star slo- venski pregovor ))nesreča ne pride nikoli sama«, je ob koncu veljavnosti ureditvene dobe pozimi 1971 !72 težak sneg naredil ogromno škodo v smrekovih monokulturah. Tu so se pokazale vse negativne strani vzgoje čistih smrekovih kultur. Zaradi od- prave posledic, ki so nastale z močnimi snegolomi, je bila podaljšana veljavnost načrta za leto dni, tj. do 31 . 12. 1972. S spremembo načrta so bile dane zahteve po osnovanju večjih površin, ki bi jih umetno pomladili s smreko povsod tam, kjer so bili opravljeni končni poseki od snega pre- redčenih sestojev. Smreko pa so sadili znatno manj gosto kot v prejšnjih obdobjih, 48 G.V. 1190 da bi se lahko v nasade naravno vrasli listavci, kar je narava kar dobro izkoristila in smrekove nasade ugodno dopolnila z javorjem, bukvijo, jesenom in deloma hra- stom, gabrom in drugimi listavci. V tem načrtu so že omenjene škode, ki jih v teh gozdovih povzroča divjad. Škoda, predvsem na jelovem mladju, je bila v načrtu pripisana predvsem srnjadi, verjetno pa jo je povzročila večinoma jelenjad, ki se je v tistem času pojavila v večjem številu. Nadaljnja revizija načrta (druga povojna}, je bila sestavljena za obdobje 1 . 1 . 1973 do 31. 12. 1982. Sušenje jelke se po navedbah načrta nadaljuje: do 1 ha velike »luknje«, pa tudi večje, zasajajo s smreko, do 3500 sadik na ha, da se lahko vmes pozneje naselijo listavci; vsaka večja koli- čina posebno mokrega snega povzroča snegolom. Načrtovalec navaja, da divjad povzroča škodo z objedanjem v mlajših smrekovih in macesnovih kulturah. Tretja revizija po vojni sestavljenega gozdnogospodarskega načrta z veljavnos- tjo 1. 1. 1983 do 31. 12. 1992 navaja med drugim naslednje: Škode, ki jih povzroča v gozdovih divjad, se ugotavljajo s primer- jalno metodo na podlagi analiz na ploskvah. Žledu, ki je pustošil predvsem po primorskih gozdovih v začetku novembra l. 1980, je sledil naslednji, prav tako uničujoč od 17. do 22. 12. 1983, ki pa je zajel predvsem osrednjo Slovenijo, tudi gozdove Bistre. Pojavi žleda si sledijo drug za drugim in tako je ta vremenski pojav spet poškodoval sestoje novembra l. 1985. Pojav žleda za- sledimo na nadmorskih višinah od 600 do 800 m. Na eni strani neugodni vremenski pojavi, na drugi strani pa naglo umiranje gozdov zaradi prekomernega onesnaževa- nja ozračja, voda in tal, skratka vsega okolja, so za celotno živo in mrtvo naravo vedno bolj usodni. Že dolgo tudi vemo, da so mo no kulture smreke zaradi neugodnega vpliva na tla in zaradi občutljivosti v naših podnebnih razmerah neprimerne. Ker ima kompleks gozdov predela Bistra več ali manj enako površino že 50 in več let nazaj, si je vendarle zanimivo ogledati razvoj gozdnih fondov in drugih primerljivih podatkov za obdobje od l. 1923 do dana- šnjih dni. Poleg površine, lesne zaloge {skupne in hektarske}, prirastka in etata, Tabela "1. Površina, lesna zaloga, prirastek, etat V letu: "1923 "1938 1952 1961 1972 "1982 Ured.doba 1924-33 194"1-50 "1953-62 "1962-71,72 "1973-82 "1983-92 Površina (v ha) 674,9"1 671,89 670,39 657,79 669,2"1 669,21 Lesna zaloga - iglavci 122.596 93.923 110.952 105.696 "1"19.423 - listavci 19.416 26.086 40.542 40.483 54.233 - skupaj 179.502 142.012 120.009 15"1.494 146.179 173.656 Lesna zaloga na ha - iglavci 182 140 "169 "158 178 - listavci 29 39 61 60 8"1 - skupaj 266 211 179 230 2"18 259 Letni prirastek - iglavci 1940 2254 2296,3 2736,5 - listavci 730 966 "1002,9 1363,3 -skupaj 2644 3518,7 2670 3220 3299,2 4099,8 Letni etat 2811 2"100 3200 - iglavci 2500 1772 (1422) (1613) (2080) 1392 1000 750 - listavci 500 398 (671) (739) (753) 4203 3100 3950 - skupaj 3400 3000 2170 (2093) (2352) (2833) Opomba: Podatki o etatih za l. 1962, 1973 in "1983, ki so v oklepaju, pomenijo prvotno določen etat, podatki nad njimi - brez oklepaja -pa spremenjene etate, ki so bili določeni višje zaradi močnejših sečenj, ki so bile posledica sušenja jelke, snegolomov ter škod zaradi ledu in vetra. Prirastek za l. "1953 in "1962 je izračunan le, kjer so lesne zaloge ugotavljali z metodo polne premerbe, za ostala leta pa je prikazan prirastek na celotni površini. Naj omenim tudi, da je v ureditvenem obdobju 1983-1992 do konca l. 1988 pri iglavcih že realiziranega približno 28.000 m3 etata, pri listavcih pa 51.000 m3• Do konca ureditvene dobe je še štiri leta, kar pomeni, da ostane, kljub popravljenemu zvišanemu etatu, na voljo le 1000 m3 iglavcev in 600 m3 listavcev na leto. bom prikazal tudi gibanje razmerij dreve- snih vrst, opravljenih sečenj in gibanje de- leža mladih sestojev (mladovje) glede na celotno površino gozdov. Ker vem, da so si številke tako podobne in pogosto ne povedo toliko kot pisana beseda, da so hladne in brezosebne, sem številke prihranil za konec tega prispevka. Kogar bodo primerjave, ki jih bom navedel, zanimale, jih bo prebral in se zamislil nad njimi, kdor številk nne ljubi«, bo pač branje odložil in prebral še kaj drugega. Zanimivi so tudi podatki o uporabljenih metodah ugotavljanja lesnih zalog. Tabela 2. Površine in deleži površin gozdov z izvedeno polno premerbo (ha) Delež skupne površine (%) - 581 503 528 461 560 - 86,5 75,1 80,2 68,9 83,7 Podatki kažejo, da so pri vseh načrtova­ njih od l. 1938 naprej gozdove gozdnega predela Bistra pretežno merili z metodo polne premerbe. Tabela 3. Površina mladovja oziroma do 20 let starih kultur in njihov delež v gozdni površini Leto 1923 1940 1952 "1960 1972 1982 Površina . (ha) Delež od skupne površine (%) 60 80 "131 "130 115 150 8,9 13,2 19,6 "19,8 "17,2 22,4 Zanimive pa so tudi količine letnih pose- kov v obdobju t. i. »planskih let« (1948- 1952): Leto 1948 "1949 lglavci 6.462 15.207 5.000 V ostalih letih do l. 1962 letna količina posekanih iglavcev ni presegla količine G. V. 1/90 49 Tabela 4. Delež drevesnih vrst v% Leto Drevesna vrsta sm je o .i. bu pi .l. o .l. ig l. list. 1938 22,5 63,8 12,7 1,0 86,3 13,7 1952 21,8 56,4 0,1 16,0 5,7 78,3 21,7 1961 29,6 43,6 19,8 3,6 3,4 73,2 26,8 1972 39,4 32,7 0,2 18,9 7,1 1,7 72,3 27,7 1982 48,7 19,9 0,2 21,6 8,7 0,9 68,8 31,2 Opomba: Delež drevesnih vrst iz l. 1938, ko so opravili polno premerbo, sicer ni zabeležen v gozdnogospodarskem načrtu za obdobje 1941-1950, pač pa sem ga približno izračunal iz podatkov v opisih sestojev, ki so bili narejeni za vsak oddelek (odsek) posebej. Ti podatki pa so nepopolni: razen višine lesne zaloge, posebej za iglavce in listavce, so večkrat navedeni le deleži skupin drevesnih vrst ali samo ena drevesna vrsta. Torej so deleži za l. 1938 samo približni. Tabela 5. Sečnje 1918-1923 1948-1961 Obdobje (61et) (141et) lglavci 49.550 Li stavci 5.285 Skupaj 13.485 54.835 Povprečno letno 2.248 3.917 Opomba: Za obdobje 1924-1947 ni podatkov. 2200 m3 razen l. 1953, ko je bilo posekanih še 2763- m3. Iz prikazenih primerjav in podatkov za obdobje 1924-1983 (skoraj 60 let) vidimo: 1. Površina gozdov predela Bistre se ni bistveno spreminjala. 2. Lesna zaloga se je v obdobju od l. 1 938 do l. 1952 znatno znižala zaradi izredno močnih posegov v gozdove v plan- skih letih po koncu 2. svetovne vojne, po l. 1952 pa je začela naraščati in je sedaj za dobrih 22 % višja od lesne zaloge pred 2. svetovno vojno. Sedanja višina lesne za- loge iglavcev se v primerjavi s stanjem pred 2. svetovno vojno ni bistveno spremenila, znatno višja pa je lesna zaloga listavcev. Ta je narasla glede na stanje l. 1938 za 179 %. Tudi pri prirastku je opaziti znaten dvig v primerjavi z vrednostmi iz l. 1938 (za 16,5 %). Visok prirastek v zadnjem obdobju je predvsem posledica dviga lesnih zalog mlajšega drevja, ki ima višji % priraščanja kot starejše oz. staro drevje. Površine mladovja (mladje, gošča, letve- njak) naraščajo, kar je posledica sušenja jelke. Delež listavcev v skupni lesni zalogi je močno narasel (s 13,7 % l. 1938 na 31 ,2 % l. 1982), zelo pa je v sestavi lesne 50 G.V. 1/90 1961-1972 1973-1982 (11 let) (1 O let) 34.239 21.350 16.795 8.910 51.034 30.260 4.639 3.026 zaloge upadel delež jelke. Padec s skoraj 64% skupne mase l. 1938 na borih 20% v l. 1982 je porazen. Jelka vse bolj izgublja svoje mesto v ))njenih« sestojih. Podatki o gibanju deležev posameznih drevesnih vrst kažejo, da je jelko v lesni zalogi v največji meri nadomestila smreka, a ne po zaslugi narave, pač pa po zaslugi človeka. Preve- lika je bila ta ))človeška darežljivostc<, Bolje bi bilo, ko bi že pred petdesetimi leti snovali manj smrekovih monokultur in raje sestoje obnavljali naravno ter jih vzgajali v stabil- nejše mešane sestoje. Končno bi navedel še nekaj misli in ugotovitev v zvezi z odnosi med gozdom in divjadjo v gozdovih Bistre. Predvojni gozdnogospodarski načrti predela Bistra ne omenjajo nobenih pomembnejših škod, ki bi jih povzročala divjad v gozdu. Ta že nekaj desetletij za gozdarje silno pereč problem se je pojavil nekaj let po koncu zadnje vojne. Jelenjadi na območju gozdov od Vrhnike proti Borovnici in naprej čez Rakitno, Krim in Mokre pred vojno ni bilo zaslediti (prvi jelen je bil na Mokrcu uplenjen okrog l. 1938). Po l. 195D-1960 pa se je ta divjad močno razširila, predvsem iz no- tranjskih gozdov (Snežniška pogorje) in povzroča v osiromašenih jelovo-bukovih gozdovih logaškega, vrhniškega, borovni- ško-rakitniškega in krimsko-mokrškega ob- močja občutno škodo. Pred jelenjadjo ni varno ne naravno mladje ne umetno osno- vani smrekovi nasadi z naravno primeša- nimi listavci in iglavci. Problem je očitno dolgoročnejše narav~. saj spadajo gozdovi Bistre po lovski rajonizaciji divjadi med osrednja območja za gojitev jelenjadi. Napi- sal sem osiromašenih gozdovih. De- jansko se je v teh kraških predelih zaradi neustreznega gospodarjenja z gozdovi dlje časa pred 2. svetovno vojno in še nekaj let po njej- golosečnje, osnovanje čistih smre- kovih monokultur - in zaradi sušenja jelke popolnoma spremenil nekdanji naravni se- stav gozdov. Spremenili so se struktura, delež in mešanost drevesnih vrst. Preštevil- čna jelenjad, ki se v iskanju hrane in miru pred vse večjim pritiskom človeka, tudi gozdarja s svojo mehanizacijo, v tropih premika iz kraja v kraj, skrajno neugodno vpliva na današnje stanje teh gozdov. Ker so gozdovi ogroženi zaradi vse več­ jega onesnaževanja širšega okolja, je za ohranitev gozdov Bistre nujno, da zmanj- šamo vsaj številčnost jelenjadi v njih. Na ta dejavnik propadanja naših gozdov je človek vendarle zmožen vplivati lažje in v krajšem času. Najlepše bi seveda bilo, če bi čimprej rešili tudi širše ekološke probleme sveta, se pravi zmanjšali onesnaževanje in druge negativne človeške vplive, a to seveda ni več le problem gozdov v Bistri, ampak problem vseh gozdov in tudi vseh ljudi tega sveta. POVZETEK Ob južnem robu Ljubljanskega Barja stoji med Vrhniko in Borovnica tik ob cesti grajsko poslopje, nekdanji samostan Bistra, v stari Avstriji imeno- van Freudenthal. Osrednje poslopje gradu Bistra je bilo zgrajeno sredi 13. stoletja, ko sta koroški vojvoda Bernard Spanheimski in njegov sin Ulrik 11. tu ustanovila kartuzijanski samostan. Kartuzijanci so samo- stanu Bistra s posestvom gospodovali pol tisočle­ tja, dokler ni l. 1782 cesar Franc Jožef IL samo- stan razpustil. Celotna posest je tedaj prešla v upravo verskega sklada. L. 1826 je posestvo kupil tovarnar in trgovec Galle. Rodovina Galleto- vih je bila lastnica posestva Bistra vse do konca 2. svetovne vojne, ko so posest nacionaliziran. Prvi gozdnogospodarski načrt za gozdove pre- dela Bistra je bil izdelan l. 1924 za obdobje 1924 do 1933 in predstavlja začetek načrtnega gospo· darjenja s temi gozdovi. Načrt je izdelal takratni upravitelj gozdov pri posestvu Bistra Konig, ki je gospodarjenje s temi gozdovi vodil vse do 2. svetovne vojne. Konig je izdelal tudi revizijo načrta za obdobje 1941-1950, ki pa je zaradi vojne niso uresničili. V načrtu iz l. 1924 Konig navaja, da so v preteklosti v teh gozdovih gospo- darili z oplodnimi sečnjami. Ker je bil po njegovem mnenju to vzrok slabega pomlajevanja jelke, je predpisal v teh gozdovih golosečno gospodarje- nje s sadnjo smreke. Večji delež smreke naj bi po njegovem mnenju tudi poživil pomlajevanje jelke. Od tedaj pa do l. 1937, ko je vojaška oblast v obmejnih predelih (z Italijo) golosečnje prepove- dala, so v teh gozdovih sekali na golo in površine pogozdovati predvsem s smreko. Po drugi svetovni vojni je bil prvi načrt izdelan šele za obdobje 1953-1962. V povojnih planskih letih so tudi v teh gozdovih sečnje močno narasle, z l. 1953 pa so se umirile in vse do l. 1982 dovoljevale ugoden razvoj lesnih zalog teh go- zdov. V obdobju veljavnosti zadnjega načrta- za obdobje 1983 do 1992 so se v gozdovih Bistre, podobno kot v mnogih drugih, začeli kopičiti neugodni vplivi, ki resno ogrožajo njihovo bodoč­ nost. Preštevilčna rastlinojeda divjad, zlasti jele- njad, vse bolj ovira obnovo teh gozdov. To je še posebno neugodno v času pospešenega sušenja jelke, katere delež v sestojih je od 64% (v l. 1938) do l. 1982 že padel na borih 20 % in se še naprej vztrajno znižuje. Prav v tem obdobju je več vremenskih ujm že tako ))načetecc gozdove Bistre še dodatno prizadelo. Izkušnje s smrekovimi mo- nokulturami, osnovanimi med obema vojnama, kažejo, da tovrstnih napak ne gre ponavljati in da se moramo pri gospodarjenju z gozdovi opreti na naravno obnovo in vzgojo mešanih, stabilnejših sestojev. Temu pri sedanjem gospodarjenju tudi posvečamo vso pozornost. VIRI 1. Gozdnogospodarski načrt za predel Bistra za obdobja: 1924-1933, 1941-1950, 1953-1962, 1962-1971, 1972, 1973-1982, 1983-1992- ar- hiv GG Ljubljana. 2. Smole, M.: Graščine na nekdanjem Kranj- skem, Ljubljana 1982. 3. Pozdravi iz slovenskih krajev, Ljubljana 1987. 4. Učna pot po gozdovih Bistre, Ljubljana 1976. 5. Šivic, inž. A.: Gozdarstvo v Ljubljanski obla- sti za leti 1926 in 1927, Ljubljana 1928. 6. Kobe, K.: Iz zgodovine Bistre. 7. časopis za slovensko krajevno zgodovino 1961. 8. Britovšek, M.: Razvoj fevdalne agrarne strukture, Slovenska Matica v Ljubljani, 1964. G. V. 1/90 51 GDK: 904(439.1) Obisk postojnskih gozdarjev na 1\lladžarskem UVOD V začetku junija je DIT gozdarstva GG Postojna organiziral strokovno ekskurzijo na Madžarsko. Obiskali smo Mezofeldsko Javno-gozdno gospodarstvo (Mezčfoldi Al- lami Erdo - es Vadgazdasag) v županiji Fejer, ki leži nekako na sredini med Blatnim jezerom in Budimpešto. Z ekskurzijo smo vrnili obisk madžarskim kolegom, ki so nas obiskali spomladi l. 1988. Glavno mesto te županije je Szekesfehervar, kar bi prosto prevedli kot prestolno belo mesto. To mesto je stara prestolnica Madžarske in tu so bili kronani vsi madžarski kralji. NAJPREJ NEKAJ SPLOŠNIH PODATKOV Gozdnatost Madžarske je okrog 18-od- stotna. Tako rekoč vsi gozdovi so družbeni, zasebnih gozdov je le okrog 1 % in še ti so skoraj vsi v županiji Zala. S približno dvema tretjinama gozdov na Madžarskem gospo- darijo gozdna gospodarstva, ki jih je na Madžarskem 19, s tretjino gozdov pa kme- tijski kombinati in kmetijske zadruge. Gozd- na gospodarstva so oblikovana tako, da ima v večini primerov vsaka županija orga- nizirano svoje gozdno gospodarstvo. Upravno je Madžarska razdeljena na 16 županij. Večini gozdnih gospodarstev je glavna dejavnost gozdarstvo s primarno predelavo lesa, šest med njimi pa je lovno-gozdnih gospodarstev. Njihova glavna dejavnost je lovni turizem. Pet izmed njih se ukvarja z gojitvijo visoke divjadi, eno pa predvsem z gojitvijo nizke divjadi. Obiskali smo prav slednjo. Naša ekskurzija je bila tako sestav- ljena iz dveh delov, gozdarskega in lovske- ga. Mezofeldsko lovno-gozdno gospodarstvo ima pet klasičnih gozdnih uprav in šest lovskih uprav s skupaj 1300 zaposlenih (30 inženirjev gozdarstva, 60 gozdarskih tehni- kov, 150 lju_di v administraciji). 70% vsega 52 G.V. 1/90 dohodka ustvarijo z lovskim turizmom in prodajo divjačina, le 30 % dohodka z goz- darsko dejavnostjo in še tu glavnino do- hodka ustvarijo s primarno predelavo lesa. NEKAJ VTISOV Z GOZDARSKEGA DELA EKSKURZIJE V gozdarskem delu smo si na hitro ogle- dali vso gozdarsko dejavnost, od vzgoje sadike do primarne predelave lesa. Mezo- feldsko ravno-gozdno gospodarstvo gospo- dari z 18.300 ha gozda (približno 18-od- stotna gozdnatost) s skupno lesno zalogo 2,0 milij. m3. Gospodarskih gozdov je 64%, 16 %je varovalnih gozdov, 5 %je namenje- nih rekreaciji (parki), 15% gozdov pa lovu. V drevesni sestavi močno prevladujejo li- stavci (cer, robinija, dob, bukev), le okrog 15% lesne zaloge je iglavcev (črni bor, rdeči bor, smreka). Letni posek znaša 55.000 m3. Tehnični les v celoti predelajo na svojih dveh žagah. Gospodarijo s sora- zmerno zelo kratkimi obhodnjami. Robinije- vim sestojem namenijo obhodnjo vsega 30 do 40 let, pri ceru, bukvi in ostalih hrastih 80 do 1 OO let. Tako kratke obhodnje imajo zaradi izjemno sušnih rastišč - na njihovem območju pade letno le 400-550 mm pada- vin, zaradi česar začnejo sestoji po tej starosti naravno odmirati. Omeniti velja tudi dejstvo, da so skoraj vsi gozdovi na njiho- vem območju nastali umetno, saj pred 150 do 200 leti tam gozdov skoraj ni bilo. Zaradi sušnosti rastišč gozdove obnavljajo panjev- ska (robinija) ali umetno, s saditvijo sadik ali setvijo semena (cer, graden). Po drugi strani pa tak način obnove narekuje tudi intenzivno gojenje divjadi. Zaradi vsega navedenega je pretežni del letnega poseka golosečnja {približno 160 ha/leto), le manjši del odpade na redčenja. Redčenja opravijo 2-3-krat med obhodnjo, pri čemer zadnje redčenje opravijo pri 2/3 obhod nje. Spravilo v glavnem poteka z zgibnimi traktorji (UN o > > o ~ .s::. "E N (1) E <'11 fll o o. :zi o .5 ;o as c: N .. ...... CCl (.) ·c: c. 1- "E rn ..-,B o >~ 0(1) 0.'--c. c.>~ ·ar c. ::J .:..!. rn ~ > t5 o c i5 CCl c N 0(1) c.o. ~# >~ 0Q) C.'-o. (\'j o !t: .~čO t8" ~ ~ n1 ~ ~ " ~ ~ c CDC\1,-,...0 t'--1'-0CDI'- 1.{)1.{)..-t'--(") ...rv ...... coC'l ...... co CJ)t'-- v,- CDCD CDC\1 CJ)CIJ mr--. I.OC'l C\l·...r·r:: ...r·6 C\1. 1.0- 1.0 co· C\i t--. v v (') co CD CD all{) co OCOJ CD mo o lOt'-- o C'lCD 1'- v co o E.S.S € E.S.S € .!e:EE E .!C:EE E t: .!C: t: .!C: > > <'11 <'11 =- =- CCl - ro -"'C (IJ >"2~ "'C (IJ >"E'~ N·~(l) ct:l'- N·~t:~ro ~>t~ct:l (l)(l)>c.C: c.C: •N·~o o (/) ~·e-§§ ~ ..... ~.- ........ o 0..1->(1)>(1)0 0..1->(1)>(1)0 3. Cestnega odseka, na katerem so na- kladali na kamion, niso upoštevali. Zaradi tega nastajajo neznatne razlike med povprečnimi dolžinami odsekov pri posameznem tipu vožnje in med polno ter prazno vožnjo. Te razlike pa so premajhne, da bi lahko popačila druge podatke v tabeli, ki kažejo razlike v tehniki vožnje med posa- meznimi tipi vožnje, kot sta število vrtljajev motorja in število preti kanj ter posledice teh različnih tehnik vožnje, ki Jih v razpredelnici 1 ponazarjamo z različnimi časi in hitrostmi. Podatki v razpredel nici 1 kažejo, da lahko isti voznik vozi zelo različno. Te razlike smo dosegli le s tem, da smo vozniku pojasnili našo željo. Ni bilo nikakršnih vaj, poučeva­ nja ali preizkušenj. Iz tega sledita vsaj dve zelo pomembni ugotovitvi: '1. Voznik lahko vozi zelo različno - upo- rablja različne tehnike vožnje. Te razlike lahko objektivno ugotovimo in opredelimo s: - količino plina, - številom vrtljajev, - pogostostjo pretikanj. 2. Voznika lahko razmeroma lahko na- učimo uporabljati določen tip vožnje. Ugotovitve pri polni in prazni vožnji so precej podobne. Upoštevati pa je treba, da gre v gozdarstvu običajno za prazno vožnjo navzgor- iz doline v gozd v goro in polno vožnjo navzdol. V našem primeru sta bila pri polni vožnji le dva (včasih trije) proti- vzpona, in še ta kratka in blaga. Proučeva­ nje porabe goriva, zlasti še ugotavljanje vpliva tipa vožnje na porabo, pa je zaneslji- vejše v pogojih, ko motor vleče, ko je obremenjen, torej pri vožnji navzgor. To pa je v gozdarstvu skoraj vedno le pri prazni vožnji. V našem preizkusu je voznik pri vseh tipih vožnje dosegel pri polni vožnji višje število vrtljajev, manjšo hitrost in večje število pretikanj kot pri prazni vožnji. Da bi nazorneje prikazali razlike med značilnostmi posameznega tipa vožnje, smo značilnosti za prazno vožnjo zbrali v razpredelnici 2. V razpredelnici 2 so razlike med posa- meznimi tipi vožnje precejšnje. Večinoma se med seboj tudi statistično značilno raz- likujejo. Prikazanim razlikam je treba dodati še razlike v količini plina (pritisku na pedal G. V. 2!90 59 za plin oziroma položaju pedala), pri kateri nismo beležili (merili) nobenega kazalca. Razlika med skraj nima povprečje ma je: - pri hitrosti 27 %, - pri številu obratov 33 %, pri številu pretikanj 28 %. Ugotovimo lahko še, da se hitrost in število vrtljajev spreminjata premosoraz- merno s tipi vožnje in da je število pretikanj z obema obratnosorazmerno. 4. UGOTOVITVE RAZISKAVE Zbrani podatki in način njihovega zbiranja so nam omogočili, da smo poleg zastavlje- nega cilja - ugotavljanja vpliva tehnike vožnje na porabo goriva - lahko raziskali še vpliv drugih dejavnikov. To sta predvsem nagib ceste in kakovost vozišča. Tako smo lahko preverili ugotovitve nekaterih podob- nih raziskav v zadnjih letih (REBULA 1986, POTOČNIK 1988, KURE 1989). 4.1. Vpliv tehnike vožnje na porabo goriva Podatki o povprečni porabi goriva za posamezno vrsto vožnje (polno, prazno in skupaj) in za vsak tip vožnje so prikazani v razpredelnici 3. Porabo goriva smo prika- zali z dvema kazalcema: - porabo v časovni enoti LJh, - porabo na enoto prevožene poti L na 100km. Da bi bile razlike bolj nazorne, smo jih prikazali z indeksi. Povprečje smo označili z indeksom 1 OO. Iz razpredel nice 3 lahko povzamemo: 1. Posamezna tehnika vožnje povzroča precej različno porabo. Razlike so večje, če merimo porabo v časovni enoti (LJh). Pri Razpredelnica 2: Razlike med posameznimi tipi vožnje pri prazni vožnji Tip vožnje 1 - počasni 4 - optimalni povprečje 2 - smotrni 3 - hrupni Dosežena hitrost km/h indeks 36,16 90 39,91 99 40,37 100 41,86 104 45,94 114 število vrtljajev vrVmin 1544 1816 1771 1800 2061 indeks 87 102 100 102 116 Razpredelnica 3: Povprečna poraba goriva pri različnih tipih vožnje Vrsta Enota Tip vožnje vožnje mere 1 4 2 počasni optimalni smotrni Poraba v Uh Prazna Uh 46,76 50,58 56,11 indeks 88 95 105 Polna Uh 14,71 16,62 20,21 indeks 84 95 115 Skupaj* Uh 28,72 27,96* 36,59 indeks 89 87* 114 Poraba v U100 km Prazna U100km 131,21 126,71 135,66 indeks 98 94 101 Polna U100km 53,37 55,37 61,44 indeks 94 98 108 Skupaj* U100km 92,40 83,90* 99,55 indeks 99 90* 107 število pretikanj N indeks 5,64 113 5,09 102 4,99 100 4,40 88 4,74 95 3 Povprečje hrupni 65.88 53,26 124 100 21,26 17,54 121 .100 39,98 32,16 124 100 148,37 134,34 110 100 57,92 56,63 102 100 100,11 93,15 107 100 " Pri obravnavanju podatkov za polno in prazno vožnjo skupaj je treba upoštevati, da se nanašajo podatki za prazno vožnjo na 10,08 ur vožnje oziroma 399,6 km prevožene poti. Pri polni vožnji smo posneli 14,55 ur vožnje na 450,6 km poti. Delež polne vožnje obsega 59% celotnega časa in 53% prevožene poti. 60 G. V. 2190 porabi na enoto prevožene poti so razlike manjše, vendar še vedno petnajstodstotne. 2. Pri vrstnem redu posameznih tipov vožnje so razlike med kazalcema (Uh, U1 OO km) ter med polno ter prazno vožnjo. Razliko med kazalcema povzroča hitrost vožnje, ki jo vozilo dosega pri različni tehniki vožnje. Razlike v vrstnem redu porabe goriva med polno in prazno vožnjo pri posamezni tehniki vožnje izhajajo verjetno iz nagiba ceste. Pri polni vožnji vozi vozilo z breme- nom s hriba (Pokljuke) v dolino (Bohinjsko Bistrico). Vozi pretežno navzdol in z motor- jem pretežno zavira. Pri prazni vožnji pa vozi prazno vozilo iz doline na goro. Motor pretežni čas vleče. To je tudi razlaga za veliko večjo (2 do 2,5-krat) porabo goriva pri prazni vožnji. Večja poraba pri prazni vožnji je posebnost gozdarstva v goratih predelih, za razliko od porabe v običajnem špedicijskem prometu in porabe v gozdar- stvu v ravninskih predelih (npr. Posavina, Podravina). 3. Razlike so večje pri prazni vožnji. Ta je za nas zaradi večje porabe tudi pomem- bnejša, pa tudi tehnike vožnje so bile prila- gojene razmeram, ko motor vleče. Ugotovimo, da je vozilo v časovni enoti (Uh) porabilo pri najbolj potratni tehniki vožnje (polni plin, visoki obrati) dobrih 40% več goriva kot pri najbolj varčni tehniki vožnje (počasni tip, optimalno število vrtlja- jev, polni plin). Tudi med ostalima tipoma vožnje (optimalni, smotrni} je razlika v po- rabi goriva v časovni enoti precejšnja - dobrih 1 O%. Ta razlika je tako velika kljub isti količini plina (po navodilih) in v pov- prečju enakemu številu vrtljajev (glej raz- predelnico 2), kaže pa se v različni hitrosti (petodstotne razlike) in številu pretikanj. 4. Za prakso in gospodarjenje z gorivom so najpomembnejše razlike v porabi goriva na enoto prevožene poti (U1 OO km). Tu so razlike glede na povprečje tudi desetodstot- ne, poraba (hrupni tip) pa je za 17% večja od porabe pri najvarčnejšem tipu vožnje (optimalnem). Kot najvarčnejši se je izkazal tip vožnje z običajnim plinom (1/2 do 3/4) in optimal- nim številom vrtljajev - po navodilu - ter pogostimi pretikanji. Doseženo število vrtljajev je precej višje od optimuma, ki je nekje okoli 1200 do 1400 vrt/min. Zanimivo je, da smo pri počasnem tipu vožnje pred- pisali optimalno število vrtljajev (1400 do 1500) in voznik jih je tudi dosegel. Pri optimalnem tipu pa smo v navodilu določili, da mora biti število vrtljajev le »čim bližje optimalnemu«. Voznik je dosegel 1816 vrt/ min, zato bi jih bilo bolje označiti kot obi- čajne ali povprečne. Sicer pa so razlike v porabi goriva za enoto poti med počasnim in smotrnim tipom vožnje majhne in statistično neznačilne. Bistveno odstopa le hrupni tip, ki je najpo- tratnejši. Aritmetične sredine tudi niso najboljši kazalci. Zato bomo ponovno in natančneje obračunavali razlike v porabi goriva v na- slednjem poglavju o vplivu naklona ceste na porabo goriva. 4.2. Vpliv naklona ceste na porabo goriva Vpliv naklona ceste na porabo goriva le že precej raziskan (KURE 1989, POTOC- NIK 1988, REBULA 1986 in drugi). Izmed vseh dejavnikov ta najbolj vpliva na porabo goriva. Razlike v porabi goriva zaradi različ­ nih naklonov so nekajkratne. Zato smo morali ugotoviti in izločiti vpliv naklona ce- ste, da bi lahko natančneje proučili vpliv tehnike vožnje na porabo goriva. Ti vplivi so prikazani na diagramih 1-5. Na diagramu 1 vidimo, da z naraščanjem vzpona hitrost vožnje hitro pada. Dosežene hitrosti pa so močno pogojene tudi s tehniko vožnje. Najvišje in najnižje hitrosti (tip 3 in 1) je voznik dosegel ob polnem plinu, ven- dar prvič pri maksimalnem, drugič pa pri optimalnem številu vrtljajev motorja. Naklon najbolj vpliva na »smotrni« tip vožnje. Tu hitrost z rastočim vzponom najhitreje pada. Spreminjanje hitrosti zaradi vzpona nam pojasnjujejo zvezo med porabo goriva v časovni enoti (Uh) in za enoto prevožene poti (U100 km) na različnih vzponih. Na diagram ih 2 in 3 smo prikazali porabo goriva v časovni enoti (Uh) za posamezne tipe vožnje ter za prazno in polno vožnjo. Iz diagramov 2 in 3 lahko sklepamo: 1 . Poraba goriva v časovni enoti z vzpo- nom zelo hitro narašča. Pri padcih nad 4% vozilo skoraj ne rabi goriva. Nato poraba z G.V.2190 61 70 v km/h naklon -6 -4 -2 o 2 lj 6 8 10 % Diagram 1. Dosežene hitrosti prazne vožnje za vsak tip vožnje v odvisnosti od naklona ceste 100 L/h 80 •·•···· .•...... 3 __ 2 . --""..,..",..- "_.. .. ---·-4 .......... -.---·- 1 ,., ...... _.-60 .·· .· .... ;. . ..- """ ............ . 40 .·· ,"' ......... . . ·· ,.""' ·"" .··..",. . ......:: .. :; ,., .. ·/ 20 .,- V'_r 0 ~----~~~---------------~----------~---------------~---------------+-----------~nrak--lo_n ____ -4 -2 o 2 4 6 Diagram 2. Poraba goriva v časovni enoti po tipih vožnje- prazna vožnja vzponom hitro narašča in doseže maksi- mum (80 Lih). Ta je enak pri prazni in polni vožnji. Dosežen je, ko motor ob polni obre- menitvi obratuje z največjo močjo. 62 G. V. 2/90 2. Naraščanje porabe goriva zaradi vzpona je bistveno tako pri polni kot pri prazni vožnji. Pri prazni vožnji narašča najhitreje pri zmanjšanju padca pri blagih 100 .3 Diagram 3. Poraba goriva v časovni enoti po tipih vožnje- polna vožnja Razpredelnica 4. Razlike v porabi goriva v časovni enoti (Uh) med posameznimi tipi vožnje Naklon ceste Kazalec Vzpon% 8 poraba Uh razmerje s povprečjem razmerje z minimumom 10 poraba Uh razmerje s povprečjem razmerje z minimumom 4 poraba Uh razmerje s povprečjem razmerje z minimumom 6 poraba Uh razmerje s povprečjem razmerje z minimumom padcih. Krivulje so konveksne. Z narašča­ njem vzpona (od 6 do 10%} se poraba povečuje počasneje. Maksimalno porabo goriva doseže vozilo pri vzponih 8-1 O%. Pri polni vožnji poraba goriva najhitreje narašča pri blagih vzponih. Maksimum do- seže zelo hitro- že pri 5-6% vzpona. Tok krivulj tega sicer ne kaže, ker nimamo podatkov za večje vzpone. 3. Razlike v porabi goriva med posamez- nimi tipi vožnje so velike. Prikazane so v razpredelnici 4, za klance, ko motor vleče s polno močjo - pri maksimalnih porabah. Vidimo, da so razlike med skrajnostmi pri prazni vožnji skoraj štiridesetodstotne, pri polni vožnji pa več kot petdesetodstotne. Tip vožnje 4 2 3 Vse Prazna vožnja 58,7 65,1 68,6 80,9 68,0 86 96 101 119 100 100 111 117 139 116 60,7 65,7 69,7 81,0 69,1 88 95 101 117 100 100 108 115 133 114 Po 1 na vožnja 49,2 56,4 62,7 75,5 59,9 82 94 105 126 100 105 115 127 153 122 65,9 75,9 83,4 96,4 77,9 84 97 104 124 100 100 115 127 146 118 4. Diagrama kažeta, da na razlike v porabi goriva bolj vplivajo razlike v številu vrtljajsv motorja kot pa količina plina. Eks- trema (1 in 3} sta oba dosežena pri polnem plinu, le da je minimum (tip 1} dosežen pri najnižjem, maksimum (tip 3) pa pri naj- višjem številu vrtljajev. 5. Vse regresije se odlikujejo z visoko korelacija (R = 0,85 do 0,93) in se med seboj značilno razlikujejo. Porabo goriva za enoto prevožene poti (U100 km) prikazujemo na diagramih 4 in 5. Na diagramu 4 je prikazana poraba pri prazni, na diagramu 5 pa pri polni vožnji. G. V. 2190 63 Iz diagramov lahko ugotovimo. 1. Poraba goriva za enoto prevožene poti narašča z večjim vzponom še hitreje kot poraba v časovni enoti. 2. Razlike med posameznimi tipi vožnje so razvidne iz razpredelnice 5. So dokaj velike in jasne pri prazni vožnji. Tu je poraba za tip 1 in 2 skoraj enaka in pri vožnji navzdol najmanjša. Največja je po- raba pri tipu 3 (hrupni). Razlike so okoli 15 U1 oo km oziroma 1 o do 15 %. Pri vzponih je najbolj varčen četrti tip vožnje. Tu je razlika med ekstremi (med 4. in 3. tipom) okoli 35 U1 OO km oziroma blizu 20 %. 3. Pri polni vožnji je vrstni red posamez- nih tipov vožnje drugačen. Tu se tudi me- njuje zaporedje pri vožnji navzdol in nav- zgor. Na splošno je najnižja poraba pri 4., optimalnem tipu. Najhitrejši je 3. tip vožnje. Pri večjih vzponih pa je poraba podana tudi pri 2. tipu vožnje. 4. Razlike v porabi goriva med posamez- nimi tipi vožnje so tudi pri polni vožnji velike. Znašajo 35 do 45 U1 OO km oziroma okoli 15% pri večjih vzponih. Pri majhnih padcih so razlike sicer manjše - okoli 3-4 U1 oo kmt vendar so zelo velike v relativnih razmerjih. 5. Tudi odvisnosti porabe goriva od na- klona ceste so zelo tesne. Korelacijski ko- ličniki so visoki (R = 0,85-0,95). Diagram 4. Poraba goriva za prevožene pot po tipih vožnje - prazna vožnja 3CO L/ 100 km 3 200 •.....• ··•· 2 ...... ·· _."...:; .... -. ,.."",.· .... ..... - ](X) naklon -4 -2 o 2 4 6 % Diagram 5. Poraba goriva za prevožene pot po tipih vožnje- polna vožnja 500 L/100 km 400 3CX) 200 100 o . -4 -2 o 2 4 6 % 64 G. V. 2190 Razpredelnica 5. Razlike v porabi goriva na enoto prevožene poti (L/100 km) med posame- znimi tipi vožnje Naklon Tip vožnje ceste Kazalec % 4 2 3 Prazna vožnja -4 poraba 6,5 8,9 21,0 indeks 100 137 323 4 poraba 151,2 .. 146,3 150,8 166,6 indeks 109 100 109 120 6 poraba 189,1 179,3 188,0 203,1 indeks 110 100 109 118 10 poraba 267,2 240,9 264,7 275,9 indeks 110 100 109 114 Po 1 na vožnja -4 poraba 10,6 13,4 14,2 14,9 indeks 100 126 134 141 4 poraba 242,9 221,3 256,0 251,1 indeks 110 100 116 113 6 poraba 345,5 319,3 364,2 366,0 indeks 108 100 114 115 Op.: Indeks kaže razmerje z najmanjšo porabo. 4.3. Vpliv voznika na porabo goriva Tehniko vožnje smo opredelili s količino plina, številom vrtljajev motorja in pogo- stostjo pretikanja. O vseh treh spremenljiv- kah v določenih mejah odloča voznik ozi- roma nanje vpliva s svojimi navadami in razmislekom. Skupni odraz se kaže v dolo- čeni tehniki vožnje. Njen vpliv na porabo goriva smo obdelali v poglavju 4.1 in 4.2. Izmed značilnosti tehnike vožnje smo merili število vrtljajev motorja in število pretikanj. Z multiplo regresijo in korelacija smo ugotavljali vpliv teh dveh spremenljivk na porabo goriva. Pogostost pretikanja vpliva na porabo goriva. Pogostejše pretikanje povečuje po- rabo goriva v časovni enoti in na enoto prevožene poti (U100 km). V povprečju je voznik pretaknil (menjal) na vsakem cest- nem odseku 5-krat pri prazni vožnji in 6,6-krat pri polni vožnji. Raziskava kaže, da vsako dodatno pretikanje poveča porabo pri prazni vožnji za okoli 4%. Pri polni vožnji je vpliv pogostosti pretikanja še večji. Vsako dodatno pretikanje poveča porabo goriva za 4,5-5%. Značilen vpliv števila vrtljajev motorja na porabo goriva smo ugotovili le pri prazni vožnji. Pri polni vožnji, ki poteka v glavnem navzdol, dosega motor visoke vrtljaje tudi pri zaviranju z motorjem ob zelo majhni porabi goriva. Nasprotno pa je pri vožnji navkreber največja poraba pri enakih vrtlja- jih. Zato v naši raziskavi nismo ugotovili zveze med številom vrtljajev in porabo go- riva pri polni vožnji. Vožnja pri višjem številu vrtljajev motorja je potratnejša. Naraščanje porabe goriva z višjim številom vrtljajev motorja pri vožnji kaže diagram 6. Prikazana so relativna razmerja. Na diagramu vidimo, da poraba v časovni enoti (G1 - Uh) z višjimi vrtljaji motorja narašča hitreje - okoli 9% za vsakih sto vrtljajev motorja. Poraba na enoto prevo- žene poti (G2 - U100 km) narašča skoraj polovico počasneje okoli 5% za vsakih sto vrtljajev. 5. POVZETEK IN UGOTOVITVE V raziskavi smo ugotavljali vpliv različnih tehnik vožnje na porabo goriva pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov s kamionom TAM 260 s polprikolico. Na istem kamionu in isti cesti (Bohinjska Bistrica-Pokljuka) je voznik po navodilih vozil s štirimi različnimi tehnikami vožnje. Navodila so bila posredo- vana ustno in zelo kratko. Ugotavljali smo porabo goriva v časovni enoti (Uh) in za enoto prevožene poti (U100 km). Raziskava je omogočila pomembne ugo- tovitve, ki jih lahko strnemo v naslednja sklepa: 1. Voznik s svojo tehniko vožnje bi- stveno vpliva na porabo goriva. Razlike v porabi goriva med posameznimi tehnikami vožnje so pomembne. Presegajo 20-25% porabljenega goriva. Te ugotovitve so sicer znane iz špedicij- skega prevoza. V naši raziskavi, pri gozdar- skih prevozih, pa smo to ugotavljali na strmih gozdnih cestah, kjer so porabe zelo velike. 2. Voznik lahko vozi z različnimi tehnika- mi. že po kratkih navodilih je spreminjal tehniko vožnje in dosegel zelo različno porabo goriva. Zelo hitro in lahko je doumel navodila in se naučil tehnike vožnje. Iz ugotovitev se sam po sebi vsiljuje sklep: G. V. 2/90 65 Indeks 1,4 1,3 1,2 1 ,1 1,0 0,9 0,8 vrtljaji 1500 1700 1900 2100 O/min Diagram 6. Relativni vpliv števila vrtljajev na porabo goriva v časovni enoti (G1 - Uh) in na enoto prevožene poti (G2 - U100 km) Voznika je mogoče priučiti najboljše teh- nike vožnje. Tako lahko prihranimo pomem- bne količine goriva in stroške za vzdrževa- nje vozil. Ne gre torej za vprašanje učenja določenega načina vožnje, ampak za odkri- vanje optimalne tehnike vožnje v danih okoliščinah in za ustrezno motivacijo za uporabo take tehnike. DRIVING TECHNIQUE AND FUEL CONSUMPTION IN TIMBER REMOVAL Summary The influence of different driving techniques on fuel consumption in forest timber assortment transportation by means of the TAM 260 truck with a semi-trailer has been established in the research. According to instructions, the driver drew the same truck along the same road {Bohinjska Bistrica-Pokljuka) in four different driving techniques. The instructions were oral and very short. Fuel consumption in a time unit (Uh) and per unit of road performed {U1 OO) we re established. The results obtained in the research were of great importance, and can be summed up into the following two conclusions: 1. A driver with his driving technique has great influence on fuel consumption. The differences in fuel consumption between individual driving techniques are important. They even exceed 20-25% of the fuel consumed. These statements are already known in shipping transport. This research, dealing with forest transport, however, established the above 66 G. V. 2/90 stated relation in steep forest roads, where fuel consumption values are very high. 2. A driver may apply different techniques. ln our tests, he changed the driving technique after being instructed for only a very short time and achieved very different fuel consumption values. He quickly apprehended the instructions and learned the driving technique. These statements offer logical conclusions: A driver could be taught the best driving technique. ThUS1 important fuel quantities and truck maintenance costs can be saved. Consequently, the problem does not exist in learning but in establishing of the optima! driving technique in glven circumstances and in motivating the driver to act accordingly. LITERATURA 1. KURE, J., 1989: Poraba goriva pri prevozu gozdnih sortimentov. Specialistična naloga, tipkopis. w 2. POTOCNIK, 1., 1988: Poraba goriva kamionov Magirus pri prevozu lesa. Referat na interkatedrski konferenci, Zagreb Lipovljani 1988. 3. REBULA, E., 1986: Die Qualitat der Strassen und die Geschwindigkeit des Holz- transportes. XX. Symposium >>MechaiJiSierung der Forstarbeit«. Fakulteta Lesnicka VSZ, Brno 1986. 4. REBULA, E., 1987: Fahrtechnik und Kraft- stofverbrauch bei der Holzabfuhr. University of Helsinki1 Research Notes No 49, Helsinki 1987. 5. REBULA, E., 1988: Poraba goriva pri spravilu lesa s traktorji IMT 560 in IMT 567. Zbornik gozdarstva in lesarstva št. 32, Ljubljana 1988. GDK: 148.2 Tetrao urogallus L. (497.12) ~ivji petelin (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji Miha ADAMIČ* Izvleček Adamič, M.: Divji petelin (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 2/1990. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 23. Prispevek obravnava današnjo številčnost di- vjega petelina v Sloveniji. Iz starejših podatkov je razvidno, da je bila ta vrsta v preteklosti bolj razširjena kot danes. Na podlagi razčlembe eko- loških značilnosti habitatov te živalske vrste so zastavljena izhodišča za strategijo varstva divjega petelina v Sloveniji. 1. UVOD Pospešenemu zmanjševanju gostote po- pulacije in prostorskemu krčenju areala div- jega petelina, ki je v 70. letih zajelo večino nahajališč v Evropi in zahodni Aziji (NAZA- ROV, ŠUBNIKOVA 1984, LINDEN 1984), se Slovenija ni izognila. Z negativnimi tren- di, ki smo jih sicer v blažji obliki opažali že v 60. letih (in se različno kažejo v posame- znih območjih), smo se po letu 1970 soočili v celotnem območju razširjenosti divjega petelina v Sloveniji. Reakcije lovcev na ta pojav so bile različ­ ne. Nekatere lovske družine oziroma ce- lotne zveze lovskih družin in gojitvena lo- višča so samoiniciativno sprejemale odloči­ tve o nekajletni zaščiti te divjadi, drugod pa so začeli odstrel omejevati ali zmanjševati. Lovska zveza Slovenije je dala pobudo za izvedbo ankete o divjem petelinu (MIKULE- TIČ 1973), oblikovana je bila Komisija za gojitev divjega petelina pri LZS, ki je l. 1973 predlagala ukrepe za ohranitev divjega pe- telina (Lovska zveza Slovenije 1973) v Sloveniji, med katerimi je lcot prioritetni ukrep predlagala večletno (najmanj triletno) popolno zaščito te divjadi v celotni Sloveniji. Večji del slovenskih lovcev se je lovu div- jega petelina odrekel, vendar ta prizadeva- .. Dr. M. A., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 2, YU Synopsis Adamič, M.: The Capercaillie (Tetrao urogallus L.} in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 2/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 23. The paper deals with present range and density of capercaillie (Tetrao urogallus L.) in Slovenia. When comparing older data about capercaillie with the present one it is obvious that today's range is much smaller than former one. The ecological features of capercaillie habitats were analysed and some conclusions about conversa- tion strategy of this species were drawn out. nja upadanja gostote populacij niso uspela zaustaviti. Glavni razlog za to so bila speci- 1ična klimatska nihanja v tem obdobju (NA- ZAROV, ŠUBNIKOVA 1984), ki so posebno zaviralno vplivala na dinamiko (reprodukcij- sko sposobnost) populacij. Tem vplivom se je pridružil tudi naraščajoči človekov vpliv v življenjskem prostoru divjega petelina, v gozdu. Naraščala je količina letnih sečenj in pospešeno se je odpiralo odmaknjene višinske gozdove s cestami in vlakami. S sečnjo, gradnjo cest, smučarskih prog in z drugimi večjimi posegi v gozd je pro- padlo veliko stabilnih, aktivnih rastišč in drugih delov habitatov divjega petelina. V tem obdobju se je začela tudi pospešeno sušiti jelka (Abies alba}, drevesna vrsta, ki je pomembna prvina sestojev obsežnega dela slovenskih gozdov. Vse to je negativne vplive klimatskih nihanj še povečalo, zato so petelini v tem obdobju iz močneje vznemirjenih· območij začeli izginjati, najprej in predvsem z obmo- čij rastišč na najnižjih nadmorskih višinah. Zveza lovskih družin Maribor je zato l. 1979 predlagala popolno zaščito divjega petelina v vsej Sloveniji. Komisija za gojitev velike divjadi pri LZS je sklenila v tej zvezi, da je treba najprej oziroma hkrati s samo zaščito opredeliti tudi potrebo po ohranjava- nju vseh tistih neobhodnih prvin življenj- skega okolja divjega petelina, brez katerih G. V. 2190 67 je zgolj odpoved lovu nezanesljiva jamstvo za prihodnost te vrste. V dogovoru s Svetom za gojitev divjadi je (tedanji) Odsek za ekologijo divjadi in lovstvo Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo Slovenije (IGLG) oblikoval program raziskovalne naloge Ekologija divjega pete- lina v Sloveniji. Raziskovalna naloga, ka- tere izhodišča so bila objavljena v reviji Lovec (ADAMIČ 1979), je bila usmerjena v ugotavljanje dejanskega stanja populacij divjega petelina v Sloveniji, dinamike, iz- bora in zgradbe habitatov, vpliva in obsega (abiotskih in biotskih, posebno antropoge- nih) zaviralnih dejavnikov, obsega ukrepov za ohranjevanje divjega petelina itd. Izhodišče našega dela je slonelo na spo- znanju, da za zaščito ogroženih živalskih vrst ni več dovolj samo varovanje osebkov oziroma lokalnih populacij, torej pasivna zaščita. Ukrepe je treba kombinirati s hkratno zaščito neobhodno potrebnih habi- tatov za njihov obstoj. Za to pa je potrebno poglobljeno znanje o navezanosti vrst na posebne habitate in na njihovo zgradbo (rangiranje pomembnosti prvin). S tem, ko ptiči zasedajo določen habitat, dobijo v njem več kot samo prostor za bivanje. V njem najdejo skrivališča pred naravnimi sovražniki, neugodnimi vremen- skimi razmerami, tu svatujejo in se parijo, gnezdijo in vzrejajo mladiče, počivajo in se hranijo. Sorazmerni pomen različnih vlog habitatov se spreminja od vrste do vrste, odvisen pa je od značilnih vedenjskih navad vrste (HOLMES, 1981 ). Poznavanje pomena celovite narave ha- bitatov oziroma njihovih vlog pa je osnova za oblikovanje strategije aktivnega varstva nanje navezanih redkih živalskih vrst. štu- dija je bila zato usmerjena predvsem v analizo vlog in zgradbe habitatov divjega petelina v Sloveniji ter v iskanje celovitih ukrepov za njihovo ohranjevanje. 2. VLOGA IN POMEN RASTIŠČ V PROSTORSKI RAZPOREDITVI IN DINAMIKI POPULACIJ DIVJEGA PETELINA Šele poznavanje znotrajvrstnih odnosov. se pravi značilnosti vrste same, nam omo- goča razumeti pomen rastišč in njihov vpliv Slika 1. Območje razširjenosti divjega petelina v Sloveniji -- stanje l. 1980 Jllrlllrlllllll fi .. -· .... ··; ..:: '. 68 G. V. 2190 na gostoto, dinamiko in razporeditev popu- lacij divjega petelina v prostoru ter nujnost ohranjevanje rastišč. Rastišče je najpo- membnejši del areala aktivnosti (home ran- ge) samcev, na njem tudi preživijo največji del (več kot eno tretjino) leta. Spola {samci in samice) živita praktično vse leto ločeno, solitarno. Srečujeta se le spomladi v času razmnoževanja. Seveda morajo partnerji poznati kraje tovrstnih sre- čanj, torej območja rastišč. Samice, ki živijo v prostorskem smislu precej »dinamično<< življenje, morajo zato poiskati pot do rastišč oziroma do delov teritorij ev samce v, kjer se ti pripravljajo na parjenje. Pomoč pri iskanju poti do rastišč je petje (oglašanje) samcev, ki je namenjeno izključno privabljanju sa- mic. Glas samcev pa je po jakosti šibek in je kot tak eden izmed dokazov, da se je vrsta v svojem razvoju prilagodila življenju v miru obsežnih gozdov. Celo v mirnih nočeh se petje samcev ne sliši dlje kot 200 do 300 m. V nočeh z rahlim vetrom pa seže glas komaj 1 OO m daleč. Petje v vrhu krošenj, predvsem na tistih vrstah drevja, ki so v času petja še »gole« (bukev, g. javor, macesen), in izbor tistega dela noči (oziroma prehoda v zgodnje ju- tro), ko se ne oglaša še noben drug ptič, je verjetno namenjeno prav ojačanju šib- kega glasu oz. povečanju njegovega do- sega (HJORTH 1970, 1977, ROMANOV 1979). Za vrsto značilnemu načinu sporazume- vanja med spoloma in glasovnim zmožno- stim samcev je prilagojen tudi izbor območij rastišč glede na njihove reliefne značilnosti. Te morajo biti take, da dopuščajo kar naj- večje širjenje glasu samcev na vse strani, s čimer se poveča »akustični koridor« ob- močja pojočega samca. Čim širši je ta koridor, tem večja je verjetnost, da bodo samice, ki se v času petja spreletavajo v širšem območju rastišč ob pobočjih in vzdolž njih, priletele v območje glasu ter za njim do rastišča. To, da so posamezna rastišča aktivna tudi več kot 1 OO let, je dovolj zgovoren dokaz o posebnih ekoloških kvalitetah takih območij. Med značilnostmi rastišč, ki po- spešujejo možnost zvočnega (in pozneje vidnega) kontakta med spoloma in ki vpli- vajo na širjenje glasu samcev, spadajo nagib, navpična zgradba gozda, zmes dre- vesnih vrst, sklep krošenj, oddaljenost od izvorov hrupa (ceste, naselja) idr. Območja rastišč so izbrana tako, da po svojih značilnostih »ustrezajo(( tudi vsem drugim potrebam samcev, ki niso v nepo- Slika 2. Gibanje odstrela divjega petelina (n/1 000 ha) na današnjem ozemlju Slovenije v obdobju 1875-1980 n/1000 ha 0,3 0,2 0,1 G. V. 2190 69 sredni zvezi s samim petjem. V širšem območju rastišča morajo najti primerne va- rovalne pogoje ali varovalno območje, ka- mor se prepodeni petelini umaknejo pred napadom naravnih sovražnikov ali pred človekom. Smer bega in varovalno območje sta prostorsko določena. če petelina na rastišču presenetimo, bo vedno odletel v isto smer, navadno navzdol po pobočju proti zavetju. Podobno pomembne so prehranske raz- mere v območju rastišč in razmere za prenočevanje. Rastišče je torej območje, katerega po- men in izbor je prostorsko in časovno povezan z značilnim načinom življenja vrste in sporazumevanja med spoloma v času razmnoževanja. Stabilnost rastišč in nav- zočnost (ozemeljska zvestoba) samcev za- gotavljata prostorsko razporeditev in stabil- nost posebnih medvrstnih odnosov v popu- lacijah. Z uničenjem (propadom) rastišč v kakem območju se ta prostorski odnos poruši ali je močno prizadet. Trajna zveza med populacijo in .območjem je s tem prekinjena in divji petelin iz takega ob- močja (običajno) izgine. Slika 3. Primerjava vertikalna razporeditve gozdov in analiziranih rastišč divjega petelina v Sloveniji m.nv 1601 t > 1401-1600 1001-1200 801-1000 601-800 !.01- 500 201- l.OO o- 200 t. O 70 G. V. 2190 Površinski delež gozdov po nadm. viš. v S RS Gozdovi JO 20 10 - ,-- ....__ o o Razporeditev rastišč divjega petelina po nadm. višinah n=399 Habitati 10 20 JO l. O 3. UPORABLJENA METODOLOGIJA Z neposrednim delom pri raziskavi smo želeli spoznati: - dejansko razširjenost divjega petelina v Sloveniji, - dinamiko populacij, - izbor priljubljenih habitatov, - oblikovanje dolgoročne strategije var- stva, gojitve in lova divjega petelina v Slo- veniji. Zaradi velike gibljivosti samic in mladih, nedoraslih samcev zunaj obdobja repro- dukcije ter ozemeljske stanovitnosti samM cev prek celega leta (ROMANOV 1984, LARSEN et al. 1982, WEGGE 1983)j je dejansko območje razširjenosti divjega pe- telina možno opredeliti le z obstojem aktiv- nih rastišč. Zato smo širša območja rastišč oziroma njihove značilnosti uporabili kot vzorec za analizo ekoloških značilnosti in zahtev divjega petelina v Sloveniji. Uporabljena metodologija je bila sestav- ljena iz naslednjih med seboj povezanih dejavnosti: Siika 4. Razporeditev gozdov v območju analizlranih rastišč glede na sklep krošenj (v%) 1p T NORMALEN TESEN 0,9 1 0,8 T RAHEL SVETEL 0,7 0/6 T VRZELAST PRETRGAN do 0,5 1 1------r o 10 20 30 t. O 50 100 o/., G. V. 2/90 71 3.1. štetje divjih petelinov na terenu To delo so v sodelovanju z nosilcem naloge v l. 1980 do 1985 opravljali terenski sodelavci, člani LD in revirni lovci v gojitve- nih loviščih. štetje je bilo opravljeno na aktivnih rastiščih v aprilu in maju. Pri tem delu so terenski sodelavci v obdobju 6 sezon prebili na rastiščih skupaj 3504 dni ali povprečno 2,8 dneva/rastišče/sezono. štetje je bilo izvedeno na skupaj 493 rastiš- čih, vendar pa nobeno od rastišč ni bilo opazovano v vseh 6 zaporednih sezonah. Skupaj smo s štetjem zajeli 493 aktivnih rastišč, ki po naši oceni pomenijo več kot 90% vseh aktivnih rastišč v Sloveniji. 3.2. Kartiranje rastišč Večino opazovanih rastišč smo posto- poma pregledali, vrisati terenske situacije v karte v merilu 1 : 10.000 in 1 : 25.000 ter opisali tiste značilnosti, ki po presojah in navedbah iz literature odločilno vplivajo na stabilnost odnosa med divjim petelinom in njegovim življenjskim okoljem, habitatom. V naslednjem navajamo značilnosti rastišč, ki smo jih pri terenskem kartiranju posebej opisali: - situacija v prostoru, - lega (ekspozicija), - nadmorska višina, -· nagib zemljišča, - zgradba gozda v območju rastišča (zmes drevesnih vrst, razvojna stopnja, sklep krošenj), - oddaljenost od kamionske ceste, - prehranske značilnosti, - druge pomembne informacije (podatki o gnezditvi, prezimovanju, izboru pevskih dreves, stabilnosti rastišč, stopnji ogrože- nosti itd.). Situacije na terenu skartiranih rastišč smo prenesli v karto Slovenije v merilu 1 : 400.000 ter na podlagi sinteze podatkov določili· dejanski area! divjega petelina v Sloveniji. Hkrati s kartiranjem aktivnih ras- Slika 5. Razporeditev analiziranih rastišč glede na nebesno lego (v%) 72 G. V. 2190 tišč smo opisali tudi situacijo neaktivnih, mrtvih rastišč v bližini in skušali analizirati vzroke za propad rastišč. Na ta način smo izbrali dovolj informacij, ki smo jih uporabili kot izhodišče za oblikovanje strategije var- stva divjega petelina v Sloveniji. Same situacije rastišč in opise ekolo- škega kompleksa območij smo v obliki kart in tekstov dali zvezam lovskih družin, lov- skim družinam in gojitvenim loviščem. To gradivo bo služilo kot konkretni material za dogovarjanje z gozdno gospodarskimi or- ganizacijami o terenski zaščiti območij ak- tivnih rastišč ter kot izhodišče za kontrolno spremljavo prostorske dinamike te živalske vrste. V l. 1986 smo na izbranih vzorčnih rastiš- čih že začeli z dolgoročnim spremljanjem usode divjega petelina v Sloveniji. 4. UGOTOVITVE V naslednjem podajamo nekaj ugotovitev raziskovalne naloge >>Ekologija divjega pe- telina v Sloveniji((, 4.1. število petelinov ria rastiščih Kot je že omenjeno, je bilo štetje na rastiščih opravljeno šestkrat, in sicer v spo- mladanskem času v letih 1980 do 1985 ob pomoči terenskih sodelavcev, ki so rezul- tate opazovanj (število samcev in samic) vpisovali v posebej pripravljene obrazce. Rezultati štetja v posameznih letih (izraču­ nana povprečja opaženega števila samcev Slika 6. Zgradba gozda v okolici rastišča Dovški rob na Jelovici (M 1 : 1 0.000) -- 13 ~ ~ STARE-JŠI DEBELJAK ~ MLAOJE 1 GOŠČ.A. STRNJEN im!mB STAREJŠI DEBELJAK LE TVENJAK, OROGOVNJAK ilm!lm VRZELAST OSTANKI !§) MLAJŠI DEBELJAK -----, J 1 1 1 G. V. 2190 73 na vseh štetih aktivnih rastiščih) so prika- zani v preglednici 1 . Preglednica 1. Primerjava povprečnega števila divjih petelinov iz ankete (MIKULETIC 1973) in štetja na rastiščih v obdobju 1980-1985 Leto 1971 ] 1972 1980 1981 1982 1983 1984 1985 število opazovan ih 298* 290* 250 176 113 155 146 150 Povpreč. (izrač.) štev. petelinov/ 1 rastišče 1,5 1,5 1,7 1,6 1,7 1,8 1,9 1,8 Indeks 100 100 113 107 113 120 126 120 Podatki iz l. 1971 in 1972 1zv1rajo iz ankete o divjem petelinu, torej gre bolj za oceno stanja (na podlagi odgovorov LO in gojitvenih lovišč) kot za realna števila. Iz tedanjih populacijskih trendov bi lahko za~ ključili, da je bilo povprečno prikazano šte- vilo precenjeno oziroma da so vprašani navajali previsoke, za tedanje razmere preoptimistična podatke. Verjetno je poda- tek (Anketa!) o povpr. 1,2 samca/1 rastišče v LO realnejši odraz tedanjega stanja v Sloveniji. če primerjamo ta podatek (1.2/1 rast.) z ugotovljenim povprečnim številom iz l. 1985 (1 ,8/1 rastišče) pa vidimo, da je številčnost narasla z indeksom 150. Zanimivo je tudi, da so danes rastišča v LD "močnejša« kot v gojitvenih loviščih. Iz tabele je razvidno, da je povprečno število divjih petelinov na posamezno ras- tišče v obdobju zadnjih 6 let rahlo naraslo. Posebej je to očitno, če podatke primerjamo z rezultati ankete o divjem petelinu iz l. 1972 (MIKULETIČ 1973). 4.2. Nadmorska višina rastišč Medtem ko živi divji petelin v osrednjem območju naravne razširjenosti (v Skandina- viji, na severu evropskega dela SZ in v severozahodni Aziji) na najnižjih nadmor- skih višinah v obsežnih območjih ravninskih gozdov, pa na južnem robu areala zaseda predvsem zgornje dele območja razširjeno- sti gozdov. Ker je divji petelin izrazit prebi- valec gozda, je torej z zgornjo gozdno mejo omejeno tudi območje njegove višinske razširjenosti. Poleti lahko sicer divje pete- 74 G. V. 2/90 line često opazujemo na paši v območjih nad gozdno mejo, vendar so taki »izleti1601 0,1 100 Indeks (stopnja) preference do gozdov na višjih nadmorskih višinah je iz pregled- nice očiten. Posebej izrazit je v višinskem razredu 1401-1600 mt kjer je na površini manj kot 1 % slovenskih gozdov kar dobrih 21% vseh (znanih} aktivnih rastišč. Na nadmorski višini med 600 in 1600 m raste dobrih 44% vseh slovenskih gozdov (pri bl. 450.000 ha}. To je torej tudi maksimalni potencialni areal divjega petelina v Sloveni- ji. To območje je na zgornjem robu omejeno z različno višino (antropogene} zgornje goz- dne meje, ki poteka v Sloveniji v povprečju nekje okoli 1700 m (CIGLAR 1955), na spodnjem delu pa ga omejuje stanje obre- menjenosti gozdov: spremenjenost dreve- sne sestave, intenziteta in pogostost seč­ nje, splošna vznemirjenostt velika gostota plenilcev {lisica, kuna, ujede}, slabi pre- hranski pogoji itd. Dejansko lahko kot potencialni areal div- jega petelina v Sloveniji upoštevamo le gozdove nad 1 ooo m nadmorske višine, v katerih je danes dobrih 82% znanih aktivnih rastišč. V višinskem pasu nad 1 000 m n. m. leži le dobrih 13% slovenskih gozdov. Ob- močje še primernih potencialnih habitatov divjega petelina v Sloveniji je torej zelo majhno, pribl. 136.000 ha in pomeni manj kot 7% Slovenije. Ugotovitev o skromnih prostorskih mož- nostih za življenje divjega petelina v Slove- niji pa je nadvse pomembno izhodišče za oblikovanje strategije ohranjevanja teh habitatov oziroma upoštevanja navzočnosti divjega petelina pri načrtovanju izrabe go- zdov. Od stanja teh skromnih 7% Slove- nije je namreč odvisna tudi nadaljnja usoda divjega petelina. 4.3. Lega (ekspozicija) rastišč Čeprav je lega rastišč v splošnem odvi- sna od makro ekspozicije širšega območja (PSEINER 1982}, se iz razporeditve rastišč po ekspoziciji, ki smo jo ugotavljali z ročno busolo ob terenskih popisih rastišč, kaže velika priljubljenost divjega petelina do (ma- kro) vzhodnih leg (NE, E, SE) s skupnim deležem dobrih 54%. Te lege so zjutraj, v času petja prej osvetljene, naraščajoča ju- tranja svetloba pa je signal za začetek in naraščanje intenziteta petja (HJORTH 1977, PIRKOLA, KOIVISTO 1970). Razporeditev rastišč glede na lego je prikazana v preglednici 4. Preglednica 4. Razporeditev analiziranih rastišč divjega petelina glede na nebesno lego (ekspozicijo) Lega rastišč n % N- sever 64 15,8 NE - severovzhod 114 28,2 J 54,4% E- vzhod 51 12,6 SE - jugovzhod 55 13,6 (Emakro) S- jug 21 5,2 SW - jugozahod 28 6,9 W- zahod 13 3,3 NW - severozahod 58 14,4 Skupaj 404 100,0 V splošnem je največ rastišč usmerjenih proti severovzhodu (NE}, najmanj pa proti zahodu (W}, kar potrjuje bivalno prednost zjutraj najprej osvetljenih leg. Poleg sa- mega signala za začetek petja je petelin zjutraj tudi prej osvetljen in zato prej viden pri razkazovanju, ki se vedno začenja šele po nastopu svetlobe. Dejansko je preferenca divjega petelina do rastišč na vzhodnih legah očitna, vendar moramo tudi pri tem upoštevati določene lokalne izjeme. V tem pogledu je posebej zanimiva situacija oz. lega rastišč na No- tranjskem Snežniku. Rastišča so razpore- jena po grebenih in manjših vrhovih v okolici Snežnika (1796 m). Večina, 64% od 22 evidentiranih rastišč v tem območju je usmerjenih proti severu (N, NE, NW). Spo- mladi, v času petja, pogosto pihajo v tem območju močni vetrovi, tako jugovzhodni - z morske strani kot tudi burja. Rastišča so v dinarskem bukovem gozdu in petelini pojejo na bukvah. V vetru bi se na privetrni strani na bukovih vejah zaradi svoje teže in velikosti (površina telesa oz. njen upor v vetru deluje kot jadro) petelin težko obdržal, zato se umika na zavetrno stran in poje na severni strani grebenov in na pobočjih pod vrhovi. Spomladanski vetrovi tudi motijo ali dušijo zvok petja in v vetrovnih jutrih se petelini zato pogosto sploh ne oglašajo. V mirnih jutrih pa pojejo na vzhodni in jugo- vzhodni strani. Vidimo torej, da na lego rastišč poleg osnovnih dejavnikov, ki so v zvezi s samim petjem Outranja svetloba oz. svetlobni draž- ljaj za začetek petja), vplivajo tudi makro G. V. 2190 75 1 r ekspozicija območja, razgibanost (topogra- fija terena) ter lokalni abiotski dejavniki, npr. izpostavljenost vetru. 4.4. Položaj rastišč v prostoru Na položaj rastišč v prostoru vpliva tudi šibkost glasu divjega petelina. Vrhovi, grebeni in pobočja izstopajo od drugih topografskih oblik terena (ravnine, doline ... ) glede možnosti širjenja zvoka na večje razdalje. Pri popisu položaja v pro- storu smo ugotovili, da je okoli 90% vseh rastišč razmeščenih na območjih z boljšo akustično možnostjo (pobočja, vrhovi, gre- beni). Preglednica 5: Položaj analiziranih rastišč v prostoru n % spodnje pobočje 13~ J srednje pobočje 70,8] zgornje pobočje 152 greben 58 14.4 vrh 19 4,7 plano ta 19 4,7 planota z vrhovi 22 5,4 Skupaj 403 100,0 4.5 Zgradba gozda v območju rastišč V naslednjem prikazujemo podatke o zgradbi gozda v območju rastišč. Med temi je posebej zanimiva zmes drevesnih vrst. Ob popisu rastišč smo deleže drevesnih vrst oz. stopnjo mešanosti ocenjevali oku~ Jarno. Pri tem smo gozdove, v katerih posamezna vrsta ali združena skupina vrst (listavci, iglavci) sestavlja po oceni več kot 90% sestaja v območju rastišč, oprede lje- vali kot čiste sestoje iglavcev ali listavcev, z večjim deležem primešanih vrst (oz. zdru~ ženih skupin vrst) pa kot mešane gozdove. Podatki o sestavi gozda v območju 402 rastišč so prikazani v preglednici 6. Preglednica 6. Zgradba gozdov v širšem ob- močju analiziranih rastišč divjega petelina Vrsta se stoja n % Čisti iglavci 137 34,0 Mešani iglavci/listavci 117 J 231 57,5 ~ešani listavciliglavci 114 Cisti listavci 34 8,5 Skupaj 402 100,0 Območja rastišč so torej v vseh treh vrstah sestojev, v mešanih gozdovih jih je dobrih 57 o/o, najmanj pa jih je v čistih gozdovih listavcev. Na nadmorskih višinah v območju vertikalna razširjenosti divjega petelina pa je največ mešanih gozdov in najmanj čistih listavcev, zato ne moremo govoriti o specifični preferenci glede na sestoje oz. glede na zmes drevesnih vrst v njih. Pomembnejša kot oblika oziroma meša- nost sestoj ev pa je navzočnost posameznih drevesnih vrst, ki te sestoje tvorijo. Preglednica 7. Pogostost pojavljanja glavnih drevesnih vrst v območju rastišč Delež Skupaj navzoče RF(%od402) jelka 144 35,8 smreka 327 81,3 rdeči bor 55 13,7 vrsta macesen 64 15,9 bukev 345 85,8 ostali listavci 62 15,4 Preglednica 8. Stopnja priljubljenosti {PR) različnih drevesnih vrst v času spomladanskega petja Navzočnost v sestoj ih Pogostost kot Stopnja dajanja Vrsta v območju rastišč »pevsko« drevo prednosti kot RF% RF% >>pevskemu« drevesu 1 2 2:1 bukev 34,6 47,7 1,38* macesen 6,4 8,5 1,33* ostali listavci 6,2 3,4 0,55 rdeči bor 5,5 19,9 3,62** jelka 14,4 8,0 0,69 smreka 32,8 12,5 0,38 100,0 100,0 76 G.V.2.190 V naslednji tabeli sta prikazani pogostost pojavljanja (relativna frekvenca RF %) in stopnja mešanosti oziroma deleži dreve- snih vrst v sestojih v območju 402 rastišč. Po pogostosti pojavljanja so drevesne vrste v območju rastišč torej (verjetno} nav- zoče podobno kot v sestojih na nadmorskih višinah znotraj višinske razširjenosti. O večji priljubljenosti posameznih vrst drevja - graditeljev sestojev v območju rastišč - lahko sodimo le po njihovi stopnji in načinu »uporabe«. Divji petelin uporablja drevje v širšem območju rastišč za: - petje in razkazovanje, - počivanje oz. prenočevanje, - prehrano, varovanje pred naravnimi sovražniki in vremenskimi razmerami. Med temi načini uporabe pa je mogoče zanesljivo ocenjevati le pomen posameznih drevesnih vrst kot »pevskih« in prehranje- valskih dreves. Pri izbiri pevskih dreves daje divji petelin prednost vrstam, ki so spomladi še brez iglic oziroma listja (bukev, macesen, drugi listavci} ter rdečem boru. S tem namreč nadomesti (blaži} šibkost petja, ki ga goste krošnje še dodatno dušijo. Drugi pomen tega izbora pa je v tem, da je na teh drevesih dobro viden med razkazovanjem (display}. V preglednici 8 je prikazana stopnja pri- ljubljenosti posameznih drevesnih vrst in pogostost njihove uporabe oz. pojavljanja na njih. Iz preglednice 8 je razvidna visoka stop- nja prednosti, ki jo daje petelin rdečemu boru ter zmerna prednost bukvi in mace- snu, medtem ko jelko in smreko, če so v rastišču druge priljubljenejše vrste, le redko uporablja za »pevsko« drevo. Rdeči bor je zaradi oblike in zgodnjega formiranja krošnje z ravnimi vejami zelo primeren za petje in razkazovanje. Ravne močne veje omogočajo varno hojo med razkazovanjem, iglice ne dušijo zvoka in so pomembna hrana v času petja. Zato je treba ekološko vrednost rdečega bora upo- števati in ga v sestojih ohranjevati ter po- speševati na vseh primernih mestih. Pomen drevesnih vrst kot pevskih dreves je po naših opazovan jih v negativni medse- bojni zvezi z njihovim deležem oz. pogo- stostjo. Na Jelovici, Pokljuki in na Pohorju sta jelka in bukev zelo pomembni pevski drevesi, posebej znotraj enomernih čistih smrekovih gozdov, kjer se pojavljata prime- šani posamič. Podobno velja tudi za mace- sen znotraj gorskih smrekovih gozdov. 4.6 Sklep krošenj V splošnem se divji petelin izogiba tem- nih gozdov s tesnim sklepom krošenj, kar je razvidno tudi iz preglednice. V takih gozdovih je zeliščni sloj zaradi skromnega dotoka svetlobe do tal reven oziroma nera- zvit. Ker pa so zeliščni sloj in njegovi elementi osnovni prehranski vir v obdobju vegetacije, so taki gozdovi prehransko revni (PSEINER 1983, KLAUS 1982, WEGGE 1983, KOCH 1978 itd.). Enako so temni, enomerni strnjeni go- zdovi brez menjajoče. se (stopničaste} strukture problematični tudi v pogledu pri- mernosti območij za gnezdenje in vzrejo mladičev. Preglednica 9. Ocena sklepa krošenj v sestojih v območju rastišč divjega petelina Sklep krošenj (ocena) do0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1 ,o n število rastišč 10 51 120 148 57 16 % 2,5 J 12,7 29,8 J 36,8 14,2 J 4,0 402 100,0 15,2 66,6 18,2 Pri terenskem kartiranju rastišč smo ugo- tovili, da so rastišča s tesnim sklepom krošenj (0,9-1 ,O} predvsem na nižjih nad- morskih višinah in v čistih gozdovih listav- cev (Zasavje, Snežnik), ki so v času petja še brez listja. Slednje si je možno razlagati z izpostavljenostjo divjih petelinov v takih gozdovih oziroma kot obliko specifične obrambne (varovalne} strategije v času spomladanskega petja. V krošnji brez listja je v gozdu listavcev opazen na večjo odda- ljenost, vendar pa ga goste dotikajoče se veje v krošnjah varujejo pred nenadnim napadom ujed (kragulja !}. G. V. 2190 77 4.7 Oddaljenost rastišč od (kamionske) ceste Pri terenskem kartiranju rastišč smo oce- njevali oddaljenost rastišč od kamionskih gozdnih cest. Pri tem smo upoštevali vse ceste, tudi tiste, ki v času petja (od marca do junija) še niso prevozne zaradi snega. Popravek ocene smo pozneje opravili po kartah za posamezna območja. Rezultati grupiranja v tri razrede so prikazani v pre- glednici 1 O. Preglednica 10. Oddaljenost analiziranih ras- tišč divjega petelina od gozdnih kamionskih cest Oddaljenost rastišča n % od ceste do 100m 86 21,7 100do200 m 80 20,1 200m 231 58,2 397 100,0 Tudi razporeditev rastišč glede na odda- ljenost od kamionske ceste oziroma ceste, primerne za avtomobilski promet, zgovorno kaže strategijo prostorske razporeditve di- vjih petelinov v območju. Z umikom v manj vznemirjena območja si namreč zagotavljajo razmere za značilno vedenje vrste, kot so petje, razkazovanje, gnezditev, vzreja mladičev, teritorialnost, prezimovanje, prehrana itd. Ker so divjemu petelinu očitno mnogo ljubša odmaknjena, mirna okolja, moramo ohranjati »otoke<< mirnih con v osrednjih delih bivanja te živalske vrste. Pri trasiranju gozdnih cest je možna večja svoboda glede upoštevanja ekoloških zna- čilnosti območja kot pri gradnji javnih pro- metnic. Gradnja gozdnih cest je grob poseg v gozdne ekosisteme, zato mora biti načrto­ vana ne le z namenom pocenitve gradnje same in pocenitve spravila in transporta, pač pa tudi z namenom čim manjše ekolo- ške degradacija območja (LOVRIČ 1984). Seveda je zato potrebno najprej ekološko ovrednotiti območja in rangirati pomem- bnost ohranjevanja posameznih prvin. Tega pa, žal, v večini primerov še nimamo. 4.8 Vzroki za propad rastišč Pri terenskem kartiranju smo s terenskimi sodelavci hkrati s popisom aktivnih rastišč 78 G. V. 2190 opisali (in vrisati v karte) tudi 63 neaktivnih oziroma opuščenih rastišč, za katere smo skušali tudi ugotoviti vzroke za propad in prenehanje aktivnosti. V preglednici 11 vi- dimo pregled ugotovljenih razlogov. Preglednica 11. Ocenjeni vzroki za propad 63 analiziranih (neaktivnih) rastišč Vzrok prenehanja aktivnosti Neposredni: sečnja, gradnja ceste Posredni: razlog neznan Neaktivno, petelini še navzoči Skupaj n % 26 41,3 17 27,0 20 31,7 63 100,0 Med neposredne razloge za propad ras- tišč lahko zanesljivo uvrstimo le sečnjo in gradnjo cest. Neposredne razloge za pro- pad rastišč (sečnjo in neprimeren način gradnje cest) ni težko razpoznati. Težje pa je oceniti razloge za opustitev rastišč, na katerih (po opažanju in izjavah terenskih sodelavcev) ni vidnih vzrokov oziroma spre- memb, ki bi povzročile propad. Za precejšen delež neaktivnih rastišč {31,7%) je navzočnost petelinov {samcev in samic, samo samcev ali samo samic) v času petja sicer ugotovljena, ni pa opaziti ))petja« ter drugih oblik reprodukcijskega vedenja. O posrednih razlogih za neaktivnost ras- tišč lahko v splošnem postavljamo le bolj ali manj pravilne predpostavke, neposredne razloge pa je največkrat možno delno ugo- toviti. 5. ŽIVLJENJSKE MOŽNOSTI DIVJEGA PETELINA V SLOVENIJI Pri presojanju današnje številčnosti in razširjenosti divjega petelina v Sloveniji mo- ramo upoštevati predvsem to, da leži Slove- nija oz. celotna Jugoslavija na skrajnem južnem robu naravne razširjenosti (areala} te živalske vrste. Ta izhodiščna ugotovitev nam bo pomagala pojasniti številna vpraša- nja, povezana s to vrsto in z nujnostjo, da jo v prihodnje načrtno varujemo. Ena osnovnih populacijskih značilnosti divjega petelina in vseh drugih živalskih vrst je, da stabilnost kazalcev njihovih po- pulacij narašča proti sredini naravnega živ- ljenjskega prostora oziroma proti območju njegove najustreznejše razširjenosti {opti- Slika 7. Razporeditev rastišč divjega petelina na območju Notranjskega Snežnika {Gojitvene lovišče Jelen) G. V. 2190 79 murn) in narobe, da upada v smeri proti robu. Med populacijske kazalce spadajo številčnost, razmnoževalni potencial, raz- poreditev (disperzija) v prostoru itd. Ekolo- ške razmere, ki vladajo na območju naj- ustreznejše razširjenosti kake živalske in rastlinske vrste (in so v optimumu), se proti robu naravnega življenjskega prostora (areala) pojavljajo, prostorsko vzeto, v mini- murnu oz. so le »točkovno navzoče«. Zuna- nje meje naravnega življenjskega prostora se glede na menjavo odločujočih ekoloških dejavnikov premikajo od sredine navzven - v tem primeru se vrsta prostorsko širi in narobe, navznoter - v tem primeru se območje razširjenosti vrste krči. Ta širjenja pa ne potekajo samo horizontalno, ampak tudi vertikalno. Življenjski pogoji gozdnih kur, katerih op- timum leži v zoni borealnih gozdov tipa tajge {MATVEJEV 1957, CAR 1959), se v smeri proti jugu v prostorskem smislu zožu- jejo na temne, hladne gozdove iglavcev ter mešana gozdove iglavcev in listavcev tipa, ki jih najdemo v Jugoslaviji na višjih nad- morskih višinah v Alpah in njihovem pred- gorju, Dinaridih in gorovjih jugovzhodne Jugoslavije. Tudi po telesni zgradbi in fizioloških zna- čilnostih lahko divjega petelina uvrstimo med tipične borealne vrste, prebivalce se- vernih gozdov tipa tajge (TEPLOV 1947, MATVEJEV 1957 itd.). Način gibanja z veliko hoje po tleh, let na višini nekaj metrov nad tlemi~ način prehranjevanja in izbor gnezdilnih mest ga določajo za prebi- valca zrelih klimaksnih gozdov. Izogiba se mlajšim razvojnim fazam gozda, gošč in letvenjakov. Zeliščni sloj v teh je namreč reven oziroma nerazvit, na tankih vejah ne more počivati in se hraniti (teža!), med gostim drevjem pa se v zraku zaradi veli- kega razpona kril težko izogiba oviram. Divji petelin spada med vrste najbolj prilagojene iglastim gozdovom. Pri tem pa še posebno rad živi v borovih gozdovih, ki jih v območju tajge sestavljata rdeči bor {Pinus sylvestris) in sibirski bor (Pinus sibi- rica) (POTAPOV 1984). Z morfo-fiziološkimi posebnostmi vrste so povezane tudi ekološke značilnosti oko- lij, ki jih zahteva vrsta. V robnih območjih razširjenosti išče seveda vrsta take pogoje, 80 G. V. 2190 ki se po podobnosti >>ekološkega komplek- sac< {bolj ali manj) približujejo pogojem osrednjega območja razširjenosti. Zato ne kaže govoriti o neprilagodljivosti divjega petelina oziroma o nesposobnosti prilagaja- nja novo nastajajočim situacijam v robnih območjih. Divji petelin je svoj »vrhunec« prilagoditev že dosegel. To je treba upošte- vati pri načrtovanju rabe prostora v območju njegove razširjenosti in le z ohranjevanjem tistih elementov gozdnih ekosistemov, ki mu dajejo možnost obstoja, ga bomo uspeli ohraniti. Evolucija, žal, poteka prepočasi, da bi lahko računali nanjo. Divji petelin je prebivalec gozda in brez gozda ali zunaj njega ne more (pre)živeti. Zato je nadaljnja usoda te živalske vrste najtesneje odvisna od stopnje ohranjenosti oziroma primernosti gozda zanj in od ob- sega in hitrosti sprememb v njem. Slovenski gozdovi so danes na robu svojih naravnih zmogljivosti. Naraščajoči pritiski biotskih in abiotskih dejavnikov: - naraščajoče sečnje, - poškodbe gozdov od imisij (propada- nje in umiranje gozdov), - obsežni vseslovenski problem sušenja jelke (ki v celoti še ni pojasnjen), - naraščajoči vpliv naravnih ujm (vetra- lomi, žled, snegolomi}, vedno močneje ogrožajo slovenske go- zdove in s tem tudi dolgoročne možnosti za življenje divjega petelina in drugih na gozd navezanih živalskih vrst. Obseg se- čenj v naslednjih desetletjih (GAŠPERŠIČ in sod. 1985), kljub današnjemu stanju gozdov ne bo bistveno znižan. V laže dostopnih, odprtih gozdovih takih količin lesa trajno ni mogoče pridobivati. Zato bo treba les iskati v odmaknjenih, teže dostop- nih in še neodprtih gozdovih na višjih nad- morskih višinah. Prav ti gozdovi pa so danes po svoji primernosti osrednji del območja razširjenosti divjega petelina pri nas. Za spravilo in transport lesa iz teh gozdov bo treba zgraditi mreže gozdnih cest in vlak, s čimer bo ekološko ravnotežje v teh gozdovih dodatno ogroženo. če problema umiranja gozdov z najširšo družbeno in mednarodno aktivnostjo ne bomo uspeli zajeziti, moramo dolgoročno računati celo s popolnim izginotjem divjega petelina. Ker pa je divji petelin dragocena bioindikatorska vrsta, bi nas moral njegov umik opozarjati na to, da bo nekoč za njim na vrsti tudi človek. Ob teh in drugih vzrokih današnjega stanja gozdov se nam seveda poraja vpra- šanje, ali je sploh mogoče oblikovati dolgo- ročno strategijo varstva divjega petelina v Sloveniji. Vsekakor se je najlaže dogovoriti o nekajletni ali trajni odpovedi lova te divja- di. To je slovenska lovska organizacija sama) brez pritiskov od zunaj, storila že l. 1982. Vendar pa je pri današnjem zaskrb- ljujočem stanju slovenskih gozdov in ob apokaliptični viziji prihodnosti, odpoved lova le droben kamenček v morju peska. če bomo hoteli divjega petelina zares ohraniti, bomo morali zanj storiti kaj več. Pri tem pa se seveda sprašujemo, kaj (in kako) je treba za to narediti. V večjem delu naravne razširjenosti div- jega petelina se danes srečujemo s proble- mom ogroženosti in tudi izginjanja te žival- ske vrste. Zato je večina raziskav delno usmerjena tudi v iskanje optimalne dolgow ročne strategije ohranitve divjega petelina. Zaradi nepopolnega poznavanja razlik v intenzivnosti reagiranja te vrste na posame- zne negativne posege v okolje so ti poskusi usmerjeni predvsem v blažitev in omejeva- nje poznanih škodljivih vplivov. Seveda je uspeh tovrstnih prizadevanj v tesni odvisno- sti od poznavanja eko-etoloških značilnosti vrste v proučevanih območjih in od predvi- devanja dogajanja in sprememb v okolju. še posebej pa je uspeh odvisen od nepo- srednih možnosti za preprečevanje zaviral- nih vplivov na populacije divjega petelina. Iz podrobne analize stanja populacij div- jega petelina in stanja gozdov v Sloveniji je razvidno, da bo strategija varstva uspe- šna le, če bomo v njej hkrati povezali varstvo habitatov in varstvo same živalske vrste. To pa pomeni, da moramo poleg omejevanja lova divjega petelina doseči tudi optimalno stopnjo usmerjenega uprav- ljanja z gozdovi v območju razširjenosti te živalske vrste. Ker se pomen in učinek ukrepov v geografskem smislu (in z nad- morsko višino) men jata, je zelo težko pred- pisati splošno veljaven recept za varstvo. Vsekakor pa moramo v osrednjem območju razširjenosti divjega petelina v Sloveniji v največji meri zagotoviti naslednje varovalne ukrepe: - časovno prilagoditev (omejitev) sečnje in drugih večjih del v gozdovih v širšem območju rastišč v obdobju petja, paritve, gnezditve in vzreje mladičev; - zmanjšanje intenzivnosti sečnje in po- daljševanje obhodnjice (zmanjševanje po- gostnosti sečnje) v območjih z divjim pete- linom; - upoštevanje stalnih rastišč pri gradnji gozdnih cest, le-te se morajo rastišč izogi- bati; -- ohranjevanje prehranskih pogojev in varovanje zanj pomembnih drevesnih vrst. Ali bodo ti ukrepi, seveda če bodo pri načrtovanju gospodarjenja z gozdom v ce- loti upoštevani, odigrali pričakovano vlo- go, bo pokazal šele čas. Pretirana neučaka­ nost in nezaupanje sta nevarna sopotnika dolgoročnih ciljev, zato ne smemo prehitro obupati, če ne bo vidnih rezultatov v krat- kem času. THE CAPERCAILLIE (TETRAO UROGALLUS L.) IN SLOVENIA Summary Slovenia (or the whole Yugoslavia) is situated at the extreme south ern edge of the natural range of the capercaillie. The ecological conditions which prevail in the central area (optimum) of the natural range, appear on its edge only as "points" or, in terms of area, as a minimum. The capercaillie - as with the majority of the representatives of wood grouse - is a species of boreal forest of the taiga type. Boreal forest typs are found in Yugoslavia only on the upper heights above-sea-level of the Alps, the prae-Aipine mountains, the Dinarids and the mountains in the south·east of Yugoslavia. The further south we go, the higher the boreal forest appears and with it, also a suitable habitat for the capercaillie. Within the frame of ils wide range in Yugoslavia, the capercaillie is restricted to smaller, spatially limited areas of boreal forest, on the preservation of which also depends the further tate on this animal species. From an analysis of older data on the range and harvest of capercaillie in the area of contemporary Slovenia, it is obvious that the range, numbers and harvest at the beginning of the 20th century was typically different (greaterl) than today. It is further se en that the capercaillie population fluctuates over a long period and that today, they are in a phase of regression or in their latent phase, at the lower limit of its density. ln the past, the unified area of their range has been broken into smaller islands, between which G.V.2190 81 there are no certain connections. Such scattered populations are extremely vulnerable and sensitive to any (greater) disturbance of their habitats, as also to the effect of hunting. So a long term strategy for the conservation of the capercaillie must be created, so that all potentially negative influences are as far as possible removed or, should we say, limited. This can only be achieved with consistent simultaneous planning of the entire use of the space within the range of this animal species. The average number of capercaillie sighted on the display grounds under observation has slightly increased in the period since 1980. ln 1985, there were found to be on average 1.8. capercaillie per observed breeding ground. This increase is especially noticeable if this data compared with data from a survey of capercaillie in 1972 (1.5 caperc.aillie per breeding ground}. This · slight increase in numbers also draws attention to the appearance of capercaillie and the urevitalisation" of display grounds which had long been abandoned in areas on the edge of its range today. ln Slovenia, capercaillie inhabit forest at heights between 600 and 1600 metres above sea level. There is a clear preference for forests above 1000 metre s above sea level (PR = 6.3*). ln this vertical region are found only about 13% of total Slovene forest and about 82% of total (analysed) active display grounds. The preference for forests at upper heights is (probably} conditioned by the higher proportion of conifers in the timber stock, a higher timber stock per hectare, a lesser degree of canopy cover of the forest, a lower level of disturbance, a smaller number of natural enemies, better feeding conditions and so on. Certainly, only forest above 1000 m above sea level can be considered as a potential area for an increase in the range of capercaillie in Slovenia. These forests represent only 7% of the total surface area of Slovenia. The future of the capercaillie is thus dependent on the degree of preservation or, should we say, the manner and intensity of managing these forests. The areas of the analysed display grounds are found within mixed forests as well as pure coniferous or broadleaf forest; the mixed forests contain some 57% of them, while in the pure broadleaf forests, there are al most 9 %. Since the majority of forest in the area of the vertical range of the capercaillie is mixed and the least pure broadleaf, one cannot speak of a specific preference for stand composition in relation to forest species. More important than the degree of mixture itself is the vertical construction of the composition and the presence and proportion of individual tree species which make up the stands. The caper- caillie avoids forests with selective cutting system. The majority of the analysed display grounds are situated in even-aged forest and un-even-aged forest ln the selection of "singing trees" the capercaillie demonstrates a marked preference for Scots pine and a moderate preference for 82 G. V. 2190 beech and larch, while fir and spruce, if they are prese nt ina display ground in which theirfavourite species are als'O present, are rarely used for this purpose. The Scots pine, because of its shape and early formation of canopy with extended branches, is very suitable for singing and dis- ptaying, in addition to being and important feeding species. Beech and larch are stili without leaves or needles at the time of singing and have si milar importance as the Scots pine. ln general, the importance of individual tree species is in inverse correlation to their proportion and frequency within the area of the breeding gro und. A good 54% of the analysed display grounds have a predominantly easterly situation (north- east, east, south-east), the fewest are orientated towards the west (3.3%). This finding confirms the importance of morning sunlight as a signal for the beginning of the morning chorus. Display grounds with an easterly situation, in other words, are first to be lighted in the morning. Despite this characteristic preference, the choice of the selected area of the display ground is also influenced by the wider region (mountain ridges, mountain chains) and ecological (abiolic) factors during the period of courtship (wind, etc.). ln general, the capercaillie avoids dark forests with close canopy cover. Approximately 67% of the analysed display grounds are found in open, light forests. These forests, because of their richly developed vegetative layer (blueberies etc.}, are more suitable in the nutritional and nesting sense. The display grounds at lower heights above-sea- level and display grounds in pure broadleaf forest usually have tightly meeting crowns. From the above, we may surmise that the canopy cover is in a negative correlation with the height above sea level of the display ground. The sensitivity of the capercaillie in relation to changes in the canopy cover in the vicinity of the display ground is also more strongly expressed at lower heights above sea level, since even modest intensity of cutting in the display ground can destroy it, while at the upper heights above sea level, they are more toterant to such changes. The majority of the display grounds (approx. 90 %} are distributed on slopes, crags and peaks which, because of their acoustic characteristics or, should we say, greater possibility of the spread of the (weak) sound of the singing of the males on all sides, are preferred above other topographic forms of the terrain (plains, plateux and valleys). The inclination qf the terrain in the area of the display ground also increases the acoustics. A good 60% ot the analysed display grounds are found on moderatety steep and steep terrain, terrain having an inclination greater than 20°. A good 78% of the display grounds lie more than 1 OO metres away from the closest haulage track or public road. This means that capercaillie avoid easily accessible, disturbed forests which, because of their shorter haulage distances, are more exposed to timber operations and often have (because of this) a changing structure. This is seen especially in the vicinity of larger settlements, where fuel collecting, tourism, recreation, the collecting of forest fruits etc., have a great influence on the disposition and frequency of the display grounds, or, in other words, they are not peaceful and the constant presence of people in the forest is a result of the se activities. Among reasons for the abandonment or decay of display grounds, it is possible to recognise with certainty the results of felling, construction of roads, ski slopes etc., in the vicinity of the display grounds, although the reasons for the abandonment of display grounds in more than 50% of (apparent) cases are unknown and we can only conjecture. We must seek the answers in changes in the wider area of the display grounds, poor reproduction conditions over an extended period (the display grounds have "aged" and died) and also locally in the results of past hunting pressure. The capercaillie is an inhabitant of the forest and it cannot exist without forests or outside of them. So the future destiny of this species is closely dependent on the degree of suitability (preservation) of the forests in the region of natural (horizontal and vertical) range of spread and on the rapidity and extent of changes in them. The current state of the Slovene forests, at !east from the point of view of the possibility of the continual preservation of the capercaillie, is worrying. The reasons for this are primarily the die-back of the forests, poor bioecological stability, changes in the natural composition of the tree species, a destruction of the ratio of the development phases of the stands, forests too thinned out or rather, "overharvested" older stands, high level of felling etc. Only with the highest level of sympathy and awareness of all those who cooperate in the process {planning and execution) of forest management will it be possible to ensure the minimal conditions for the preservation of this animal species which, in addition to being part of our natural heritage is, because of their specific requirements, also an important bioindicator of the state of the forests. Contemporary economics must develop such a strategy of silviculture planning as takes into consideration and maintains, alongside timber production, the function of the conservation of rare and endangered animal species. And the capercaillie, at least in relation to its numbers and range, is certainly one. The functions of timber production and the conservation of rare and endangered animal species are not in a mutually contradictory position. On the contrary, they are even compatibte, of course if the importance of timber production function is not vulgarised. ln any case, within the frame of a strategy for the active conservation of capercaillie, we must also finally resolve the issue of hunting, which affects the population in the regressive and latent phases in the same way as the destruction of their habitat and only after this can we seek and expect concessions from others. Among the concrete tasks for the long term conservation of capercaillie, in addition to the regulation of hunting, are the following conservation measures: the exclusion of areas with stable active display grounds from the regular economy. This measure has a limited time extent of one period for the arrangement only. With a review of forest- management plans, depending on conditions, this may be extended or changed. - a time limit to felting and other major works in the forest in the wider surroundings of the display grounds (departmenta! adaptation), during the period of courtship and mating, nesting and the upbringing of the fledgelings {15. 3. -1. 7.). - a reduction in the intensity of felling and extending tracks in the vicinity of the display grounds. taking into consideration the situation of active display grounds in the construction of forest roads and haulage tracks. - preserving rare tree species which are important for the capercaillie. - regular surveys of the display grounds (spring counting) and a survey of changes in the populalion of capercaillie over the wider area of the range of spread (number of nests, youngs, etc.). LITERATURA 1. Adamič, M. (1979): Kako z divjim petelinom v prihodnje? Ponovno aktualna tema, ki terja odgovor. Lovec, 62: 104-105. 2. Car, Z. (1959): Sistematska pripadnost tetrijeba Hrvatske. Obavijesti Instituta za šumarska i lovna istraživanja narodne republike Hrvatske, 12/1959: 1-6, Zagreb. .. 3. Car, Z. (1970): Beitrag zur Populations- Okologie des Tetrao urogallus L. in Kroatien. Finnish Game Research 30: 146-151, Helsinki. 4. Ciglar, M. {1955): Podoba in značaj vegeta- cijskega pasu ob zgornji gozdni in drevesni meji v Sloveniji {diplomska naloga), Fakulteta za agro- nomijo, gozdarstvo in veterinarstvo ljubljanske univerze, Ljubljana, 181 str. 5. Gašperšič, F. in sod. (1985): Dolgoročni plan gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. SlS za gozdarstvo SRS, L.jubljana, 26 str. 6. Hjorth, l. (1970): Reproductive behaviour in Tetraonidae with special reference to males. Vil- trevy 7 (4): 184-596. 7. Hjorth, l. (1977): The territorial system of the capercaillie (Tetrao urogallus) and the in- fluence on the leks of environmental disturban- ces, especially with regards to forestry and high- way . traffic, Foredrag fra Nordisk Skogfugl- symposium 1976, Viltrapport 5, 73-77, Trond- heim. 8. Holmes, R. T. (1981): Theoretical aspects of habitat use by birds. The use of multivariate statistics in studies of wildlife habitat. USDA Forest Service, GTR RM-87: 33-37, Rocky Mt. For. and Range Exp. St., Fortcollins, Colorado. 9. Klaus, S. (1982): Status and management G. V. 2190 83 of capercaillie in Thuringia. Proc. 11. Int. Symp. on Grouse: 44-48, WPA, Suffolk. 1 O. Koch, N. (1978): Hasel and Auerhuhn an der Hohen Rone (Kanton Zug. Schweiz). Schwei· zerische Zeitschrift fOr Forstwesen 11/1978: 897- 933. 11. Larsen, B. B., Wegge, P., Storaas, T. (1982): Spacing behaviour of capercaillie cocks during spring and summer as determined by radio telemetry. Proc. Il. Int Symp. on Grouse: 124- 130. WPA, Suffolk. 12. Linden, H. (1984): lzmeneie čislanosti glu- harja v Finlandiji. Materialj meždunarodnogo so- veščanija po gluharju: 27-32, Moskva. 13. Lovric, N. (1984): Utjecaj gradjenja šumske cestovne mreže odnosno cestovnih pravaca na ekološke sustave okoline. 111. kongres ekologa Jugoslavije. Radovi i rezi mea (l. knjiga): 447-450, Sarajevo, 1984. 14. Matvejev, S. D. (1957): Tetrebska divljač (fam. Tetraonidae) u istočnoj Jugoslaviji. Godi- šnjak Instituta za naučna istraživanja u lovstvu, 3: 5-92 (Beograd). 15. Mikuletič, V. {1973): Anketa o divjem pete- linu. Lovec, 56 (2): 3~0, Ljubljana. 16. Nazarov, A. A., Subnikova, O. N. (1984): Rasprostranenie i čislanost gluharja u SSSR. ZBORNIK GOZDARSTVA IN LESARSTVA 33 Ljubljana, 1989 VSEBINA - CONTENTS Eleršek, L., Jerman, l.: Genetski vidiki hitrejše rasti posameznih smrek in možnosti njihove gospodarske izrabe Genetics Aspects of Quicker Growth of Spruces and Possibilities of their Economic Exploitation Bončina, A.: Razvoj, vloga in oblikovanje gospodarskega raz- reda kot načrtovalnega pripomočka The Development, the Role and the Formation of the Management Class used as an Instrument for Planning Kotar, M.: Prirastoslovni kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov v Sloveniji Growth and Yield lndicattors of Growth and Deve- lopment in Beech Forests in Slovenia Kavčič, S.: Razlike v ekonomski zmogljivosti med g-ozdnogo- spodarskimi območji v SR Sloveniji The Differences in teh Econimic Capacity among Forest Enterprise Areas in SR Slovenia 84 G. V. 2/90 Materialj meždunarodnogo soveščanija po glu- harju: 5-10, Moskva. 17. Pirkola, K. N., Koivisto, l. (1970): The main stages of the display of the capercaillie and their phenology. Finnish Game Research, 30: 177- 184. 18. Potapov, R. L. (1984): Biocenotičeskaja rol gluharja v borealnjih lesah Palearktiki. Mate- riali meždunarodnogo soveščanija po gluharju: 39-42, Moskva. 19. Pseiner, K. (1982): Ergebnisse der Auer- wildzahlung in Karnten. Der Karntner Jager 40: 3-8. 20. Pseiner, K. (1983): Zur Okologie des Auer- wildes (T etra o urogallus) in Karnten. Dissertation. Universitat Wien, 1983, 115 p. 21. Romanov, A. N. (1979): Obiknovenji glu- har. Nauka, Moskva, 1979. 142 pp. 22. Romanov, A. N. (1984): Osobenosti ekolo- giji gluharja v Borovskoj oblasti i rezultati ego razselenja. Materialj meždunarodnogo sovešča­ nija po gluharju: 58-64. Moskva. 23. Wegge, P. (1983): Using radiotelemetry in the study of dispersal, spacing behaviour and habitat ecology of woodland grouse in south east Norway. Proc. 15 Congr. Int. Fauna Cinegetica y Silvestre. Trujillo 1981: 351-356. Šinko, M.: Dejavniki uporabe lesa za ogrevanje stanovanj v SR Sloveniji The Utilization of Wood for Healing in SR Slovenia Lipoglavšek, M.: Ropot in tresenje vrtalnih strojev Pionjar Niose and Vibrations when using Pionjar Drilling Machines Winkler, 1.: Nastanek in razvoj kmečke gozdne posesti v Sloveniji The Origin and Development of Agricultural Fo- rest Holdings in Slovenia Rebuta, E.: Stanje, delovni učinki in stroški obratovanja neka- terih mehaniziranih lesnih skladišč The State of some Mechanized Timber Stores in Slovenia, their Working Effects and Overhead Expenses Izdaja - lssued by: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani VDO Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo & VTOZD za lesarstvo 61 000 Ljubljana, YU Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo SR Slovenije 61 000 Ljubljana, YU GDK: 425.1 :425.3:48(497.12) Stanje slovenskih gozdov v letu 1989 in gibanje njihove poškodovanosti v obdobju 1985-1989 (Osnovni podatki) Marjan ŠOLAR~ Izvleček Šolar, M.: Stanje slovenskih gozdov v letu 1989 in gibanje njihove poškodovanosti v obdobju 1985-1989. Gozdarski vestnik, št. 2/1990. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 4. Prispevek podaja osnovne podatke popisa pro- padanja gozdov v slovenskem prostoru iz leta 1989 in gibanje poškodovanosti v obdobju 1985- 1989. Poškodovanost prikazuje po mednarodnih ECE (Ekonomska komisija za Evropo) principih v stop- njah poškodovanosti od 0-4 in to ločeno za vse drevesne vrste, skupine drevesnih vrst (iglavci, listavci) in posamezne gospodarsko ter okoljevar- stveno najpomembnejše drevesne vrste (smreka, jelka, bori, bukev, hrasti). 1. UVOD Redno letno ali periodično spremljanje stanja gozdov je v današnjem času osnovna obveznost gozdarstva in družbe v celoti, to še prav posebno velja za gorski gozd, kjer so splošne družbeno koristne vloge gozda izrecnega pomena. Slovenci smo s sistematičnim proučeva­ njem novovrstnih poškodb gozdov začeli l. 1985, ko smo naredili prvo inventuro vseh poškodovanosti slovenskih gozdov, ne glede na lastništvo in družbenogospodar- sko kategorijo. Postavili smo osnovno 4 x 4 km popisno mrežo s številnimi interpolacijskimi točkami. Tako izpopolnjena je imela l. 1987 ob prvi ponovitvi inventure 1151 točk s 27.624 vzorčnimi drevesi. Ob drugi ponovitvi ali tretjem popisu po- škodovanosti gozdov l. 1989 smo po prin- '* M. š., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU Synopsis Šolar, M.: The Condition of the Slovene Forest in 1989 and the Damage Degree Movement in the Period between 1985-1989. Gozdarski ves- tnik, No. 2/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 4. The article presents the basic data obtained in the inventory of forest dying which was carried out in Slovenia in 1989 and the damage degree movement in the period between 1985-1989. The damage degree is presented according to ECE (Economic Committee for Europe) principles in damage degrees from 0-4, separately for all tree species, groups of tree species (coniferous trees, deciduous trees) and individual tree spe- cies which are the most important enes from the point of view of economy and environmental protection (the Norway spruce, the European silver fir, pines, the European beech, oaks). cipu deleža drevesnih vrst, stopenj poško- dovanosti l. 1989 in prostorske razporeditve izbrali za 1,045.000 ha slovenskega gozda 97 reprezentančnih točk s skupno 2234 drevesi in le-te, po temeljitem šolanju popi- sovalcev, v času med 15. 7. in 15. 8. po naši prirejeni, vendar mednarodno še vedno primerljivi ECE metodi, terensko ocenili in podatke računalniško obdelali. V preglednicah 1-6 so podani najpoM membnejši podatki popisa poškodovanosti gozdov, izvedenega v l. 1989 in prikaz teženj poškodovanosti slovenskih gozdov v obdobju 1985-1989. 2. REZULTATI Preglednica 1 : Prikaz našega stanja gozda (vse drevesne vrste) v letu 1989 Stopnja poškodov. % o 60,3 17,1 2 12,9 3 4 5,5 4,2 G. V. 2190 85 Legenda: O - zdrava drevesa 1 - malo poškodovana drevesa 2 - srednje poškodovana drevesa 3 - močno poškodovana drevesa 4 - sušice in drevje v nezadržnem propadanju Preglednica 2: Prikaz gibanja poškodovanosti gozdov v obdobju 1985-1989 (v % poškodova- nosti) Leto Stopnja poškodovanosti o 1 2 3 4 1985* 45,4 30,4 9,9 6,8 7,5 1987 56,3 20,2 11,4 6,7 5,5 1989 60,3 17,1 12,9 5,5 4,2 * Podatke iz leta 1985 je jemati z določenim zadržkom- prva intentura. Tako tudi v nadaljeva- nju. Preglednica 3: Prikaz stanja iglavcev in listav~ cev v letu 1989 (v % poškodovanosti) Skupina Stopnja poškodovanosti o 1 lglavci 33,6 27,3 Listavci 83,6 8,2 Grafikon k preglednici 2: 70 o o 86 G. V. 2/90 2 3 22,9 9,2 4,2 2,3 2 4 7,0 1,7 Preglednica 4: Prikaz gibanja poškodovanosti iglavcev v obdobju 1985-1989 (v % poškodo- vanosti) Leto Stopnja poškodovanosti o 1 2 3 4 1985* 23,2 26,9 20,2 13,9 15,8 1987 24,1 33,3 20,1 12,0 10,5 1989 33,6 27,3 22,9 9,2 7,0 Preglednica 5: Prikaz gibanja poškodovanosti listavcev v obdobju 1985-1989 (v % poškodo- vanosti) Leto 1985* 1987 1989 o 65,1 81,3 83,6 Stopnja poškodovanosti 1 2 3 4 33,6 0,8 0,2 0,3 10,1 4,6 2,5 1,5 8,2 4,2 2,3 1,7 Preglednica 6: Prikaz stanja in gibanja poško- dovanosti naših najpomembnejših drevesnih vrst v obdobju 1985-1989 (v% poškodovano- sti) a) Smreka Leto Stopnja poškodovanosti o 1 2 3 4 1985" 26,1 31,5 23,3 12,1 7,0 1987 21,8 38,9 21,8 10,5 7,0 1989 35,8 32,3 25,4 4, 7 1,8 leto 1985 leto 1987 O leto 1989 3 4 J J 40 Grafikon k preglednici 4: leto 1985 leto 1987 D leto 1989 o o 2 3 4 90 80 Grafikon k preglednici 5: leto 1985 leto 1987 D leto 1989 o o 2 3 4 Grafikon k preglednici 6a: 11 leto 1985 leto 1987 D leto 1989 o o 2 3 4 G.V.2/90 87 50 o o Grafikon k preglednici 6b: b) Jelka Leto o 1985" 6,1 9,5 1987 5,9 14,3 1989 8,3 15,5 c) Bor (črni in rdeči) Leto 1985* 28,8 31,6 1987 41,1 31,2 1989 55,2 20,5 Grafikon k preglednici 6c: 60 o o 88 G. V. 2/90 2 2 3 4 14,4 23,3 46,7 22,0 28,1 29,7 26,2 29,6 20,4 4 6,4 9,9 11,3 14,4 5,5 7,8 8,8 2,2 13,3 2 leto 1985 leto 1987 leto 1989 3 4 3. KOMENTAR Poškodovanost gozdov se postopno zmanjšuje. V zadnjem obdobju se je najbolj popravila smreka. Tudi jelka kaže določeno izboljšanje in to velja nekoliko tudi za bor {rdeči in črni). Po pogojih ECE {Evropska ekonomska komisija) pa lahko govorimo o premi kih le, če je sprememba večja od 5% in če se pojavi vsaj dvak:·at zaporedoma v obdobju treh let. Za druge- drevesne vrste je stanje l. 1989 glede na prejšnja leta praktično nespremenjeno. Za l. 1989 je značilno zmanjšanje 1. stopnje poškodovanosti, pa tudi nekoliko manj značilno zmanjšanje 3. in 4. stopnje; pri slednji je treba upoštevati sanitarne sečnje. leto 1985 leto 1987 O leto 1989 3 4 90 leto 1985 leto 1987 O leto 1989 o o 2 3 4 Grafikon k preglednici 6d: d) Bukev Grafikon k preglednici 6e: Leto Stopnja poškodovanosti o 1 2 3 4 1985 .. 63,3 35,4 0,8 0,4 0,1 1987 82,4 10,6 4,1 1,9 1,0 1989 83,5 8,2 4,5 1,8 2,0 e) Hrast (vse vrste hrastov) Leto Stopnja poškodovanosti o 1 2 3 4 1985* 75,5 23,2 0,8 1,4 0,1 1987 72,5 14,1 6,6 4,5 2,3 1989 74,2 14,1 5,5 5,5 0,6 % leto 1985 leto 1987 D leto 1989 o o 2 3 4 G.V.2190 89 Vse težnje, pri čemer je prvi popis zaradi uvajanja popisa in metodoloških nedodela- nosti, posebno za listavce, treba jemati z določenim zadržkom, kažejo na to, da se stanje naših gozdov - gledano globalno - izboljšuje. če si ogledamo grafični prikaz št. 2 in območje poškodovanosti od 0-4 razdelimo v dve skupini z mejo med 1. in 2. stopnjo, vidimo na levi strani značilen postopen premik malo poškodovanih dreves med zdrava drevesa. Desno stran pa predstav- ljajo stopnje 2, 3 in 4, ki jim v tej stroki pravimo območje nedvoumne poškodova- nosti, s katero mednarodne sredine tudi največ delajo. Tudi v tej skupini so opazni določeni premiki, in sicer v 2. najmanjši stopnji poškodovanosti, kar pomeni, da so obnovitvene sposobnosti našega gozdnega drevja večje, kot smo mislili doslej. Ugodni podatki in optimistični zaključki pa v nobenem primeru ne smejo voditi k razvodenitvi koncepta sanacije glavnega vzroka za poškodovanost gozdov - one- snaženega ozračja, gledano neposredno in posredno prek kompleksa vremensko-kli- matskih in patogenih mehanizmov, temveč ravno obratno, začeti proces izboljševanja stanja naših gozdov je prav s sanacijo ozračja in tudi z drugimi ukrepi treba še pospešiti, da bomo čimprej dosegli že nave- dene pogoje ECE in lahko zanesljivo rekli -gozdovom se resnično obetajo boljši časi. 90 G. V. 2190 THE CONDITION OF THE SLOVENE FOREST IN 1989 AND THE DAMAGE DEGREE MOVE- MENT IN THE PERIOD BETWEEN 1985-1989 -BASIC DATA Summary The inventory in 1989 was performed in 97 systematically chosen places of the basic inventory network of 4 x 4 km which had been set in 1985 and comprised 1151 spots. The establishments from 1989 are encouraging yet the reports on improved conditions in Slovene forests might be considered as premature. The trends themselves can also not represent a firm basis for such conclusions. · Due to the fact that the air quality has not improved but rather become worse, a slightly lower forest damage degree could be attributed to a comblnation of more favourable meteo- rologic-climatic conditions in the recent two years. The polluted air remains the major DIRECT cause of forest damage in the forests which are situated relatively close to pollution sources and the major INDIRECT cause of forest damage in broader space. The concept of the improving of air quality has to be carried out and even more severe criteria should be set. lf this fact is not observed, the present positive trends are going to fail. LITERATURA 1. Poročila o raziskovalnem delu v letu 1985. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo {IGLG) Ljubljana, 1985. 2. črna knjiga o ogroženosti gozdov v letu 1987 -IGLG, Ljubljana~ december 1987. 3. Osnovni podatki popisa propadanja gozdov v letu 1989 (Gradivo za novinarsko konferenco), IGLG, Ljubljana, december 1989. 4. Manual of Methodologies and criteria for harmonized sampling, assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forests. International Co-Operative Programme on Assessment and Monitoring of Air Polution Effects on Forest. UN- ECE (Tampere 1989). GDK: 232.325.24 Možnost uporabe nekaterih talnih herbicidov v drevesnicah pri presajenkah listavcev Marjana PA VU~* Izvleček Pavle, M.: Možnost uporabe nekaterih talnih herbicidov v drevesnicah pri presajenkah listav- cev. Gozdarski vestnik, št. 2/1990. V slovenščini s P.,.ovzetkom v angleščini. Clanek govori o možnostih uporabe nekaterih talnih herbicidov pri presajenkah listavcev. Podani so rezultati testov, pri katerih so bile uporabljene presajenke velikega jesena, gorskega javorja in bukve, od herbicidov pa Sinbar, Sencor, Devrinol, Simazin, Gcal, Kerb in Caragard. 1. UVOD Uporaba herbicidov, še posebej v go- zdarstvu, je morda na prvi pogled nepo- trebno ali neodgovorno poseganje v okolje, predvsem za naravovarstveno osveščene ljudi. Razumljivo je, da se tudi mi zavedamo tega problema in si želimo, da tovrstni posegi v okolje ne bi bili potrebni. V gozdnih sestojih se herbicidom nače­ loma odrekamo, drugače pa je v gozdnih drevesnicah. Uporabo herbicidov v gozdnih drevesni- cah nam narekujejo pomanjkanje delovne sile, stiska s časom (glavna drevesničarska dela opravljamo bolj ali manj ob istem času), mehanizirana proizvodnja in pleveli, ki jih težko mehanično zatiramo. Vendar tudi v drevesnicah iščemo še druge načine zatiranja plevelov, npr. biološko in meha- nično zatiranje ter razne druge ukrepe. Uspešen način zmanjševanja pokrovno- sti plevela je lahko globoko oranje, še posebej če je traktor tako prilagojen, da pri oranju populi del korenin večletnih plevelov. Temeljita mehanična priprava drevesničar- * M. P., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU Synopsis Pavle, M.: The Possibilities of the Application of some Soil Herbicides in Forest Nurseries with Transplanted Deciduous. Gozdarski vestnik, No. .2/1 ~.90. ln Slovene with a summary in English. The article deals with the possibilities of the application of some soil herbicides for transplant- ed deciduous trees in forest nurseries. The results of the test in which soil herbicides of the Sinbar, Sencor, Devrinol, Simazin, Goal, Kerb and Cara- gard and transplanted deciduous trees of the European ash, the sycamore and the beech were applied, are presented. skih površin pozneje omogoči minimalno uporabo herbicidov. Kombinirano ukrepanje pa je tudi že eden izmed načinov boja proti pretirani uporabi herbicidov. Pravilna priprava površin je ena izmed poglavitnih nalog gozdnih drevesničarjev v prizadevanju za varovanje okolja. Zavedati se je treba) da so herbicidi samo dopolnilna sredstva in pomoč pri pridobivanju kulturnih rastlin, ne pa glavni način za reševanje problemov. V gozdnih drevesnicah dokaj uspešno uničujemo plevele pri presajenkah iglavcev, manj uspeha pa imamo pri presajenkah listavcev. Izbor primernih herbicidov za li- stavce je zelo majhen oziroma zanje najpri- mernejši talni herbicid še vedno iščemo. Poskus v gozdni drevesnici Muta je na- menjen odkrivanju ustreznih herbicidov za razne vrste listavcev. 2. METODA DELA Talnih herbicidov, ki bi bili primerni za uporabo pri presajenkah listavcev, je po dosegljivi literaturi malo. Pri odločanju o herbicidih, ki naj bi jih preizkusili, smo G. V. 2190 91 upoštevali tuje vrste iz gozdarske prakse, sadjarske izkušnje, lastne presoje ter do- stopnosti herbicidov na našem tržišču. Zato smo v poizkus zajeli le sedem talnih herbicidov. Ustnih herbicidov, ki bi jih lahko uporabili medvrstično, ko se pleveli že raz- rastejo, nismo upoštevali, ker je njihova uporaba v praksi ~olj ali manj znana. Od- merke herbicidov smo določili po lastni presoji ob upoštevanju tujih virov; pri tem smo se držali spodnjih mej, ker nismo poznali njihovega pravega učinka na presa- jenke listavcev, hkrati pa smo hoteli čimbolj omiliti morebitne poškodbe listavcev. Uporabili smo naslednje tovarniško pri- pravljene herbicid ne pripravke in odmerke: Sinbar - 2 kg/ha (a. s. terbacil), Sencor - 1 kg/ha (a.s. metribuzin), Gaal- 21/ha (a.s. oksifluorfen), Derivol - 4,5 kg/ha (a.s. na- propamid), Dervinol + Simazin - 3-2 kg/ha (a.s. napropamid + simazin), Kerb - 3 kg/ha (a.s. propyzamid), Caragard - 4 kg na ha (a.s. terbumeton + terbutilazin). Omenjene herbicide smo uporabili na poskusnih poljih s presajenkami velikega jesena, gorskega javorja in bukve. Zaradi nepoznavanja podrobnejšega vpliva herbi- cidov na presajenke listavcev v naših raz- merah smo zakoličili zelo majhna poskusna polja, merila so samo 2 m2 (oz. 4 m gredice). Poleg poskusnih smo imeli za vsako drevesno vrsto še kontrolna polja. Več istovrstnih polj zaradi zgoraj omenjenih raz- logov nismo imeli. Za ponovitev poskusa, predvsem glede na učinke uničevanja plevelov, smo imeli kar polja z enakimi herbicidi pri različnih drevesnih vrstah listavcev. Herbicidi so bili uporabljeni takoj po presajenju (14. 5. 1988) omenjenih drevesnih vrst, sadike so bile tik pred brstenjem, nekatere sadike bukve pa so že začele brsteti. Tla posku- snih polj so bila še brez plevelov. Vzeli smo talne vzorce in jih analizirali po standardnih metodah. Tla v drevesnic! uvrščamo med peščeno­ glinasto-ilovnata. Vsebujejo 4-5% humu- sa, kar ustreza povprečni količini v naših gozdnih drevesnicah. Količina humusa je pomemben dejavnik pri uporabi talnih herbicidov. saj vemo, da 92 G. V. 2/90 je uspeh talnega herbicida odvisen pred- vsem od nje in od podnebnih razmer. Večji je odstotek humusa v tleh, manjši je lahko odmerek taJnega herbicida. ker ta veže koloidne delčke herbicida. Škropili smo z ročno nahrbtno škropilnico CP3 in pri tem uporabljali rumeno polyjet šobo z 1 m širokim delovnim območjem. 3. REZULTATI Pri ugotavljanju primernosti določenega herbicidnega pripravka vedno ocenjujemo njegov vpliv na plevela. kulturno rastlino in okolje. S poskusi lahko sorazmerno hitro ugotovimo vpliv na plevela in kulturne rast- line, težje pa je proučevati vpliv na okolje, mislimo predvsem na posredne vplive, ki jih običajno ni moč zaznati s preprostim opazovanjem. Pri vplivu na okolje se tako največkrat zadovoljimo s podatki, ki jih dobimo iz literature. že pri poskusih izberemo take herbicide, ki po dosegljivih virih minimalno posegajo v okolje. V okviru naših možnosti pa lahko ugotavljamo predvsem vpliv herbi- cidov na plevela in sadike. Vpliv na plevele V drevesnici Muta se pojavlja več kot 47 različnih plevelnih vrst -vsaj toliko pleve lov se je pojavljajo na naših poskusnih poljih (glej tabelo}. Prevladovali so širokolistni pleveli, trave so bile zastopane s šestimi vrstami. Najštevilčnejša sta oba slaka Calystegia sepium (plotni slak) in Convolvulus arvense (njivski slak}, Rorippa silvetris (navadna potočarka), Digitaria sangvinalis (navadna srakonja} itd. (popis dr. F. Batič}. Uporab- ljeni herbicidi so po primerjavi s kontrolnimi pojavi v glavnem dobro učinkovali, izjema sta oba slaka in potočarka. Najbolj učinko­ vita sta bila Kerb in Caragard, učinkovita sta bila tudi na slak; slak, ki se pojavlja na teh poljih, je bil v glavnem razrasel iz roba. Caragard je pri različnih drevesnih vrstah različno deloval na potočarko. Na polju z bukvijo ni bil učinkovit, kar pa je verjetno tudi posledica rahlega zanašanja škropiva, ker je ob škropljenju občasno rahlo pihalo. Q)Q) ~~ .:o-o OONN Q) c:: C\1 O') >N Q) Oc:; O «S T"' al O) V fiS E ·~ (1)(1) >> o ee 00"0"0 CD-r-NN .!>i. ~·en «10 ,_o. "'Q) OONC:: (1) c:: C\1 01(1) T"" >N ..C:: V f..OO:::I .... 0.(1) (1) c:: «1 01(1) f..O>N..C:: o v 8.~ > o "' j2a> lO)(/) .o o«~ oVo.U5 Vpliv na sadike Herbicide smo preskušali na enoletnih sadikah velikega jesena, gorskega javorja in bukve . Sadike v glavnem še niso odganjale, ker so bile pred sajenjem shranjene v hladilnici. Le pri posameznih sadikah so se popki začeli odpirati. Škropili smo takoj po saditvi na čisto površino, tj. na površino, ki še ni bila zaple- veljena. Pri prvem popisu (16. 6.) so se sadike na posamezne herbicide različno odzvale. Sadike v. jesena so bile pri vseh uporab- ljenih herbicidih zdrave, le na polju, na katerem je bil uporabljen Sinbar, so bile rahlo ožgane. Na poljih z gorskim javorjem so bile poškodbe večje. Sadike so bile neprizadete samo na poljih, na katerih so bili uporabljeni Devrinol, Kerb in Caragard. Na ostalih poljih so bile sadike močno ali delno ožgane. Sadike bukve so bile močno poškodo- vane na poljih, kjer smo škropili s Sinbarjem in Sencorjem, na teh poljih so bile sadike tudi suhe. Na ostalih poljih so bile sadike nepoškodovane. Pri drugem popisu (31. 8.) so bile sadike močneje poškodovane. če so bile ob prvem popisu sadike že poškodovane, se je pro- ces propadanja le še nadaljeval, v nobe- nem primeru se že ob prvem popisu poško- dovane sadike do drugega popisa niso popravile. Ob prvem popisu so bile sadike v. jesena na polju, na katerem je bil uporabljan Sen- car, še zdrave, ob drugem popisu pa so bile prizadete. Na polju z Devrinolom so bile sicer zdrave, vendar nekoliko manjše. Na poljih z bukvijo ni bilo poslabšanja. Sadike so bile nepoškodovane na poljih, na katerih so bili uporabljeni Caragard, Kerb in Devrinol s Simazinom. Najslabše je bilo na poljih s Sinbarjem in Sencorjem. Na poljih z Gaalom in Devrinolom so bile sa- dike še kar ohranjena. Sadike g. javorja so bile nepoškodovane samo na poljih s Ker- bom in Caragardom. Na vseh ostalih poljih so se posušile, bile delno poškodovane ali pa so zaostale v rasti. G. V. 2190 93 4. SKLEP Tuje izkušnje o uspešnosti določenega herbicida lahko bolj ali manj uspešno pre- nesemo v naše okolje le, če uporabljamo listne herbicide in poznamo vpliv na ple- velne vrste, ki jih hočemo odstraniti. Težje paje tuje izkušnje prenašati v naše razmere pri uporabi talnih herbicidov, ker moramo pri njih upoštevati vrsto dejavni- kov. Zato v poskus nismo zajeli listnih herbicidov, ki se v naših drevesnicah naj- večkrat uporabljajo in katerih raba ni vpra- šljiva, če jih uporabljamo medvrstično ali v času, ko sadike ne rastejo. Med uporablje- nimi talnimi herbicidi sta izstopala dva, in sicer Kerb in Caragard. Najbolje sta vplivala na plevele, odstotek zapleveljenosti je bil pri drugem popisu le O do 30% (na kontrol- nih ploskvah 5 do 100 %), istočasno pa nista škodljivo delovala na sadike. Manjši odmerek Devrinola in Simazina je mogoče uporabljati še za v. jesen in bukev. Pri odločanju za uporabo talnih herbici- dov pri presajenkah listavcev so nam ome- njeni poskusi nakazali možnost izbora za lastne potrebe, glede na problematiko, ki jo imamo v lastni drevesnici. GDK: 904 (43) THE POSSIBILITIES OF THE APPLICATION OF SOME SOIL HERBlClDES lN FOREST NURSERlES WITH TRANSPLANTED DECI- DUOUS TREES Summary The application of foliar herbicides for trans- planted deciduous trees is a more or less established method in Slovene forest nurseries, especially if they are applied interlinearly. The situation is quita different with soil herbicides because through soil they also affect seedlings. Consequently, their use is delicate and the effects are hlghly dependant on ecologic factors. ln order to establish suitable soil herbicides for transplanted deciduous trees in certain environ- ment, a test with transplanted trees of the Euro- pean ash, the sycomore and the beach was started in the Muta nursery. The following ground herbicides were applied: Sinbar, Sencor, Devri- nol, Simazin, Goal, Kerb and Caragard. The herbicides applied had different effects on seedlings as well as on weeds yet the differences between herbicides were smaller as regards the effect on weeds than that on seedlings. All of the herbicides had good effect on weeds. The seedlings of the European ash we re slightly more resistant than those of the sycomore and the beech. The worst results were evidenced with Sencor and Sinbar herbicides which affected the seed- lings in more or less all sample plats. According to results, Kerb and Caragard, which did not affect the seedlings in any of the sample plats and at the same time had a very good effect on weeds, proved to be the best. Gozdovi in gozdno gospodarjenje v deželi Nordrhein-Westfalen (ZR Nemčija) Janez POGAČNIK* UVOD V prispevku bi radi predstavili problema- tiko gozdov in gozdarstva v pokrajini Nord- rhein-Westfalen, s katero se je na ekskurziji sredi leta 1989 seznanilo šestnajst goz- darskih strokovnjakov iz Slovenije pod vod- stvom prof. Mlinška. Strokovni program je bil odlično pripravljen, saj je obsegal presek * Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 61000 Ljubljana, Mikloši- čeva 38, YU· 94 G. V. 2190 najznačilnejših predelov pokrajine z zelo pestro problematiko. Gostitelji, ki so že obiskali slovenske gozdove, so se izjemno potrudili. Pri strokovnem delu programa so poskrbeli za bogato pisno gradivo in litera- turo. V program so vključili tudi nekaj ogle- dov kulturnih značilnosti dežele, v večernih urah pa so pripravili tudi več družabnih srečanj, na katerih so se prirediteljem pri- družili še drugi gozdarji. Spoznanja z ekskurzije so v prispevku strnjena v nekaj tematskih poglavij. Pri tem -1 so nekoliko obširneje predstavljena tista področja, ki so za nas najbolj zanimiva. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem nemškim kolegom, ki so skrbno pripravili strokovni program in bili tudi zelo gostoljub- ni. Posebna zahvala velja tudi prof. dr. Dušanu Mlinšku za pripravo in vodenje ekskurzije ter njegovemu pomočniku tov. Hubertu Dolinšku za brezhibno prevajanje. 1. SPLOŠNI OPIS GOZDOV V DEŽELI NORDRHEIN·WESTFALEN Dežela Nordrhein-Westfalen je ena iz- med devetih zveznih dežel v Zvezni repu- bliki Nemčiji. Ima 880.000 ha gozdov (26- odstotna gozdnatost}. Ta dežela je tudi za nemške razmere zelo naseljena, z mnogimi velikimi mesti (Dortmund, Essen, Koln itd.). Zaradi zgodovinskega razvoja ima ta de- žela v ZRN največ zasebnih gozdov, in sicer kar 67% (v ZRN le 45%) in najmanj državnih gozdov, to je deželnih in zveznih (15%, v ZRN jih je 45%). Ostali gozdovi (18%) so korporacijska ali mestna last. Pri 99% lastnikov (41% gozdne površine) so posestva manjša od 50 ha (povprečno 12 ha). Ocenjujejo, da je smotrno gospodarje- nje mogoče, če je posest večja od 350 ha. V deželi je 45% gozdov listavcev in 55% gozdov iglavcev. Njihova starostna struk- tura je neprimerna, zlasti pri iglavcih, saj je preveč mladih gozdov, ki so nastali v povoj- nem obdobju. Zato je povprečno tudi nizka lesna zaloga (156m3/ha). Računajo, da bo ob izravnanih starostnih razredih lesna za- loga 195m3/ha. Tekoči prirastek je 6,1 m3/ ha, pri opisanem stanju gozdov pa načrtu­ jejo etat 4,3 m3/ha. Gozd vrednotijo kot prvino naravne kraji- ne. Njegovemu ekosistemu zaradi visoke stopnje stabilnosti, prožnosti in regeneracij- ske sposobnosti pripisujejo velik pomen za vse sosednje ekosisteme. L. 1979 je de- želni Zavod za ekologijo, razvoj krajine in urejanje gozdov kartiral gozdne vloge in ugotovil, da ima 43% gozdne površine izjemno poudarjene »splošne<< vloge, ki vplivajo na obliko gospodarjenja, ali pa jo celo narekujejo. Tako ima v deželi izjemen pomen za vodo okoli 180.000 ha (21 %) gozdne površine, za podnebje 47.000 ha (5 %), zaščitna vloga zaradi imisij (v njih je 2-10-krat večje odlaganje), proti hrupu itd. je močno izražena na 170.000 ha (20%), zaradi varovanja zemljišč pred erozijo je izločenih 15.000 ha (2%), poudarjeno re- kreacijsko vlogo pa ima 115.000 ha (13%) gozdov. Vrednost gozdov cenijo na 22.000 DEM na ha. Blagovna proizvodnja je okoli 2, 7 milijona m3 in pokriva okoli 50% domače porabe v predelavi lesa, kjer je zaposleno 116.000 delavcev. Lastniki gozdov sami opravijo gozdna dela za 1000 delavcev, v gozdarstvu pa dela 2240 delavcev (l. 1985). Umiranje gozdov je od l. 1983 v ospredju programa varstva okolja. V zadnjem deset- letju vsako leto posekajo pribl. 772 ha gozdov zaradi različnih posegov, hkrati pa na novo pogozdijo 735 ha. To pa ni enako- vredno, saj gozdovi izginjajo tam, kjer imajo pomembnejše vlogo, gozdnatost pa na- rašča v hribovitem delu dežele, kjer pogo- zdovanje s smreko prinaša dodatne ekolo- ške in krajinske težave. Pomembna je škoda zaradi gozdnih požarov, snega in vetrolomov ter divjadi. Vse večji nemir in spori v gozdu nastajajo zaradi velikega navala ljudi v gozdove. 2. VAROVANJE GOZDOV IN POMOČ GOZDARSTVU Zakonska podlaga za gospodarjenje z gozdovi je Deželni zakon o gozdovih, ki določa, da morajo zaradi pomena gozdov za okolje, še posebej pa zaradi podnebja, čiščenja zraka, gospodarjenja z vodo, rodo- vitnosti tal, krajinske podobe in rekreacije prebivalstva, kakor tudi zaradi narodno-go- spodarskih koristi vešče negovati gozdove in jih trajno izboljševati ter krepiti. Veliko število majhnih posestnikov rabi strokovno pomoč, ki jo daje gozdarski upravni organ z nasveti, navodili ali delovno pomočjo. Svetovalna služba in navodila so za last- nika brezplačna, delovno pomoč pri prevze- manju določenih del ali vodenju gozdar- skega obrata pa lastniki plačajo. Pri vlaga- njih dolgoročnega javnega in širšega pome- na, ki kratkoročno ne vplivajo na uspeh gospodarjenja, so gozdni obrati deležni tudi državne finančne pomoči. Take denarne spodbude so za pomoč: G. V. 2/90 95 - pri gojitvenih delih, in to zlasti pri pogozdovanju z listavci ali negi mladih gozdov (do 80%), - pri blažitvi umiranja gozdov v okviru programa za te namene, - pri ukrepih za gradnjo poti (do 50%) in urejanje gozdov, - pri nakupu zemljišč po programu za Porurje, - pri naložbah v mehanizacijo, - pri upravnih stroških združevanja zem- ljišč, - pri spravilu s konji {3 DEM/m3), - pri zaščiti lesa. Gozdni obrat dobi za tehnično pomoč redno mesečno P!?-čilo, za storitve pa tedaj, ko je delo opravljeno in so obračune potrdili lastniki. Posredno lahko štejemo k finančni po- moči tudi za gozdne posestnike brezplačno rastiščno kartiranje, kakor tudi udeležbo pri zavarovanju gozdov pred požari. K temu lahko prištejemo še gozdarske raziskave ter zastopanje v združenjih ali organizaci- jah. Tako je znašala neposredna in po- sredna pomoč l. 1981 29,691.000 DEM, leta 1985 pa že 50,1 02.000 DEM { 40 DEM/ ha). 3. ORGANIZIRANOST GOZDARSTVA Organiziranost gozdarske službe prav tako usmerja deželni gozdarski zakon. Mi- nistrstvo za okolje, urejanje prostora in kmetijstvo v Dusseldorfu vključuje gozdar- stvo z dvema direkcijama: eno v Bonnu za pokrajino Nordrhein in drugo v Munstru za pokrajino Westfalen- Lippe. V deželi je 45 državnih gozdnih uprav s povprečno po- vršino 19.566 ha. Poleg državnih gozdar- skih uprav je še 72 gozdnih obratov, ki gospodarijo z veleposestniškimi, občin­ skimi in korporacijskimi gozdovi ter z več­ jimi kompleksi zasebnih gozdov. Organiza- cijske oblike so številne zlasti zaradi raz- drobljene zasebne posesti - delujejo npr. gozdnogospodarske zadruge, zveze goz- dnih obratov in razne skupnosti. število raznih tovrstnih združb se je v zadnjih petnajstih letih potrojilo. Gozdna uprava se deli v revirje, ki v družbenem sektorju merijo prib!. 1 000 ha, v zasebnem pa 3500 ha. 96 G. V. 2/90 Gozdna uprava mora predvsem: - z gozdarsko tehnično službo pomagati z nasveti in navodili gozdnim posestnikom, urejati delovno in denarno pomoč ter go- spodariti in UJlravljati z državnimi gozdovi; - nadzirati izvajanje zakonskih predpi- sov; - skrbeti za nego krajine in varovanje gozdnih vlog; - uveljavljati napredno gozdno gospo- darjenje v vseh gozdovih. 4. ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO V zadnjem desetletju je pri raziskovalnem delu v ospredju problematika s področja novih poškodb v gozdovih. V raziskovanje se vključujejo številne ustanove na zvezni, deželni in regionalni ravni, ki niso medse- bojno povezane, vendar več ustanov upo- rablja iste objekte opazovanja. Tako so v gozdu porazdeljene raziskovalne postaje, ki so bogato opremljene s sodobnimi napra- vami. V krajših intervalih spremljajo spre- membe različnih procesov v tleh, okolju in rastlinah. Obiskali smo postajo v Eggege- birgu, last Zavoda za varstvo pred erozijo dežele NRW iz Essna. Videli in spoznali smo: 1. Vzgojo sadik v komorah {rastlinjakih), kjer umetno vzdržujejo različne podnebne razmere in tudi različne stopnje onesnaže- nosti zraka. Posebej opozarjajo na zahtev- nost kompleksnih raziskav. 2. Železno konstrukcijo, ki omogoča ra- ziskovalcem dostop do krošenj in vrhov dreves. Na ploskvi vzporedno potekajo ra- ziskave s stacionarno opremo, proučujejo fotosintezo, dinamiko prehranjevanja, vplive različnih dejavnikov, tudi dejavnikov onesnaženja, odlaganje suhe snovi, veza- nost vode v tleh, hitrost vetra itd. Pomem- bno mesto imajo raziskave zaradi kislega dežja. Rezultati kažejo nesporno poveza" nost med nekrozo iglic in pomanjkanjem magnezija v tleh. Obstaja nevarnost pove- čanega kopičenja škodljivih snovi v tleh (težke kovine), ki bi jih voda počasi spirala in odnašala v območja zajetij pitne vode {RICHTER 1987). V ospredju so tudi razi- skave o vplivu ozona. 5. NARAVOVARSTVO IN UREJANJE KRAJINE V skladu z zakonodajo imajo v deželi uveljavljene različne kategorije varstva kra- jine oz. narave: - narodne parke, kjer je določeno polno varstvo; - naravne rezervata, v katerih gozdar- ska zakon9daja prepoveduje gospodarje- nje; - naravovarstvena območja, kjer je gozdno gospodarjenje dovoljeno; - krajinske parke, namenjene predvsem razvoju turizma, v njih kmetijstvo in gozdar- stvo nista omejena; zavarovana so tudi posamezna dreve- sa, gozdarji za njihovo vzdrževanje dobijo denar od države. Okoli l. 1800 so zaradi opustošenja go- zdov v deželi ostali naravni le še relikti gozdnih združb. Na površinah opustošenih gozdov so nastali umetni gozdovi iglavcev (smreka, bor) z vsemi posledicami. Že l. 1930 se je porodila zamisel o izločanju celic naravnega gozda, ki pa se je obnov- ljena začela uveljavljati po l. 1970. V te celice vključujejo naravne stare gozdove, v katerih ne gospodarijo redno, pač pa jih uporabljajo kot študijski objekt za sodobno ekološko gospodarjenje. V deželi je izloče­ nih 57 celic, ki merijo 2-5 ha (skupaj okoli 1000 ha), in sicer tako, da dobro predstav- ljajo različne gozdne združbe, rastišča in tla. Celice so v državnih gozdovih in so praviloma v jedru ograjene, da bi izločili vpliv divjadi. Ekologi in naravoslovci razi- skujejo jedro, gozdarji primerjajo pojave na ograjenih in neograjenih površinah. V celi- cah naj bi dobili pragozdno obliko, kjer bi bila zagotovljena večja pestrost rastlin- skega in živalskega sveta, ohranili pa bi tudi avtohtoni genetski fond. Od l. 1970 je na deželni ravni osnovan Zavod za ekologijo, krajinsko načrtovanje in urejanje gozdov. Urejevalci imajo tu ve- liko besede. Za urejanje gozdov skrbijo na devetih območnih upravah. Ureditveni načr­ ti so podobni našim -vsebujejo kratek opis, tabele in karte (pedološka, rastiščna, se- stojna in ciljna karta razmerja drevesnih vrst). Za okvir jim služi gozdarski prostorski plan, ki temelji na karti vlog gozdov in osnovnih podatkih o stanju gozdov, ki so zbrani neodvisno od gozdnogospodarskih načrtov. Za manjšo zasebno posest načrti niso obvezni zaradi gospodarjenja, pač pa zaradi obdavčitve spremljajo osnovne gozdne fonde in donose. Z načrti predpisu- jejo tudi ukrepe, kot so premene nekaterih gozdov, urejanje dolin ob vodotokih (krče­ nje), povečevanje pestrosti drevesnih vrst itd. Zaradi močnega ekološkega gibanja go- zdarji zgubljajo vpliv na občutljivih, krajin- sko in prostorsko pomembnih območjih. Vse bolj si prizadevajo, da bi v prostoru izločili razne biotope. Tako naj s področja te problematike omenimo primer urejanja vodnega zajetja v območju gozdov, ki smo si ga ogledali na gozdni upravi Hurtgen- wald. Zajetje (25 milijonov m3) vode oskrbuje s pitno vodo tudi del Nizozemske. Varstveni režim je zelo oster- v stometrskem pasu okrog zajetja je zadrževanje ljudi prepove- dano. Pri izkoriščanju gozdov ne smejo uporabljati strojev. Zaradi onesnaževanja vode z listjem listavcev bodo obrežja zasa- dili z iglavci. 6. PROPAGIRANJE GOZDOV IN GOZDARSTVA Gozdne uprave imajo mladinski gozdar- ski dom (Jugendwaldheim), ki je praviloma v bližini vasi na robu gozda. V njem prirejajo štirinajstdnevne tečaje za šolsko mladino. Dom vodi mlad gozdar 4-6 let, nato ga zamenjajo. Domovi so prirejeni za večte­ densko bivanje in učenje ter opremljeni z ustreznimi učnimi pripomočki. Vsaka gozdna uprava ima tudi tiskan prospekt, na katerem so na kratko pred- stavljeni osnovni podatki o gozdovih in gozdni upravi. Izdelan je na kakovostnem papirju in opremljen z izbranimi barvnimi ali črno-belimi fotografijami. Prospekt pravi- loma meri 21 x 42 cm, a se zloži na format 10,5 x 21 cm. V gozdovih so posebnosti opremljene z obvestili in tablami. Prav tako naletimo na več opozorilnih tabel in tabel za usmerjanje raznih vrst obiskovalcev v gozdu. Upravni organi tudi na deželni ravni ti- skajo različna popularizacijska gradiva (pla- G. V. 2190 97 kati, nalepke, posterji, prospekti, brošure) o problematiki gozdov. Izdelali pa so tudi serijo broširanih navo- dil o varstvu in negi gozdov- opise različnih opravil v gozdu. Ta navodila so namenjena zlasti lastnikom gozdov. 7. REVITALIZACIJA POVRŠINSKIH RUDNIŠKJH KOPOV Premogovništvo je tradicionalna panoga v Porurju in Westfaliji, ki odločilno vpliva na življenje ljudi in preoblikovanje pokrajine. Obiskali smo dnevni kop rjavega premoga v Sophienhohe, ki je last velikega podjetja Rheinbraun. Podjetje Rheinbraun je eno izmed naj- večjih v ZRN in ima blizu rudnikov tri velike termoelektrarne, ki proizvajajo 20% vse elektrike v ZRN. Vseh zaposlenih je 16.450, od tega 300 na gozdni upravi. Letno name- nijo za varstvo okolja milijardo DEM, za obnovo gozdov pa le trideset milijonov DEM. Vsebnost žvepla v zraku pa so Skrbno varovano staro drevo hrasta 98 G. V. 2190 zmanjšali na polovico z zakonom dovolje- ne. Na dnevnem kopu v Sophienhohe so začeli delati l. 1978, danes pa že obsega 5 km x 2,5 km površine. Ker se 40 m debeli sloj premoga začne šele v globini 160m, je treba odkopati in odstraniti velike količine krovnine. To delo opravljajo s stroji, vsak izmed njih izkoplje dnevno 250.000 m3 ma- teriala, z njim pa upravlja samo pet ljudi. Odvečni material sortirajo po kakovosti, iz njega so oblikovali 160m visok hrib, širok približno 500 m in trenutno dolg nekaj manj kot 2 km, ki je v celoti pogozden. Dosedaj so preoblikovali 22.000 ha površja in prese- lili 25.000 ljudi. Morebitna nahajališča pre- mo~a se razprostirajo na območju 2500 km , vendar iz socioloških in političnih raz- logov vseh zalog ne bodo izkoristili, saj so tu tudi velika mesta, ki jih ni mogoče razse- liti. Dnevni kop v Sophienhohe bodo izčrpali v približno štiridesetih letih. Pri revitalizacijah dnevnih kopov skrbijo za to, da oblikujejo površinski odnos med gozdom in ostalim prostorom v razmerju 50:50. Načrtujejo oblikovanje večjih vodnih Ročno olupljena debla, oštevilčena in zložena na kupe površin (za rekreacijo) , gradijo ceste in druge naprave in sploh skrbijo za pestrost pri oblikovanju nove krajine . Pri snovanju gozdov na opuščenih rudniških kopih poskrbijo za revitalizacijo na sodoben način - s predkulturami in mešanico različnih listavcev v različnih legah, še istega leta, ko je zemlja nasuta. Pri tem pazijo, da enakomerno po površini 2m na debelo nasujejo mlajše sedimente eolskega, reč­ nega ali ledeniškega porekla. Osnovanje hektarja novega gozda jih stane 140.000 DEM, stroške pa jim povrne- jo. Gozdove negujejo deset let, nato jih predajo državi in za ha zemljišča iztržijo 10.000 DEM. V nove gozdove se življenje vrne izredno hitro. K temu je pripomoglo skrbno načrto­ vanje vse krajine. Tako je na 1000 ha gozda oblikovanih 30 umetnih jezerc, 2% površine je prepuščene naravni sukcesiji, 3% površine pa je namenjene travnikom in jasam. Za gozdno živalstvo skrbijo tudi s selitvijo mravljišč, saj mravlje precej prispe- vajo k naselitvi in širjenju gozdnih zelišč . Novi gozd ekološko še ni gozd, saj tlem močno primanjkuje humusa, a je po osmih letih horizont A debel že 3 cm. V tem času pa se v novi gozd naseli 60-70% gozdnih Za rekreacijo urejena gozdna jasa ptic in vsi sesalci. V tleh obnova življenja poteka počasneje. Zanimivo je, da so tu odkrili dosti več hroščev kot v naravnem gozdu. Da imajo pri revitalizaciji površinskih ko- pov bogate izkušnje in tudi uspehe, smo videli pri ogledu gozdov, osnovanih v l. 1920-1940 in 1951-1959. Nekdanje plitve površinske kope, ki so jih zravnati in zasa- dili, danes na površini 600 ha poraščajo mešani gozdovi. Zaradi visoke ravni talnice in značilnosti tal gozdovi bujno uspevajo, pa čeprav je padavin samo 650 mm na leto. 54 let star bukov sestoj s primesjo hrasta tako presega tablične podatke o lesni zalogi za l. bonitetni razred kar za 170%! Bukove, hrastove in borove sestoje bodo gojili še naprej. V 30-351et starih topolovih predkul- turah pa so že začeli s premeno s hrastom, kajti topole je začela napadati gniloba. Le zdrave nasade bodo ohranili do 50 let starosti. 8. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V OKOLICI MEST V gosto naseljeni Westfaliji, največjem industrijskem območju v Evropi, je pritisk G. V. 2/90 99 i na gozdove v bližini mest izjemno močan. Ogledali smo si upravo Konigsforst blizu Kalna, ki ima 3750 ha družbenih gozdov, v katerih je vsako leto 7,500.000 obiskoval- cev. Temu so gozdarji prilagodili gospodar- jenje z gozdovi. Vzgajajo zelo pestre go- zdove. Sestoje iglavcev s podsaditvijo bo- gatijo z listavci, pri gojenju sledijo dolgim proizvodnim dobam, puščajo izjemna dre~ vesa in podobno. Načrtno opremljajo go- zdove za razne dejavnosti. Zgrajenih je že 50 km sprehajalnih stez (13m/ha), 60 km jahalnih poti (16m/ha) in 120 km gozdnih cest (32m/ha), gradijo prostore za pikni ke in parkirišča. Revirni gozdarji vodijo posa- mezne skupine, sicer pa se obiskovalci gibljejo po oznakah v gozdu. Delo v gozdu opravljajo s kvalificiranimi delavci, les zbi- rajo do vlak s konji, sicer pa uporabljajo le traktorje s širokimi gumami. Obrtniki, ki praviloma spravljajo les, morajo plačati ka- zen 1 O DM za vsako poškodovano drevo in morajo vsako rano premazati z zaščitno pasto. Uporabniki jahalnih poti plačajo za vzdrževanje poti 80 DEM za konja. Gozdarji opremljajo gozd za rekreacijo po sprejetem programu, za katerega imajo posebej zago- tovljena sredstva. Sredstva za rekreacijo (izgradnjo in vzdrževanje) zbira mesto. 9. OBNOVA V VOJNI UNIČENIH GOZDOV Na gozdni upravi HGrtgenwald smo spo- znali razvoj gozdov, ki so bili v zadnji vojni popolnoma uničeni. To je večje območje Nordeifela, na katerih je 50 % državnih gozdov. V tem predelu blizu Achna so Nemci v 15 km širokem pasu štiri mesece zadrževali prodiranje zaveznikov. Po zadnji vojni uničene gozdove so po- stopno obnavljali s smreko in borom in tako še dodatno spremenili vrsto in strukturo sestojev. Od tedaj ni bilo večjih katastrof v smreko- vih sestojih, a imeli so z njimi kljub temu vrsto težav. Vendar nameravajo primes smreke ohraniti tudi v bodoče. Od l. 1815, ko so nad območjem zavladali Prusi, imajo natančne podatke o stanju in spremembah gozdov. Raziskovanje vplivov posameznih dejavnikov ozračja in tal na gozdno drevje različnih provenienc Vse slike: foto Janez Pogačnik 100 G. V. 2190 Prevladovale so resave in redki gozdovi, v katerih so steljarili. Ko je nastopila gospo- darska kriza in so se začeli prebivalci izse- ljevati, so začeli intenzivneje pogozdovati s smreko in barom. Tako so iglavci l. 1859 poraščali 26% površine, hkrati pa so se že pojavili prvi pomisleki o prevelikem deležu iglavcev. Kljub temu je delež iglavcev na- raščal. L 1961 je bilo že 61 %vse površine pokrite z iglavci. Zanimivo je, da so v tem obdobju trikrat pospešeno pogozdovali z barom v obliki goste saditve in vsakokrat po dvajsetih letih doživeli velike katastrofe zaradi snegoloma. Pri zadnji l. 1984 so morali posekati 140.000 m3 lesa. Obsežne površine mladih gozdov zahte- vajo vsako leto veliko redčenj, ki morajo biti opravljena pravočasno in s predhodno izde- lanimi presekami za spravilo lesa. Označu­ jejo nosilna drevesa in tekmece. Pri redče­ nju odstranijo najmanj enega tekmeca. Neuporaben material ostane v gozdu, sicer pa nosijo 2m dolge kose na izsekane proge. Vsako poškodbo premažejo, sicer se pojavi rdeča gniloba. 400 drevesom na hektar odžagajo veje do višine 6 m. Za zaščito pred odgrizovanjem jelenjadi smre- kova debla maja ali junija ostrgajo, da zasmolijo. Izločili so ploskve, na katerih sproti spremljajo priraščanje in stroške pri različni intenzivnosti redčenj. Redčiti name- ravajo do 60. leta starosti, nato pa bodo pustili sestoje mirovati do obnove. V tem območju je še poseben problem divjad, ki se je močno razmnožila v obsež- nih mladih sestojih in jo je težko odstreliti {sedem !ovnih dni za odstrel ene živali). Obnova listavcev pa je do desetkrat dražja od pogozditve smreke, ker je za to potrebna ograja. Les, poškodovan zaradi obgrizova- nja debel, doseže le 50% cene celuloze. Pri delu v gozdu imajo težave tudi zaradi velikega števila neeksplodiranih granat v tleh ter zaradi granatnih delcev, ki so v večjem ali manjšem številu v vsem starej- šem drevju, ki je preživelo vojno. To tudi znižuje ceno gozdnim sortimentom. 1 O. GOSPODARJENJE Z DIVJADJO Preštevilčna parkljasta divjad povzroča škodo in onemogoča naravno obnovo go- zdov. Gozdarji zahtevajo povišanje odstre- la, vendar brez posebnega uspeha. Nekaj zanimivosti v zvezi s prizadevanji za zmanjšanje številčnosti divjadi: - da bi v mladih gostih sestojih omogočili uspešen lov, so ponekod v državnih loviščih sistematično postavili visoke preže, od ka- terih so v treh krakih potegnili 1 OQ-150 m dolge in 15-20 m široke proge, posekali na njih vse drevje ter jih zasejali s travami; - na zamočvirjen ih rastiščih jelše, breze, kjer so pogozdili smreko, načrtno posekajo sestoje in jih ~reminjajo v prednostne površine za divjad z naravno drevesne sestavo; - enkrat na leto priredijo skupni lov, na katerem na prežah s progami dosežejo polovico letnega odstrela; - na gozdni upravi, na kateri so s temi ukrepi povečali odstrel srnjadi z 2 na 4 živali/1 OO ha, pa je naravna obnova še vedno mogoča le s postavitvijo ograj; - načrtovanega odstrela ne uresničijo v celoti tudi zaradi neustreznih pravil in ka- zenske politike lovskih družin. 11. OSTALE DEJAVNOSTI Ogledali smo si vrsto sestojev na različ­ nih rastiščih in v različnih razvojnih fazah, pri katerih uveljavljajo tudi nekatere po- sebne ukrepe. Omenimo naj ob tem nekaj posebnosti ali zanimivosti: 1. Večino sestojev, ki smo jih videli, so v preteklosti umetno osnovali. Pri tem so uporabljali seme domačega in tujega izvo- ra. Pri hrastu in bukvi se je pokazalo, da panonske provenience v atlantskem podne- bju dobro uspevajo, ponekod celo boljše kot domače. Zelo dobri so tudi dosežki pri duglaziji, ki je za njih gojitvene zanimiva in bo v precejšnji meri zamenjala bor. 2. Starejše smrekove monokulture pre- menjujejo v bukove in hrastove sestoje s podsaditvijo. Zaradi številne divjadi morajo večino podsajenih nasadov zavarovati z ograjo ali pa s kemičnimi premazi končnih poganjkov. Listavce naj bi pustili vrasti v krošnje starega sestaja, zaradi manjše škode pri podiranju preostalega drevja. 3. Stoj nost sestojev želijo doseči z zgod- njimi, pogostimi in močnimi redčenji. V sestoje se vračajo na toliko let, kolikor G. V. 2190 101 desetletij je sestoj star. Po 60.-70. letu starosti jih bodo pustili mirovati vse do začetka naravne obnove ali končnega po- seka. 4. Večino gozdov še vedno umetno ob- navljajo. Zanimivo pa je, da so si za dolgo- ročni cilj postavili gozdove listavcev (ver- jetno zaradi umiranja gozdov). Pri pogozdo- vanju je zato 80% vseh posajenih sadik listavcev. 5. Vpliv kislih padavin skušajo nevtralizi- rati z apnenjem gozdov. Videli smo po- skuse apnenja s tremi in šestimi tonami apna na ha, in to v hrastovih in bukovih gozdovih. Zatrjujejo, da se s tremi tonami apna na ha upočasni proces zakisovanja v bukovih sestoj ih za dvajset, v smrekovih pa za deset let ter zagotovi vrednost pH 4,5- 5,5. Da ima apnenje določene pozitivne učinke, smo videli na poskusnih ploskvah z bukvijo, ki se je na gnojenih ploskvah odlično pomlajevala, na negnojen ih pa ne. 6. Žled ni samo naša posebnost. V po- gorju Eger jim je žled 2. decembra 1988 polomil500.000 m3 1esa. Macesnovi nasadi vseh starosti so bili popolnoma uničeni, bukev je bila močno prizadeta, smreka pa manj. Žled se je tu prvič pojavil v tem stoletju. 7. Kakovostni les se v Nemčiji dobro prodaja. Za primer naj navedemo nekaj cen: - povprečna hrastova hlodovina - 1 000 DEM za m3, vrhunske kakovosti pa 3000 do 5000 DEM za m3 ; - povprečna hlodovina češnje je vredna 1600 DEM za m3, vrhunske kakovosti pa 4000 DEM za m3. 8. Stroški v gozdarstvu rastejo bistveno hitreje od prodajnih cen, zato ima celotno gozdarstvo izgubo in ga subvencionira država. Rast stroškov in produktivnost naj- bolje ponazorijo naslednji podatki: Leto 1950 1985 Učinek na uro 0,32m3 1,62m3 Zaslužek na uro 1,20DEM 19,32DEM Vrednost delavčeve ure 1,50DEM 50 DEM Zanimivi so tudi podatki o strukturi stro- škov v državnem in zasebnem gozdu. Finančno bilanco še močneje narušijo labilni sestoji. Pospravilo snegolomov ali 1 02 G. V. 2190 Izkoriščanje gozdov Gojenje in varstvo gozdov Stroški uprave Ceste, posebna dela Družbeni gozdovi 32% 24% 31% 13% Zasebni gozdovi nad200ha 32% 17% 39% 12% vetrolomov kaj hitro prinese velike izgube. V zasebnih gozdovih kljub državni pod- pori ne gospodarijo dovolj skrbno. 12. SKLEP Z zelo skrbno pripravljenim programom ekskurzije so nam nemški kolegi skušali prikazati predvsem neugodne posledice ša- blonskega gospodarjenja z gozdovi, zlasti snovanja monokultur, ter posledice, ki se pojavijo zaradi neodločnega zmanjševanja prevelike številčnosti rastlinojede divjadi. Prav iskanje novih poti pri reševanju teh problemov, vključevanje v robna področja gozdarstva, razmišljanje o organiziranosti, raziskovalnem delu, naravovarstvu in uve- ljavljanju različno poudarjenih splošnoko- ristnih vlog gozdov zaradi spremenjenih potreb v vse bolj obremenjenem okolju je v gozdarstvo dežele Nordrhein-Westfalen prineslo nekatere bistvene spremembe pri odnosu do gozda in gospodarjenja z njim: - močno pri obnovi gozdov spreminjajo razmerje drevesnih vrst v korist listavcev, tudi s sistemsko zakonsko ureditvijo, ki daje v ta namen največji delež državne pomoči; - gozdarska stroka uveljavlja svoja sta- lišča pri politiki zaradi naraščajoče skrbi za varstvo okolja; - načelno in praktično uveljavljajo tudi ne lesne vloge gozdov; - urejajo nov odnos do živalskega sveta in veliko pozornosti posvečajo popularizaciji gozdov; - značilna je izredna disciplina, red in doslednost; - najusposobljenejši gozdar prevzame vodilno mesto in tudi neposredno odgo- vorno delo v gozdu; - z različnimi organizacijskimi oblikami se prilagajajo različne mu lastništvu gozdov, pa vendar imajo gozdarske uprave po oze- meljskem načelu odločilno vlogo pri izvaja· nju in nadzoru temeljnih zakonskih določil, ki urejajo večnamensko vlogo gozda; - v gozdu je razvito obsežno razisko- valno delo različnih strok v zvezi s preuče­ vanjem propadanja gozdov. Vse navedeno pa so tudi tista tematska področja, ki jih moramo učinkoviteje in na- črtneje vključevati v svoje delo, če hočemo, da bomo ohranili nekatere prednosti, ki jih omogoča sedanje stanje slovenskih gozdov {npr.: uveljavljena območja in sistem gozd- nogospodarskega in podrobnega načrtova­ nja, velik delež naravnega pomlajevanja, velika naravna pestrost gozdov ter podob- no). Hkrati pa nam njihova spoznanja lahko olajšajo delo tako, da se še pravočasno STROKOVNA SREČANJA GDK: 425.1:425.3:48:971 izognemo še težjim problemom na področju urejanja odnosov med gozdom - gozdar- stvom in družbo ter odnosov med gozdom in divjadjo. VIRI 1. Gehrmann, J.: Waldschaden und Boden- schutz, Mitteilungen, Heft 1, 1989, s. 9-19. 2. Papež, J.: Gozdarstvo v pokrajini Nordrhein- Westfalen, tipkopis, Tolmin 1989. 3. Krause, g.h.m.: lmpact of air pollulants on aboveground plant parts of forests trees, ret. symp. Grenoble, 1987. 4. *: Landesforstgesetz (Nordrhein-Westfa- len.) 5. *': Forstwirtschaft in Nordrhein-Westfalen, prospekt. 6. "': Entgelte fOr tatige Mithilfe der Forstbehor- den bei der Bewirtschaftung des Korperschafts und Privatwaldes (Entgeltordung, 1988). Mednarodni simpozij o raziskovanju poškodovanosti gozdov, stanju poznavanja in perspektivah Friederickshafen (ZR Nemčija), 2.-6. oktober 1989 1. UVOD Od 2. do 6. oktobra je bil v Friedericks- hafnu velik mednarodni kongres, katerega tema je bilo proučevanje poškodovanosti gozdov, stanje poznavanja tega problema in perspektive za nadaljnje delo. Gotovo je bila to v l. 1989 največja evropska prireditev, na kateri je bila obravnavana problematika propadanja gozdov. Prireditelj kongresa je bil raziskovalni sosvet zahodnonemške zve- zne vlade in deželnih vlad za poškodbe gozdov in onesnaževanje zraka. Predsed- nik organizacijskega odbora je bil prof. 8. Ulrich iz Gotingena. Kongresa se je udele- žilo več kot 800 dejavnih udeležencev, ki so predstavili svoje raziskave na 400 lepa- kih, v ustnem delu pa je bilo 50 daljših plenarnih referatov. Predavanja in predsta- vitve lepakov so spremljale razprave po sekcijah, ki so večkrat trajale pozno v večer. Celoten program je bil zelo natrpan, tako da je bilo nemogoče spremljati vsa dogaja- nja. Na kongresu so po številu prevladovali raziskovalci iz Zvezne republike Nemčije, z najrazličnejših ustanov, ki so na tej prireditvi prikazali celoten spekter svojih raziskav s področja propadanja gozdov. Ostalih Evro- pejcev je bilo sorazmerno malo, pač pa je bilo veliko udeležencev iz Severne Amerike. Od Jugoslovanov smo se kongresa udele- žili le štirje Slovenci. Predstavniki inštituta smo z dvema lepakoma prikazali naše razi- skave s področja propadanja gozdov. Za- radi obširnosti tematike kongresa bo vsak izmed udeležencev predstavil svoje področ­ je. G. V. 2190 1 03 2. TERESTRIČNI POPISI PROPADANJA GOZDOV TER O PODNEBJU KOT STRESNEM DEJAVNIKU Stanje jelke se v zvezni deželi Saden Wurtemberg po l. "1987 rahlo zboljšuje. Pri sušicah ( 4. stopnji} je v četrtini primerov mogoče ugotoviti vzrok za propad, kar po- meni, da je pri treh četrtinah dreves za propad krivo onesnaženo ozračje. Vzroč­ nost bo mogoče bolje določevati, ko bomo znali ločevati osutost starega drevja od npatološke((. Osutost se tudi ostro ločuje po socialnih razredih. V Angliji ne najdejo povezave med stop- njo poškodovanosti gozda in stopnjo one- snaženosti ozračja, zato menijo, da pre- malo poznamo vlogo ekosistema pri poško- dovanosti gozda. Temu se pridružujejo šte- vilni znanstveniki in vse bolj opozarjajo na škodljivo podnebje. Na podlagi številnih študij nemških in švedskih avtorjev ugotavljamo, da samo poglobljeno načrtno delo vodi k uspehu. Veliko je treba vložiti v študij igličavosti, olistanja, razvejanja določene drevesne vrste (Roloff - bukev, Lisinski in Gruber - smreka, Westmann - breza, Balder in dr. - hrast). Iz njihovih študij izhaja, da je tako rekoč vsako drevo znotraj vrste, pa tudi znotraj rase samostojen osebek z različno odzivnostjo na določen naravni ali antropo- geni stres oziroma da različni stresi skozi pestrost individualnih lastnosti določene rastlinske vrste vodijo k enakim » patolo- škim(c podobam. Zelo pogosto je npr. težko ločevati med genotipskimi in fenotipskimi oblikami drevesnih krošenj. Lahko bi rekli, da naravni, še bolj pa antropogeni stresi oblikujejo »rase« v okviru določene dreve- sne vrste. Navedeni avtorji poskušajo na podlagi tipov osutosti in razvejanosti vej in krošenj ugotoviti, za kako močan in kateri stres gre ter kakšne so možnosti za obnovo. Slednje v glavnem ugotavljajo po številčnosti, obliki in mestu pojavljanja sekundarnih poganj- kov. Vsi so si edini v tem, da sama osutost ni dovolj povedna, zato metode terenskih popisov in metode ovrednotenja podatkov stalno dopolnjujejo in izpopolnjujejo. Pri tem so nas l. 1989 prehiteli in naša prednost 1 04 G. V. 2190 v takšnem ocenjevanju je šla, kot že več­ krat, po vodi. Vzročna tehtnica se pri listavcih, pred- vsem pri brestu, nagiba v prid škodljivcem, podnebnim stresom, še posebno pa po- manjkanja vode. V prispevkih s to tematiko je čutiti tudi, da je vseh teh stresov zadnje čase več in četudi ni nikjer eksplicitno rečeno, da so posledice onesnaženja oko- lja, je to med vrsticami večkrat jasno čutiti. Nemška (zahodna in vzhodna) šola raz- lage vzrokov za pojav propadanja gozdov ima največ korenin v tleh (dobesedno), v mineralni prehrani rastlin. Vzroka za to sta dva, in sicer labilnost tal in visoka razvitost nauka o tleh v teh deželah. Na splošno bi lahko ugotovili, da neposredno onesnaže- valske teorije izgubljajo svojo prednost. To še posebej velja za listavce. številne študije do podrobnosti obdelu- jejo razmerja med poškodovanostjo gozda in rastiščnimi, sestoj nimi ter rastnimi pogoji. Pri majhnem številu vzorcev prihaja do hudih protislovij, kar govori v prid dejstvu, da brez statistike (razen tiste, ki je sarna sebi namen) ne gre. Podnebni stresi se po l. 1980 značilno vključujejo v kompleks vzrokov za poškodo- vanost gozdov. Podnebna značilnost po tem letu je osuševanje in ogrevanje. Pose- bej je treba posvečati pozornost tempera- turni spremembi in padavinam iz megle - rosenju. Žal tudi Nemcem manjka meteoro- loških podatkov z gozdnih območij. V deže- lah z dolgoletno meteorološko službo in dobrimi gozdarskimi kronikami ugotavljajo povezavo poškodb gozdov z vremenskimi ekstremi. Posebno so pomembne suše, zlasti če nastopajo večkrat zapored. Veliko vlogo pri oskrbi rastlin z vodo ima vodna kapaciteta taL Obstajajo jasne povezave med poškodbami gozdov in vodno kapaci- teto tal pri isti količini padavin. Tudi gibanje prirastka je odvisno od količine padavin in njihove razporeditve. To je še posebej očitno pri gnojilnih poskusih. Iz ameriških in kanadskih študij velja povedati, da gozdarska praksa že dolgo ugotavlja povezavo med poškodbami in podnebnimi anomalijami. Poletni ekstremi vodijo v kronično poškodovanost) zimski pa v akutno, ki nastopi s časovnim zamikom (primerjajo našo zimo 1984/85 in 1988/89}. Pri proučevanju vpliva vremena in podne~ bja na poškodovanost gozdov ne smemo pozabiti (zmrznjenja) korenin v brezsnežnih zimah (slov. 1988/89). Mnogi kontinentalni avtorji si niso čisto na jasnem, kaj je pri poškodovanosti bukve prvotni in kaj sprožilni vzrok, vendar je pri njih dejavnik onesnaženja v kompleksu vzrokov bolj poudarjen kot pri raziskovalcih z druge strani oceana. Ostro kritiko zasluži prireditelj pri tvorbi skupine IV - Gozdnogojitveni ukrepi (Wald- bauliche Massnahmen), v kateri nepo- sredno gojenje gozdov ni omenjeno niti z besedico. Gre za gnojenje tal zaradi izbolj- šanja talnih kemičnih, fizikalnih in bioloških lastnosti. Tako se tudi na tem eminentnem kongresu ponovno srečujemo z veliko gozd- nogojitveno praznino. Menda ni odveč ponoviti, da veliko razi- skovalcev dela podobno kot mi. Za določi­ tev stopnje poškodovanosti drevesa upošte- vajo številna merila, ne samo osutost in kloroze. Morda prav zaradi tega poškodova- nost listavcev »narašča«, primerljivost re- zultatov pa postane nekoliko vprašljiva. Pri listavcih se vedno bolj uveljavlja po- jem »netvorba listov in poganjkov« kot osu- tost v pravem pomenu besede. Zanimive so bile nekatere študije, ki so obravnavale povezavo med osutostjo in klorozami ter njihovimi tipi z različnimi in sestojnimi pogoji. Ugotavljajo, da se posa- mezni tipi pojavljajo področna in so potem- takem rastiščno pogojeni. Osutost dobro pozitivno korelira s starostjo sestojev, klo- roza pa s pomanjkanjem magnezija v tleh. Zaporedje poškodovanosti zelo pogosto poteka od kloroz v mladju in letvenjakih, ki so večinoma reverzibilne, preko težje rever- zibilnih kloroz v srednjedobnih sestojih do osutosti starejših. Tu se pojavi problem ločevanja patološke in starostne osutosti. Simulacija kislega de~ja pogosto ne da pričakovanih rezultatov. Stiriletno zakisova- nje kislih (pH 3,7) tal z »deževnico« (pH 2,7) je pH zgornjih 20cm spremenilo za dobro stopnjo (3,7 - 2,3). Vse to pa ni povzročilo kloroz, osutosti in redukcije pri- rastka. Prizadelo je le mikorizo in vplivalo na vsebnost aluminija v tleh. Apnenje v večini primerov predstavlja nevarnost za talnico (dušik). Vedno novo vedenje o odnosu onesnaže- valec - poškodba rastline zahteva stalno spreminjanje mejnih in kritičnih vrednosti. Na tem področju so mnenja zelo različna, vendar enotna v konceptu strogosti meril. Iz zelo zanimive sklepne razprave ne gre prezreti naslednjega: - Ena sama metoda {terestrika, daljin- ske zaznave) nikoli ne izpolnjuje vseh za- htev - rešitev je v smotrni kombinaciji. Resno je treba obravnavati samo jasne poškodbe (aglomeracija 2-4). - Pojmovanje osutosti je treba obdelati, predvsem tipsko. - O podnebnih razmerah v gozdu imamo odločno premalo podatkov, predvsem o se- stojnem in taJnem podnebju. Tudi odnosi vzroki - posledice - nastopi poškodb so premalo proučeni. Več moramo vedeti o posledicah zaporednosti vremenskih eks- tramov. - Področje atmosferskega odlaganja je celo metodološko nedodelano. - Pri obravnavanju gozdnogojitvene pro- blematike je bilo spet veliko govora o gno- jenju in kemičnih melioracijah tal, zelo malo pa o pravem gojenju. Slišali smo že znana načela (morda malo bolj razložena) o vzgoji dolgih močnih krošenj, intenzivnih redčenjih v mlajših razvojnih fazah gozda, izbiri vrst, mešanih sestojih in zmanjševanju staleža divjadi. - Zelo pomembno je poznati t. i. vrste obolenj za posamezne drevesne vrste v določenih razvojnih fazah. - »Neposredni« vzrok za poškodovanost je skoraj vedno t. i. vodni stres, treba pa je vedeti, kako je do tega vodnega stresa prišlo in kolikšen je pri tem delež onesnaže- nega zraka. - Ne glede na določene optimistične napovedi je treba dopolniti banko semen. Treba je okrepiti raziskave na področju mikorizJ poškodb korenin in talne favne. - Kljub temu, da so predvsem pri pred- stavnikih z druge strani oceana malce pro- vokativno izpostavljeni biotski vzroki propa- danja gozdov, bi bilo vendarle nestrokovno onesnaženje okolja oprostiti krivde. - Na koncu je bilo nakazanih tudi več odprtih vprašanj terminološke narave. Marjan Šolar G. V. 2.190 1 05 3. RAZISKAVE GOZDNEGA EKO- SISTEMA S PODROČJA EKOLOGIJE, EKOFIZIOLOGIJE, GOZDNE BIOLOGIJE IN GENETIKE Glede na to, da smo si s kolegi razdelili področja poročanja, se bom omejil na širše področje ekologije oziroma na raziskave, ki proučujejo gozdni ekosistem na različnih ravneh in na različne načine. Že v začetku moram poudariti, da je bilo s tega področja daleč največ prispevkov. To je tudi razumlji- vo, saj je propadanje gozdov posledica motenj v strukturi in vlogi gozdnega ekosi- stema. S področja proučevanja strukture gozd- nega ekosistema so bile predstavljene razi- skave z vseh ravni. Obsegale so raziskova- nja sprememb na ravni celic, tkiv, organov, osebkov, populacij, nekatere posebne, t. i. »Case study<< pa so obravnavale kar cele, posebej prizadete gozdne ekosisteme. Ve- čina raziskav se je ukvarjala s pomembnej- šimi ali prizadetimi drevesnimi vrstami (smreka, rdeči bor, bukev, hrast, breza, topoli). Raziskave (morfološke-anatomske, biokemijske, fiziološke) na subcelični in ce- lični ravni so bile po eni strani narejene kot dopolnilo in pojasnilo vidnim znakom propa- danja (npr. rumenenje listov, anomalna rast itd.), po drugi strani pa kot metoda zgod- njega odkrivanja poškodb. Najbolj raziskan organ je bil list (iglice, listi), nato korenine (mikoriza !), v manjši meri tudi steblo. Pri ocenjevanju osutosti in poškodovanosti dre- ves v popisih propadanja gozdov sta bili najbolj podrobno obdelani smreka in bukev. Posebej natančno je nemški raziskovalec F. Gruber iz Gčttingena raziskal razraščanje in igličavost smreke. Proučevanje združb posameznih rastlinskih populacij v razmerju s procesom propadanja gozdov ni pritegni lo večje pozornosti. Z izjemo dveh raziskav talne vegetacije in poskusa gnojenja ter dveh raziskav epifitov s tega področja ni bilo prispevkov. To je v sklepih neki kanadski botanik tudi kritiziral kot preveč ,,gozdarski pristop«. Iz Zvezne republike Nemčije in Združenih držav je bilo veliko celostnih, ekosistemskih raziskav, ki so v večini primerov obravna- vale za določena območja značilne ,>propa- dajoča« gozdne ekosisteme oziroma go- 1 06 G. V. 2190 zdove, kjer v zadnjem času propada ena ali več pomembnejših drevesnih vrst (npr. Picea abies v Evropi, Picea rubens v ZDA itd.). Prvič je bila na tem kongresu tudi širše obravnavana gozdna favna, predvsem favna tal, kar je zaradi nemških razmer in njihove tradicije tudi razumljivo. V propada- jočih gozdovih so zaradi kemičnih spre- memb v tleh (zakisovanje 1) opazovali spre- membo v sestavi in dejavnosti živali v tleh. Ni pa bilo prispevkov o gozdu, divjadi in propadanju gozdov. Največ prispevkov je bilo s področja fizio- logije in ekofiziologije. S tega področja so bile številne raziskave, ki so skušale poja- sniti, potrditi ali ovreči razne hipoteze o vzrokih propa&mja. Obravnavale so vpliv posameznih onesnaževalcev (802, 0 3, NOx, težke kovine, organske snovi itd.) ali njihove kombinacije na procese in strukturo v rastlinah, v tleh in posredno spet na rastlinah. Največ raziskav je potrjevalo po- sledice vpliva zakisovanja tal na motnje v mineralni prehrani in posledično tudi motnje v številnih drugih procesih (fotosinteza, transpiracija, transport asimilatov, dihanje, sinteza raznih snovi itd.). Zaradi naravnih danosti, vrste onesnaževanja in dolžine trajanja ter načina gojenja gozdov so šte- vilni nemški raziskovalci v številnih primerih potrdili vzrok propadanja zaradi zakisovanja tal (Uirichova hipoteza) in motenj v mine- ralni prehrani. Potrjena je bila tudi strupenost aluminija. Pri zakisovanju naj bi imele največji delež žveplove in dušikove spojine: prve zaradi zakisovanja tal, druge še dodatno zaradi neuravnoteženja celotnega metabolizma. V zvezi z delovanjem raznih onesnaževal- cev na različne rastline in organe je veliko raziskav obravnavalo zgodnji odziv rastlin - zaščitne mehanizme v rastlinah po delo- vanju onesnaževalcev. Dokazanih je bilo veliko zaščitnih encimov (npr. superoksid dismutaza, katalaza) in zaščitnih snovi (glu- tation, citronska kislina, terpeni itd.), ki jih lahko uporabljamo kot zgodnja diagno- stična sredstva za odkrivanje in dokazova- nje poškodb ali pa za selekcijo in vzgojo odpornejših osebkov, vrst itd. Poleg razi- skav o vplivnih klasičnih onesnaževalcih (802, r, NOx) se je okrepilo proučevanje onesnaževalcev-oksidantov (03 , PAN itd.) in težkih kovin, pojavljajo pa se že prouče­ vanja organskih onesnaževalcev. Raziskave s področja gozdne genetike so obravnavale tri temeljne vidike. Prvi je bil problem ohranitve genetskega fonda (semenske banke, sestoji). Drugi je bil študij genetskega delovanja onesnaževalcev, kjer so poudarjali predvsem zmanjšanje hetero- zigotičnosti, ki povzroči zmanjševanje varia- bilnosti in z njo povezane odpornosti (npr. vzrok za propadanje jelke). Tretji vidik je bil študij ekspresije genov v smislu bioindika- cije na podlagi genetskih sprememb, npr. analiza izoencimov, ki sodelujejo v repara- tivnih procesih ali pri sintezi zaščitnih snovi oziroma pri presnovi onesnaževalcev. Raziskovalni pristopi so bili zelo različni. Oprte na hipoteze so raziskave potekale v povsem ali deloma nadzorovanih pogojih, lahko pa so spremljale določen proces, analizirale strukturo, procese v naravnem okolju, na različnih stopnjah prizadetosti. Sklepe kongresa je predstavila skupina raziskovalcev. Najprej so pregledali pri- spevke z vseh področij, od popisov propa- danja gozdov do ekosistemskih študij. Na koncu je izbrana skupina (gozdni fitopato- log iz ZDA, fizik iz Velike Britanije, botanik iz Kanade, prirastoslovec iz Švice in gozdar- ski strokovnjak iz Francije) podala povzetek kongresa in oceno dela nemških (srednje- evropskih) raziskovalcev propadanja go- zdov. Pohvalili so vestno in obširno delo in :>e strinjali z dokazi, da so onesnaževalci sprožili propadanje gozdov {zakisovanje tal - motnje v mineralni prehrani, oksidanti - neposreden vpliv na strukture in procese itd.). Vendar so bili izrečeni tudi pomisleki. V Evropi govorimo o procesu propadanja gozdov. Ameriški raziskovalec je menil, da gre pri tem verjetno za več fenomenov, vseh pa ne poznamo. Ocenili so, da ekosi- stemski pristop k raziskavam še ni povsem zaživel. Raziskave propadanja gozdov so še premalo interdisciplinarne. Predvsem manjkajo raziskave s področja mikrometeo- rologije v povezavi s študijem fiziologije in vpliva onesnaževalcev. Pri raziskavah se je treba otresti togosti, zapiranja v miselne kalupe hipotez, še posebej je lahko nevarno iskanje vedno novih hipotez. Pri proučeva­ nju propadanja gozdov so dobro utečene inventure, veliko je dobrih raziskav s po- dročja mineralne prehrane in kemije tal ter delovanja posameznih onesnaževalcev. Tudi študij podnebnih in biotskih vplivov se je izboljšal. še vedno pa so nezadostne raziskave talne vegetacije, epifitov, talnih organizmov, ki so tudi del gozdnega ekosi- stema. Te bi včasih lažje pojasnile določene procese kot še tako prefinjene raziskave dreves. Namenjanje večje pozornosti drevju je samoumevno in razumljivo, vendar za- radi dreves pogosto ne vidimo gozda. Izra- žena je bila potreba po večji uporabi bioin- dikatorjev. Zaenkrat so premalo raziskan! organski onesnaževalci, na biokemični ravni rastlin pa rastlinski hormoni. Poseben problem je še vedno interpretacija razmerij med laboratorijem in okoljem, območne študije in posplošitev na širše področje. Posebej je bila izpostavljena potreba po znanstvenem pristopu k raziskavam propa- danja gozdov, kajti to so naravovarstvene raziskave. Manjka predvsem temeljnih teo- retičnih in metodoloških raziskav gozdnega ekosistema. Po delnih raziskavah je na gozd treba gledati celostno. Nujno je inter- disciplinarno in sintezno delo. Spoznati je treba variabilnost gozdnih ekosistemov, pra- vilno načrtovati poskuse in s tem odpraviti negotovosti in subjektivnosti. Izsledke je treba obdelati tako, da ugotovitve temeljijo le na statistično obdelanih podatkih, ne pa na postavljeni hipotezi. O vseh izsledkih je treba korektno obveščati javnost dr. Franc Batič 4. RAZISKAVE S PODROČJA FITO- PATOLOGIJE IN MIKORIZE Nemški raziskovalci propadanja gozdov so s tem kongresom hkrati predstavili svoje raziskovalne dosežke in jih primerjali (koli- čino in kakovost) z raziskavami v ostalem svetu. Zato so stotine {to je stvarno število, ne nekakšen osebni vtis) predvsem mladih raziskovalcev predstavile stotine posterjev, njihovi že priznani starejši kolegi pa zgledne preglede dosežkov s posameznih področij raziskav propadanja gozdov. Kljub temu je G. V. 2190 107 v sklepnem delu kongresa jasno izstopala ugotovitev, da lahko danes, po približno osmih letih najintenzivnejših raziskav, zač­ nejo (začnemo) raziskovati problem propa- danja gozdov od začetka. Dejstvo namreč je, da ni trdnih dokazov o vzročni povezavi velikopovršinskega propadanja gozdoy na severni polobli z onesnaženostjo zraka. V teh raziskavah so se pokazale značilne in najhujše napake pri načrtovanju raziskav in uporabi rezultatov. Raziskovalni problem ni bil natančno določen, obširne raziskave so obravnavale posamezne procese v rastli- nah, tleh itd. in rezultata ni mogoče povezati v enotno sliko, raziskovalni problemi niso bili prednostno razvrščeni, ker niso bili ugo- tovljeni simptomi propadanja gozdov in do- ločeni tipi propadanja gozdov, izsledki ob- močnih raziskav so se posploševati na cele celine itd. Problem je toliko večji, ker so politiki in javnost sprejeli hipotezo o pove- zavi med onesnaženjem in propadanjem · gozdov kot dejstvo in že izvajajo konse- kvence (te pa so, ne glede na povedano, pozitivne). Na kongresu so se neposredno soočili raziskovalci nemške in ameriške »šole«, teh je bilo kar petinštirideset. Tiho soglasje nemških raziskovalcev o veljavno- sti povezave onesnaženja - propadanje gozdov je vedno doživelo razcep; za pona- zoritev le en primer vprašanja Američanov na sekciji o propadanju bukve: »O.K., na terenu smo videli vaše bukve, za katere pravijo, da imajo 50% defoliacijo, nekroze in suhe veje. Vzorce s teh bukev smo si natančno ogledali- na listih je pepelovka, na vejah so trosišča bukovega raka, liste je obžrl bukov rilčkar skakač. Največ 2% poškodb si nismo znali razložiti z običajnimi škodljivimi vplivi, vi pa nam razlagate, da bukve propadajo zaradi onesnaženega zra- ka?« Tu je soglasja konec, ob konkretnem primeru je kriva porast škodljivcev, kriva so težka, močvirna tla, krivo je podnebje in na koncu »morda onesnaženje«. Za druge raziskovalce je dovolj dokazanih sprememb· v tleh zaradi onesnaževanja, sprememb v fizioloških procesih, v mikromorfologiji dre- vja, zanje je skrivnost le mehanizem propa- danja gozdov. Tu pa nismo več na področju dokazljivega, ovrženih teorij in ponovljivih dokazov, tu gre za verovanje, da onesnaže- nje res povzroča velikopovršinsko propada- 1 08 G. V. 2/90 nje gozdov. Na izrecno zahtevo vodje raz- prave, naj vendar kdo dokaže, da bukev v Nemčiji propada zaradi onesnaževanja zra- ka, se ni javil nihče. Značilno za sedanji trenutek v raziskavah propadanja gozdov je tudi dejstvo, da na kongresu tako rekoč ni bilo niti gozdne fitopatologije niti entomologije. Neuspeh ce- lostne rešitve problema propadanja gozdov nekateri pripisujejo prav nevključevanju teh ved, ki sta v svoji kratki zgodovini (ta pa vseeno traja sto let) razvili metode dela, uporabne tudi v raziskavah propadanja go- zdov. Tako ni naključje, da je prof. Nienhaus pritrjujoče tolkel s svojo palico ob tla, plo- skal in z medklici »hura« potrjeval besede sklepnega govornika, ki je zahteval razširi- tev raziskav o pomenu bolezni in škodljiv- cev pri propadanju gozdov. S področja klasičnega varstva gozdov so bile najobilneje predstavljene raziskave vi- rusov. Panoga je v gozdarstvu mlada, zato se ubada predvsem s problemi metod razi- skovalnega dela. Pa vendar že lahko trdijo, da virusi niso primarni povzročitelj propada- nja gozdov, so le eden izmed številnih stresnih dejavnikov za drevje. Dokazano je, da sušna obdobja v rastni sezoni ali brezsnežna, hladna zima lahko povzročijo simptome pomanjkanja hranil v iglicah in predčasno rumenenje in odpada- nje več letnikov iglic naenkrat. Z analizo podnebja v Severni Ameriki so ugotovili, da se po neobičajno toplih zimskih obdobjih, ki jim sledi običajni zimski mraz, navadno množično suši drevje. Pojav razlagajo s kavitacijo pretrganjem vodnega stolpca v lesu; drevje propada zaradi nezmožnosti ponovne vzpostavitve nemotene preskrbe krošnje z vodo. Veliko uporabnost je na kongresu doka- zal poskus ameriškega fitopatologa Manic- na, ki je škodljive dejavnike, povzročitelje propadanja drevja že l. 1981 razvrstil v tri skupine - pripravljalne (predisposing fac- tors), sprožilne (iniciting factors) in dodatne dejavnike (contributing factors). Pri različnih vrstah propadanja imajo posamezni škod- ljivi dejavniki različne vloge - enkrat so pripravljalni, drugič sprožilni ali le dodatni (npr. podnebni stres, okužba s štorovko, defoliacija zaradi škodljivcev itd.). Določa­ nje pomena posameznega dejavnika in uvr- stitev v eno izmed teh treh skupin šele prikaže njegovo vlogo v procesu propada~ nja gozdov in daje gozdarjem možnost, da nanj vplivajo. Največ dela v zadnjem času je prav na tem področju, saj npr. še ni jasen pomen gliv Lophodermium macrosporum, Rhizosphaera kalkhoffii, Sclerophoma py- thiophila, Cyclaneusma minor in drugih, ki jih ugotavljajo kot najpogostejše prebivalke v prezgodaj odpadlih smrekovih in borovih iglicah. Odprla so se cela nova področja raziskav po ugotovitvah, da so normalni, zdravi, mladi listi in iglice lahko že nekaj tednov po odganjanju močno okuženi z določenimi glivami. Najverjetnejša hipoteza za razjasnitev tega pojava govori o verjetno- sti nekakšnih simbiotskih odnosov in gliv v delih nad tlemi, torej tudi pri listih nekaj podobnega, kot že dolgo znana mikoriza. Gozdarski entomologi trdijo, da v Evropi še ni bilo toliko prerazmnožitev škodljivcev in kalamitet kot v zadnjih desetih letih. Očitno so se spreminjale velikosti in sestava populacij škodljivcev gozdnega drevja, po- javljajo se novi, v Evropi doslej neznani škodljivci, včasih celo v velikih populacijah. Očitno se povečuje število sesajočih žuželk. Pri ))novih poškodbah« drevja se prej ali slej vedno vključijo tudi fitofagi. V onesnaže- nih predelih se bistveno spremeni kemična sestava gostiteljskih rastlin in to vpliva na razvoj populacij škodljivcev. Drevo doživlja v svoji življenjski dobi številne strese. Ti so škodljivi le, če prese- žejo določeni velikostni prag, v milejših oblikah so morda celo koristni. Naravnim stresom je človek z vsesplošnim vplivom na okolje dodal nove strese za rastline - tu lahko razmišljamo o pomenu stotisočih na novo sintetiziranih organskih kemičnih sno- vi, ki jih v naravi nikoli ni bilo, danes pa so; premišljamo lahko o spremembah podnebja zaradi delovanja človeka itd. Stresi nasto- pajo različno dolgo, v zaporedjih, z različno velikostjo, med njimi so sinergizmi. Z dose- danjimi raziskavami vseh sprememb niso niti definirali. Ne vemo, kateri parametri so pomembni za analizo. Raziskave propada- nja gozdov morajo imeti natančno določen problem, v njih mora sodelovati veliko šte- vilo strokovnjakov različnih področij. Le tako bo po novem raziskovalnem obdobju morda jasneje, zakaj gozdovi propadajo. To je glavno sporočilo kongresa. Vtisi s tako mno- žičnega in obširnega kongresa so nujno delni in subjektivni. Program je hkrati pote- kal v več sekcijah, s posterskirni prikazi in plenarnimi predavanji. Udeleženec odnese s seboj tiste ugotovitve in opažanja, ki so zanj, za njegovo delo v tistem trenutku1 najbolj zanimivi. Dušan Jurc 5. DALJINSKO ZAZNAVANJE IN PRIRASTOSLOVJE Kako težavna je sinteza izsledkov specia- lističnih raziskav (praviloma so te omejene na majhno število osebkov) v celostni vzročno-posledični model mehanizma pro- padanja gozdov, se je očitno pokazalo tudi v Friedrichshafnu, saj se znanstveniki niso uspeli zediniti niti o pomenu najbistvenejših dejavnikov propadanja gozdov. Tako asta· jaja rezultati velikopovršinskih periodičnih popisov gozdov zaenkrat še vedno edini celostni kazalec odziva gozdov v prostoru in času na vplive okolja. Morda je bilo tudi zaradi znanstvenega porekla prirediteljev kongresa metodam po· pisa posvečeno razmeroma malo prispev- kov. Metode in probleme popisa je v svojem referatu povzel dr. Kennel iz Munchna, ki je podčrtal pomen objektivnegat primerlji- vega {ponovljivega) ocenjevanja poškodo- vanosti {uporaba referenčnega fotoalbu- ma). Med osmimi posterskimi prispevki na to temo sta bila dva iz Jugoslavije {IGLG). Stanje in razvojne težnje na področju ugotavljanja in spremljanja propadanja go- zdov z metodami daljinskega zaznavanja v Nemčiji so bili prikazani v seriji posterjev, na katerih so bili predstavljeni izsledki razi- skav različnih ustanov (7) v okviru vsenem- škega projekta Proučevanje in snemanje propadanja gozdov z metodami daljinskega zaznavanja. Prikazani pristop sloni na zbira- nju podatkov na različnih ravneh {podatki o reliefu, gozdarski ureditveni podatki, da- ljinsko zaznavanje) in vključevanju različnih tehnik {klasični 1 RC- aeroposnetki, digitalni skenerski posnetki iz letal in satelitov). Težišče raziskav je prenešena na področje računalniške interpretacije in razvoj geo- grafskih informacijskih sistemov. Rezultati G. V. 2190 1 09 kažejo, da fotografija in človek še vedno daleč prekašata računalniške postopke. Razmeroma neopaženi so ostali priraste- slavni vidiki propadanja gozdov. Zdi se, da je za večino rast še vedno le produkcijski dejavnik, ne pa tudi odločilen kazalec vital- nosti. Dr. Sterba z Dunaja je poudaril, da je potrebno ločiti prirastek drevesa od se- stojnega prirastka in da padec debelin- skega prirastka z osutostjo (povezavo je za smreko, jelko in bukev potrdilo več raziskav) še ne pomeni tudi padajočih teženj sestoj- nega prirastka. Kenk ugotavlja celo nasprot- Oxf.: 902 : 42i. i (4 i O) Videti gozd skozi drevesa no, da se zadnja desetletja rast gozdov na splošno bistveno izboljšuje in da se ta nikakor ne vklaplja več v tablične modele. Iz podatkov o razvoju dveh generacij smre- kovega sestaja na istem rastišču ugotavlja povečanje višinskega prirastka za 150 %, volumenski pa je porasel s 4-6m3/ha (dGz100) na i1-13m 3/ha. V več raziskavah je bil poudarjen vpliv podnebnih dejavnikov na rast drevja, ki pojasnjujejo pri bl. 75% celotnih prirastnih nihanj. Za preostali del pa so dokazali sovpliv imisij S02 in NOx. dr. Milan Hočevar Simon Moseley, Peter Moore: Seeing the Wood from the Trees, New Scientist, 16. junij 1988 V članku, katerega naslov sem smiselno poslovenil Videti gozd skozi drevesa, av- torja pišeta o velikem neurju v južni Angliji, ki je močno prizadelo tamkajšnje gozdove in o vprašanjih, ki so se porodila ob tem in so nanje v naslednjih mesecih skušali najti odgovor s proučevanjem zgodovine go- zdov. Ker je tudi nam še živo v spominu žled iz l. i 985, katerega posledice na nekaterih gozdnih gospodarstvih čutimo še danes, je članek še posebej zanimiv, saj kaže, da ujme ne poznajo meja in da tudi v razvitejših deželah močno zmotijo utečeni ritem življe- nja. Precejšnja prizadevanja znanstvenikov razjasniti in razumeti vzroke in posledice naravnih ujm dajejo osnovo za to, da se bolje prilagodimo naravi in njeni nepredvid- ljivosti. Več vedeti o njej pomeni biti manj- krat presenečen. V jugovzhodnem delu Anglije so še vidne posledice hudega neurja i 6. oktobra 1987. Ob tem nehote podvomimo v našo pred- stavo o mogočnem drevesu kot simbolu moči in stabilnosti. Hitrost vetra je bila takrat devetdeset do stošestdeset kilome- 1 i 0 G. V. 2190 trov na uro, po zgodovinskih virih pa tako močnega vetra ni bilo že vsaj tristo let. Vrednost podrtega lesa je bila enaka skoraj trem četrtinam vrednosti vse letne proizvod- nje lesa na britanskem otočju. Posledice tega neurja so za angleške gozdarje resnično hud udarec, saj se zave- dajo, da tega gozda v času našega življenja ni mogoče obnoviti. Pri tem se vprašujejo, ali so bili ti, sedaj podrti gozdovi, resnično stabilni in dolg oživi? Med najbolj prizadetimi je bil gozd, ime- novan Scord Wood, ki je vključen v razisko~ valni program King's College iz Londona in leži petintrideset kilometrov južno od Lon- dona. Razprostira se na gričevju, ki poteka od vzhoda proti zahodu, višine posameznih vrhov pa dosegajo do tristo metrov nad morjem. Na vrhovih je prevladovala bukev, na pobočjih hrast, brest in jerebika, v vlaž- nih dolinah pa jelša. Tako mešani gozdovi so bili že prej zelo zanimivi za ekologe, ki so veliko raziskovali njihov zgodovinski razvoj. To so v glavnem delali z analizo peloda. Ekstrakcija in ugo~ tavljanje posameznih vrst peloda je bilo po mnenju avtorjev tako zanimivo opravilo, kot če bi obračal nazaj liste v zgodovinski knjigi. Pri vrednotenju izsledkov (vrste in delež posameznih drevesnih vrst, čas rasti) pa je bilo treba upoštevati mnogo dejavni- kov, ki so vplivali na končni rezultat, med drugim tudi to, da imajo drevesne vrste dokaj različno količino peloda (breza okoli štirikrat več kot hrast ali bukev). Ob upoštevanju vseh teh značilnosti se je dalo razmeroma dobro rekonstruirati raz- voj teh gozdov v preteklosti. Prav presenet- ljiva ugotovitev je bila, da so bili tukaj v še ne tako daljni preteklosti travniki. To ugoto- vitev so potrdili še z meritvijo po metodi radioaktivnega ogljika C 14 in študijem starih zemljevidov in dokumentov. Sedanji gozd je bil star šele sto do stopetdeset let, ves čas pa sta prevladovala bukev in hrast. -·Tudi v Leith Hillu, šestdeset kilometrov zahodno od Scord Wooda, so analize poka- zale podobno zgodovino gozdov, vendar pa je bila tukaj končna dominantna vrsta bor. Tudi videz dreves je pomagal k razja- snitvi dogajanj v preteklosti. Veliko današnjih dreves nosi pečat prete- klega gospodarjenja. Skrivenčena debla kažejo na njihovo nekdanjo vlogo v živih mejah in ograjah za živino. Se vedno pa ni dokončno razjasnjena, kdaj je bil prvotni naravni gozd izsekan, to je gozd, ki je obstajal veliko prej, še pred pašniki in sedanjim gozdom, ki je zarasel te pašnike ter bil sedaj uničen v neurju. Pelodne analize kažejo, da se je to zgodilo v zadnjem tisočletju, ko je gozd doživel tod podobno usodo kot večina britanskih go- zdov. Eno izmed vprašanj, n.a katerega so hoteli raziskovalci odgovoriti, je bilo, ali lahko v preteklosti ugotovimo naravne kata- strofe, podobne viharju l. 1987? Zanesljiv odgovor ni mogoč, ker je težko ločiti posle- dice naravnih pojavov od posledic človeške dejavnosti. Posredno pa lahko sklepamo na take pojave, če si pobliže ogledamo morski zaliv Cardigan v pokrajini Walles. Na območju zaliva, ki je danes pod vodno gladino, v bližini kraja Borth in Dyfeld, je ob močni oseki opaziti štrleče dele debel, ki so »konzervirana« v mulju. Jim Taylor iz University College of Wall es je izmeril smeri stošestdesetih padlih dreves in ugotovil, da večina leži v približno isti smeri od jugoza- hoda proti severovzhodu. To kaže, da so drevesa padla istočasno, po vsej verjetnosti zaradi močnega vetra pred približno šest tisoč leti. Kljub nekaterim dokazanim naravnim uj- mam pa je za propad gozdov na britanskem otočju kriva predvsem človeška dejavnost. Fosilne ostanke lesa skoraj vedno najdemo pomešana z ogljem in drugimi dokazi člove­ kove prisotnosti, tako da lahko štejemo naravne ujme v tem procesu propada bolj za izjemen pojav. Danes se pokrajina po- novno spreminja in delež gozdov se na vsem otoku s pomočjo vladnih programov ponovno povečuje. Računajo, da bodo l. 1987 prizadeti gozdovi v naslednjih sto letih obnovljeni. * * * Po sicer skopih podatkih, ki jih imamo o angleškem gozdarstvu in njihovem delu, ki sem ga imel možnost tudi sam spoznati, vidimo, da imajo Angleži čisto drugačen odnos do gozda, kar je predvsem posledica njihove zgodovine in vloge, ki so jo igrali v svetu. Večino potreb po lesu so krili z lesom iz kolonij, ki je bil vrh tega še kako- vostnejši od domačega. Domači gozd se je moral umakniti donosnejši dejavnosti in ni bil posebej cenjen, razen kot domovanje za divjad ali dopolnilni vir materiala za gradnjo in kurjavo. Šele sedanja izguba gozda in pomanjka- nje lesa v preteklosti pa so povzročile tudi prve spremembe v tem odnosu. Zavest, da je gozd v vseh pogledih pomembna krajin- ska prvina, je botrovala odločitvi, da ga bo treba takega tudi obdržati in obnoviti ne glede na finančne stroške in dohodke od lesa, ki ga bodo ti gozdovi dajali. Zamujeno skušajo nadoknaditi s poglobljenimi razi- skavami, ki preraščajo prvotno predviden okvir lesnoproizvodno naravnanega merila in se čedalje pogosteje lotevajo bolj ekolo- ško obarvanih področij. Skratka, gre za proces, ki je za nas nekaj samoumevnega, za Angleže pa to pomeni precejšnjo spre- membo. Gozdovi bodo s tem vsekakor pridobili, zato po mojem mnenju dolgoročno gledano to neurje niti ni bilo tako škodljivo. Samo Dečman G. V. 2190 111 IN MEMORIAM GDK: 902.1 PAVLE TOLAR Oktobra nas je zapustil sodelavec in prijatelj Pavle Tolar, dolgoletni direktor Gozdnega gospodarstva Bled, na Gorenj- skem in v Sloveniji znan družbenopolitični delavec. Življenje mu je prekinila zahrbtna bolezen. Zapustil nam je vrsto svojih delov- nih uspehov, predvsem na področju go- zdarstva in lesarstva. Rojen je bil l. 1917 ob robu jelovških gozdov v gorski vasici Podlonk v zgornji Selški dolini, v družini malega posestnika. ptroštvo je preživljal na domu v Podlonku in tam tudi obiskoval osnovno šolo. Kasneje je skupaj s svojimi brati delal pri raznih gozdnih delih v gozdovih Jelovice. Že pred odhodom v partizana je sodeloval pri NOV. V NOV so ga l. 1944 sprejeli tudi v komu- nistično partijo. Opravljal je različne vojaške funkcije in imel odgovorne naloge. Po osvo- boditvi je dokončal šolo rezervnih vojaških starešin, l. 1947 pa gozdarsko šolo v Ljub- ljani. Nato je bil kot gozdar zaposlen v revirju Jelovica pri Gozdni upravi Bohinjska Bistrica. Kmalu je bil imenovan za vodjo te gozdne uprave. Od tod je bill. 1950 imeno- 112 G. V. 2190 van za direktorja Gozdnega gospodarstva Bled. Upokojitev je dočakal kot predsednik združenega gozdno-lesnega gospodarstva Gorenjske. V dolgoletni gozdarski praksi si je pridobil bogate strokovne izkušnje. S svojim delom je prispeval k razvoju gozdarske stroke. Znal je uveljaviti in utrjevati dobro delovno vzdušje in vzorne tovariške odnose. Z vztrajno prizadevnostjo je usklajeval od- nose med gozdnim in tesnim gospodar- stvom, mnogo je prispeval tudi k razvoju in gradnji gozdnocestnega omrežja na Go- renjskem ter skrbel za smotrna in pravoča­ sna vlaganja v gozdove triglavskega goz- dnogospodarskega območja. Z njemu lastno zavzetostjo pa se je Pavle Tolar uspešno udejstvoval tudi na družbenopolitičnem in društvenem področ­ ju. Ne le v lastni občini, temveč tudi na ravni bivšega kranjskega okraja in celotne Slove- nije. Uspešno je opravljal številne funkcije ter za svoje delo prejel številna družbena priznanja in odlikovanja. Seveda pa bo Pavle Tolar ostal gozdar- jem v trajnem spominu predvsem s svojim prispevkom k razvoju gozdarstva. Nepo- zabna bo ostala njegova velika zavzetost za trajno ohranitev in krepitev tako gospo- darske kot tudi številnih splošnokoristnih vlog gozdov. Aktivno je deloval že v organih zbornice in nato še zlasti v novo nastalih strokovnih združenjih. Ko je bilo l. 1965 osnovano Poslovno združenje gozdnogo- spodarskih organizacij (danes Splošno združenje gozdarstva Slovenije). je bil prva leta predsednik izvršilnega odbora tega združenja, pozneje pa ves čas dejaven sodelavec v njegovih delovnih telesih in enotah. Bil je skrben gospodarstvenik, odličen organizator in hkrati iskren tovariš in prija- telj. Zato se ga bomo gozdarji trajno in s hvaležnostjo spominjali. Splošno združenje gozdarstva •• , •• LJubl,aRa •IDw.enl~a STROKOVNA REVIJA zdarskl veUnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1990 • LETNIK XLVIII o ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1990 VSEBINA - INHAL T CONTENTS 113 Jože Pogačnik Razm1šljanje o vključevanju prostorskega (krajinske- ga) vidika v območno gozdnogospodarsko načrtova­ nje Reflections on the lntegrating of Space (Environmen- tal) Aspect into the Regional Forest Managing Planing 124 Branko Južnič Opremljenost s stroji, poraba časa in učinki pri delu v zasebnih gozdovih Equipment with Machines, Time Consumption and Work Performance in Private Forests 141 Primož Ilešič Pogostost in resnost nezgod pri delu v gozdarstvu Slovenije v obdobju '1972-1988 Arbeitsunfalle in der Forstwirtschaft Sloweniens im Zeitabschnitt 1972-1988 ihre Haufigkeit und Folgen 149 Dušan Robič, Niko Torelli, Katarina Čufar Meritve električne upornosti aktivnih tkiv kot kazalca cenotskega statusa in stopnje poškodovanosti drevja zaradi onesnaževanja zraka Messungen des elektrischen Wiederstandes von le- benden Geweben als Indikator des zoenotischen Status und des Gesundheitszustandes von Baumen in Luftverunreinigungs gebieten 154 Maja Škulj Suomi (Finska)- dežela borovih gozdov 162 Arne Kozina Smrekovi nasadi - razmišljanja o nj:hovi bodočnosti v konceptu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi -i65 Mojmir Perdan Pripovedke o zamenjavah ·t65 Strokovna srečanja 167 Visoki mednarodni priznanji prof. dr. Dušanu Mlinšku 166 Književnost Naslovna stran: Igor Smolej: Leska Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Bat~č, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenl' Q.) >U o ~ 6,0 11,9 6,5 12,4 10,4 9,4 11,9 13,4 5,4 11 ,5 11 ,4 5,4 11 ,5 11,6 5,1 10,0 11,9 5,4 11,4 1 O, 1 5,4 1 0,2 12,8 4,9 11 ,o 10,1 6,2 11,2 11,5 14,2 14,0 12,7 11,3 ·~ Q) E o ~ z 10,8 10,9 8,9 10,5 13,7 7,8 10,1 11,8 12,0 8,7 7,1 10,0 11,4 9,2 8,2 9,8 10,0 8,8 8,6 11,3 10,2 8,8 9,5 12,3 12,5 7,0 10,7 11 '1 13,0 8,3 10,4 12,4 11,9 7,9 7,7 9,1 10,3 7,4 8,6 9,7 12,6 11 ,o 10,1 9,5 10,3 8,2 9,6 12,7 9,3 11,8 17,9 12,7 12,7 13,8 10,5 10,6 14,9 9,7 9,7 12,2 11,1 11 ,4 11 1 1 11 ,3 9,4 9,8 9,2 8,4 9,2 7,8 9,2 9,4 9,7 8,3 11,1 8,8 7,6 9,6 10,8 9,2 9,4 11,6 10,4 10,3 8,2 11,8 11,2 13,4 9,7 12,0 7,9 1 0,6 9,4 12,6 2,9 7,0 10,2 10,3 10,1 13,5 8,7 9,1 11,7 9,5 9,0 9,6 10,7 14,1 3,9 5,9 10,9 11,8 11,6 2,8 9,1 10,2 9,9 11,1 y Resnost nezgod dni 45 40 35 30 25 20 15 10 Logond11: -x- dojnnska rosnoat rn12god -----trond 5 TREND Y = 17,9353 + 0,8210X- 0,0369 X2 Leto X 0~------~--+--+--~--~-----+~--~-+----~--- 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 Grafikon 2: Resnost nezgod v gozdarstvu SR Slovenije v obdobju 1972-1988 po tem je bila večja. Resnost nezgod v vsem raziskovalnem obdobju se bistveno ne razlikuje od njihove resnosti v prejšnjih obdobjih, se pa bistveno razlikuje od resno~ sti nezgod v l. 1981-1988. Parametri resnosti nezgod iz statističnih izračunov so prikazani v preglednici 3. Arit- metična sredina resnosti nezgod v vsem obdobju znaša 21.4529. Mediana je skoraj enaka (21 ,4 dni), standardni odklon sredine znaša 1.7335 dni. Tudi trende povprečja resnosti nezgod v vsem obdobju smo izračunali na enak način kot pogostost. Trend gibanja resnosti - podatkom smo prilagodili parabola druge stopnje- ima korelacijski koeficient 0,6552 in pojasni 42,9% variabilnosti resnosti ne- zgod. Iz trenda, ki je vrisan v grafikon 2 in katerega parametri so v preglednici 3, je razvidno, da resnost nezgod zadnja leta spet pada in lahko torej napovemo, da se bo v prihodnjih letih še zmanjševala. Ven- dar pa je napoved zelo tvegana. Polinomi višjih stopenj bi se še bolje prilagodili danim podatkom. Ker trend pojasnjuje soraz- merno malo variabilnosti, bi bila potrebna še dodatna raziskava, da bi ugotovili, kateri izmed drugih vplivov je tesneje povezan z resnostjo nezgod. Tudi resnost poškodb pri delu je zelo različna po posameznih letih in po gozdnih gospodarstvih. Ekstremne vrednosti zna- šajo brez ABC Pomurke in Krasa 11,1 do 61,3 dni na nezgodo na leto in gozdno gospodarstvo. Povprečja zadnjih desetih let se gibljejo od 16,2 do 35,6 dneva na Preglednica 3: Statistični parametri resnosti nezgod Obdobje 1972-1988 Obdobje 198Q-1988 Dejanske Trend Regresija Parametri povprečne izravnan Dejanske s pogost. vred- s parabola vrednosti parabola nosti 2. stopnje 3. stopnje število let (podatkov) n 17 17 121 121 maksimum (št. dni/nezgodo) 26,1 22,5 164,0 71,5 minimum (št. dni/nezgodo) 18,6 18,7 9,4 9,6 aritmetična sredina 21,4529 21,4529 23,9182 23,9182 mediana 21,4 21,9 21,1 23,1 standardni odklon 1,7335 1,1357 15,4689 7,1844 G. V. 3/90 145 y Resnost nezgod 160 140 Y=175,9958- 50,9340X + 5,3745X2-0,1816X3 120 100 80 60 40 20 ·.· .. o._ ____ ~------~----~------r-----~----~-------2 4 6 8 10 12 14 x Pogostost nezgod Grafikon 3: Povezava resnosti·~ pogostostjo nezgod Preglednica 4: Resnost nezgod po gozf;~,nogospodarskih organizacijah eG -č .9 (} "' «l ';:::" :§' c (.) ;N (i) (i) '2' ~ ..0 o «l > .E en o "' :or ,ej >O -~ > {ti Cl:) Qi lll (J) ~ ~ o ca :::3 o o o o ~ ...J <( OJ OJ (.) ~ ~ ::r ~ z z a.. Ci5 1- 72 22,0 16,9 19,2 15,2 73 22,0 20,4 19,9 16,7 74 22,0 25,4 19,6 21,5 75 21,6 15,9 17,8 21,0 76 21,5 33,7 17,2 19,3 14,8 77 31,9 15,5 19,8 24,7 21,3 14,9 18,0 78 30,4 27,1 18,7 ,. 18,5 19,7 23,3 22,6 28,1 13,0 11,7 79 22,1 19,7 58,7 14,9 17,8 26,7 23,3 25,0 19,8 11,7 20,3 80 16,6 23,3 61,3 15,4 '13,1 17,3 31,8 22,2 22,6 25,7 13,7 15,7 81 15,7 _1.~,0 19,2 55,6 20,7 17,8 15,5 22,3 18,0 28,6 27,0 16,2 20,6 82 19,4 21,1 25,3 48,7 33,7 21,9 12,2 24,2 20,3 49,7 27,8 23,7 19,6 83 29,7 18,9 30,4 27,6 32,7 19,9 15,6 17,6 25,1 32,8 19,1 17,4 15,7 84 31,8 15,3 26,9 27,8 27,6 18,1 17,5 16,6 27,5 34,9 19,0 15,8 26,8164,0 85 9,4 24,9 31,6 22,8 24,9 19,4 13,5 20,1 29,0 17,7 40,7 16,9 15,3 27,0 20,6 86 15,7 20,7 17,8 25,5 24,6 12,9 17,1 26,9 17,2 33,8 16,0 17,3 23,1 87 15,5 13,2 26,6 44,3 23,7 11,8 21,9 22,6 21,7 27,5 16,3 18,2 12,9 18,5 88 11,1 22,2 21,6 30,3 27,6 17,6 31,9 22,4 26,7 26,5 14,5 18,3 21,4 10,3 79-88 20,3 20,5 31,1 35,6 25,0 16,2 18,7 24,0 22,0 32,2 20,2 16,8 20,3 nezgodo. Resnost nezgod je največja na njihova pogostost manjša (poglavje 3.3}. gozdnih gospodarstvih Kočevska Reka, Razlike v resnosti nezgod kažejo na za- Nazarje in Celje in najmanjša na gozdnih htevnost oziroma neenotnost delovnih raz- gospodarstvih Kranj, Slovenj Gradec in mer ali pa morebiti tudi na učinkovitost Ljubljana. Ti podatki ne potrjujejo domneve, zdravstva v posameznih regijah. da bi bila resnost nezgod večja, kjer je 146 G. V. 3190 -- 3.3 Povezava resnosti in pogostosti nezgod Za obdobje 1980-1 988, ko je reprezenta- tivnost podatkov zelo velika (89,6% možnih podatkov je znanih}, smo iskali korekcijske povezave med resnostjo in pogostostjo ne- sreč. Pari vrednosti so vzeti iz preglednice 2 in 4 in narisani na grafikonu 3. Povezavo resnosti s pogostostjo nezgod smo izravnali s polinomom 3. stopnje, obratne povezave pa nismo odkrili. Regresija pojasnjuje maj- hen del variabilnosti (21 ,6 %). Zato lahko le z zadržki trdimo, da je resnost nezgod večja, kadar je njihova pogostost manjša. Gornja trditev je lahko vsebinsko povezana z dogajanjem ob nezgodah (hude nezgode niso pogoste) ali pa je vzrok za pravilnost trditve v tem, da ponekod pri poročanju o nezgodah nezgode z lažjimi poškodbami zamolčijo ali pa jih ne raziščejo oziroma o njih ne poročajo. 4. POVZETEK IN UGOTOVITVE Za obdobje 1 972-1988 smo zbrali razpo- ložljive (170) podatke o številu zaposlenih, številu poškodovanih delavcev in izgublje- nih dnevih zaradi nezgod pri delu. Te po- datke vsako leto službe za varstvo pri delu gozdnih gospodarstev na t. i. zbirnih tabe- lah 5 posredujejo inšpektoratu za delo, vendar samo za zaposlene delavce. če­ prav so podatki obremenjeni z napakami, so v precejšnji meri, zlasti za zadnje deset- letje, reprezentativni. Tudi dosedanji pre- gledi drugih avtorjev se z njimi skladajo. Pogostost nesreč se že tretje desetletje zmanjšuje, najvišja (14,4%) je bila na za- četku obdobja, najnižja v l. 1 978-1980, zadnji dve leti pa znova narašča. Od izraču­ nanega trenda pogostosti dejanski podatki najbolj odstopajo v letih 1981-1984. Ker se z leti različno spreminja cela vrsta dejavni- kov, ki pozitivno ali negativno delujejo na pojavljanje nezgod, se pogostost nezgod nepravilno spreminja in cikličnosti pojava ni zaslediti. Nasprotno od pogostosti je bila resnost nezgod na začetku obdobja najmanjša {18,6 dni na nezgodo), največja (26,1) l. 1982, potem se je ponovno nekoliko zmanj- šala. Povezanost resnosti s pogostostjo ne- zgod je ohlapna. Meglico točk je mogoče izravnati z regresijsko enačbo parabole 3. stopnje, ki nam pove, da je resnost pove- zana s pogostostjo tako, da v območju 7-11 % pogostosti blago narašča, sicer pa povsod pada. V bodoče bodo stroški zdrav- ljenja in invalidnin tudi v Sloveniji vedno bolj neposredno bremenili gospodarstvo in s tem tudi gozdarstvo. V družbi se vedno bolj uveljavlja načelo, da vsakdo sam odgovarja za posledice svojega ravnanja. Družba ni pripravljena neomejeno pokrivati stroškov zaradi nevarnega ravnanja pri delu. Tudi nezgodne zavarovalne premije se poveču­ jejo in so odvisne od stopnje varstva pri delu. Pri vedno bolj tehnično izpopolnjenih delovnih sredstvih je materialna škoda, ki tudi nastane ob nezgodi, vse večja. Vse večja je škoda zaradi izpada dohodka in zastoja proizvodnje zaradi nezgod. Pri vi- soki tehnološki ravni proizvodnje je nemo- ten potek dela (brez nezgod) vse pomem- bnejši za gospodarski uspeh. Zaradi vsega omenjenega bo pomen var- stva pri delu in službe za varstvo pri delu v gozdarskih podjetjih vse večji. Gozdarstvo si v bodoče ne bo moglo več privoščiti tolikšne pogostosti in resnosti nezgod, ker bo to predrago. Zmotno je mnenje, da se ob neupoštevanju varstvenih ukrepov lahko doseže večji učinek in boljše poslovne re- zultate. Zato upamo, da bo gozdarstvo opisane trende razvoja varstva pri delu v bodoče z učinkovitimi ukrepi obrnilo strmo navzdol. ARBEITSUNFALLE IN DER FORSTWIRTSCHAFT SLOWENIENS IM ZEITABSCHNITT 1972-1988 -IHRE HAUFIGKEIT UND FOLGEN Zusammenfassung Fur der Zeitabschnitt von 1972 bis 1988 wurden die zur VerfOgung gestellten Daten (170) uber die Zahl der Beschaftigten, uber die Zahl der Verletz- ten Arbeiter und uber die Zahl der verlorenen Arbeitstage gesammelt. Die Daten vermitteln die Arbeitssicherheitsdienste. Obwohl die Daten teil- weise nicht ganz fehlerfrei sind und teilweise auch unhomogen vorkommen, sind sie, beson- ders fOrs letzte Jahrzehnt, doch representativ genug. Sie befinden sich auch innerhalb der Grenzen der Schatzungen der anderen Autoren die si eh mit solchen Problemen s eh on befassten. Die Haufigkeit der Arbeitsunfalle verringert sich G. V. 3/90 147 schon das dritte Jahrzehnt. Die hochste Stufe erreichte sie am Anfang des untersuchten Zeit- abschnitts (14.4 %), die kleinste war sie in den Jahren 1978-1980, in letzten zwei Jahren steigt sie schon wieder an. Im Unterschied zur Haufigkeit, war die Schwere der Arbeitsunfalle am Anfang des untersuchten Zeitabschnittes am geringsten (18,6 Tage pro Arbeitsunfall), im Jahre 1982 am gr6ssten (26,;) und ab da fallt sie wieder ab. Die Beziehung zwischen der Haufigkeit und der Schwere der Arbeitsunfalle ist nicht fest. Der Punkschwarm wurde mit Hilfe einer Parabel des 3. Grades ausgeglichen. LITERATURA 1. BLEJEC, M.: Statistične metode v gozdar- stvu in lesarstvu ... Ljubljana 1969 Llfori2el ~rn0 Slovenj Gradec 2. LIPOGLAVŠEK, M.: Ergonomija. Ljubljana 1979 3. LIPOGLAVŠEK, M.: The influence of forest technology on occupational accidents and disea- ses. Occupational health and rehabilitation of forest workers. Helsinki i 986 4. POTOČNIK, l.: Analiza nesreč v sloven- skem gozdarstvu v obdobju med leti 1 976 in 1985. Zbornik gozdarstva in lesarstva. Ljubljana, 31, 1988 5. TRKMAN, M.: Nesreče pri delu in poklicna obolelost delavcev v slovenskem gozdarstvu v obdobju 1975-81. Zbornik gozdarstva in lesar- stva, Ljubljana, 23, 1983 6. TRKMAN, M.: Poškodbe v gozdarstvu v SR Sloveniji v letu 1 982 v primerjavi s povprečjem obdobja 1975--81. Delo in varnost, 29/6 7. ZBIRNE TABELE 5. Službe za varstvo pri delu gozdnih gospodarstev Slovenije, 1989 • okvirci za obutveno industrijo, usnjene folije • klasi~ni montažni podplat 148 G. V. 3/90 • ekstrudirani PVC profili • TR granulat, TR in PVC podplati • kokos in sisal blazine za pohištveno in gradbeno industrijo • sedežne prevleke za avtomobile, letala, ladje in ostala vozila, zaščitna konfekcija • zaščitne in športne rokavice • usnjena galanterija • medicinska in športna konfekcija • rešilni jopiči, oblačila za prosti čas • računalniška dejavnost • zunanjetrgovinske, inženirinške in marketinške storitve QJ1]0 ut eks@ Qll]0 prevent@ QJl]0 ko-si@ QJ[Q0 mik on~ Ql[Q0 commerce b!J[Q0 dsss TOVARNA USNJA SLOVENJ GRADEC Pohonh 6/o telefon: 060l/4J·ISS -1-1·131 tdc(ax: 0602/41.631 tela: ll4l0 YU KORAF GDK: 181.9 Meritve električne upornosti aktivnih tkiv kot kazalca cenotskega statusa in stopnje poškodovanosti drevja zaradi onesnaževanja zraka Dušan ROBIČ,1 Niko TORELLI,2 Katarina ČUFAR3 Izvleček Robič, D., Torelli, N., Čufar, K: Meritve elek- trične upornosti aktivnih tkiv kot kazalca cenot- skega statusa in stopnje poškodovanosti drevja zaradi onesnaževanja zraka. Gozdarski vestnik, št. 3/1990. V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 6. Izmerjena je bila »horizontal na« in ••vertikalna« električna upornost aktivnih tkiv v lesu in skorji na jelkah iz dinarskega jelovega bukovja in na smrekah s Pokljuke. Z metodo je mogoče objek- tivizirati ugotavljanje cenotskega statusa osebkov razvijajočega se sestoja ter ocenjevanje stopnje poškodovanosti dreves zaradi onesnaževanja zraka. Električna upornost je odvisna od mo- lame koncentracije kationov v apoplastni raztopin i. Višja kot je koncentracija gibljivih enovalentnih ionov, nižja je njena električna upornost. Prispevek posameznih tkiv k iz- merjeni upornosti je različen. Električno najbolj aktivni so: kambijeva cona, tekoči ksilemski prirastek z delno nediferencira- nimi celicami, prevodni floem in notranji deli neprevodnega floema. Prispevek kambi- jeve cone je odvisen od letnega časa. Zdrava, rastna drevesa imajo širša elek- trično aktivna tkiva in zato izkazujejo tudi nižjo električno upornost in obratno. Slika 1 prikazuje način merjenja ))hori- zontalne« električne upornosti. Posebni etektrodi v položaju druga nad drugo poti- snemo skozi skorjo v· les, kot kaže slika l. 1 Mag. D. R., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. 2 Prof. dr. N. T., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 61 000 Ljubljana, Rožna dolina C. Vlil. 34, YU. 3 Mag. K. č., dipl. inž. les., Biotehniška fakul- teta, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina C. VIII. 34, YU. Synopsis Robič, D., Torelli, N., Čufar, K.: Electrical Resi- stance Measurements in Active Tissues in Living Trees as lndicator of Cenotic Status and Damage Degree due to Air Pollution. Gozdarski vestnik, No. 3/1990. ln Slovene with a summary in Ger- man, lit. qout. 6. The »horizontal« and "vertical« electrical resi- stance of active tissues in wood and bark in silver fi rs (Abieti-Fagetum dinaricum) and spruces (Rhy- tidiadelpho lorei - Piceetum) was determined. By means of the presented method it is possible to objectivize the determination of cenotic status of trees in the developing stands as well as the assessment of the damage degree due to air pollution. Ob rutinski uporabi se igla ustavi na ka- snem lesu lanske branike. Prebada ta torej: ritidom s peridermi, celotno živo skorjo z njenim neprevodnim (skladiščnim) in pre- vodnim delom, kambijevo cono v njeni naj- širši definiciji (to je kambijeve inicialke in nediferencirane derivate) in diferenciran te- koči ksilemski prirastek. Debelina kambi- jeve cone je največja in bolj ali manj kon- stantna v vegetacijskem obdobju (ko sta ritem delitev v kambiju in diferenciacija bolj all manj uravnovešena), debelina tekočega ksilemskega in floemskega prirastka pa je največja proti koncu vegetacijskega obdo- bja. Sliki 2 in 3 kažeta sezonsko nihanje električne upornosti zaradi navedenih razlo- gov pri zdravi in oboleli jelki. Na sliki 4 so označena mesta meritev ))vertikalna« električne upornosti v skorji na primeru jelke (Torelli et al. 1989). V ta namen smo izbrali štiri strateška mesta: (1) v najstarejšem delu neprevodnega {skladi- ščnega) dela žive skorje (ličja), to je tik pod najmlajšim peridermom, (2) v njenem osrednjem in (3) najmlajšem delu žive skorje in (4) v kambijevi coni. Globina penetracije igel znaša 7 mm. G. V. 3190 149 kam bl jeva cona + dlfe~ndrojOCI. se ksllem ln floem (debeuna OO.VIsna oo sezone) 1 notranja (živa) skorja prevodnJ. floom Slika 1. Merjenje »horizontalne•• električne upornosti pri jelki eteklr'odl. druga nad drugo Slika 2. Sezonsko nihanje nhorizontalne•• električne upornosti v prsni višini pri zdravi jelki (Ravnik, drevo št. 15) 20 19 18 17 16 15 ...... 14 c .:::..: 13 ...... "'-' 12 U'l o c.:: 11 !.... o 10 c. ;::, ca 9 c.:: oU 8 ·c ..... 7 .:::..: ~ 6 UJ 5 4 3 2 1 o 16.mot 22.mej 30.maJ 13.jun. 20.}un. ·1.evo. 4. okt. 1989 150 G. V. 3190 20~--------------------~--------------------------------. 19 18 17 16 15 ....... 14 ~ 13 ....... ~ 12 g 11 '-& 10 ; 9 .5 8 E 1 ~ ~ 6 UJ 5 ... 3 2 16.moj 22.maj 30.maj 1 13.jun. 20.Jun. 1.0\'(j. 4. okt. 1989 Slika 3. Sezonsko nihanje »horizontalne(< električne upornosti v prsni višini pri močno prizadeti jelki (Ravnik, drevo št. 3) Slika 4. Merjenje »Vertikalnecc električne upornosti pri jelki: shematski prikaz skorje in kambijeve cone z lokacijami insercije elektrod (1) 1 mm pod ritidomom, (2) osrednji del neprevodnega floema, (3} notranji del neprevodnega floema, (4) kambi- jeva cona. Globina insercije elektrod: 7 mm v okviru enotnega rastišča vplivajo na električno upornost še cenotski status {so- cialni položaj, združbeni položaj), navpična razporeditev krošnje, morebitna ekscentrič­ nost debla, sezonska nihanja klimatskih dejavnikov in prek okvare fotosinteznega aparata tudi onesnaženost zraka in morda še drugi dejavniki. Pokažimo uporabn'ost metode meritev električne upornosti na dveh aktualnih pri- merih: a) diferenciacije osebkov v razvijajo- čem se sestoju, kot se kaže v cenotskem statusu in b) učinek onesnaževanja zraka na jelko. Pri utesnjenosti posameznih osebkov v razvijajočem se sestoju opažamo močno zmanjšanje zlasti debelinskega prirastka, ki ga spremlja zviševanje električne uporno- sti. V ilustracijo navajamo primer očitno še zdravega sestoja s Pokljuke (Rhytidiadel- pho lorei - Piceetum M. Wraber 1953) (slika 5), kjer smo smrekam, ocenjenim po Kraftovi klasifikaciji, izmerili električno upor- nost. Zveza je očitna in razložljiva, saj z metodo pravzaprav merimo širino kambi- jeve cone ter aktivnih delov tkiva sekundar- G. V. 3190 151 nega ksilema in floema; le-ta pa so vseka- kor najširša pri prevladujočih drevesih (naj- nižja električna upornost) in najnižja pri najbolj v rasti zaostalih (najvišja električna upornost). Občutljivost metode je tolikšna! da je mogoče zaznati tudi fuzija korenin. Tako je neko drevo z najneugodnejšim cenotskim statusom izkazovalo razmeroma nizko električno upornost, ki mu je sicer nikakor ne bi mogli prisoditi glede na njegov neugoden cenotski status. V tem primeru je podrobnejši pregled pokazal, da je šlo za koreninsko fuzija. Takšen primer bi lahko kdo pomotoma interpretiral kot odraz visoke )) vitalnosti«. Za tipičen simptom umiranja jelke velja redukcija oz. presvetlitev krošnje, ki jo kot pri utesnjenosti spremlja močen prirastni zastoj in v kritičnih primerih delni ali popolni izpad prirastska, zlasti na bazi drevesa (Torelli, Čufar, Robič 1986). Zdrave jelke obdržijo iglice tudi do dvanajst let, umira- joče pa le tri do štiri leta. Tudi asimilacijska produktivnost listne površine zaradi okvare fotosinteznega aparata močno upade in z njo tudi neto fotosinteze. Kot drugi simptom velja anomalno mokro srce, ki jezikasto napreduje v beljavo. Po Finku in Braunu (1978), naj bi bili značilni bolezenski simp- tomi tudi sluzne celice v neprevodnem delu CENOTSKI STATUS PO KRAFTOVI KLASIFIKACIJI ELEKTRIČNA UPORNOST lO 16 11 14 13 18 13 15 20 lS 2l 14 34 13 10 15 Slika 5. Vpliv cenotskega statusa (klasifikacija po Kraftu 1884) na električno upornost aktivnih tkiv v prsni višini pri smreki (Picea abies Karst.) s Pokljuke (Rhytidiadelpho lorei Piceetum M. Wraber 1953) Slika 6. »Vertikalna<< električna upornost pri zdravi (drevo št. 8) in pri močno prizadeti jelki (drevo št. 39) na štirih lokacijah v skorji oziroma kambijevi coni (glej sl. 4) in na štirih nivojih v drevesu 30 25 20 2 3 ' 1 Verlilcalnav 4 2 1 električna 2 2 3 15 3 4 3 4 4 upornost l'r:.QI 10 5 o V1Sina t.3m 8.5m 15.0m 22.5m 152 G. V. 3/90 žive skorje in bariere travmatskih smolnih kanalov v ranem lesu zadnjih branik. Ti naj bi bili posledica domnevne virusne okužbe in ne mehanskega poškodovanja. Naše raziskave {Torelli, Čufar, Robič 1989, To· relli et al. 1988} te hipoteze ne potrjujejo, saj smo našli sluzne celice tudi pri zdravih drevesih z močnim prirastkom, prav tako tudi bariere travmatskih smolnih kanalov, ki pa so se vselej izkazale za posledico me- hanskih poškodb in jih je zato mogoče interpretirati kot barierne cone oz. ))stene 4« v modelnem konceptu GODIT {Compart- mentalization Of Decay ln Tress}. Dolgotrajno onesnaževanje zraka zniža neto fotosinteze. Tedaj je sistem drobnih koreninic slabše oskrbljen z asimilati, zmanjša se njihova reprodukcijska sposob- nost, prizadeta pa je tudi oskrba mikoriznih gliv (Schutt 1984}. Redukcija krošnje pov- zroči redukcijo volumna beljave, saj sta njuni velikosti v medsebojni fiziološki odvi- snosti. Beljava se zato ne preoblikuje v jedrovino, ampak začne propadati. Izsledki kažejo, da je z metodo mogoče objektivneje napovedovati vlogo oz. usodo posameznih osebkov v razvijajočem se se- stoju. V okviru enotnega rastišča nakazu- jejo razlike električne upornosti cenotsko različnost dreves in s tem omogočajo objek- tivnejšo napoved razvoja osebkov v sesto- ju. Tudi za drevesa pod vplivom onesnaže- vanja zraka je značilno močno zmanjšanje prirastka in s tem naraščanje električne upornosti aktivnih tkiv. Pri zdravih jelkah smo izmerili električno upornost 6 do 9 kQ, pri poškodovanih pa glede na različno stop- njo prizadetosti med 13 in 20 kQ. Zato je metoda zelo primerna za objektivno zazna- vanje in napovedovanje usode dreves in sestojev v pogojih zračne polucije. Pri proučevanju propadanja gozdov so indikativne zlasti meritve navpične elek- trične upornosti. Slika 6 prikazuje razliko v vertikalni električni upornosti med poškodo- vano {drevo št. 39} in nepoškodovano {drevo št. 8} jelko, na štirih lokacijah v skorji oz. kambijevi coni (glej sliko 4} in na štirih ravneh v drevesu. Razlike so najbolj očitne v prsni višini in na lokaciji 1, tik pod ritido- mom, ter se akropetalno (v smeri proti vrhu) zmanjšujejo. MESSUNGEN DES ELEKTRISCHEN WIEDERSTANDES VON LEBENDEN GEWEBEN ALS INDIKATOR DES ZOENOTISCHEN STATUS UNO DES GESUNDHEITSZUSTANDES VON BAUMEN IN LUFTVERUNREINIGUNGS GEBIETEN Zusammenfassung Zur Messung des elektrischen Wiederstandes in gesunden und verschiedentlich betroffenen Weisstannen wu rde Bollmanns Stromimpuls-Wie- derstandsmessgeraet (nKonditiometer«) mit zwei Nadelelektroden benutzt. Die >>horizontale« Wi- derstand wurde in der Brusthoehe gemessen, wobei die Elektroden (von aussen nach innen) die tate Borke, den Speicher- und Leitbast, der Kambiumzone und das Holz des letzten Jahrrin· ges durchdringen ( siehe Abb. bzw. Sl. 1). Wue- chsige gesunde Baume mit breitteren lebenden Geweben sind durch einen niedrigen >•horizonte~ len•• elektrischen Wiederstand karakterisiert und umekehrt. Der »Vertikala« elektrische Wieder- stand wu rde an (die Penetrationstiefe der Elektro· den: 7mm) vler Stellen (siehe Abb. bzw. Sl. 4) und vier Hoehenniveaus im Baum gemessen. Die ))horizontale« und »vertikale•• Widerstands· messung von lebenden Geweben stellt eine schnelle und objektive Methode zur Beurteilung des Gesundheitzustandes der Weisstanne (Abb. bzw. Sl. 6) und anderen Baumarten. Die Methode erwies sich als sehr sensitiv und eignet sich auch zur Bestimmung des zoenostischen Status von Bauman in sich entwickelnden Bestaenden (Abb. bzw. Sl. 5). LITERATURA 1. Fink, S. & H. J. Braun. 1978. Zur epidemi- schen Erkrankung der Weisstanne (Abies alba Mili.). 1. Untersuchungen zur Symptomatik und Formulierung einer Virus-Hypotese. Allg. Forst-u. Jagd. Ztg. 149: 145-150. 2. Schutt, P. 1984. Der Wald Stribt an StreB. C. Bertelsmann. Munchen. 264 p. 3. Tarem. N.; K. Čufar & D. Robič. 1986. Some wood anatomical, physiological, and silvicultural aspects of silver fir dieback in Slovenia (NW Yugoslavia).IAWA Bulletin n. s. 7 {4): 343--350. 4. Torelli, N.; K. Čufar; D. Robič; M. Zupančič & A. Kermavner. 1 988. Possible alternations of wood in air polluted trees. Jug. Amer. projekt, Faz no poročilo št. 1. 11 O p. 5. Torelli, N.; K. Čufar & D. Robič. 1989. Sluzne celice v skorji in travmatski smolni kanali v lesu kot možna simptoma umiranja jelke. Gozd. Vestnik 47: 163-167. 6. Torelli, N.; 15. Čufar; D. Robič; M. Zupančič, A. Kermavnar & Z. Gorišek. 1989. Possible alter- nations of wood in air polluted trees. Jug. Amer. projekt, Fazno poročilo št. 2. 58 p. G. V. 3/90 153 GDK: 904(471 .i) Suomi (Finska) - dežela borovih gozdov Maja ŠKULJ* S štipendijo za znanstveno izpopolnjeva- nje v tujini, ki jo podeljuje Raziskovalna skupnost Slovenije, in s sredstvi IGLG sem od 1 O. 8. do 8. 9. 1989 gostovala pri gozdarskem raziskovalnem inštitutu v Hel- sinkih. O Finski Finska je za nas zanimiva dežela zaradi naravnih posebnosti, ki so pogojene z zem- ljepisno lego, tesne navezanosti ljudi na svoje naravno okolje in zgodovino ter zaradi specifičnega družbenega in političnega raz- voja. * Mag. M. š., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Yu. Finska je za Islandijo najsevernejša država na svetu. S približno tretjino svojega ozemlja sega čez polarni krog. Severna meja se približuje Severnemu ledenemu morju, do koder je pred drugo svetovno vojno tudi segala. Razprostira se med, Baltiškim morjem, ZSSR, Norveško in švedsko. Meri 337.000 km2 in šteje 4,8 milijona prebivalcev, v glavnem Fincev, švedov in Laponcev. Redko je naseljena - pozida ni so samo 3% celotne površine. Pokrajina je nižavje v obrežnem delu ob Botniškem in Finskem zalivu, planete so v notranjosti in na severu, z najvišjo točko 1324 m ob norveški meji. Matična podlaga so morenske odložine, nanešene med poledenitvami v ledeni dobi. Ledeniške groblje segajo pri bl. do 61° se- verne zemljepisne širine, kar je približno Finska je dežela, v kateri moraš stati in gledati- ali bolje, nepremično sedeti in opazovati s palube počasi se premikajočega parnika . . . 154 G. V. 3/90 - ....... - 100 km severno od Helsinkov. Te oblikujejo naravno prepreka ter podnebne mejo - severno od nje je jezerska pokrajina, v kateri pa npr. jablana ne uspeva več. Zaradi zalivskega toka in kroženja toplih zračnih mas so povprečne temperature prek celega leta na Finskem precej višje od temperatur v raznih drugih predelih z enako zemljepisno širino. Poletja s pov- prečno temperaturo 1 O °C trajajo 11 0-122 dni na jugu in 50--85 dni na severu (srednje julijske temperature so 13-17 °C, maksi- malne 30 °C; srednje februarske od -3 do 14 °C, minimalne -30 °C). Povprečno je v JZ delu Finske 700 mm, v SZ delu, na Liplandu, pa 400 mm padavin na leto. Sredi poletja imajo predeli južne Finske 19 ur dolg dan. V bližini polarnega kroga so v tem času dnevi nenehne svetlobe, ki na 70. vzporedniku traja 73 dni. Na isti zemljepisni širini je v času Božičnih prazni- kov 51 dni neprekinjene zimske noči. Prvotne prebivalce Finske - Lappse (La- pance) omenja že rimski zgodovinar Tacit v delu Germanica. Okoli l. 1000 n. š. se pojavijo prve naselbine in začenja se njihov razvoj. L. 1155 je švedski kralj Erik Dobri zato, da bi utrdil krščanstvo na finskem ozemlju, v križarskem pohodu preplavil Fin- sko, ki je postala del kraljestva Švedske. V XVIII. stoletju se je okrepilo gibanje za odcepitev Finske. Po vojni l. 1808-1809 je švedska odstopila finsko ozemlje carski Rusiji, tako je Finska postala Velika Vojvo- dina, car pa veliki vojvoda Finske. Že v teh časih so imeli Finci svoj kongres, vlado in armado; 1906 so bile politične pravice za- gotovljene ženskam - pri tem so bili prvi v Evropi. V ruski revoluciji so Finci izkoristili priložnost za uresničitev večne želje po neodvisnosti in l. 1917 razglasili Finsko za neodvisno. Po dveh spopadih z ZSSR no- vembra l. 1939 in l. 1941 (v prvem je Finska. izgubila 1 O% svojega ozemlja - Karelijo, po drugem pa Petsamo - severovzhodni del ozemlja Laplanda) sledi obdobje inten- zivnega ekonomskega razvoja in krepitve neodvisnosti. Dežela gotdov in jezer » . .. lepote prizorov se izmikajo če jih ne opazujemo v pravem trenutku in ob pravih okoliščinah. Najbolje jih doživljamo na la- Pogled na preprogo lišajev vrste Cladina stellaris v osrednji Finski (v bližini jezera Saimaa). G. V. 3/9{) 155 godnem potovanju - na čolnu z vesli, ob poletnem pohajkovanju po vaških cestah, na jesenskem pikniku v gozdovih ali zim- skem smučarskem teku. Finci še vedno radi hodijo hosi - tako lahko uživajo v poletnih kontrastih med vročim peskom in gladkimi, hladnimi kamni, med mehkoto mahu in bodljikavostjo borovih iglic ... Finska je ena izmed redkih držav Evrope, ki ima ekstenzivne, nedotaknjene pokrajine. Nenaravnost priobalnega območja uravno- vešajo prvotne divjine v globini njenega ozemlja.« (W. R. Mead: »The Natural Pro- vinces«, iz ))Finland, an Introduction«). Finska je po številu jezer prva na svetu, ima jih 60.000 in obsegajo 9% celotne površine. V osrednji Finski, območju, ki je še posebej bogato z jezeri, voda pokriva 20-50% površine. Že samo ime Suomi (Finska)- pomeni ,>dežela borovso% n= 110 100 80 60 40 20· o 1986 1987 1988 n = 421 100 60 40 20 o 1986 1987 1988 n 391 100 80 60 40 20 o 1986 1987 1988 Legenda za zemljevid: 653- 72.5 7:1.6- 8.00 8.01- 8.75 8.76- 950 ti§~!i~i!ijl 951-102.5 .. 10.26- 11.00 11111 11.01- 11.75 -11.76 - 47.74 100 80 60 40 20 o 100 80 60 40 20 100 80 60 40 20 o n=253 1986 1987 1988 n=490 1986 1981 1988 n•420 1986 1987 1988 G. V. 3190 157 tena območja uporabljajo tudi v razisko- valne namene. Imajo tudi posebej zaščitene gozdove (234 ha), pragozdove (34 ha) in šotna po- dročja, ki so zaščitena pred drenažnimi posegi. Skupaj imajo 1253 ha zaščitenega ozemlja. Zaradi podnebnih in talnih razmer pogoji za poljedelstvo niso ugodni. Čeprav se 30% prebivalstva ukvarja s poljedelstvom - na 1 O% celotnega ozemlja - ustvari samo 10,3% neto nacionalnega dohodka; pšenica, rž, ječmen, oves, krompir, slad- korna pesa, dosegajo na Finskem svojo severno mejo. Že od nekdaj so tamkajšnji ljudje v gozdo- vih nabirali večino stvari, ki so jih potrebo- vali v vsakdanjem življenju: iz hlodov zgra- jene hiše so bile izolirane z maham in prekrite z brezovim lubjem ali slamo, večina uporabnih predmetov v hišah je bila nare- jena iz lesa, cerkve so gradili iz lesa do začetka XX. stoletja. Nekatere vrste lišajev so uporabljali za izdelavo sladkorja in alko- hola. V gozdovih so nabirali brusnice (Vac- cinium vitis- idaea L.) in borovnice (Vacci- nium myrtillus L.), plodove vedno zelenega gornika (Arctostaphylos uva-ursi L.) so do- dajali kruhu, plodove črne mahunice (Em- petrum nigrum L.) so uporabljali za izdelavo vin. Finski gozdarski raziskovalni inštitut Na Finskem se z raziskovalnim delom ukvarjajo državne in zasebne raziskovalne organizacije. Na Fakulteti za kmetijstvo in gozdarstvo Univerze v Helsinkih ne oprav- ljajo eksperimentalnega raziskovalnega dela- ukvarjajo se s teoretičnimi in metodo- loškimi problemi izobraževalnega procesa. Vse raziskave gozdarske problematike opravlja Finski gozdarski raziskovalni inšti- tut, ki je državna raziskovalna organizacija. Z raziskovalnim delom se ukvarjajo tudi nekatere zasebne raziskovalne organizaci- je: Gozdarsko združenje, ki je član organi- zacije IUFRO, Sklad za plemenitenje dre- ves in večina raziskovalnih organizacij le- sne industrije - Finski celulozni in papirni raziskovalni inštitut, Združenje delovne učinkovitosti in druge. Finski gozdarski razi- 158 G. V. 3/90 skovalni inštitut deluje od l. 1918 pod pokro- viteljstvom Ministrstva za kmetijstvo in go- zdarstvo. Raziskovalno delo poteka v deve- tih oddelkih: v oddelku za raziskavo tal, oddelku za raziskavo gozdov na šotnih zemljiščih, oddelku za gojenje gozdov, od- delku za gozdno genetiko, oddelku za var- stvo gozdov, oddelku za gozdno inventuro in donose, oddelku za gozdno tehnologijo, oddelku za gozdno ekonomijo in v oddelku za matematiko. Na inštitutu je zaposlenih BOO delavcev, od tega 220 raziskovalcev. Raziskave na terenu opravljajo stalno zaposleni delavci v osmih raziskovalnih postajah. Da bi zagoto- vili nepretrgane terenske študije, ima inšti- tut izločenih 140.000ha gozdov, na 20.000 ha so stalne raziskovalne ploskve, 60.000 ha jih je v okviru zavarovanih obmo- čij. Svoje raziskovalne dosežke objavljajo v revijah Acta Forestalia Fennica (publikacija Gozdarskega združenja od l. 1913), od l. 1963 v reviji Folia Forestalia (prib!. 50 Rdeči bor se je posušil zaradi napada koreninske gobe. zvezkov na leto), od l. 1981 objavljajo svoje raziskovalne dosežke, namenjene reševa- nju praktičnih problemov v Metsantutkimu- slaitoY.sen tiedonantoja in od l. 1989 v Communicationes Instituti Forestalis Fen- niae (10 zvezkov na leto). V gozdarski knjižnici je pribl. 40.000 znanstvenih in tehničnih publikacij, naročeni so na 120 strokovnih revij z vsega sveta. Oddelek za varstvo gozdov je razdeljen na sekcijo za gozdno zoologijo in sekcijo za gozdno patologije. Raziskujejo po- škodbe drevja zaradi škodljivih žuželk in malih sesalcev, bolezni gozdnega drevja (predvsem za vrsto Heterobasidion anno- sum), začenjajo z raziskavami bakterij - specifikacija vrst v lesu živih smrek in njihov pomen, raziskujejo poškodbe, ki jih povzročajo abiotski dejavniki, začenjajo z raziskavami fiziologije gozdnega drevja (motnje v rasti drevja). ukvarjajo se z upo- rabnostjo užitnih gob in testiranjem pestici- dov, ki jih uporabljajo v gozdarstvu. Moje izpopolnjevanje je potekalo v Sekciji za gozdno patologije oddelka za varstvo gozdov. Vključena sem bila v dva razisko- valna projekta: 1. Raziskava genetike, taksonomije, eko- logije in razširjenosti različnih intersterilnih skupin koreninske gobe (Heterobasidion annosum /Fr./ Bref.) na Finskem pod vod- stvom prof. K. Korhonena. Smrekova rdeča trohnoba je v Skandinaviji in zahodni Evropi ena izmed najpomembnejših bolezni, ki povzroča razkroj lesa stoječih dreves - cenijo, da je 1 O% smrekove deblovine uničenih zaradi te bolezni. Zaradi pomembnosti bolezni se večina raziskovalcev oddelka ukvarja s podrobnimi raziskavami posameznih vidikov biologije te glive. Raziskujejo razširjenost njenih raz- ličnih intersterilnih skupin (genotipov), nji- hovo ekologijo (specializiranost na smreko, rdeči bor, jelko), biološko kontrolo H. anno- sum ob pomoči antagonističnega delovanja nekaterih gliv (Peniophora gigantea, Botry- tis cinerea, Gliocladium deliquescens, Tric- hoderma viride) in s tretiranjem panjev z ureo. Ukvarjajo se z raziskavami načina okužbe štorov in poškodovanih ali zdravih korenin dreves z bazidiosporami. Posebno pomembne raziskave genetike koreninske gobe potekajo pod vodstvom prof. K. Korhonena - pionirja v uvajanju Koreninska goba (Heterobasidion annosum /Fr./ Bref.) na rdečem boru (območje Mikkeli). Na Finskem je koreninska goba najpomembnejša zajedavka bora in smreke. G. V. 3/90 159 genetskih raziskav v taksonomijo gliv. Ukvarjajo se z laboratorijskimi metodami izolacije in inokulacije. Ugotavljajo interste- rilnost izolatov znotraj te vrste in sicer med skupino S ("spruce typec(), P ()>pine type«) in F (»fir typec<) s homokariontskim testira- njem. Te test~rje1 že uporabljajo v drugih evropskih laboratorijih za ugotavljanje inter- sterilnosti vrste H. annosum. Na oddelku razvijajo tudi področje kemo- taksonomije gliv. Ugotavljajo, da so rezultati izoencimske analize, ki jo opravljajo z gel- ska elektroforezo, uporabni v taksonomiji ln genetiki gliv. V okviru raziskave koreninske gobe sem sodelovala pri ugotavljanju razširjenosti različnih klanov glive na rastišču smreke in rdečega bora južne (območja Vantaa in Petikko) in osrednje (območje Mikkeli) Fin- ske. Obvladala sem metodo izdelave eno- trosnih izolatov in enotrosnih testerjev glive. 2. Karakterizacija vrst rodu Bacillus, izo- liranih iz ranjenih smrek s fiziološkimi testi, virusnimi testerji in analizo kislinskih skupin pod vodstvom mag. A-M. Hallaskela. Precej ne raziskane področje gozdne tito- ceno log ije so patogene in nepatogene bak- terije. Sekcija za gozdno patologije je za- čela v sodelovanju z oddelkom za Mikrobio- logijo Univerze v Helsinkih med pNimi v svetu raziskave karakterizacije bakterij v lesu živih smrek. Razvili so metodo izolacije in determinacije nekaterih vrst iz roda Bacil- lu s (s fiziološkim testom, virusnimi testiranji, analizami celokupnih celičnih kislin s plin- sko kromatografijo). Ugotavljajo, da obsta- jajo razlike v vrstni sestavi bakterij v živih drevesih na različnih področjih Finske (ka- zalci onesnaženosti?). Drevesa, pri katerih je v celičnih strukturah ugotovljena prisot- nost bakterij (Pseudomonas sp.), so bila bolj podvržena poškodbam zaradi mraza. Opravila sem enotedenski seminar iden- tifikacije nepatogenih rastlinskih bakterij s tiziološkimi testi in zbrala potrebno literaturo o metodah določanja patogenih bakterij (Pseudomonas sp.) v rastlinskih tkivih. Sodelovala sem tudi v raziskavah vrste 1 Tester je v tem primeru enotrosni izolat S, P ali F - tipa vrste H. annosum, lahko rečemo nstandard((, s pomočjo katerega ugotavljamo kompatibilnost oziroma pripadnost našega vzorca vrste H. annosum enemu od teh tipov. 160 G. V. 3190 Gremmeniella abietina (Lagerb.) Morelet (sin. Ascocalyx abietina Lagerb.), ki pote- kajo na raziskovalni postaji Suonenjoki pod vodstvom raziskovalcev R. L. Petaista in T. Repa. Ugotavljajo, da pod vplivom neugod- nih, stresnih razmer (nizke temperature, nizka svetlobna jakost) v vegetacijski se- zoni mladje rdečega bora postane bolj spre- jemljivo (občutljivo) na vcepitev navedene glive. Rezultati omenjenih poskusov pred- stavljajo izhodišča za raziskave poteka bo- lezni v naravnih razmerah, ki naj omogo- čajo tudi dolgoročna napovedovanja pojav- ljanja bolezni. Ta bolezen je karantenska in jo najdemo tudi pri nas. Raziskave propadanja finskih gozdov sem spoznala v oddelku za gojenje gozdov. L. 1983 je Finski gozdarski raziskovalni inštitut zastavil projekt ILME, s katerim spremljajo in raziskujejo učinke onesnaže- vanja na gozdne ekosisteme. Projekt finan- cirajo Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo in Sekretariat razi- skovalnega projekta za raziskovanje zaki- sovanja (HAPRO). Projekt obsega tri po- dročja raziskav: nacionalno opazovalno mrežo, specialne raziskave in preventivne raziskave. Temeljno opazovanje na tri tisoč stalnih ploskvah opravljajo gozdarji v operativi v okviru nacionalnih gozdnih popisov od l. 1985. Raziskovalci inštituta opravljajo spe- cialne raziskave na šeststo stalnih ploskvah (podrobne analize tal, vegetacije in po- škodb drevja) in preventivne raziskave na devetdesetih ploskvah, kjer potekajo po- drobne meritve ekoloških dejavnikov. Metoda, s katero so ocenili poškodova- nost gozdov v času od l. 1986 do l. 1988, uporablja samo nekatere kazalce poškodo- vanosti drevja (vzorec je 4020 dreves na 450 stalnih ploskvah). Ugotavljajo, da na- tančna analiza defoliacijskih razredov daje dovolj natančno informacijo o zdravstve- nem stanju drevja. Intenzivno raziskujejo metode objektivi- zacije okularnih ocen poškodovanosti dre- vja in začenjajo objektivizirati ocene z me- ritvami električne prevodnosti stoječega drevja in z matematičnimi metodami. Ocenjujejo, da raziskave propadanja go- zdov, ki jih uporabljajo v Zahodni Evropi, zajemajo preveč nepomembnih podatkov. Zato poglobljeno iščejo le medsebojne po- vezanosti petih dejavnikov (zemljepisna ši- rina, starost drevja, kakovost zemljišča, defoliacija in lega, za katere menijo, da lahko prikažejo celovito informacijo o stop- nji poškodovanosti drevja. Raziskujejo samo bor in smreko. V državi, kjer je celotna nacionalna eko- nomija odvisna od stanja gozdov, je bistve- nega pomena zmanjšanje onesnaževanja in preprečevanje propadanja gozdov. Zato ni naključje, da imajo v raziskavah spre- memb v naravnem okolju dolgo tradicijo, saj spremljajo stanje vodotokov, jezer in gozdov že več kot 70 let. Skrben in globoko vkoreninjen odnos do svojega naravnega okolja, ki je od nekdaj ljudem ponujal malo in iz katerega so znali pridobiti veliko, vlaganje samo v ekološko čiste proizvodne procese in poglabljanja v raziskovanje naravnega okolja so privedli do tega, da je Finska bolje ohranila svoje gozdove kot Zahodna Evropa. Na tem so temeljili hiter ekonomski po- vojni razvoj, visok osebni standard prebival- cev in današnji uspešni razvoj države. Raziskovalna ploskev postaje v Rovanjemiju blizu polarnega kroga. že od l. 1965 v posode vsak mesec izbirajo odpadle iglice, lišaje in drugi organski material. Analize služijo za ekološke raziskave in za raziskave propadanja gozdov. · (Vse fotografije: M. Škulj) G. V. 3/90 161 GDK: 228.7:174.7 Picea abies K. Smrekovi nasadi Razmišljanja o njihovi bodočnosti v konceptu sonaravnega gospo dars jenja z gozdovi Arne KOZINA* Gojenje smrekovih nasadov je dediščina nemške gozdarske šole prejšnjega stoletja. Glavni smoter gojenja so bili maksimalni donosi tehnološko izkoristljivega lesa. V tistem času je bila to smrekovina. Osnovni zamisli maksimalna proizvod- nja v najkrajšem času - je podrejena ce- lotna tehnologija gojenja - od saditve (raz- pored in gostota), intenzivne nege, raznih agrotehničnih ukrepov (dognojevanje, ob- vejevanje, zaščita s kemikalijami) do kon- čne žetve (sečnje) in ponovne saditve. Smrekov nasad ima torej vse značilnosti (in pomanjkljivosti) umetne tvorbe, agrikul- ture. Analogija z naravnimi gozdnimi ekosi- stemi tako rekoč ni mogoča. Zato je treba gojenje nasada {agrikulturo) vsebinsko raz- likovati od gojitvenih obratov, ki jih pozna stroka pri gojenju smreke z naravno obno- vo. Vsi namreč temeljijo na predpostavki o prirodnem pomlajevanju ( nasemenitev}, naravnem izboru, medsebojni konkurenci in biološkemu ravnotežju. Te predpostavke namreč edino lahko omogočijo načine go- spodarjenja, ki jih označujemo kot sonarav- ne. Vedeti pa moramo, da vsebinske razlike med agrikulturo in naravnim ekosistemom ne izvirajo samo iz načina nastanka. Veliko pomembnejši so ekološki pogoji (ekološki kompleks}. Ti določajo konkurenčno spo- sobnost uveljavljanja (drevesne} vrste na določenih rastiščih- arealih vrste. Zato so npr. golosečni pomladitveni obrati s smreko možni in sorazmerno uspešni v naravnih arealih smreke (smrekova rastišča). Na_ temperaturne ekstrema odpornejša smreka v njih ni (več) konkurenčno ogrožena od (toplotno) zahtevnejših vrst, ki sicer prevla- * A. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, Yu. 162 G. V. 3190 dujejo na ekološko bogatejših rastiščih (Fa- getum, Carpinetum). Nasprotno se ekolo- ške komplikacije (odzivi okolja} v smreko- vem nasadu povečujejo z oddaljenostjo nasada od areala smreke in z znižanjem stopnje ohranjenosti avtohtonega rastja. Odločilni zapleti navadno nastopijo pri na- ravni obnovi. Zato trajnega sonaravnega gospodarjenja s smreko na ohranjenih ras- tiščih listavcev ni mogoče predvideti. Umetno lahko konkurenčno šibkejše vrste (npr. smreko, bor, macesen) favoriziramo tudi zunaj njihovih arealov. Pogoj za to je konkurenčna oslabitev ali uničenje (nasad) avtohtonega rastja. V ekološkem smislu gre za degradacijo sestojev, kar je v nas- protju z načelom sonaravnega gospodarje- nja. Ta predpostavlja krepitev naravnega razvoja avtohtonega rastja, ne pa njegove slabitve ali uničenja. če nas gospodarske kalkulacije ali ne- strokovne poenostavitve usmerjajo druga- če, moramo v razmišljanja vključiti tudi visoke stroške vzdrževanja agrikulture in ekološka tveganja, ki jih v okolje vnašamo. V Sloveniji je pravih smrekovih rastišč (Piceetum) zelo malo. Gojenje smreke v večjem obsegu je zato povezano s pred- hodno degradacijo avtohtonega rastja (Fa- getum, Carpinetum). številne izkušnje na tem področju že imamo - žal tudi izrazito neugodne (obnova, ujme, lubadarji- in ne nazadnje tudi umiranje!). Trenutno sestojno stanje in nakopičeni gojitveni problemi so objektivna predpo- stavka za nadaljnjo degradacijo rastišč in vnašanje smreke. Nizek izkoristek rastišč­ nih potencialov marsikje nakazuje velike potrebe po vnašanju smreke, večje kot znašajo trenutne kadrovske in finančne zmožnosti gozdnih gospodarstev. Zato se bo prej ali slej treba odločiti, kako v bodoče obravnavati procese degradacija gozdov. Ali kot posledico neuspehov v preteklosti ali kot vizijo, ki se ji bomo podrejali v prihodnosti. Ali se bomo spoprijeli z nujno sanacijo ali pa bomo še naprej iskali poenow stavljene rešitve v strokovni improvizaciji? To razmišljanje želimo zoperstaviti v praksi vse bolj uveljavljanemu prepričanju, da je mogoče neobvladljive gojitvene pro- bleme preprosto reševati z vnašanjem smreke. Znatna spremenjenost klimaksnih narav- nih gozdov je že sedaj temeljni razlog za velike gojitvene probleme, ki jih imamo v gozdovih ! Zato ne more biti resne stro- kovne dileme: sonaravno gospodarjenje - da ali ne. Pač pa nujno potrebujemo kritično strokovno presojo izjem, ki smo jih v pre- hodnem sanacijskem obdobju prisiljeni de- lati. Ena izmed takšnih izjem je po mojem prepričanju tudi smrekov nasad. Kritična strokovna presoja gojenja smre- kovih nasadov mora temeljiti na jasni raz- vojni opredelitvi, kaj hočemo oz. kaj zmo- remo gojiti: - klasično agrikulturo (lesna njiva, umetna kultura hitrorastočih iglavcev) z znano razvojno strategijo: osnovanje, draga intenzivna nega in zaščita, proiz- vodna doba (obhodnja), likvidacija sestoja in spet saditev; - nasad kot prehodno razvojno obliko (stadij) v procesu regeneracije gozda. V praksi se odločamo za gozdarsko agri- kulturo zaradi sorazmerne enostavnosti, predvsem pa zaradi nekritičnega odnosa do visokih stroškov in velikih tveganj. Obču­ tek krivde, da vendarle kršimo načela stro- ke, navadno potisnemo s širokoustnim pri- seganjem na )>intenzivno nego«. To seveda dejstva, da raste v naših gozdovih vse več dragih in občutljivih »najlonskih« gozdov, ne more spremeniti. Gledano' z vidika sodobne gozdarske stroke so namreč agrikulture gozdnega dre- vja še vedno greh. Toda grešna družba je prisiljena dopustiti tudi takšne grehe. Stroka bo v naslednjih desetletjih imela več kot dovolj dela z zaostajajočim obnav- ljanjem gozdov, v katerih še kar naprej gojimo preštevilne rastlinojede, ki obnovo onemogočajo. Ta naloga marsikje ne bo več izvedljiva, ker so zadnje rezerve repro- dukcijskega potenciala postale presl>življenjski prostor«. Čim ostrejši je, tem pestrejša bo življenjska združba in tem popolnejše (stabilnejše) bo njeno biološko ravnotežje. če si torej želimo stabilnih na- ravnih sestojev, moramo v njih omogočiti pogoje za naravno selekcijo (konkurenco 1). To seveda zahteva svoj mir in čas 1 Pogosti in intenzivni posegi v sestojno zgradbo naravne procese selekcije in stabi- lizacije motijo in spreminjajo. To je še posebej izrazito v skromno zasnovanih se- slojih {selekcije ni, konkurenca je prešibka). Čimbolj intenzivno je poseganje v sestoje, tem večje je tveganje, da izločimo tudi naravne izbrance. To tveganje še poveču­ jejo neustrezna {-kakovostna) merila izbire (povzeta po industrijskih merilih !) pri odka- zi lu. Zato v gospodarjenih sestojih osebki praviloma niso naravni izbranci (pomembno za genetiko!}, biološko ravnotežje v njih pa se le slučajno lahko približa naravnemu ! Poleg umetnega poseganja v sestoj vpliva na vzpostavitev biološkega ravnote- žja tudi kakovost sestojne zasnove. Raz- novrstna in trdna sestojna zasnova omo- goča popolnejšo naravno selekcijo in stabi- lizacijo. če torej hočemo s smrekovim nasadom kot predkulturo vzgojiti (čimbolj) naraven gozd, moramo z ustreznimi ukrepi čimbolj in čimprej izničiti negativne vplive .. ~jego- G. V. 3/90 163 vega nastanka. Zato ga moramo čimprej izpostaviti delovanju naravne konkurence in z njeno pomočjo v nasadu vzbuditi selek- tivne reakcije osebkov! Z izpostavljanjem konkurenci lahko zač­ nemo že pri samem osnovanju nasada. Smrekove sadike sadi mo pod ustrezno pre- svetljeni sklep prejšnjega sestaja. Tako ekološke razmere (svetloba) nekoliko pribli- žarno naravnim. S saditvijo pod zastor zmanjšamo agresivnost plevelov in potrebe po negi (žetev, čiščenje). Hkrati povečamo možnost, da se v kulturo vraste čim več osebkov avtohtonih dreves. Zastor nadstoj- nih dreves izenačuje začetne pogoje za bodoče tekmovanje. Na žalost je trajanje blagodejne vloge zastara omejena na sora- zmerno kratko obdobje omejuje ga po- treba po njegovi odstranitvi zaradi kasnejših poškodb pri sečnji. Po odstranitvi zastara, sicer pa še prej (5-7 let po osnovanju), nastopi kritično obdobje hitre višinske rasti smreke, na katerega tako rekoč ni več mogoče vplivati. Pač pa lahko brez bojazni močno zmanj- šamo obseg gojitvenih ukrepov (čiščenje). V tej razvojni fazi smreka ni več ogrožena od grmovne konkurence (leska, robida), vsaj tisti osebki ne, ki jih zaradi njihove vitalnosti kaže vključiti v nastajajoči sestoj. Praviloma je velik problem smrekovih nasadov njihova občutljivost za kritične preobremenitve (sneg, žled, veter). Ta ob- čutljivost je neposredna posledica razmer, v katerih se nasadi razvijajo. Odsotnost konkurence in naravne selekcije ter sam način nastanka imajo za posledico inten- zivno rast nediferencirane ( enomernost !) in rastiščnim pogojem neprilagojene populaci- je. Spremenjene ekološke razmere v nasa- du, zlasti svetlobne, spreminjajo dinamiko rasti osebkov. To se odraža v njihovem , spremenjenem razvoju, pa tudi v spreme- njeni morfološki in notranji zgradbi osebkov. Krošnje so nesorazmerno velike, goste in močno vejnate. Intenzivna rast ima za posledico značilna nesorazmerja v notranji zgradbi debla in korenin. Zaradi neustreznega razmerja med ranim in poznim lesom je les krhek in neodporen. To je še zlasti pomembno v mlajših razvoj- nih fazah (letvenjak, ml. drogovnjak), pre- den drevo pomanjkljivosti krhke strukture 164 G. V. 3190 lesa ne nadoknadi z ustrezno debeline. Morfološke in strukturne spremembe zgradbe dreves v nasadu povzročijo pove- čano občutljivost za kritične mehanske preobremenitve. Vzrok za opisane spre- membe v kritičnih razvojnih fazah nasada je ekološko preobilje zaradi odsotnih meha- nizmov naravne konkurence. Zato bi kazalo temeljiteje razmisliti o možnostih gospodarjenja, s katerimi bi zmanjšali ekološko preobilje (svetlobo 1) in okrepili samoregulacijske mehanizme na- rave (konkurenco). To bi po mojem mnenju moralo prinesti pravo revolucijo ukrepov, ki so sedaj uve- ljavljeni v praksi. Predvsem bi morali smi- selno opredeliti pojem »intenzivnosti« po- segov. Ce vemo, da so v ekologiji posegi v ekosistem motnje, intenzivni posegi pa intenzivne motnje - potem biološkega rav- notežja s posegi ne gradimo, ampak ga spreminjamo ali rušimo. če želimo občut­ ljivo umetno tvorbo gojiti v naravi, jo mo- ramo čimprej izpostaviti naravni konkurenci in selekciji. Potrebno jo je obravnavati kot sistem in ne kot zbir posameznikov. V občutljivih razvojnih stopnjah jo je treba zaščititi pred pleveli, nato pa prepustiti no- tranji stabilizaciji sistema. Dokler se sestoj jasno ne razsloji in v njem ne izstopijo biološko najvitalnejši osebki, bi morali posegati vanj še posebej previdno. Izločanje (redčenje) bi moralo biti vedno oprto na temeljno strokovno usmeri- tev pospeševanja naravnega razvoja. Izlo- čati bi smeli le osebke, za katere je očitno, da jih bo konkurenca izločila. Posebno pozornost bi morali posvetiti razmišljanjem, kako čimprej in čim ustre- zneje vključiti avtohtone vrste v nasad in oblikovati sestojno zgradbo, ki bi povečala možnosti za naravno obnovo. Zamisel o uporabi smrekovega nasada kot predkulture pri obnovi sestojev je ena izmed možnih sanacij gozdov, o kateri bi kazalo razmišljati. Pri tem se je treba jasno zavedati, da gre za drago in tvegano obliko gospodarjenja z gozdovi, h kateri bi s~ smeli zateči le izjemoma. V nobenem pn- meru pa gojenje smreke v Sloveniji ne more postati alternativna rešitev za velike gojitvene probleme, ki jih v gozdarstvu imamo. Pripovedka o zamenjavah Nekoč so iz doline prišli gozdarji. Visoko v bregu so zagledali lep bukov panjevec. >,Ho, glej ga spaka!« je zasopihan dejal eden od njih. »Naš kralj pravi, da tak gozd . ni dober. Posekajmo bukev in posadimo smreko,« so kim aje dodali drugi. Kakor so rekli, tako so naredili. Kralj jih je za to bogato nagradil. V zahvalo so gozdarji več let stražili posajena smrečica in mlatili z bridkimi sabljami po vsem, kar se je hotelo vriniti mednje, še posebej po trdovratni bukvi. Najbolj je bil prizadeven Janez iz Mračnega dola. Njegovi zamahi pa so bili tako silni, da je zadel tudi prene- katero kraljevo smrečica. Zato so ga tova- riši nagnali v dolino. Baje je končal v neki krčmi. Ker je gozdarjem ostalo še nekaj od nagrade, so več jeseni zapored krasili · smrekove vršiče. To pa ni bilo pogodu gospodu Jelenu, ki je bil dobro zapisan na dvoru. Zato so gozdarji odnehali. Gospod Jelen je večkrat obiskal kraljeve smrečice, ki so lepo uspevale, in postoril na njih to in ono. Ko se mu je zdelo, da so STROKOVNA SREČANJA GDK: 172.9:971 že dovolj lepe, je najlepše od njih na dolgo in široko ožigosal. Prišli so gozdarji. ))Drobne so še,« je dejal prvi. ))Nihče ne bo maral takihle. Kdo bi se dajal z njimi !c< je pristavil drugi. »Saj niti poti ni, da bi jih spravili v dolino,« je ugotovil tretji. ln so šli. Mimo jo je pri mahal stric Sneg. »Tele bodo moje,« je tiho dihnil. ))Nak, moje bodo!(( je završal boter Veter, ki je prihru- mel z gore. »Moje bodo, moje!« je zvito dejal gozdni duh Lubovrt, ki se je na lepem znašel med njima. ln so se udarili, da so se lomile smreke in frčale vsekrižem. Na koncu ni nobenemu ostalo nič. Po mnogih letih je iz doline prišla skupina mladih gozdarjev in gozdark. Trčili so ob trohneča debelca kraljevih smrek, ki jih je prekrivala gosta, divja podrast. »Ho, ho, ·ho ... Kaj pa so počeli naši tastari tule?!« so prešerna razgrajali. )) Vrzimo ta gnoj ven in zasadimo ... no, na primer smreko. še najbolj enostavno bo,<< so dejali. ))Za to se bo dalo izvrtati keš, kaj, Džoni?« Mojmir Perdan Simpozij o kartiranju lišajev v Evropi Stuttgart (ZR Nemčija), 21.-25. septembra 1989 Koncem septembra 1989 sem se udeiežil simpozija o kartira nju lišajev v Evropi. Prire- dila ga je Zvezna republika Nemčija, natančneje deželni muzej dežele Baden- Wurtemberg v Stuttgartu. Na posvetovanju so se zbrali predstavniki večine evropskih držav. Osnovni namen simpozija je bil pregled stanja poznavanja lišajske flore iri vegetacije v Evropi in spre- jetje skupne strategije pri proučevanju te rastlinske skupine. Zaradi onesnaževanja ozračja, intenzivne izrabe prostora in uniče- vanja številnih naravnih biotopov spadajo lišaji med najbolj ogrožene rastlinske skupi- ne. V deželah z močno tradicijo poznavanja lišajev (npr. Nizozemska, Danska, Šved- ska, Francija itd.) so v zadnjih desetletjih zabeležili izumrtje več deset vrst, zlasti med epifiti. Po drugi strani vse bolj narašča uporaba lišajev za bioindikatorje ozračja, kar spet zahteva boljše poznavanje te sku- pine (vrstni sestav, stanje in razširjenost) in skupni ali vsaj podobni pristop k raziska- vam. G. V. 3190 165 Nacionalni predstavniki smo podali poro- čila o stanju poznavanja in raziskanosti lišajev v posameznih državah, nekateri pa so pripravili tudi preglede po posameznih provincah, deželah itd. Večina je imela vsaj preliminarno >>rdečo listo(( izumrlih in ogro- ženih vrst. Nekateri, tudi mi, smo poročali tudi o aplikativnih vidikih uporabe lišajev kot bioindikatorjev (Jugoslavija, Nizozem- ska, Avstrija, Velika Britanija, Švica, Belgija, Danska). vendar to ni bila glavna tema simpozija. V primerjavi s poznavanjem višjih rastlin so lišaji v Evropi kljub dolgemu botanič­ nemu izročilu manj raziskani. Načrtna kar- tiranja lišajske flore in vegetacije imajo le v nekaterih državah (Vel. Britanija, Nizo- zemska, Belgija, Češkoslovaška) ali celo samo v posameznih deželah (npr. Baden- Wurtemberg, Salzburg, Tirolska itd.). V ve- čini načrtno kartirajo posebej ogrožene vrste (npr. pljučarja (Labaria pulmoniria), lasuljarja (Anaptychia ciliaris) vrste iz rodov Usnea, Parmelia Physcia itd.), ki imajo tudi večjo bioindikacijsko vrednost, še posebej v zvezi z onesnaženjem okolja v urbanih, pa tudi ruralnih območjih. Od tod tudi veliko poročil o kartiranjih, ponekod že ponovnih kartiranjih lišajske vegetacije v močneje onesnaženih predelih. Sprejeto je bilo sta- lišče, da je treba izrabiti trenutno popular- nost lišajev zaradi bioindikacije in s tem pridobiti sredstva za temeljne raziskave (taksonomija, fiziologija). Bioindikacijska vrednost lišajev je bila zelo jasno potrjena, o čemer priča tudi dejstvo, da bo Evropska gospodarska skupnost namenila posebna sredstva za tovrstne raziskave. Sklepi simpozija so bili naslednji: - Kartiranje lišajev v Evropi mora biti skupinsko delo, pri čemer je mednarodno sodelovanje nujno. Pri taksonomskem delu se je potrebno specializirati, kajti le tak pristop zagotavlja kakovost. - Za pospešitev kartiranja je treba izbi- rati ugodne razmere (bioindikacijska vred- nost lišajev !) in se najprej lotiti karti ranja najbolj ogroženih vrst. V ta namen naj nacionalni predstavniki pošljejo lastne »rde- čeml'!t;c. davka od prometa proizvodov. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana GDK: 174.7 Picea abies K.: 174.7 Abies alba Mili: 181.65 Vpliv zdravstvenega stanja na prirastek ter proizvodno sposobnost sestojev smreke in jelke na Pohorju Ljubo CENČIČ* Izvleček Cenčič, L.: Vpliv zdravstvenega stanja na prira- stek ter proizvodno sposobnost sestojev smreke in jelke na Pohorju. Gozdarski vestnik, št. 4/1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit.lit 13. Sušenje jelke, ki se je v gozdovih Slovenije začelo intenzivneje že pred tremi desetletji, se je v začetku osemdesetih let pridružilo še pešanje ostalih drevesnih vrst, zlasti smreke. Namen razi- skave je bil ugotoviti zakonitosti priraščanje smreke in jelke v odvisnosti od zdravstvenega stanja - v optimalni razvojni fazi gozda - na nekaterih boljših rastiščih na Pohorju. Ker so sestoji zaradi velikega deleža dreves z osutimi krošnjami ter nenehnega odstranjevanja opeša- nih osebkov v slabem stanju, v precejšnji meri tudi razgrajeni, se je z raziskavo ugotovilo tudi skladnost razvoja sestojev s tabličnim. 1. UVOD IN NAMEN RAZISKAVE Sušenju jelke, ki se je začelo pred tremi desetletji, se je v začetku osemdesetih let pridružilo še pešanje ostalih drevesnih vrst, zlasti smreke. V hirajočem gozdu je dose- danji način gospodarjenja postal neprime- ren. Potrebne so nove poti in metode za gozdnogospodarsko ukrepanje, saj stari preverjeni obrazci ne veljajo več. Namen raziskave je ugotoviti posamezne zakonitosti priraščanja drevja v odvisnosti od zdravstvenega stanja v optimalni fazi gozda (starejši drogovnjak, debeljak) na nekaterih dobrih in odličnih rastiščih na . Pohorju. Še posebej smo posvetili pozor~ nost združbi Dryopterido-Abietetum, ki je najbogatejše jelovo rastišče. Ugotoviti smo hoteli še, kakšna je stopnja obolelosti v različnih sestojnih kategorijah. Ker jelka * L. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Maribor. 62000 Maribor, Tyrševa 15, YU Synopsis Cenčič, L. : The Influence of Health Condition on lncrement and Production Capacity of Norway Spruce and European Fir Forest Stands on the Pohorje, Gozdarski vestnik, No. 4/1990. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 13. The dying of the European fir which set in more intensively in Slovene forest 30 years ago was followed by the weakening of other tree species, especially by the Norway spruce, in the early eighties. The purpose of the research was to establish the principles of incrementing of the Norway spruce and the European fir in relation to health condition during the optimal develop· ment stage of a forest - in some of the natural sites of high quality on the Pohorje. Because the condition of fores.f stands is bad and they are also decomposed to a high degree which goes back to a great number of trees with damaged crowns and a constant removal of weak trees, the con· gruity of the development of forest stands with table development was also established. peša že desetletja, imamo že določene izkušnje in znanje o tem, zato nas zanima, kako se smre~a odziva v primerjavi z jelko. Zaradi velikega deleža dreves z osutimi krošnjami ter nenehnega odstranjevanja opešanih osebkov iz sestojev sestoji nimajo optimalne zgradbe. Zato smo hoteli tudi ugotoviti, kako se dejanski sestoji razvijajo glede na donosne tablice. Pri načrtovanju gospodarjenja v propada- jočem gozdu je treba izdelati pretehtane strategijo ukrepov na podlagi dobro pro uče­ nih mehanizmov umiranja gozdov. Napove- dovanje nadaljnjega razvoja poškodb je bistveno pri proučevanju umiranja gozdov, zato bo treba raziskavo ponoviti v razširje- nem obsegu. 2. OBJEKT RAZISKAVE IN METODE DELA Za raziskavo smo izbrali sestoje smreke G. V. 4/90 169 in jelke v optimalni razvojni fazi različnih starosti v Lehnu na Pohorju (GG Maribor, TOZD Gozdarstvo Podvelka). Izločili smo petnajst poskusnih ploskev, velikih 50 x 50 m, v treh različnih gozdnih združ- bah. Devet ploskev je na rastišču jelovega gozda s praprotmi (Dryopterido- Abietetum KOŠIR 1965), ki je najbogatejše jelovo rastišče. Na tem bogatem rastišču pomeni zmanjšanje prirastka zaradi hiranja jelke največ izgub, zato smo mu posvetili naj- večjo pozornost. Na rastišču pohorskega visokogorskega bukovega gozda (Savensi- Fagetum var. geogr. pohoricum KOŠIR 1965) so štiri ploskve. Dve ploskvi pa smo izločili na rastišču bukve z belkasto bekico -oblika z jelko (Luzulo~Fagetum abieteto- sum WRABER 1956). To so združbe, ki so pogojene z nekarbonatno oziroma silikatno geološko podlago pohorskega masiva. Prevladujejo skupinskomešani sestoji smreke in jelke naravnega nastanka. Na štirih ploskvah so umetno osnovani sestoji smreke s posamično primesjo jelke. Ostale drevesne vrste so večinoma posamično primešane in jih je le 13% skupnega števila dreves. Vse ploskve bomo ohranili kot stalne prirastoslovne ploskve, zato smo vsa drevesa trajno oštevilčili. Za sleherno drevo smo ugotavljali: premer v prsni višini, - prirastek v zadnjih desetih letih {dol~ žina izvrtka), socialni položaj, osutost krošenj. Socialni položaj dreves smo ocenjevali v petih stopnjah po Kraftu {KOT AR 1980): 1. sloj - nadvladajoča drevesa 2. sloj - vladajoča drevesa 3. sloj - sovladajoča drevesa 4. sloj - obvladana drevesa 5. sloj - prevladana drevesa Pri analizi smo sloja 4 in 5, ki imata pri proizvodnji lesa razmeroma nepomembno vlogo, združili in označili s 4. Osutost krošenj, ki je najočitnejši zunanji znak zdravstvenega stanja drevja, smo ocenjevali v štirih stopnjah: o 0-10% odpadlih iglic 1 11-25% odpadlih iglic 2 26-60% odpadlih iglic 3 > 60% odpad lih iglic 170 G. V. 4/90 Na vsaki ploskvi smo izmerili zgornjo sestojno višino {Hzg) ter prek tablic dono- sov {EAFV 1968) ugotovili višinski bonitetni razred (SI5o). Za našo analizo smo ploskve združili tako, da smo dobili šest homogenih stratu- mov za smreko in pet za jelko. {Tabela 1) Opredeljujoči pogoji, po katerih so obliko- vani stratumi, so: - združba - v posameznem stratumu so združene ploskve, kjer prevladuje ista aso- ciacija. - nadmorska višina - razlika med nad- morsko višino najnižje in najvišje ploskve v stratumu ne presega 200m. -starost dreves v stratumih je izena- čena in se ne razlikuje za več kot 15-20 let, v večini primerov pa še manj, - višinski bonitetni razred vseh ploskev, ki sestavlja posamezno populacijo, je v intervalu 2 m, razen v stratumu 6, kjer znaša razpon 3 m. Posebej smo obdelali smreko in posebej jelko, pri čemer smo analizirali posamezne stratume, stratume primerjali med seboj ter analizirali tudi celotno populacijo posamez- ne drevesne vrste. Statistične analize smo opravili s statističnim programom ST AT- GRAF. Analizirali smo 702 smreki in 677 jelk. V tabeli 1 so podani najpomembnejši podatki o stratumih, zato jih ne bomo pose- bej opisovali. 3. IZSLEDKI RAZISKAVE 3.1 . Proizvodna sposobnost rastišč Na vseh ploskvah, ki smo jih zajeli v analizo, so sestoji smreke in jelke, zato smo za ti drevesni vrsti ugotavljali pro- izvodno sposobnost rastišč. To smo dolo- čali po že ustaljeni metodi ugotavljanja višinskega bonitetnega razreda iz pov- prečja višin devetih najdebelejših dreves na površini 9 arov (KOT AR 1984, KOT AR 1989). če je bila katera drevesna vrsta na ploskvi posamično primešana, zanjo na tisti ploskvi nismo ugotavljali višinskega bonitetnega razreda. Rastiščne indekse za stratume smo izračunali na podlagi tehtane aritmetične sredine starosti sestaja in zgor- nje sestoj ne višine posameznih ploskev, ki sestavljajo stratume. Ugotovljeni rastiščni indeksi za smreko na rastišču Dryopterido Abietetum (stratum 1, 2, 3, 4) so homogeni (v treh stratumih znaš~jo 24, v enem pa 23). Za jelko pa na istem rastišču ugotavljamo močno znižanje rastiščnega indeksa v starejših sestojih (stratum 2 in 3), kar je verjetno posledica upočasnjene višinske rasti zaradi hiranja jelke. 3.2. Primerjava dejanskih sestojev s tabličnimi Za obravnavane gozdove je poglavitna značilnost prisotnost močno hirajoče jelke. V obdobju od l. 1957 do l. 1987 se je po gozdnogospodarskih načrtih GE Lehen de- lež jelke v lesni zalogi zmanjšal z 69% na 48 %. V minulih dveh desetletjih so v obrav- navanih sestojih v glavnem odstranjevali močno opešana drevesa (ne glede na nji- hovo gojitvene vlogo) ter izrazite konkuren- te. Zato nas je zanimala primerjava teh sestojev s tabličnimi vrednostmi. V tabeli št. 3 je prikazana primerjava dejanske te- meljnice, števila dreves, lesne zaloge in Tabela 1: Pregled stratumov Stra- št. Združ- Nadm. tum plo- ba višina s k ev 1 2 BOO 2 4 DA 510-600 3 2 DA 875-1060 4 1 DA 625 5 2 LFa 760-825 6 4 pSF 1060-1140 volumenskega prirastka z ustreznimi tablič­ nimi vrednostmi iz donosnih tablic EAFV 1968. Tablične vrednosti smo ugotovili z interpelacijo ter upoštevanjem deleža smreke in jelke v temeljnici stratuma. Volu- menski prirastek smo izračunali na podlagi dolžin izvrtka v minulih desetih letih za naslednje desetletje. Domnevali smo, da se radialni prirastek v naslednjem obdobju ne bo spreminjal. Tako smo se izognili iskanju in upoštevanju posekanih dreves v preteklem desetletju, kar bi bilo nujno, če bi hoteli ugotoviti dejanski prirastek v minu- lem obdobju. Iz tabele je razvidno, da se posamezni stratumi precej razlikujejo od tabličnih vred- nosti. V povprečju pa so temeljnica, število dreves ter lesna zaloga v skladu z vrednos- tmi, ki jih izkazujejo tablice tudi s stati- stično analizo nismo ugotovili značilnih raz- lik. Močno pa se od tabličnih vrednosti razlikuje volumenski prirastek, ki v pov- prečju dosega le 72% tab lične vrednosti. S preskusom značilnosti razlik po metodi parov sklepamo, da so razlike med dejan- skimi in tabličnimi volumenskimi prirastki s tveganjem a =O, 1 % značilne. Stratum 6 izstopa, ker so vse dejanske vrednosti znatno višje od tabličnih. Vzrok Povpr. Temelj- Lesna št. starost nica zaloga dreves m2/ha m3/ha sm 65 48,6 615 103 128 86 38,2 523 167 170 82 40,1 445 76 156 105 40,4 547 63 90 40,5 444 57 154 132 48,1 613 236 69 Tabela 2: Pregled združb, starosti, zgornjih se~tojnih višin ter rastiščnih indeksov po stratumih Stratum Združba Starost S Iso sm sm 1 29,9 28,8 24 24 2 DA 86 35,7 30,4 24 18 3 DA 82 33,4 28,9 23 18 4 DA 105 38,3 24 5 LFa 90 28,6 24,0 18 12 6 pSF 132 31,9 ni meritev 17 12* * V stratumu 6 za jelko nismo ugotavljali rastiščnega indeksa zaradi posamične primesi jelke. Uporabili smo meritve v podobnih sosednjih sestojih. G. V. 4190 171 Tabela 3: Primerjava dejanskih temeljnic, števila dreves, lesne zaloge in volumenskega prirastka z ustreznimi tabličnimi vrednostmi Stra- Glha Glha G. dej./ Niha Niha Ndej./ V/ha V/ha V dej./ iv daj. ;.labi. iudcjJ tum dej. tab l. Gtab. dej. tab l. N.tabl. dej. labi. V. labi. m%a11 m3/haJI ivtabl. 1 48,6 43,2 1,13 538 567 2 38,2 42,4 0,90 354 401 3 40,1 42,0 0,95 510 484 4 40,4 42,5 0,95 300 230 5 40,5 36,9 1,10 472 596 6 48,1 34,5 1,39 409 270 Skupaj 42,7 40,3 1,06 431 425 za to so donosne tablice, ki za sestoje v drugi polovici proizvodne dobe izkazujejo nižje proizvodne sposobnosti od dejanskih (KOTAR 1989). Zato so v tem stratumu pri sestoju starem 132 let, odstopanja velika, kljub temu, daje sestoj precej >>normalen«. S primerjavo dejanskih sestojev z ustrez- nimi tabličnimi nismo mogli ugotoviti, kako se posamezna drevesna vrsta obnaša glede na tablične sestoje, ker nismo anali- zirali či&tih sestojev posameznih drevesnih vrst. Zato smo za drevesne vrsto posebej primerJali prilagojeno dejansko stanje s pri- lagojeno tablično vrednostjo. Predpostav- ljali smo, da je v celotnem sestoju samo ena drevesna vrsta) kar je dopustno. Za obravnavane gozdove namreč veljajo zako- nitosti enomernih sestojev ene drevesne vrste, ker so grajeni malopovršinsko eno- dobno. (KOT AR i 985). Prilagojene tablične vrednosti smo ugotovili tako, da smo po- množil! tabli čne vrednosti za število dreves, lesno zalogo in volumenski prirastek s ko~ ličnikom med dejansko temeljnico stratuma in tablično temeljnico. Prav tako smo prila- godili število dreves, lesno zalogo in prira- stek posamezne vrste v stratumu tako, da smo te vrednosti pomnožili s količnikom med temeljnico stratuma in temeljnico dre- vesne vrste v stratumu. V tabeli št. 4 so za smreko po stratumih podani: primerjava dejanskih temeljnic s tabličnimi, prilagojenega dejanskega števila dreves s prilagojenim tabličnim številom dreves, srednjih temeljničnih premerov dre- ves z ustreznimi tabličnimi vrednostmi ter prilagojenih lesnih zalog in prilagojenih vo- lumenskih prirastkov z ustreznimi prilagoje- nimi tabličnimi vrednostmi. Enake primerjave za jelko so podane v tabeli št. 5. S preskusom značilnosti razlik smo le za 172 G. V. 4/90 0,95 615 564 1,09 11 '1 20,4 0,54 0,88 523 600 0,87 10,7 15,8 0,68 1,05 445 551 0,81 10,5 17,8 0,56 1,30 547 680 0,80 8,8 10,5 0,83 0,79 444 401 1,11 9,6 12,5 0,77 1,51 613 482 1,27 9,4 6,4 1,46 1,01 531 546 0,97 10,0 13,9 0,72 prirastek jelke ugotovili, da so razlike med tabličnimi in dejanskimi pri rastki visoko zna- čilne s tveganjem a 0,01. V povprečju je dejanski volumenski prirastek jelke le 50%, prirastek smreke pa 90% ustrezne tablične vrednosti - ob predpostavki, da bodo v naslednji periodi radialni prirastki enaki kot v minulem desetletju. Za vse ostale primerjave, skupaj s prirastkom smreke, pa nismo s statistično analizo ugo- tovili značilnih razlik. Za obe drevesni vrsti ugotavljamo, da je razmerje med dejanskim in tabličnim prirastkom najmanjše v tistih stratumih, kjer tablice izkazujejo najvišje tekoče prirastke, to sta stratuma 1 in 3, in najvišje v stratumu 6, kjer so tablični prirast- ki za obe drevesni vrsti najnižji. V povprečju je dejanski temeljnični premer smreke za 3% večji od tabličnega, dejanski premer jelke pa za 7% manjši od tabličnega. Za obe drevesni vrsti velja tudi zakonitost, da je razmerje med dejanskim in tabličnim srednjim premerom največje v najmlajših sestojih (stratum i) in najnižje v najstarejših sestojih (stratum 4 in 6). Vzrok za to zako- nitost pri jelki je že desetletja prisotni pojav hiranja z močnim padcem prirastka, zaradi česar je srednji temelj nični premer starejših sestojev bistveno manjši kot izkazujejo ta- blice. Enake analize smo opravili tudi s češko­ slovaškimi tablicami (HALAJ i 987) in v glavnem ugotovili enake zakonitosti kot pri švicarskih tablicah. Za prirastek pa češko­ slovaške tablice izkazujejo bistveno nižje vrednosti od švicarskih. V povprečju je dejanski tekoči volumenski prirastek smreke i 2i %, prirastek jelke pa 81 % tab- lične vrednosti. Menimo, da so v čeških tablicah, ki so nastale v zadnjem času, že upoštevani pojavi umiranja gozdov, zato te izkazujejo nižje prirastka. ~ 'fC. ",. ~ ..J. (j Tabela 4: Primerjava dejanskih temeljnic, premerov, prilagojenega števila dreves, prilagojene lesne zaloge ln prilagojenega volumenskega prirastka za SMREKO z ustreznimi tabličnimi vrednostmi 7 ČSSR Btto KSK Btto 23 . 9. 81100 Stra- G/ha tum deJ labi 34 N2 1 48,6 S1,9 36N1 2 38,2 S1,1 34 N1 3 40,1 48,6 34 N1 4 40,4 S3,0 26 N1 S 40,S 44,0 24 G1 6 48,1 49,9 Skupaj 42,7 49,8 EAFV Gdej/Gtabl 0,94 0,75 0,83 0,76 0,92 0,96 0,86 Stra- tum G/ha dej G/ha tab! Gdej/Gtabl Niha dej 1 2 3 4 5 6 Sku- paj 48,6 38,2 40,1 40,4 40,5 48,1 42,7 39,0 41,2 3.9,7 .42,5 34,4 34,5 38,6 1,25 0,93 1,01 0,95 1,18 1,39 1 '11 493 298 404 259 372 337 361 Niha dej' tabl' 493 922 298 38S 404 518 2S9 329 372 819 337 448 361 570 Ndej'/Ntabl' O,S3 0,77 0,78 0,79 0,45 0,7S 0,63 Niha labi Ndej/Ntabl ddej 718 322 411 219 524 378 429 0,69 0,93 0,98 1,18 0,71 0,89 0,84 35,4 40,3 35,6 42,4 37,3 42,6 38,9 d dej/tabl dej labi 34,3 26,0 1,32 38,6 3S,5 1,09 33,S 31 ,S 1,06 41,1 39,4 1,04 3S,3 2S,2 1 ,40 41,2 36,9 1,12 37,3 32,4 1,1S sred. premer dtabl 26,7 39,2 35,3 48,7 31,4 44,7 37,7 ddei/dtab\ 1,33 1,03 1,01 0,87 1,19 0,95 1,03 V/ha dej' labi' 6SO 608 546 S72 466 S56 554 623 479 469 641 586 556 569 V/ha dej 650 546 466 554 479 641 556 7 V/ha labi 626 571 564 646 505 668 597 dei'/tabl' 1,07 0,95 0,84 0,89 1,02 1,09 0,98 VdeJNtabl 1,04 0,96 0,83 0,86 0,95 0,96 0,93 iv daj' labi' 13,4 15,4 11,8 9,4 10,8 10,3 9,1 7,7 14,5 8,3 8,6 5,6 11,4 9,5 7 23•9 ivdej ivtabl m3/ha/l m3/ha/l 13,4 20,7 11,8 12,3 10,8 13,5 9,1 10,0 14,5 10,9 8,6 8,1 11,4 12,6 der/labi' 0,87 1,25 1,05 1,19 1,75 1,54 1,21 iv deJ/iv labi 0,65 0,96 0,80 0,91 1,37 1,06 0,90 Tabela 5 (1): Primerjava dejanskih temeljnic, premerov, prilagojenega števila dreves, prilagojene lesne zaloge in prilagojenega volumenskega prirastka za JELKO z ustreznimi tabličnimi vrednostmi EAFV Stra- tum 1 2 3 5 6 Sku- paj G/ha de) 48,6 38,2 40,1 40,5 48,1 43,1 G/ha labi 47,4 44,1 43,6 38,4 40,2 42,7 Gc:!eJ{Gtabl 1,03 0,87 0,92 1,05 1,20 1,01 Niha dej 602 435 596 S94 618 569 Niha labi 571 416 S02 724 358 514 Ndei/Ntabl 1,06 1,05 1,19 0,82 1,73 1,11 ddej 32,0 33,4 29,3 29,4 31,5 31,1 dtabl 32,6 34,4 32,1 26,7 41,4 33,4 dc:!eJ/dtabl 0,98 0,97 0,91 1,10 0,76 0,93 V/ha da] 640 504 430 432 S60 513 V/ha tab\ 641 503 502 406 623 535 Vda]Ntabl 1,00 1,00 0,86 1,06 0,90 0,96 iv deJ m3/ha/l 10,3 9,5 8,8 8,0 7,3 8,8 ivtabl m3/ha/l 24,8 17,0 19,3 1S,3 10,7 17,4 iv deJ/iv ta bl 0,41 0,56 0,46 0,52 0,69 o,so as Ol Cl) "- ..:.:: .o .-c.occoo "' {/j -:::: c.oc:ncocoo c & oo o· o...: Q) " E ::s o 0')0')0...-C") > :E u:) o) .... ~ cr)r-.- m s ...... ,..- Ol Cl) .J: c Q) C")ll)CCICM ·o 'ci e""oi'cO'cčr: Ol " ~ a. ~ .5 (")Qll)QQ ...:::: CO CCl CO') Cl) ~ ...:...:o...:o Dl o Cii N Cl) :E NC")f'o-o::I'C NOOC")N c s C,Oll)ll)o::I' - O'C:f'ONC c i~~~~~ Q) ·o Dl ~ a. :a Cl) '- "'' o::tMc.o..-co ~ :E c.Ooi'r-.-N'...: ·:;: ,!!! NNN NM Cl) I"'CJ ...... 1{/j I.Of'o-.-ll)C.O & ca oor:r:oi' Ol ," MMC\INN Q) c: Q) ·o :g Dl ž f'o-COCCill)C\1 ~ ....,... ._ ee ~~fe~~ Cl) ..... :E E~ s O)ll) :.... Nll):::::1 .1:. .~N " CON.-ll)T"" Cl) o i a:r CCl~ o o a:j E::.::: ·.::: ..J o::rM'C:to::to:t a.w .,"") h E -as ... T""C\IC")ll)I.O ~N (i.) ::s ...... li) CU ..:.:: ro- a: -0 (].)(IS (}) o C\l'f-T""...-C\1 .g.~ ~ (f) C:,dld>NN 1-D. >(.) u; MNNNN 174 G. V.4/90 &~ 'C J!! " ,..-CCl o f'o-[0') (") C\1 CCl o CCl eč 1.0 O') o r-. (") r-. ll) (") -ll) 25 %) veča z nadmorsko višino sestaja in starostjo. Pregled strukture sestojev za jelko pa kaže, da so razlike med stratumi neizrazite. Z analizo strukture osutosti krošenj jelk po stratumih ni bilo mogoče ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na osutost krošenj (rasti- šče, starost, nadmorska višina). Grafikon 1 : Osutost krošenj smreke po posameznih socialnih položajih 100 90 80 70 60 %50 40 30 20 10 o 3 4 Grafikon 2: Osutost krošenj jelke po posameznih socialnih položajih 100 90 80 70 60 0/o 50 40 30 20 10 o 2 3 4 S k. 176 G. V. 4190 Stopnja osut osti 0-10% ~~:;.~::s: ~~~ 11-25''/o 26-60% 11 > 60% Socialni položaj Stopnja osutosti 11 > 60% Socialni položaj -1 Ugotavljamo, da so izrazitejše razlike v strukturi sestojev glede na osutost krošenj smreke nastale zaradi tega, ker je hiranje smreke razmeroma nov pojav, ki je prizadel predvsem fiziološko bolj ogrožene sestoje (večja nadmorska višina, starost). Pojav hiranja jelke pa je star desetletja in v tem dolgem obdobju je ogrozil pretežni del populacije, zato so razlike med posameznimi sestoji neizrazite. 3.4. Priraščanje sestojev Osutost krošenj je le najvidnejši zunanji znak zdravstvenega stanja drevja, ki ga neposredno ne moremo meriti. V naši razi- Grafikon 3: Osutost krošenj smreke po stratumih 100 90 80 70 60 %50 40 30 20 10 o Grafikon 4: Osutost krošenj jelke po stratumih 100 90 80 70 60 %50 40 30 20 10 o 2 3 5 6 Stopnja osutosti 0-10% ~~~ 11-25% 26-60% 111 > 60°/o Stratum Stopnja osutosti 0-10% 26-60% 111 > 60°/o Stra tum G. V. 4/90 177 Tabela 10: Vrednosti kazalca 1.1. ter preskus značilnosti razlik med srednjimi vrednostmi po metodi parov Smreka Jelka SociaJni razre 1.1. preskus razlik m = 5 1.1. preskus razlik m - 4 1. 1,033 t = 4, 134** 2. 0,974 t= -0,864NS 3. 1,035 t= -o.o8oNs 4.+5. 1,044 skavi smo skušali z dendrometrijskimi ka- zalci (temeljnični prirastek) ovrednotiti vpliv zdravstvenega stanja drevja, ki smo ga ocenjevali z osutostjo krošnje na prirastne zmožnosti. 3.4.1. Učinkovitost dreves pri priraščanju po socialnih razredih Hoteli smo ugotoviti, kako so glede na številčnost dreves z osuti mi krošnjami učin­ kovita drevesa pri priraščanju po socialnih razredih. To smo ugotavljali s pomočjo kazalca 1.1. {indeks indeksov), ki ima v števcu relativni delež tekočega temeljnič­ nega prirastka v danem socialnem razredu, v imenovalcu pa relativni delež temeljnice istega razreda (KOTAR 1980, KOLAR 1989). V zdravih sestoj ih je v veljavi splošna zakonitost, da imajo drevesa 1. in 2. social- nega razreda v prirastku večji delež kot v temelj nici (l. l. > 1 ). Vrednosti indeksov so prikazane v tabeli 1 O. Značilnosti razlik med srednjimi vrednostmi smo preizkusili po metodi parov, pri čemer smo kvocient logaritmirali. S preskusom smo odkrili značilne razlike med 1. in 2. socialnim razredom glede učinkovitosti dreves pri priraščanju, in to za obe drevesni vrsti. Med 2. in 3. razredom razlika pri obeh drevesnih vrstah ni značil­ na. Drevesa 2. sestojnega položaja so najmanj učinkovita pri obeh drevesnih vrstah, kar je nerazložljivo, ker imajo osebki ugodnejši položaj glede na svetlobo, manjši pa je tudi delež očitno poškodovanih dre- ves. To seveda precej vpliva na proizvodnjo sestojev, ker je v analiziranih sestojih delež temeljničnega prirastka drugega sestoj- nega položaja prek 50%. Kot zanimivost smo vključili v tabelo še sloj potisnjenih in i 78 G. V. 4/90 1,128 t = 2,724° 0,939 t = -0,626NS 0,986 t = -2,824. 1 '181 obvladanih dreves, ki sicer za analizo ni bistven, saj je njegov delež v priraščanju nepomemben. Vidimo, da so drevesa tega sloja celo učinkovitejša od nadvladujočih. S pomočjo kazalca 1.1. smo ugotavljali učinkovitost dreves pri priraščanju po so- cialnih razredih in prišli do presenetljivega rezultata, da so najmanj učinkovita drevesa 2. sestojnega položaja. Zato bomo primer- jali temeljnične prirastke po posameznih socialnih razredih. Ker je temeljnični prira- stek odvisen od premera, so primerljivi samo prirastki istega premera. Istemu pre- meru za posamezne stratume smo se prila- godili z modelom analize kovariance, tako da smo iz analize izločili vpliv premera (kovarianta). V grafikonu 5 in 6 so prikazane prilago- jene srednje vrednosti temeljničnega prirastka po socialnih položajih ter interval zaupanja s tveganjem o. 0,05 za celotno populacijo smreke in jelke. Iz grafikonov je razvidno (če zanemarimo socialni položaj obvladanih in potisnjenih dreves), da so prilagojeni tekoči prirastki v socialnem položaju '1 največji. Med 2. in 3. socialnim položajem pa razlike niso stati- stično značilne. Z analizo posameznih stra- tumov smo ugotovili za smreko v petih ter za jelko v treh stratumih, da drevesa 2. socialnega položaja najmanj priraščajo. Podobno kot ugotovitve s kazalcem 1.1. tudi analiza kovariance potrjuje, da so dre- vesa 2. sestojnega razreda razmeroma malo učinkovita pri priraščanju. 3.4.2. Osutost krošenj in priraščanje dreves Odvisnost priraščanja dreves od osutosti krošenj smo proučevali s primerjanjem te- meljničnega prirastka po posameznih stop~ njah osutosti krošenj. Analizo smo, kot pn -- ugotavljanju priraščanja po socialnih razre- dih, opravili z modelom analize kovariance, tako da smo iz analize izločili vpliv premera. Prilagojenje srednje vrednosti temeljnič­ nega prirastka po stopnjah osutosti krošenj ter interval zaupanja s tveganjem o: = 0,05 po stratumih so prikazani v grafikonu 8 in 9 ter v tabeli 1 O. V analizi smo upoštevali drevesa vseh slojev. Ostali avtorji običajno upoštevajo samo drevesa 1., 2. ter včasih še 3. sloja (npr.: KOLAR 1989). Ugotovili smo, da so rezultati enaki ne glede na to, ali analiziramo celotno populacijo ali samo drevesa zgornjih slojev. Grafikon 6: Prilagojene vrednosti temeljnič­ nega prirastka po socialnih položajih ter inter- val zaupanja s tveganjem a. = 0,05 za SMREKO ig. 25 20 cm2/!eto 15 10 5 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 3 4 socialni položaj Grafikon 7: Prilagojene vrednosti temeljnič­ nega prirastka po socialnih položajih ter inter- val zaupanja s tveganjem a. = 0,05 za JELKO ig. 25 20 cm2/!eto 15 10 5 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 3 4 socialni položaj Iz grafikona 8 in 9 je razvidno, da pri smreki prirastek na splošno upada s pove- čevanjem poškodovanosti, pri jelki pa imajo drevesa 1. stopnje osutosti (11-25% osute krošnje) izrazito največje prirastka, ki se nato zmanjšujejo s stopnjevanjem poško~ dovanosti. Pri obeh drevesnih vrstah so le med 1 . in 2. stopnjo osutosti pri rastki zna- čilno različni, razlike med prirastki ostalih stopenj pa niso statistično značilne. V tabeli Grafikon 8: Prilagojene vrednosti temeljnične­ ga prirastka po stopnjah osutosti krošenj ter interval zaupanja s tveganjem a 0,05 za SMREKO ig. 25 20 cm2Aeto 15 "10 5 1 1 1 1 ! 1 1 1 1 1 1 2 3 4 osutost Grafikon 9: Prilagojene vrednosti temeljnične­ ga prirastka po stopnjah osutosti krošenj ter interval zaupanja s tveganjem a = 0,05 za JELKO ig. 25 20 cm2Jleto 15 10 1 1 1 1 1 1 5 1 1 1 1 2 3 4 osutost 11 smo poleg dejanskega in prilagojenega temeljničnega prirastka prikazali še pov- prečni prsni premer po posameznih stop- njah osutosti krošenj. Pri smreki se pov- prečni premer dreves s poškodovanostjo manjša, pri jelki pa imajo najmanjši pov- prečni premer najmanj in najbolj poškodo- vana drevesa. Največji povprečni premer imajo jelke (11-25%) osutosti. Podobno so ugotovili za jelko na Visokem krasu (HOČE­ VAR, HLADNIK 1988). Ugotovitve o pov- prečnem premeru po stopnjah osutosti so v skladu z rezultati v poglavju 3.3.2., ko smo analizirali osutost krošnje glede na socialni položaj dreves. (Socialni položaj je v tesni korelaciji s premerom). Ker pov- prečni premer dreves s povečevanjem osu- tosti pada, so debelejša drevesa bolj zdrava kakor tanjša, podrasla drevesa. Izjema so le osebki jelke brez vidnih poškodb, ki imajo majhen povprečen premer, vendar je to razmeroma majhen del populacije (7% skupnega števila jelk). Z našo raziskavo ne G. V. 4190 179 Tabela 11 : Prilagojene in neprilagojene vrednosti temeljničnega prirastka po stopnjah osutosti krošenj Dreves na Osutost(%) vrsta 0-10 11-25 26-60 >60 SKUPAJ Jelka 0-10 11-25 26-60 >60 SKUPAJ moremo potrditi domneve, da so nižji prsni premeri poškodovanih dreves posledica več desetletij trajajočih vplivov na rast dre- ves. 4. RAZPRAVA IN UGOTOVITVE Propadanje jelke je že desetletja trajajoč pojav, ki ima na Pohorju katastrofalne po- sledice. V gozdnogospodarski enoti Lehen se je delež jelke v tridesetih letih zmanjšal z 69 na 48 %. Zadnja leta se je hiranju jelke pridružilo še pešanje smreke. Ugotovili smo, da znaša delež očitno poškodovanih osebkov {osutost nad 25 %) pri jel ki 67%, pri smreki pa 30%. To kaže na izredno slabo stanje sestojev, ki imajo povrh tega zaradi dolgotrajnega odstranjevanja opeša- nih osebkov bolj ali manj razgrajeno se- stojno zgradbo. S primerjavo sestojev z ustreznimi vred- nostmi iz donosnih tablic za število dreves, srednji temeljnični premer ter lesno zalogo nismo ugotovili statistično značilnih razlik. Volumenski prirastek jelke znaša v pov- prečju le 50% ustrezne tablične vrednosti, prirastek smreke pa 90 %. Pri jelki smo s statistično analizo ugotovili, da so razlike med tabličnimi in dejanskimi pri rastki visoko značilnef pri smreki pa značilnih razlik ni- smo ugotovili. Kljub dolgotrajnemu odstra- njevanju močno opešanih dreves ne glede na njihovo gojitvene vlogo pri obravnavanih sestojih ni odstopanj od ustreznih tabličnih vrednosti. Močno odstopa le porazno majh- ni prirastek jelke. Pri tem je treba upošteva- ti, da švicarske tablice izkazujejo bistveno previsok delež redčenj v drugi polovici proi- 180 G. V. 4/90 d ig igprilagoj. cm cm2/leto cm2/leto 40,3 22,9 21,1 38,6 20,6 20,3 37,3 16,6 17,5 33,1 11 '1 15,7 38,3 19,4 19,4 25,5 10,0 12,3 31,4 16,4 14,8 28,9 9,7 9,8 25,0 6,1 8,8 29,0 1111 1 i '1 zvodne dobe, zaradi česar so s tablicami ugotovljene proizvodne sposobnosti neko- liko nižje od dejanskih (KOTAR 1989). Za smreko velja, da so drevesa z najbolj osuti mi krošnjami v spodnjih sestojnih polo- žajih. Podobno velja za jelko, le da je delež dreves brez vidnih poškodb največji v sloju obvladanih in prevladanih dreves. Ker je socialni položaj v tesni korelaciji s preme- rom, lahko rečemo, da pri smreki premer dreves z večanjem poškodovanosti pada, za jelko pa je značilno, da je premer dreves brez vidnih poškodb ter dreves z osutostjo nad 60% najmanjši, največji premer pa imajo jelke z 11-25% stopnjo osutosti. Z našo raziskavo nismo mogli ugotoviti, ali so nižji prsni premeri poškodovanih dreves posledica več desetletij trajajočih vplivov ali pa so drevesa v spodnjih sestojnih položa- jih fiziološko manj odporna in zato prej podležejo kvarnemu vplivu onesnaženega ozračja. Z analizo osutosti dreves po socialnih položajih smo torej za obe drevesni vrsti ugotovili, da se delež očitno poškodovanih dreves (osutost nad 25 %) veča z nižanjem socialnega položaja {le pri jelki se v 4. in 5. socialnem položaju osutost nekoliko zmanjša). To je v skladu z raziskavo smreke v gozdovih Šaleške doline {KOLAR 1989). Drugačne rezultate pa so dobili po- nekod drugod v Sloveniji, ko ugotavljajo, da je pri smreki največja osutost zgornjega dela krošnje pri drevesih prvega socialnega položaja (FERLIN 1989). Razlike med sestoji glede strukture po- škodovanosti so pri smreki izrazite, pri jelki pa razmeroma neizrazite. Za smreko smo· ·~ l ugotovili, da se delež z očitnimi znaki po- škodovanosti veča z nadmorsko višino in starostjo sestojev. Pri jel ki pa z analizo strukture osutosti krošenj po stratumih ni- smo mogli ugotoviti, kateri sestojni dejavniki vplivajo n~ :z;dravstveno stanje. Hiranje jelke traja že de~etletja, v tem dolgem obdobju je zajelo pretežni del populacije, tako da so razlike med posameznimi sestoji neizrazite. Smreka pa peša šele nekaj let in to je ogrozilo predvsem sestoje, ki so fiziološko bolj ogroženi. Zato so razlike v strukturi sestojev glede osutosti krošenj pri smreki mnogo bolj izrazite kakor pri jelki. Z analizo učinkovitosti priraščanja dreves po socialnih razredih smo ugotovili, da so drevesa prvega socialnega položaja naj- učinkovitejša, kar smo tudi potrdili s stati- stično analizo. Preseneča, da med 2. in 3. socialnim razredom ni statistično značilnih razlik. Dre- vesa drugega socialnega položaja tako pri smreki kot pri jelki so razmeroma malo učinkovita. To je skrb vzbujajoče, ker imajo drevesa tega socialnega položaja prek 50- odstotni delež temeljničnega prirastka in zato močan vpliv na proizvodnjo sestoj ev. . . Prirastek smreke upada s povečanjem poškodovanosti. Pri jelki preseneča, da imajo drevesa brez vidnih poškodb manjše prirastka kot drevesa, ki imajo krošnje osute v intervalu 11-25 %, nato pa se tudi pri jelki s povečevanjem osutosti prirastek manjša. Jelke brez vidnih poškodb imajo manjše prirastka kot drevesa naslednje stopnje osutosti, ker je med njimi delež podstojnih jelk velik, je pa to razmeroma nepomemben del populacije jelke (samo 7% jelk je brez vidnih poškodb). Za populacijo smreke in jelke velja, da so le med 1. in 2. stopnjo osutosti prirastki značilno različni, razlike med prirastki ostalih stopenj pa niso stati- stično značilne. Ko smo analizirali odvi- snost priraščanja od osutosti krošenj po stratumih, smo ugotovili za smreko značilne razlike le v enem stratumu, pri jelki pa v vseh stratumih razen v enem. Tudi to potr- juje domnevo, da je hiranje jelke dolgotra- jen pojav, umiranje smreke pa traja šele nekaj let. Obdobje zadnjih desetih let, za katerega smo merili prirastek, je pri smreki verjetno predolgo, da bi lahko po posamez- nih stratumih ugotovili statistično značilne razlike med prirastki različnih stopenj po- škodb. Pri gospodarjenju z jelko je zelo važna individualnost odkazila, ker posamezni osebki izredno priraščajo. Ugotovili smo, da hiranje smreke v analiziranih sestojih na Pohorju nikakor ni tako katastrofalen pojav kot pri jelki. Očitno obolelih dreves je pri- bližno toliko, kot se jih v desetletju z redče­ njem odstrani iz sestaja, pri čemer so najbolj prizadeta drevesa v spodnjih sestoj- nih položajih. Ker odstranjujemo iz sestojev le najbolj bolna drevesa, je prirastek dejan- sko nekoliko večji, kot kaže povprečje. Z raziskavo smo ugotovili, da med smreko in jelko obstajajo velike razlike v intenzivnosti pešanja dreves, pa tudi, da se obe drevesni vrsti v marsikaterem pogledu obnašata precej podobno. Žal ne moremo napovedati, kakšne bodo poškodbe v pri- hodnosti, ker bi bilo treba snemanja pono- viti, da bi ugotovili, kakšen je razvoj po- škodb. THE INFLUENCE OF HEALTH CONDITION ON INCREMENT AND PRODUCTION CAPACITY OF NORWAY SPRUCE AND EUROPEAN FIR FOREST STANDS Summary The dying of the European fir, which set in more intensively in Slovene forests 30 years ago was also followed by the weakening of other tree species, especially the Norway spruce in the eighties. The share of the European fir has decreased from 69% to 48% in the Lehen forest enterprise unit in the last 30 years. ln the recent years, the weakening of the Norway spruce joined the dying of the European fir. It was established that the share of evidently damaged trees (needle less over 25 %) totalled 67 °/o in the European fir and 30% in the Norway spruce. This indicates that the condition of forest stands is extremely bad and their structure is more or less decompo- sed which can be attributed to continual removing of weak trees. Forest managing practiced up tili now has turned out to be inappropriate in a dying forest. New ways and methods are demanded in forest managing activities because the old, pro- ved formulas do not hold true any longer. The purpose of the research was to establfsh the principles of the incrementing in the Norway spruce and the European fir in relation to health condition - in the optima! development stage of a forest (mature polewood, stand of mature trees) - in some natural sites of good and excellent quality on the Pohorje. Special emphasis was given to the Dryopterido-Abietetum association which is the most rich fir natural stand. Another G. V. 4/90 181 purpose of this research was to establish the occurrence of illness in different forest stands. Due to the fact that the weakening of the Euro- pean fir is a phenemenon which has been existing for severa! decades and quite some experience and knowledge have been gained in this field, the research tried to give an answer as regards the behaving of the Norway spruce in comparison with that of the European fir in new condilions. Due to a high share of trees with damaged crowns and partly decomposed stand structure, the research also triad to establish how actual stands developed regarding yield tables. The comparison of stands with corresponding values in yield tables for the number of trees, the mean basal area diameter and timber supply did not establish statistically characteristic differen- ces. On the average, the volume increment of the European fir only amounts to 50% of the corre- sponding table value and that of the Norway spruce to 90 %. By me ans of a statistical analysis it was established for the European tir that the differences between table and actual increment values were highly characteristic. No characteri- stic differences were established for the incre- ment value of the Norway spruce. It can be stated that despite continual removing of highly weaken- ed trees with no respect to their silvicultural role, the stands dealt with do not evidence deviation from corresponding table values. Only the incre- ment of the European fir, which is disasterously low, strongly differs from table values. It should also be !aken into account that Swiss tables show a share of thinnings essentially too high in the second half of the production period, the conse- quence of which are to some degree lower production capacities established in tables from actual enes {KOTAR 1989). It holds true of the Norway spruce that trees with the most damaged crowns are in lower stand positions. It similarly holds true of the European fir only that the share of trees without evident damage is the greatest in the stratum of subordi- nated and predominating trees. Because the social position is in close relation to diameter, it could be claimed that tree diameter decreases with damage increase in the Norway spruce. It is characteristic of the European tir that tree diame- ter is the smallest in trees without any evident dam age and trees with the loss of needles of over 60% and that the largest diameters have Euro- pean firs with needle loss ranging between 11 and 25 %. The research could not establish whether smaller breast-height diameters of dama- gad trees were the consequence of influences persisting severa! decades or whether trees were physiologically less resistant and therefore more susceptible of harmful influence of polluted air in lower stand positions. The analysis of needle loss in trees according to social positions establisched for both tree species that the share of evidently damaged trees (needle less over 25 %) increased with the lowering of social position (needle less diminishes a little only in the European tir in the 4th and 5th social position). This corresponds to 182 G. V. 4/90 the research on the Norway spruce in the forests of the Salek valley (KOLAR 1989). Different results were obtained in some other parts of Slovenia where it was established that the seve- rest needle loss of the upper part of the crown in the Norway spruce occurred in trees of the first social position (FERLIN 1989). The differences between forest stands as re- gards the damage structure are explicit in the Norway spruce but relatively inexplicit in the European fir. It was established for the Norway spruce that the share of trees with evident da- mage signs increased with the altitude and the forest stand age. However, it was impossible to establish which stand factors exerted influence upon the health condition in the European fir by means of the analysis of crown damage structure according to strata. The dying of the fir has been going on for decades and has included the predominant part of the fir population so that the differences between individual stands are inexpli- cit. The weakening of the Norway spruce has only been existing for some years and it has primarily endangered those stands which are physiologi- cally more endangered. Therefore, the differen- ces in stand structure as regards crown damage are much more accentuated in the Norway spruce than they are in the European fir. The analysis of the effectiveness of tree incre- menting according to social classes established that the trees belonging to the first social position were the most efficacious which was also confir- med by means of a statistical analysis. Curiously enough, the differences in incrementing between the 2nd and the srd social class are not statistically characteristic. Trees belonging to the second social position are relatively poorly efficacious in incrementing which holds true of the Norway spruce as well as of the European fir. This is a matter of concern because the share of basal area increment of the trees belonging to this stand position is over 50% and consequently, their effect on the production of stands is great. Spruce increment decreases with damage in- crease. It is surprising with the European fir that trees without evident damage have smaller incre- ments than trees with damaged crowns between 11-25 %. After that percentage, dam age increase also conditions smaller increments in the fir. Firs without evident damage have smaller increments than trees of the next damage degree because there is a high share of underplanted firs, which is, however, a relatively insignificant part of the fir population {only 7% of fi rs have no evident damage). It can be claimed for the population of the Norway spruce and European fir that there are characteristically different increments only between the first and the second damage degree, the differences between the increments of other degrees are not statistically characteristic. The analysis of the relation between the increment and crown damage according to strata proved only in one stratum that the differences between increments as to the damage were characteristic in the Norway spruce. They were characteristic in all strata but in one in the European fir. This also confirms the supposition that the weakening of the European rir is a phenomenon which has been existing for quite a long time and the dying of the Norway spruce only for some years. The period of the last 1 O years for which the increment was measured in the Norway spruce is probably too long to enable the establishment of statistically characteristic differences between the increments of different damage degrees according to indiviw dua1 strata. ln the managing with the European fir, the individual approach in tree marking is of great importance because there are individual trees which evidence extraordinary increments. It was established that the weakening of the Norway spruce in the anaysed stands on the Pohorje was by no means as catastrophic as that in the European fir. There are approximately as many evidently ili trees as they are removed from the stand through thinnings in a decade. The most affected trees are to be found in lower stand positions. Due to the fact that only the most ili trees are removed from the stands, the increment is in fact a little greater than it is indicated by the mean value. It was established in the research that there were great differences in the intensity of weaken- ing between the Norway spruce and the European fir and that both tree species behaved in a similar way from many points of view. Unfortunately, damage extent in the future can not be told in advance because it would be necessary to repeat the measurings in order to be able to establish the damage trend. LITERATURA 1. Ferlin, F.: 1989. Raziskava prirastka in pro- izvodne sposobnosti sestojev v odvisnosti od onesnaženja zraka. Letno poročilo Xlii 1988, Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 2. Hočevar, M., Hladnik, D.: 1988. Integralna foto-terestična inventura kot osnova za smotrno odločanje in gospodarjenje z gozdom. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 31, str. 93- 120. 3. Hal aj, J.: 1987, Rastove tabulky hlavnych drevin ČSSR, Priroda. 4. Hočevar, M.: 1988. Ugotavljanje in spremlja- nje propadanja gozdov z aerosnemanji, Ljubljana, Gozdarski vestnik št. 2, str. 53-66. 5. Hočevar, M.: 1989. Interpretacija gozdnega prostora z daljinskim zaznavanjem. Letno poročilo Xlii 1988, Biotehniška fakulteta VTOZD za go~ zdarstvo, Ljubljana. 6. Kolar, l.: 1989. Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 7. Kotar, M.: 1977. Statistične metode (skrip- ta), Ljubljana. 8. Kotar, M.: 1980. Rast smreke na njenih naravnih rastiščih Slovenije. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Strokovna in znanstvena dela št. 67, Ljubljana. 9. Kotar, M.: 1984. Ugotavljanje proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč in njenih izkoriščeno­ sti, Gozdarski vestnik št. 3, Ljubljana. 10. Kotar, M.: 1985. Povezanost proizvodne zmogljivosti sestoja z njegovo gostoto. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26 str. 107- 126. 11. Kotar, M.: 1989. Določevanje lesne pro- izvodne sposobnosti gozdnih rastišč, Gozdarski vestnik št. 5, Ljubljana. 12. Winkler, l.: 1989. Družbenoekonomski vi- diki propadanja gozdov, Gozdarski vestnik št. 2, Ljubljana. 13. Gozdnogospodarski načrti gospodarske enote Lehen od leta 1957 do 1987. Sušenje drevja nam redči gozdove. Zlasti mnogi jelovi sestoji so že zelo vrzelasti. (Foto: Marko Kmecl) G. V. 4190 183 GDK:48:44:45 Ogroženost gozdov v tolminskem gozdnogospodarskem območju Jože PAPEŽ* Izvleček Papež, J.: Ogroženost gozdov v tolminskem g~zd~ogospodarskem območju. Gozdarski vest· mk, st. 4/1 990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 12. V delu je prikazan problem ogroženosti gozdov v tolminskem. ~oz~nog~~podc;trskem območju. ~ozdove ogr?.zaJo b1otsk1 1n ab1otski dejavniki ter clovek s SVOJim vsestranskim delovanjem. Pre- gled vseh dejavnikov, ki vplivajo na gozd, je poka::al.. ~a so tolm!.~~ki gozdovi med najbolj ogr~zemm~ v SlovemJI rn da je zadnji čas, da druzba zaene sovlagati v določene gozdarske dejavnosti, tako kot je to običajno v razvitem svetu. 1. ZNAČILNOSTI OBMOČJA Tolminsko gozdnogospodarsko območje leži v severozahodni Sloveniji in zajema pokrajinsko neenotno, vendar zaokroženo porečje reke Soče. Podnebne in fitografsko ločimo v njem: - submediteranska območje Vipavske doline, Brd in spodnjega dela reke Soče, dinarsko območje Nanoške, Trnovske in Banjške planete, preddinarsko območje cerkljanskega in idrijskega hribovja, - alpsko območje zgornje Soške doline s pritoki, vse do vrha Triglava. Različne geomorfološke, geografske in ekološke danosti so v preteklosti omogo- čale različno izrabo tal. V submediteran- skem področju je flišna podlaga omogočila razvoj poljedelstva, vinogradništva in sad- jarstva. V dinarskem in preddinarskem svetu s prevladujočimi apnenci in dolomiti ter vložki skrilavcev in laporjev je prebival- stvo živelo predvsem od gozda in živinore~ je, v alpskem svetu pa je prevladovalo " Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodar- stvo Tolmin, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, YU 184 G. V. 4/90 Synopsis Papež, J.: Endargement Degree of Forests in the Region of the Tolmin Forest Enterprise. Go- zdarski vestnik, No. 4/1990.~ ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 12. The study deals with the issue of forest endan- germent in the region of the Tolmin forest enter- prise. Forests are endangered by biotic factors, abiotic factors and the man with his versatile aclivities. The survey of all factors which exert influence upan forests showed that the Tolmin forests were among the most endangered ones in Slovenia. It is high time society started investing in certain forestry branches as it is the fact in developed countries. ekstenzivno pašništvo, zlasti reja drobnice. Po drugi svetovni vojni se je začel proces nižanja številčnosti prebivalstva na podeže- lju, tako da je gozd ponovno porasel precej nekdaj intenzivneje izkoriščanih površin. L. 1979 je bil delež gozdov v posameznih upravnih občinah naslednji: Ajdovščina 46%, Idrija 62%, Nova Gorica 50%, Tol- min 48% ali skupaj 51%. Ocenjujemo, da se je proces zaraščanja nekdanjih kmetij- skih površin v glavnem končal in da se delež gozda ne bo več bistveno povečal. Nasprotno, v Vipavski dolini lahko zaradi širjenja vinogradništva in sadjarstva priča­ kujemo celo zmanjšanje deleža gozda. Podnebne in geološke razmere v tolmin- skem gozdnogospodarskem območju so zelo pestre, kar se kaže tudi v velikem številu različnih gozdnih združb, v katerih je opaziti močan človekov vpliv. Fitocenolo- ško je skartiranih le 31.900 ha gozdov, ocenjujemo pa, da je delež posameznih skupin gozdnih združb v območju naslednji: - Termofilna bukovja 11% - Primorska bukovja 8% Mag. Dušanu Jurcu in prof. dr. Janezu Titovšku se zahvaljujem za popravke, pripombe in predlo- ge, s katerimi sem pripravil besedilo za objavo. - Acidofilna bukovja Podgorska bukovja - Gorska bukovja - Gorska jelova bukovja - Visokogorska bukovja Alpska bukovja 8% 1% 23% 19% 3% 12% - Mešani listnati gozdovi gričevij 7% - Gozdovi črnega gabra in hrasta puhovca 7% - Jelovja, smrekovja in borovja 1 % Tolminsko gozdnogospodarsko območje ima skupaj 112.922 ha gozdov, od tega je 44% družbenih in 56% zasebnih. V dru- žbenih gozdovih znaša lesna zaloga 162 m3/ha (40% iglavcev), prirastek 3,9 m3/ha (36% iglavcev), etat pa 2,4 m3/ ha (50% iglavcev) ali 86% prirastka iglav- cev in 48% prirastka listavcev. V zasebnih gozdovih znaša lesna zaloga 121 m3/ha (26% iglavcev) prirastek 4,0 m3/ha ( 22% iglavcev), etat pa 1, 7 m3/ha (29% iglavcev) ali 55 % prirastka iglavcev in 39 % prirastka listavcev. Gojitvena dela so zelo potrebna, po območnem načrtu 1981-1990 naj bi vsako leto opravili: - obnove gozdov - 709 ha; od tega 346 ha v družbenem sektorju, - nege gozdov - 1381 ha; od tega 731 ha v družbenem sektorju, varstva gozdov - 162 ha; od tega 135 ha v družbenem sektorju, - neposredne premene 367 ha; od tega 50 ha v družbenem sektorju, - posredne premene - 773 ha; od tega 221 ha v družbenem sektorju. 2. PREGLED DEJAVNIKOV, KI OGROŽAJO GOZDOVE Velika ekološka in sestojna pestrost go- zdov pomenita hkrati tudi veliko pestrost rastlinskega in živalskega sveta, nad zemljo in pod njo. V stabilnem naravnem· gozdu živijo njuni člani v medsebojnem ravno- težju. Zaradi podnebnih ekstremov in ujm prihaja do občasnih nihanj, ki so v naravnih ekosistemih normalen pojav. V gospodar- skem gozdu pa so zaradi neprimernih ukre- pov motnje lahko zelo velike in zaradi zmanjšane biološke in mehanske stabilno- sti gozdov že lahko govorimo o njihovi ogroženosti. Ujme, podnebni ekstremi in nepravilno gospodarjenje slabijo odpornost gozdov in tako gozdove skupaj ogrožajo biotski in abiotski dejavniki okolja ter človek. V tolminskem gozdnogospodarskem ob- močju gozdove ogrožajo: 1. Biotski dejavniki: - glive, bakterije, virusi, - rastlinojede žuželke, mali glodalci, - rastlinojeda parkljasta divjad. 2. Abiotski dejavniki: - klimatski ekstremi, - ujme, - onesnaževanje zraka. 3. Človek: kmetijstvo, - rekreacija, - vnašanje tujkov, - gospodarjenje z gozdovi. 3. BIOTSKI DEJAVNIKI V naravnem gozdu, v katerem razmerja v prehrambenih verigah in med njimi niso porušena, je odnos med živalsko in rastlin- sko sestavino gozda bolj ali manj dinamično uravnotežen. Spremembe v času in pro- storu so stalne (dnevne, sezonske in dolgo- ročne podnebne) in lahko rečemo, da dolo- čen gozdni ekosistem obstaja le v določe­ nem časovnem in prostorskem trenutku. Mnogo drevja v gozdnem ekosistemu od- mre zaradi konkurence in staranja, veliko pa ga propade zaradi gliv, rastlinojedih žuželk in podnebnih dejavnikov. Podnebni ekstremi in ujme lahko precej oslabijo drev- je in ustvarijo ugodne razmere za razvoj gliv in rastlinojedih žuželk. Ko v zgornjem sloju odmre veliko drevja, nastanejo ugodni pogoji za razvoj zelišč in grmovja, s tem pa tudi za razvoj rastlinojede parkljaste divjadi in mesojedov. Če človek zaradi »gojenja divjadi« mesojede iztrebi, se v tako spreme- njenem okolju močno poveča številčnost rastlinojede parkljaste divjadi in škoda za- radi ovirane naravne obnove je lahko dlje časa in velika. 3.1. Glive, bakterije, virusi 1. Endothia parasitica (kostanjev rak) Kostanjev rak se je na Goriškem pojavil po 11. svetovni vojni. V obdobju 1952-1960 so v Brdih in Vipavski dolini posekali G. V. 4/90 185 25.000-30.000 m3 kostanjevega lesa. Les so uporabili za tanin. razkuževali pa so ga v bazenih na železniških postajah v Volčji dragi in v Plavah. V oddaljenih in slabo dostopnih predelih kostanja niso sekali, zato tam najdemo precej orjaških kosta~ njev, ki so verjetno preživel zaradi pojava hipovirulence pri glivi Endothia parasitica. 2. Ceratocystis ulmi (holandska bolezen bresta) Bolezen je že dolgotrajna, v zadnjih letih pa opažamo pospešeno sušenje bresta, ki je v določenih predelih že izginil. 3. Cenangium ferruginosum (sušica bo- rovih vej) . Prvi začetki hiranje borovih nasadov se- gajo v zimo l. 1982-1983, ko so odkrili zajedavsko glivo Diplodia pinea. Ker ta prizadene le enoletne poganjke, ki drugo leto ponovno šopasto odženejo, so strokov- njaki ocenili, da ni nevarna. Močnejše suše- nje črnega bora se je pojavilo pozimi l. 1985-1986, ko se je od jeseni l. 1985 do pomladi l. 1986 delež sušečih se dreves povečal za 50%, marca l. 1986 pa je mag. Dušan Jurc določil glivo Cenangium ferrugi- nosum. Zaradi sušice borovih vej je najbolj ogrožen 123 ha velik nasad črnega bora nad Vipavo, kjer smo od l. 1986 do l. 1989 posekali 12.500 m3 suhega drevja. Bolezen se še ni umirila in v zimi l. 1989-1990 bo pp predvidevanjih treba spet ,posekati pribl. 3000 m3 suhega drevja. 4. Xypoxylon mammatum (trepetlikov rak) Odkrili so ga l. 1986, z njim pa je okužena večina trepetlike v območju. 5. Armillaria mellea (mraznica) Mraznica povzroča trohnenje korenin. Nevarna je v mlajših nasadih iglavcev, kjer lahko povzroči močno sušenje sadik. Precej so bili prizadeti nasadi iglavcev v Panovcu (hrastova rastišča) in na Kobariškem (bu- kova rastišča). V Trnovskem gozdu in na Nanosu pa se ta pojavlja kot sekundarni škodljivec na un;irajočih jelkah. 6. Fomes annosus (smrekova rdeča trohnoba) Smrekovo rdečo trohnobo smo do sedaj zabeležili v glavnem v smrekovih nasadih, osnovanih na bivših kmetijskih površinah. 186 G. V. 4/90 Ob vetrolomu v Trnovskem gozdu (3. julija 1988), ki je močno poškodoval večino mra- ziščnih smrekovih gozdov, pa smo ugotovi- li, da je smreka močno okužena z rdečo trohnobo in da je bila verjetno tudi zato manj odporna proti vetru. Ker se rdeča trohnoba običajno obdrži v panjih poseka- nih dreves, je vprašljiva tudi ponovna umetna obnova s saditvijo smreke. Tako bosta vetrolom in rdeča trohnoba popol- noma spremenila zasnovo gospodarjenja z mraziščnimi smrekovimi gozdovi in po- sredno tudi vplivala na hitrost obnove pro- padajočih jalovih gozdov. 7. Sušenje črne jelše, leske in robin ije Sušenje črne jelše in leske že več let opažamo na Banjšicah in v Brdih. Obe bolezni še nista močno razširjeni. Sušenje robinije, ki se najprej kaže v izgubi klorofila in živo rumenem listju, smo lani najprej opazili v Zg. Cerovem v Brdih, letos pa tudi v drugih krajih goriške in ajdovske občine. Vse bolezni še niso deter- minirane. 3.2. Rastlinojede žuželke 1 . Thaumatopoea pityocampa (pinijev sprevodni prelec) Pinijev sprevodni prelec živi v borovih nasadih v Vipavski dolini do nadmorske višine 800 m. Vsakih nekaj let njegovo šte- vilo naraste, vendar ga ne zatiramo. Zani- mivo je, da so l. 1 950 napadene nasade zapraševali z avioni in da so do l. 1956 odstranjevali zapredke in jih sežigali. 2. Tortrix viridana (hrastov zavijač) Hrastov zavijač je v Vipavski dolini stalno prisoten, močnejši napadi pa so bili l. 1973, 1974, 1986 in 1987. 3. Miram ella alpina carinthiaca {podvrsta bukove kobilice) in Barbitistes oczkayi Charp. {dolgotipalična kobilica) Obe vrsti kobilic, ki sta drugače značilni za Istro in Dalmacijo, sta se v Sloveniji prvič množično pojavili l. 1982 in to na pobočju Nanosa v združbi Seslerio-Ostryetum. Naw padenih je bilo 1 oo ha gozdov, popoln go- lobrst pa je bil na površini 40 ha. Zaradi kobilic je bil močno oviran promet na cesti Podnanos-Razdrto. Ukrepali nismo, ker bi kobilice lahko zatrli le z močnimi insekticidi. 4. Rhynchaenus fagi (bukov rilčkar ska- kač) L. 1986 in 1987 je bil močan napad v bukovih sestojih na celem območju, l. 1989 pa se je številčnost bukovega rilčkarja ska- kača že spustila v normalne meje. 5. Hibernia defoliaria (veliki zimski pedic) Spomladi l. 1987 je bil močan napad v Soški in Vipavski dolini, ko je veliki zimski pedic popolnoma obrstil črni gaber in hrast. Gradacija je sledila predhodnemu pojavu pedica l. 1986. 6. Lymantria dispar (gobar) L. 1988 se je gobar množično pojavil na Sveti gori in Sabotinu. Ker je bilo veliko bub parazitiranih in neizvaljenih, predvidevamo, da se je pojavil že l. 1987, skupaj z velikim zimskim pedicem. Zadnji znani množični pojav gobarja je bil l. 1965 in 1966. 7. Coraebus fasciatus (hrastov krasnik) Sušenje vej in vrhov hrasta v Vipavski dolini in na njenem obrobju smo dolgo pripisovali vplivu suše. Vendar smo l. 1988 ugotovili, da k temu precej prispeva hrastov krasnik, ki se zavrta v vrhove in veje starej- ših hrastov in po dveh, treh letih povzroči njihovo sušenje. 8. Coleophora laricella (macesnov molj) L. 1987 in 1988 je bil močan napad molja na Trnovski planoti v stopetdeset let starem sestoju. L. 1989 pa se je množično pojavil v Trenti, kjer je napadel vse macesnove sestoje na nadmorski višini nad 1000 m. 9. Dasyscypha willkommii (macesnov rak) Na Trnovski planoti je značilen za mlajše macesnove nasade. Napad je izrazit v vlaž- nih kraških dolinah. 1 O. lpidae (zalubniki) Do l. 1986 so se zalubniki pojavljali v normalnih mejah. Po žledu iz l. 1985 pa je število smrekovih zalubnikov naraslo, pred- vsem na Idrijskem. Prevoz napadenega lesa na mehanizirane skladišče v Godoviču je verjetno tudi razlog za množični pojav zalubnikov na črnovrški planoti l. 1987. Zatiranja zalubnikov smo se lotili takole: - na mehaniziranem skladišču v Godo- viču smo postavili cevne !ovne pasti, - postavili smo sistem lovnih dreves, - dosledno smo se držali popolnega sečn~ga reda, - takoj smo izdelali lubadarke in suši ce, - cena za olupljene sortimente v zaseb- nem sektorju je bila stimulativna, - postavili smo 160 ploščatih !ovnih pasti Theysohn na področju vetroloma iz l. 1988. Če letos ne bi postavili toliko !ovnih pasti, bi imeli pravo katastrofo, saj se je v posa- meznih pasteh v tednu dni nabralo tudi 3000-4000 hroščkov. 11. Skupni napad lesarja in lesnih gliv Na pojav so nas opozorili postojnski go- zdarji, ti so ga opazili na Nanosu. V nadmor- ski višini nad 900 m so v bukovih debeljakih napadena najlepša drevesa (posamezna, pa tudi v večjih skupinah). Zunanji znaki so okrogle izvrtine lesarjev (premer 1 mm) in večbarvni izcedek, ki se iz debla izloča skozi posamezne luknjice. Lubje sicer ni poškodovano, je pa rebrasto odebeljeno in proces širjenja trohnobe še traja. Pojav povezujemo s hudo sušo l. 1985, kajti od takrat so sledovi izvrtanih lesarjev, glive pa so poškodovana debla okužile pozneje. Pojav se je precej razširil, saj smo po- škodbe odkrili skoraj v vseh debeljakih na južnih legah Trnovske in Nanoške planote. 3.3. Mali g!odalci 1. Glis glis (polh) Obilnim semenskim letom sledi močno povečanje populacije polhov. Ker so na- ravni sovražniki zaradi lovske vneme in pomanjkanja gnezdišč {ni več starih votlih dreves) postali maloštevilni, prihaja do ob- časnih lokalnih poškodb. Najbolj so izpo- stavljeni 1 0-20 let stari smrekovi in mace- snovi nasadi, obkroženi s starejšimi sestoji. Zaradi objedanja lubja in obročkanja debla v zgornji tretjini, se drevje posuši. Največ­ krat gre za posamezno drevje, je pa polh na več mestih uničil tudi do pol hektarja velike smrekove nasade, stare 10-15 let. 2. Lepus evropeus (zajec) Zajec povzroča škodo predvsem v boro- vih nasadih in to z objedanjem popkov in drobnih vejic, zato je zelo ovirana umetna obnova z barom. G. V. 4/90 187 3.4. Rastlinojeda parkljasta divjad 1. Capreolus capreolus (srnjad) Srnjad je prebivalec vseh naših gozdov, gospodarsko pomembno škodo pa pov- zroča le tam~ kjer je preštevilna, zimske prehrambene razmere pa so slabe. Najbolj je škoda zaradi srnjadi občutna v Trnov- skem gozdu, na Kobariškem in v Baški grapi. Da gre za občutno povečano številč­ nost srnjadi, povedo naslednji podatki: - od l. 1973 do l. 1986 se je v Trnovskem gozdu obseg zaščite s premazi z 22,9 ha povečal na 157.1 ha, - od l. 1973 do l. 1985 se je v LD Trnovski gozd odstrel srnjadi povečal z 1,5 živali/1 OO ha na 2,4 živali/1 OO ha, na TOK-OE Tolmin so l. 1981 s pre- mazi zaščitili 8 ha, l. 1986 pa že 148 ha nasadov, - hkrati se je v LD Kobarid, kjer je največ škode na Tolminskem, odstrel srnjadi pove- čal z 1.0 živali/1 OO ha na 1 ,5 živali/1 OO ha. V zadnjih letih so poškodbe v nasadih manjše, vendar predvsem zaradi milih zim brez snega, deloma pa tudi zaradi poveča­ nega odstrela in prisotnosti risa. Kakšno je dejansko stanje, pa bomo videli ob prvi normalni zimi. 2. Cervus elaphus Oelenjad) Jelenjad se v tolminskem gozdnogospo- darskem območju hitro širi in je na Nanosu in v Trnovskem gozdu že postala stalna divjad, saj v obeh predelih vsako leto ods- trelijo 15-25 živali. Škoda, ki jih povzroča jelenjad, je enaka kot pri srnjadi, kajti luplje- nja debel iglavcev še niso opazili. Spolno razmerje pri odstrelu na Nanosu in v Trnov- skem gozdu je 51 :49 v korist moškega spola. Kljub temu pa se jelenjad nezadržno širi. zato bo treba precej povečati odstrel reproduktivnega dela populacije. Bolj skrb vzbujajoče je stanje na Tolminskem, kjer je v obdobju 1981-1988 padlo kar 31 jelenov in le 6 košut! Zaradi tega bodo morali gozdarji sodelovati pri načrtovanju odstrela, od vseh, ki se dogovorov ne bodo držali, pa bomo morali zahtevati povračilo škode. 3. Ovis musinon (muflon) V tolminskem gozdnogospodarskem ob- močju so tri kolonije muflonov, naselili pa so jih v l. 1971-1973. Kolonija v alpskem svetu blizu vasi Soča je šibka (letno odstre- 188 G. V. 4190 lij o 4-5 živali - 72% ovnov) in ne povzroča kakšne večje škode. Prvotni koloniji pri Mostu na Soči in Ljubinju sta se h.itro združili in predstavljata enotno populacijo. V sredogorskem svetu imajo mufloni ugodne prehrambene in bi- valne pogoje, vendar povzročijo tudi škodo, tako v kmetijstvu kot v gozdarstvu {zabele- žene so samo v mladih nasadih iglavcev). Letno odstrelijo 30-40 živali, spolno raz- merje v obdobju 1981-1988 odstreljenih muflonov pa znaša 61 :39 v korist moškega spola. Zaradi tega se populacija muflonov širi: - ob levem bregu Soče navzdol, - prek Grud nice v Čepovansko dolino in - po Baški grapi navzgor. Nadaljnje širjenje bo treba ustaviti s po- večanim odstrelom reproduktivnega dela populacije, predvsem v LD Ljubinj in LO Most na Soči. Mufloni so v Trnovskem gozdu povzročali občutno škodo z objedanjem naravnega mladja in nasadov ter lupljenjem v bukovih in smrekovih drogovnjakih. Prisotnost risa pa je že občutno vplivala na zmanjšanje številčnosti trnovske kolonije muflonov, saj se je kljub sproščenemu režimu lova odstrel zmanjšal s 30 živali l. 1981 na 7 živali l. 1988. Spolno razmerje v obdobju 1981- 1988 odstreljenih muflonov znaša 54 : 46 v korist ženskega spola. Glede na gozdnogo- spodarske cilje je zmanjšanje številčnosti muflonov dobrodošlo", saj se je v nekaterih predelih Trnovskega gozda že začelo po- mlajevanje jelke. Napak bi bilo, če bi pri ocenjevanju ško- de, ki jo povzroča rastlinojeda parkljasta divjad, upoštevali le škodo v nasadih (obje- danje sadik) in stroške zaščite s premazi. Bistvena in težko izmerljiva škoda nastane zaradi onemogočene naravne obnove dolo- čenih drevesnih vrst, ki se lahko pomlaju- jejo le še v ograjah uelka, javor), zato prihaja do zabukovljenja in zasmrečenja. Tem negativnim težnjam se lahko izog- nemo le s povečanim odstrelom, vse dokler ne bo mogoča nemotena naravna obnova: 4. ABIOTSKI DEJAVNIKI Med abiotske dejavnike, ki ogrožajo gozd, štejemo podnebne ekstreme, ujme in onesnaženi zrak. Podnebnim razmeram so se rastline med svojim razvojem prilagodile in tako posame~ zne rastline kot specialisti poseljujejo suš- ne, vroče, hladne ali mokre lege. Podnebni ekstremi so nevarni takrat, kadar se dolgo- trajne suše ali nenaden mraz dogodijo zu~ naj običajnega kraja ali časa pojavljanja. Pri tem pride do poškodb in oslabelosti drevja, ki je zato manj odporno proti bo- leznim in škodljivcem. Ti so v gozdu sicer normalno prisotni, se pa na oslabel em drev~ ju hitro razmnožijo. Med ujme, ki so v glavnem posledica hitrih vremenskih sprememb, prištevamo žled, sneg, točo, veter, strelo, plazove in usade. Ob~ežne ujme povzročijo uničenje gozdov in veliko gospodarsko škodo. Go~ zdavi propadajo zaradi onesnaženega zra~ ka, teorije o vzrokih za njihovo propadanje pa so različne. Najbolj verjetno je, da go- zdov ne uničujejo plini, ki se primarno sproščajo pri gorenju fosilnih goriv, ampak njihovi sekundarni oziroma nadaljnji pro- dukti. Z disociacijo SO in NOx nastaneta v vlažnem ozračju žveplena in dušična kisli- na, ki sta nekaj desetkrat bolj strupeni od izhodiščnih plinov. Žveplena kislina pod vplivom sončnih žarkov ne izhlapi, ampak postopoma oddaja vodo, s čimer se njena koncentracija in strupenost povečujeta. Druga nevarnost so dušikovi oksidi. Pod vplivom energetsko bogatih sončnih žarkov nastajajo iz njih in kisika iz zraka fotooksi- danti, predvsem ozon, ki so že v soraz- merno nizkih koncentracijah nevarni rast- linski strupi. Gozdovi najbolj propadajo v nadmorski višini 900-1300 m, na zahodnih pobočjih s prevladujočimi zahodnimi vetrovi in pogosto meglo. Tu lahko kombinacija podnebnih ekstremov, vedno prisotnih zaje- dalskih gliv in škodljivcev, kislin in delovanja fotooksidantov tako prizadene drevje, da so bolezenska znamenja in škoda posebej očitni. Najbolj so prizadeti stari sestoji iglav- cev na robu ali zunaj svojega areala. 4.1. Podnebni ekstremi 1. Suše Pogoste, hude suše v tem desetletju so oslabile drevje in so verjetno posredni kri- vec za sušico borovih vej, sušenje vrhov smreke in pojavljanje bukovega rilčkarja skakača, velikega zimskega pedica, go~ barja in skupnega napada lesarja in gliv. 2. Pozabe Pozabe so pogoste v mraziščnih predelih in povzročijo le zmanjšanje prirastka. Kadar pomladanske pozebe zajamejo večjo po- vršino, pa povzročijo veliko škodo (pomlad 1988). 4.2. Ujme 1. Žled Žled je najbolj pogost na severozahodnih obronkih Trnovskega gozda, največ škode pa je doslej naredil v srednje starih bukovih gozdovih na Idrijskem. Škoda zaradi žleda se kaže v prezgodnji sečnji, zmanjšani kakovosti, povečanem odpadku, večjih stroških pri pridobivanju lesa, večjemu de- ležu umetne obnove, dodatnih vlaganjih v ceste in slabšem finančnem rezultatu. Da je žled resnično moteč dejavnik pri gospo- darjenju z gozdovi, povedo naslednji podat- ki: - l. 1953 je žled na Idrijskem poškodoval 200.000 m3 lesa; - l. 1968 - spet na Idrijskem - 50.000 m3: - l. 1975 je žled v območju poškodoval 270.000 m3, od tega na Idrijskem 195.000 m3 , v Ajdovščini 52.000 m3 in na Goriškem 23.000 m3 ; - l. 1984 - 76.000 m3 , od tega v Idriji 65.000 m3 , v Ajdovščini 4000 m3, v Gorici 6000 m3 in na Tol minskem 1 000 m3 ; - l. 1985-70.000 m3, spet na Idrijskem. 2. Veter Veter onemogoča gospodarjenje z go- zdom predvsem na Trnovski planoti. V predelu Dolina, GGE Trnovo, je v propada- jočih jalovih gozdovih vetrolom postal reden pojav (posledica predvsem burje), saj je v posameznih letih veter podrl naslednje ko- ličine lesa: - l. 1984: 4200 m3 - l. 1985: 3400 m3 - l. 1986: 200m3 -l. 1987: 1000m3 L. 1988 je južni veter na Trnovski planoti podrl skufaj 93.500 m3 (49.600 m3 igl. in 43.900 m list.). Na Ajdovskem je veter podrl 61 .1 OO m3, na Idrijskem 27.600 m3 in na Goriškem 4800 m3 lesa. G. V. 4/90 189 3. Sneg, toča, strela, plazovi, usadi Toča se pojavlja občasno poleti in ne povzroča večje škode. Izjemno je bilo le hudo neurje s točo v Trnovskem gozdu, ki je l. 1965 poškodovalo prib l. 800 ha gozdov. Pri tem je bilo 50 ha bui)lepšega« videza čimprej odstraniti. Morda bomo tako poskrbeli za dom nekomu, ki tudi spada v naš gozd. Hvaležnost nam bo vračal z opravljanjem svoje, morda na prvi pogled manj vidne, a gotovo pomembne vloge v gozdni življenski združbi. Frenk Kovač Ali res VALORIZACIJA splošnokoristnih vlog gozda? Na nakaterih področjih gozdarstva (ureja- nje gozdnate krajine, gozdnogospodarsko načrtovanje) in urejanja prostora se je že »Udomačil« izraz valorizacija splošnoko- ristnih vlog. Ker sem pri svojem delu izkusil, da pomen besede valorizacija, ki ga upo- rabljamo v gozdarstvu, ni enoznačen z njegovim izvirnim pomenom, bi rad opozoril na nekatera dejstva, do katerih sem prišel tudi potem, ko sem še dodatno pregledal literaturo, ki jo uporabimo, če želimo ugoto- viti pomen posameznih besed: slovarje, G. V. 4/90 221 leksikone in enciklopedije. V gozdarstvu {ANKO 1989) je valorizacija splošnokoristnih vlog definirana kot: pro- storska (podčrtal M. Š.) opredelitev go- zdov, kjer so določene vloge izjemno pou- darjene, oz. gozdov, ki imajo za zadovolje- vanje določene vloge nadpovprečen poten- cial. Zaslediti je mogoče tudi razlago (ANKO 1989 - lit. 2), da je valorizacija ocena intenzivnosti, s katero določen gozd določeno vlogo omogoča oziroma jo je ob nakazan ih potrebah sposoben opravljati; in opredelitev (SlS za gozdarstvo 1979), da je valorizacija vlog ocena sposobnosti pro- stora za izpolnjevanje poudarjenih vlog go- zda z ozirom na usklajenost naravnih dano- sti in konkretnih človekovih zahtev. Opaziti je mogoče vsebinska razhajanja pri defini- ranju istega pojma. Uveljavljeni slovar tujk (VERBINC 1987) pa razlaga valorlzacijo povsem drugače, in sicer kot: 1 . ukrepe za ustalitev ali dvig tržnih cen blaga (omejitev proizvodnje, uničevanje pri- delkov) 2. ukrepe za zvišanje kupne moči de- narja in 3. ponovna določitev vrednosti (npr. osnovnih sredstev) Slovar tujk (BUNC 1967) navaja, da je valorizacija ponovna določitev prave vred- nosti, preračunavanje neke vrednosti na novo vrednost (npr. novo vrednotenje osnovnih sredstev). Podobno opredelitev vsebuje tudi Rječnik stranih riječi (KLAIČ 1985): skupina ukrepov za umetno poveče­ vanje vrednosti blaga, tečaja vrednostnih papirjev itd. Čeprav se te definicije tudi medsebojno razlikujejo in nimajo enotnega pomena, jim je skupno, da je valorizacija opredeljena kot ekonomski pojem, ki se smiselno nanaša na (ponovno) določevanje vrednosti stvari, izraženo z denarnimi eno- tami ali krajše ceno blaga in nekatere ukrepe ekonomske politike. Razlage v Eko- nomski enciklopediji ( 1986) in Leksikonu Cankarjeve založbe (1984) samo potrjujejo zgornjo ugotovitev. Ker sem pričakoval, da je morda vsebinski pomen besede valoriza- cija, kakršnega uporabljamo v gozdarstvu, prenesen iz tujih jezikov, sem preveril tudi to in ugotovil, da celo Webstrov slovar angleškega jezika (WEBSTER 1971) na- vaja le ekonomsko razlago. Podobno je 222 G. V. 4/90 prevedena valorizacija v Velikem angleško- slovenskem slovarju (GRAD) : valorization - valorizacija, dviganje ali utrjevanje vred- nosti (blaga). V italijanskem, finskem in španskem gozdarskem terminološkem slovarju ni v nobenem od obravnavanih jezikov (italijanščina, francoščina, finščina, švedščina, angleščina, nemščina, španšči­ na) uporabljena beseda valorizacija v na- šem gozdarskem pomenu in tudi ne druga- če, razen v španščini (valorazion foresta! - forest valuation - ocenitev gozdov). Tudi Encyclopedia of Environmental Science (McGraw-Hill1974) valorizacije ne omenja. Literatura, ki sem jo uporabil, je morda nekoliko zastarela in ne spremlja hitrega razvoja znanj o splošnokoristnih vlogah gozda, vendar kljub temu menim, da bi bilo treba uporabiti za nova spoznanja in nove pojme ustreznejše besede; ki bi omogočale nedvoumno komuniciranje. Res je; kot pravi MAKAROVIČ 1984, da je sleherna beseda živ organizem, ki živi v kontekstu izražanja in je ni mogoče docela izčrpati z definicijo, vendar je kljub temu potrebna določena mera previdnosti. Izraz valorizacija uporab- ljajo tudi na drugih področjih urejanja pro- stora, vendar po mojem mnenju neupravi- čeno. Začetek uporabe izraza valorizacija na teh področjih izhaja iz utemeljene po- trebe po materialnem ovrednotenju koristi raznih oblik delovanja prostora na človeka. Ker pa so pri tem naleteli na veliko objektiv- nih težav, so z izrazom valorizacija začeli poimenovati šele prvo fazo pri vrednotenju prostora- prostorsko opredelitev. Ker bi z vrednostjo {ekonomsko) prostora ali splošnokoristnih vlog gozda na tej stopnji družbene (ekološke) zavesti lahko učinkovi­ teje uresničevali nekatere naloge. ne bi smeli prenehati tudi s poskusi meterialnega vrednotenja. Nekateri pisci zato uporabljajo za vrednotenje splošnokoristnih vlog gozda izraz ekonomska valorizacija (GOLUBO- VIČ 1976), kar je seveda nepomembno, saj je valorizacija to že v izvirnem pomenu, za stroko pa to lahko pomeni, da se zapira v ozke kroge, kjer nekritično uporablja uve- ljavljene in tudi splošno znane strokovne izraze iz drugih strok in tako onemogoča komuniciranje med njimi. To velja še pose- bej zato ker tudi v gozdarstvu moremo in moramo uporabljati nekatere izraze, ki so bili dotedaj uveljavljeni že drugod. Pomisliti 2. Anka, 8 .. Valorizacija splošno koristnih fun- j~ treba tudi na sicer za nas še dokaj : kcij gozda, VTOZD za gozdarstvo, januar, 1989. oddalj'eno informac·J·sko družbo in v zvezi 3. G~ad.:: Veliki angleško-slovenski slovar, • • 1 • • v • • DZS, LJUblJana. Z nJO narpnmer na SIStem »kljUCnlh besed« ·. 4. Verbinc, F.: Slovartujk, CZ, Ljubljana, 1987. pri uporabi računalniških bank podatkov. 5. Bunc, S.: Slovar tujk, ZO, Maribor, 1976. Zaradi pomislekov, ki sem jih navedel o · 6. Klaič, B.: Rječnik stranih riječi, Zagreb, d .. b' 1 . .. . 1985. se C:nJI up_ora_ 1. »Va onz~c_!Je« -~ zvezi s 7. Webster Third New International Dictionary, splosnokonstmm1 vlogami, Je pncakovano, Merriam co., Massachusetts, 1971. da bom tudi predlagal ustreznejši izraz, 8. Petit Larousse illustre, Paris, 197 4. vendar si ne domišljam, da bi mi to uspelo, .. ~- _Terminologia_ forestale, Accademia italiana saj je za to potrebno načrtno delo na tem . dr SQtenze f~resta!'· 1980. . . ~· . . . ·-- . . 1 0'.' TermtnologJa Foresta!, Department of agn- podrocju. Klju~ temu b1 predlag~l slov~_nskl culture, washington, 1968. rzraz opredelitev (morda tud1 dolocttev) · 11. Lexicon Forestale, Werner Soderstrom, splošnokoristnih vlog gozda. V zvezi s po- Osakeyhtio, Parvo_o, 1979. . . sameznimi vidiki opredelitve (določitve) in · 12. Encvctopedta of Enwonmental Sc1ence, . b" b'l l hk d rt 1. d McGraw-Hill, 1974. nameni, 1 1 a a o >>Opre e 1 ev<< a 1 » o- 13. Leksikon CZ Cankarjeva založba Ljublja- ločitev« povezana s pridevniki, kot so socio- na, 1984. · ' ' loška, kulturna, prostorska opredelitev ali 14. Ekonomska enciklopedija, Savremena ad· samostalniki- opredelitev intenzivnosti ipd. ministracija, Beograd, 1986. 15. Začasna metodologija valorizacija splošno koristnih funkcij gozda, Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije, 1979. 16. Golubovič, V~: Ekonomska valorizacija pri- Literatura morskih šurila sa različitih aspekata, Narodni šumar, 1976, 9-10. 1. Anka, B.: Valorizacija splošno koristnih fun- 17. Makarovič, J.: Misel in sporočilo, FSPN, kcij gozda kot del gozdnogospodarskega načrta- Ljubljana, 1984. vanja, Topolšica, marec 1989. Milan Šinko GDK:946.1 22. evropsko prvenstvo gozdarjev v smučarskem teku Schonfeld (Avstrija), 22. in 23. februar 1990 Gozdarji Slovenije smo se letos prvič udeležili tekmovanja, ki ga prireja Komisija za smučanje v okviru gozdarstva Evrope in ima sedež v Freiburgu (ZRN). Organizatorji 22. tekmovanja so bili naši sosedi na Avs- trijskem Koroškerri'in prav njihovemu prijaz- nemu povabilu se moramo zahvaliti, da smo tudi slovenski gozdarji-smučarji nare- dili majhen korak v Evropo. Zahvala torej avstrijskim kolegom Dr. Hillgarterju in dipl. ing. Gartnerju, pa tudi dr. Pirkmaierju, predsedniku Zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slo- venije in dipl. ing. Dolinšku iz GG Slovenj Gradec, ki sta s svojim prizadevanjem in sodelovanjem omogočila udeležbo naše ekipe na tem tekmovanju. Zaradi pomanjkanja snega so morali or- ganizatorji tekmovanje, predvideno v Bi- strici (Feistritz), prestaviti na rezervne pro- ge, in sicer v 1700 m visoki Schonfeld, ki leži že na meji s Salzburško deželo. Malo nam je bilo sicer žal, da nismo mogli tekmo- vati na progah, kjer so se lani merili najboljši svetovni biatlonci, vendar pa smo navdu- šeni nad lepoto »Lepega polja« to razoča­ ranje kaj kmalu pozabili. V skriti dolinici med visokimi hribi in z obilico naravnega snega so prizadevni or- ganizatorji pripravili izredno dobre proge, na katerih so dva dni, 22. in 23. februarja, merili svoje sposobnosti v teku in streljanju gozdarji iz 16 držav Evrope. Tako kot mi so prvič sodelovali tudi Vzhodni Nemci, oboji pa smo bili deležni posebne pozorno- sti organizatorjev. Prijavljenih je bilo okrog 750 udeležencev, med njimi več udeležen- cev olimpijskih iger ali svetovnih prvenstev G. V. 4/90 223 ter tudi nosilcev medalj. Naj omenim le Italijana Walderja in Čeha Berana (Šved Wassberg žal ni nastopil). Ob tekmovalnem programu so se vrstile še številne druge prireditve. Tako so koro- ški gozdarji pripravili strokovni program s terenskimi ogledi. Prav tako so bila v tem času številna družabna srečanja, uradni sprejemi ter delovni sestanki. Ekipa Slovenije je bila sestavljena na podlagi rezultatov lesariad, torej bolj glede na minulo delo. Odločili smo se, da vklju- čimo v ekipo le gozdarje oz. delavce, ki delajo v gozdarstvu. Tako sta iz GG Kranj sodelovala Milan Rozman in Franc Miklav- čič, iz GG Postojna Franc Ivančič in Tone Rok ter iz GG Kočevje Tomaž Devjak in Mirko Perušek. če upoštevamo, da je bilo to bolj prven- stvo Skandinavije (Švedi, Finci, Norvežani), so rezultati naše ekipe kar solidni. Med posamezniki se je v prvi starostni skupini (do 32 let) v izredni konkurenci med 210 tekmovalci Milan Rozman uvrstil na 55., Tomaž Devjak na 63., Tone Rok na 65. in Mirko Perušek na 71. mesto. V drugi starostni skupini (32-40 let) pa se je med 122 tekmovalci Franc Miklavčič uvrstil na odlično 12. in Franc Ivančič na zelo solidno 20. mesto. Zaradi velike izenačenosti v ekipi je bilo kar težko sestaviti štafeta. Prav zato smo poleg štafete Slovenije sestavili še kombinirano ekipo Alpe-Adria, ki je z imenom in po sestavi simbolizirala povezo- vanje treh dežel (Italije-Avstrije-Slovenije). Med sto štafetami je naša (v sestavi Roz- man, Ivančič, Devjak in Miklavčič) dosegla zelo dobro 21. mesto, kombinirana štafeta, v kateri sta sodelovala Perušek in Rok, pa 36. mesto. Zadnji dan tekmovanja smo dobili še pomoč navijačev, kar je bilo glede na bližino prizorišča tekmovanj kar razumljivo. Pose- bej pomemben pa je bil obisk dr. Pirkmaierja in dipl. ing. Dolinška, ki sta poskrbela za navezavo stikov še po for- malni oz. uradni poti. Ob obilici srečanj in pri navezovanju stikov smo ugotovili, da večina kolegov pozna Slovenijo in dosežke naše gozdar- ske stroke ter da izrazi veselja in dobro- došlice ob naši udeležbi niso bili le fraze. Ko smo se ob slovesu pozdravljali in si izmenjavali naslove, so bile vsaj z naše strani besede "na svidenje na Finskem leta 1991 « izrečene bolj potiho, z nekaj upanja pa vendarle. Janez Konečnik Člani našega tekmovalnega moštva. Klečijo: Tone Rok, Janez Konečnik (vodja); stojijo: Franc Ivančič, Mirko Perušek, Tomaž Devjak, Milan Rozman, Franc Miklavčič. 224 G. V. 4/90 STROKOVNA REVIJA Gozdarskli vestnik SLOWENISCHE FOASTZEITSCHAIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1990 • LETNIK XLVIII • ŠTEVILKA 5 Ljubljana, maj 1990 VSEBINA - INHAL T - CONTENTS 225 Marijan Kotar, Dušan Robič Povezanost proizvodne sposobnosti rastišč z nekate- rimi ekološkimi dejavniki The lnterdependence of the Production Capacity of a Natural Site and Some Ecologic Factors 244 David Hladnik Zanesljivost izmere premera in obsega dreves v prsni višini Reliability of Measurings as to the Diameter and Girth of Trees at Breath-Height 252 Mitja Cimperšek Načrtovanje gozdnih prometnic z računalnikom Forest Roads Projecting by Application of Computers 261 Sašo Golob Možnosti razvoja računalniško podprtega prostor- skega informacijskega sistema v slovenskem gozdar- stvu 267 Kazimir Tarman Naravoslovje in ekologija med včeraj in jutri 269 Ciril Zlobec Narava - naša skupna dediščina 271 Lado Eleršek O govorici starih bukev kot likovni izraznosti gozdnih veteranov 274 Pavle Kumer Kineziologija bo služila tudi gozdarjem 275 Strokovna srečanja 276 Iz tujega tiska 278 Književnost Naslovna stran: Marko Figar: Praprot v soncu Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan An ko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61 000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 o issues per year Letna individualna naročnina 1 05,00 din za dijake in študente 35,00 din Polletna naročnina za delovne organizacije 210,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 25,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 23-90 dne 16. 1. 1990} za GV ni treba plačati t<=>n,.Q.IilnAna~i'!i davka od prometa proizvodov. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana GDK: 612:182.3 Povezanost proizvodne sposobnosti rastišča z nekaterimi ekološkimi dejavniki Marijan KOTAR*, Dušan ROBIČ** Izvleček Kotar, M., Robič, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti rastišča z nekaterimi ekološkimi de- javniki. Gozdarski vestnik, št. 5/1990. V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 1 O. Na primeru starejših smrekovih nasadov na rastiščih, ki jih opredeljuje sintakson Abieti-Fage- tum dinaricum typicum je prikazana odvisnost proizvodne sposobnosti rastišča od ekoloških de- javnikov kot so lega, kamenitost in strmina. Pro- izvodna sposobnost je v tej analizi podana z rastiščnim indeksom SI (site index). Za učinkovito v sintezni obdelavi fitocenoloških popisov se je v danem primeru izkazala posredna wisconsinska polarna ordinacija. Zahvala Synopsis Kotar, M., Robič, D.: The lnterdependence of the Production Capacity of a Natural Site and Some Ecologic Facto rs. Gozdarski vestnik, No. 5/ 1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 1 o. The dependence of the production capacity of a natural site on ecologic factors as are the position, the rock and the slope is presented on the example of mature Norway spruce plantations in the natural sites which are defined by the Abieti-Fagetum dinaricum typicum syntaxon. The production capacity in this analysis is given as the SI (site index}. The indirect wisconsin polar ordination turned out to be very efficient in the synthetic processing of phytocoenologic invento- ries in the given example. Zahvaljujeva se Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, ki je omogočilo izvedbo raziskave, še posebej pa dipl. inž. Petru Dularju, ki je vodil terenska dela, ter abs. višje gozd. šole Jožetu Sajetu in gozdarskemu tehniku Marku Zoranu, ki sta opravila terenske meritve. 1. UVOD Dinarski jelovo-bukovi gozdovi, ki pred- stavljajo več kot desetino vseh slovenskih gozdov, so doživeli in doživljajo velike spre- membe v sestavi drevesnih vrst Vse do šestdesetih let tega stoletja smo v teh gozdovih pospeševali iglavce predvsem na račun bukve. To spreminjanje je bilo v posameznih predelih tako temeljito, da so nastali celo čisti iglasti sestoji z eno samo drevesno vrsto. Tako so ponekod nastali skoraj čisti jelovi -- takšen primer· je del postojnskega Snežnika - drugod pa skoraj čisti srnrekovi sestoji (z umetno obnovo). * Prof; dr. M. K.. dipl. inž. gozd. in **višji pred. mag. D. R., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD :za gozdarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 83, vu. Avtorja Tak primer imamo tudi na delu Roga, ki je bil last veleposestnika Auersperga. V dru- gih predelih pa so bile težnje po prevladi ene same drevesne vrste manj izrazite in so nastali sestoji jelke, smreke, bukve ter drugih listavcev. Vendar pa so si povsod prizadevali, da bi bil delež prvih dveh vrst kar največji. Po šestdesetih letih, ko smo začeli spoznavati pomen naravne sestave sestojev, predvsem pa vloge bukve na rastiščih dinarskega jelovega bukovja, smo proces izrinjanje in nadomeščanje bukve poskušali zavirati. Bolj kot znanstvena spo- znanja o ekološki pomembnosti bukve pa je na njeno ponovno vračanje na ta rastišča vplivalo propadanje jelke. Zato lahko danes v teh gozdovih zaznavamo zmanjševanj~ deleža jelke ter povečevanje deleža bukve in smreke. Ta proces je splošen v gozdovih G. V. 5/90 225 na rastiščih dinarskega jelovega bukovja, na posameznih mestih pa se to zrcali v precej različni sestavi novega gozda. Tako nastajajo - seveda odvisno od rastišča in matičnega sestaja - novi sestoji bukve, smreke, jelke in drugih listavcev ali pa sestoji smreke, bukve in drugih listav- cev. Lahko bi rekli, da v novonastajajočih sestojih smreka nadomešča določen delež jelke, bukev pa spet pridobiva delež, ki ga je že imela v sestojih z naravno sestavo. Pomembnejša vlogo dobivajo tudi drugi listavci, ki na teh rastiščih soustvarjajo na- ravne fitocenoze, to so predvsem gorski javor, goli brest, lipa in veliki jesen. Ali je načrtno povečevanje deleža smreke v teh gozdovih na račun umikajoče se jelke primerno, bo pokazala prihodnost, ko bomo podrobneje spoznali vpliv smreke na delovanje tega gozdnega ekosistema. Vendar nekatere študije o teh gozdovih PERKO 1989, MLINŠEK 1969, PRUS 1989) zagovarjajo delno nadomeščanje jelke s smreko. Kolikšen pa naj bo delež, je močno odvisno od rastišča. Tam, kjer se smreka pojavlja že po naravi, je lahko njen delež večji, tam pa, kjer prevladujeta v naravni sestavi le jelka in bukev, mora biti delež smreke manjši. še posebej pomem- bno je, da tu upoštevamo tveganje zaradi vnašanja smreke, ki pa je zelo različno {PERKO 1989) na različnih rastiščih. Ko vnašamo v novonastajoče gozdne sestoje na rastiščih dinarskega jelovega bukovja določen delež smreke - in če to delo opravljamo na velikih površinah - se bo značilno spremenila tudi rastnost teh sesto- jev. Da bi lahko napovedali njihovo .rast- nost, moramo ugotoviti proizvodno sposob- nost teh rastišč tako za smreko kakor tudi za bukev in jelko. Proizvodno sposobnost visokokraškega jelovo-bukovega gozda je ugotavljal PERKO (1989), vendar le za petero rastiščnih kategorij postojnskega gozdnogospodarskega območja. Manjkajo nam podatki o proizvodni sposobnosti tovr- stnih rastišč v drugih delih Slovenije. Zato smo se skupaj z delavci Gozdnega gospo- darstva Novo mesto (Gozdni obrat oziroma TOZD Gozdarstvo Podturn} odločili, da po- skusimo ugotoviti vrednost tega kazalca v njihovih jelovih bukovjih. Zaenkrat smo ana- 226 G. V. 5190 lizirali le sestoje, kjer prevladuje smreka, zato je predmet tega sestavka predvsem proizvodna zmogljivost teh rastišč za smre- ko. 2. PREDMET RAZISKAVE Raziskave smo opravili v enodobnih smrekovih gozdovih na rastiščih, ki jih po- tencialno naseljuje dinarsko jelovo-bukovje, in to v tistem delu, ki je kartiran kot osrednja oblika dinarskega jelovo-bukovega gozda (Abieti-Fagetum dinaricum typicum - A.- F. typ.) ter oblika s pomladansko torilnico (Abieti-Fagetum dinaricum omphalodeto- sum- A.-F. omph.) {SMOLE 1972). Ker je fitocenološka karta v merilu 1 : 1 0.000 pre- malo natančna za tovrstne raziskave, smo na vsaki vzorčni ploskvi opravili tudi stan- dardni fitocenološki popis. Klasifikacija in ordinacija popisov pa naj bi posredno ozna- čevali tudi rastiščne razmere na vzorčnih ploskvah. Obravnavano območje leži na severnem vznožju Roga, ki se v zahodnem delu spušča v dolino Črmošnjice. Glede matične kamnine je to območje precej enotno in ga sestavljajo trdi bituminozni apnenci. To obM mačje spada v interferenčni celinski fitokli- matski tip s precej visokimi povprečnimi letnimi padavinami, ki so enakomerno raz- porejene preko teta. Tudi dnevna in letna temperaturna nihanja so manjša kot pa v nižinskih predelih (SMOLE 1972). 2.1. Izbira ploskev Pri izbiri ploskev smo upoštevali nasled- nja merila. Ploskve so razmeščene le v sestojih, ki so bili na fitocenoški karti uvr- ščeni v A.-F. typ. in A.-F. omph. Tako smo približno ugotovili ploskve oziroma našo populacijo. V tej populaciji pa smo poiskali ' mesta, ki ustrezajo naslednjim zahtevam: - enotno rastišče (na površini 4 arov) - enoten sestoj (na površini 4 arov) - sestoj mora biti kar se da čist, smreka naj bo zastopana v lesni zalogi z najmanj 80%, sestoji naj bodo starejši od 80 let; - sestoji morajo biti zdravi in vitalni, zastrtost s krošnjami pa večja od 70 %. Izbrali smo 16 0,04 ha velikih ploskev kvadratne oblike (20 x 20m). V tako izbra- nih ploskvah smo merili in ugotavljali vred- nost naslednjih znakov: - ugotovitev drevesne vrste, - merjenje prsnega premera, - ocena kakovosti in utesnjenosti kroš-. nje, - ocena kakovosti debla (po četrtinah) - ugotovitev cenotskega statusa dreves, - merjenje višin desetih dreves na plos- kvi. Poleg teh meritev smo na vsaki ploskvi naredili še standardni fitocenološki popis. Na vsaki ploskvi smo posekali štiri najde- belejša drevesa ter opravili debelno anali- zo. V ta namen smo vsako od teh štirih dreves razžagali na 8 do 1 O sekcij ter odvzeli kolobarje za ugotavljanje širine let- nic. Prvi kolobar smo jemali vselej 0,30 m od tal in drugega na višini 1,30 m; naslednji kolobarji pa so sledili glede na kakovost in dolžino debla, vendar jih je bilo vedno vsaj osem pri vsakem analiziranem drevesu. Pri ugotavljanju cenotskega statusa dre- ves smo uporabili Kraftovo klasifikacijo. Pri ocenjevanju kakovosti in utesnjenosti kro- šnje smo uporabili dvoštevilčni sistem, kjer podaja prva številka velikost krošnje, druga pa obdanost krošnje (utesnjenost) s sosed- njimi drevesi {KOTAR 1980). Glede na velikost smo krošnje uvrstili v naslednje razrede: 1. Nenormalno široka, skoraj enako- merno razvita ter precej gosta krošnja 2. Normalno široka, skoraj enakomerno razvita ter precej gosta krašnja 3. Srednje široka, neenakomerno razvita ali manj gosta krašnja 4. Ozka, močno deformirana in prosojna krošnja 5. Zelo ozka, propadajoča in zelo pro- sojna krašnja. Glede na utesnjenost pa je razvrstitev naslednja: 1. Popolnoma prosta krošnja, ki se nikjer ne dotika krošenj sosednjih dreves 2. Krašnja se dotika sosednjih krošenj z manj kot 25% površine 3. Krašnja se dotika sosednjih krošenj s 26-50% površine 4. Krašnja se dotika sosednjih krošenj z 51-75% površine 5. Krošnja se dotika sosednjih krošenj s 76-1 OO% površine. Tako ima drevo, ki je ocenjeno s 23 normalno široko, skoraj enakomerno raz- vito krošnjo, ki se dotika krošenj sosednjih dreves z 51-75% površine (torej je obdana s treh strani). Ko smo ugotavljali kakovost debla, smo vsako drevo razdelili na četrtine {vizualno) ter ocenili kakovost prevladujočega sorti- menta v vsaki četrtini. Kakovost 1 pomeni, da ima prevladujoči sortiment kakovost hlada za furnir ali hlodov za luščenje. Kako~ vost 2 pomeni, da ima prevladujoči sorti~ ment kakovost hlada za žagovce 1 ali pa hlada za vžigalice (S). Kakovost 3 pomeni. da ima prevladujoči sortiment kakovost hlada za žagovce 11 in Ili. Kakovost 4 pomeni, da ima prevladujoči sortiment ka- kovost jamskega, celuloz nega oziroma pro- storninskega lesa (glej JUS 1961 in 1965). 3. REZULTATI RAZISKAVE 3.1. Osnovne značilnosti izbranih ploskev Iz fitocenoloških popisov in najenostav- nejših ovrednotenj meritev predstavljamo tabelo (tabela 1 ), v kateri so zbrane osnovne značilnosti vsake ploskve. Starost dreves smo ocenjevali tako, da smo ugotovljenemu številu letnic na panju prišteli še 5 let. Vsa posekana drevesa ene ploskve (štiri najdebelejša) so bila tako rekoč enako stara, kar je razumljivo, saj so sestoji nastali s saditvijo smreke. Sestojno lesno zalogo smo ugotovili z dvovhodnimi deblovnicami oziroma s funkcijo, ki jim je prilagojena. 3.2. Izsledki fitocenološke raziskave Ker smo na vsaki ploskvi naredili fitoce- nološki popis {poznopoletni videz}, je bilo v obdelavo vključenih šestnajst fitocenolo- ških popisov. Podobnost med rastišči smo ugotavljali s fitocenoindikacijo, to je po- sredno s floristično podobnostjo med fitoce- nozami na ploskvah. Skupaj smo na šes- G. V. 5190 227 Tabela 1: Pregled osnovnih značilnosti ekotopa in gozdnega sestoja na izbranih vzorčnih ploskvah (GE Poljane) št Nadm.viš. Nagib Kamnit. in zastrtost Starost Lesna Deležsmr. pi. Od d. vm Lega vstop. skalovitost zdrev. sestaja zaloga v lesni zal. 2 44 670 sv s 5 3 44 660 sv s 10 4 44 670 SV 10 5 44 670 ZJZ 15 6 44 680 J 7 7 42 680 s 15 8 42 670 s 3 9 35 700 SV 2 10 35 700 v 5 11 59 720 vs v 3 12 59 720 s 15 13 39 480 JZ 25 14 39 460 JZJ 15 15 6 590 z 6 16 6 620 JZ 15 tnajstih ploskvah našli 143 rastlinskih vrst, od tega: 16 drevesnih vrst, 16 grm ovnih vrst, 2 liani, 20 vrst mahov in lišajev ter 89 enoletnic in zelnatih trajnic. Stanovitno kombinacijo sestavlja 56 ras- tlinskih vrst (stanovitno kombinacijo tvorijo rastlinske vrste, ki imajo 50-odstotno ali višjo stalnost v popisnih enotah oziroma tabeli (ELLENBERG, KLOTZLI 1972). Več kot polovica (30) rastlin iz stanovitne kom- binacije je značilnica naslednjih sintakso- nov: ·auerco-Fagetea 7 vrst, Fagetalia 16 vrst, Fagion 5 vrst, Acerion 2 vrsti. Obravnavana vegetacija sodi - ne glede na prevladujoča smreko v zgornji drevesni plasti- nesporno v razred Querco~Fagetea, red Fagetalia, in v zvezo Fagion. Stanovitno kombinacijo rastlinskih vrst podajamo v tabeli št. 2, kjer so navedene tudi indikacijske vrednosti za svetlobo, to- ploto, kontinentalnost, vlago, kislost tal in količino dušika v tleh - po Ellenbergu (1982). lndikacijske vrednosti so rangirane od 1 do 9, izjema je le vlažnost, kjer rangi potekajo od 1 do 12. Tako ima rastlina, ki uspeva na sl 10°), nam ordinacija omogoča gru- Tabela 7: Koordinate popisov ploskev 1-16 štev. popisa Koordinata Koordinata Koordinata oz. št. plosk. x y z 1 23,32 18,35 6,12 2 27,82 16,50 0,00 3 24,45 11,61 8,12 4 24,90 10,79 17,08 5 8,40 18,50 13,85 6 0,00 13,96 21,29 7 27,42 0,00 19,50 8 44,00 13,25 18,01 9 27,83 12,25 29,04 1 o 24,91 15,56 39,00 11 26,38 14,20 25,65 12 21,38 14,49 25,65 13 18,31 13,20 26,41 14 23,23 19,29 19,50 15 26,77 40,00 18,54 16 23,67 33,39 26,68 piranje naših ploskev (popisov) kot sledi v tabeli št. 8. če primerjamo grupacijo iz tabele št. 8 in grupacijo z grafikona št. 1 vidimo, da ni velike skladnosti. Le grupa (8) se je izobli- kovala na enak način kot pri klasifikaciji na podlagi QS. Zato lahko ugotovimo. da imajo osojne in ravne lege ob majhni kamnitosti precej podobno floristično sestavo. 3.3. Rezultati prirastoslovnih analiz Podobna floristična sestava ter podobne vrednosti nekaterih ekoloških dejavnikov pa naj bi se zrcalili tudi v podobnosti prira- stoslovnih kazalcev, ki jih dobimo z analizo sestojev na obravnavanih rastiščih. Lesna proizvodna sposobnost rastišča je brez dvoma med najpomembnejšimi prirasto- slovnimi kazalci, ki so rezultanta rastišča in sestaja. V novejšem času jo podajamo z Tabela 8: Grupiranje podatkov (oziroma ploskev) glede na nekatere ekološke gradiente Ekološki Manjša kamnitost- c Večja kamnitost- d gradienti ravno-e strmo-f ravno-e strmo--f osojno-a 1,2 (B} 1 (D) 8, 9, 10,11 (F) 3, 4, 7, 12 (H) prisojno-b· 15 (A) 5, 14, 16 (C) 6 (E) 13 (G) · V tabeli 8 je podana uvrstitev naših ploskev ob trojici ekoloških gradientov. Za· radi enostavnosti smo skupine označili z velikimi črkami. Tako skupina (A) predstav- lja ploskve, ki so v prisojnih legah pri manjši kamnitosti in na ravnem ali položnem tere- nu. zgornjo višino pri 1 OO letih. Kot zgornjo višino vzamemo povprečno vrednost stotih najdebelejših dreves na površini enega hektarja. Primernosti zgornje višine kot ka- zalca proizvodne sposobnosti rastišča na tem mestu ne bomo dokazovali, ker je o Tabela 9: Vrednosti parametrov a, b, cv funkciji lnH = a + blnS + cln2S ter vrednost H pri S= 100 (S1100), R =korelacijski koeficient Grupiranje preiskovanih ploskev PI. a b c R 8(100 Rang v skupine, določene z (s): št ordinacijo klasifikacijo popisov popisov 1 -1,5031 3,7394 -0,3564 0,998 35,0 11 B l. (a) 2 -1,7722 3,7252 -0,3418 0,988 34,1 8 8 l. (a) 3 -1,7043 3,8018 -0,3614 0,997 34,3 9 H 111. (c) 4 --1,1271 3,4301 -0,3073 0,995 34,7 10 H 111. {c) 5 0,6998 1,8610 -o,0503 0,994 36,5 14 c 11. (b) 6 -0,5315 2,9220 -D,2306 0,988 30,9 1 E Il. (b) 7 -3,9342 4,9475 -Q,5039 0,996 35,1 12 H 111. (c) 8 -2,2908 4,0243 -D,3827 0,994 33,8 6 F 111. (c) 9 -1,9360 3,9254 -0,3779 0,991 33,8 7 F IV.(d) 10 -o,4052 2,9561 -D,2418 0,988 32,3 3 F IV.{d) 11 -D,3581 2,8269 -D,2160 0,996 32,3 4 F 111. (c) 12 -1,0108 3,3819 -0,3062 0,996 32,0 2 H 11. (b) 13 -1,5912 3,5911 -D,3227 0,997 33,0 5 G IV.(d) 14 -1,0509 3,5128 -D,3251 0,994 37,6 15 c 111. (c) 15 -1,2804 3,7176 -0,3620 0,992 38,5 16 A V.(e) 16 -2,1489 4,1268 -D.4028 0,990 36,4 13 c V.(e) G. V. 5/90 233 Slika 2. Predstavitev ploskev v trirazsežnem prostoru (Številke predstavljajo ploskve) a osojno b- prisojno c - manj kamnito 234 G. V. 5190 d - bolj_ kamnito e- položno f- strmo uporabi tega kazalca dovolj prispevkov tako v domači kot tuji strokovni literaturi (KOTAR 1989). To zgornjo višino pri 100 letih ali na kratko rastiščni indeks (81100) smo ugotavH ljali za vsako ploskev. Ker so bile ploskve velike 4 are (20 x 20m), smo za zgornjo višino vzeli povprečje višin najdebelejših dreves. Ta drevesa smo posekali, opravili debelno analizo in skonstruirali tudi raz- vojne krivulje zgornjih višin. Iz podatkov debelnih analiz smo izračunali parametre funkcij, ki predstavljajo odvisnost zgornje višine od starosti. Iz teh funkcij smo izračunali tudi vrednost 81100• Funkcija, ki podaja odvisnost zgornje višine od starosti, ima obliko: lnH = a +blnS + cln2S, pri čemer je H = zgornja višina, S = starost (ln = naravni logaritem). Vrednosti parame- trov a, b in c za posamezne ploskve pa so dane v tabeli 9. Iz stolpca z rastiščnimi indeksi (SI1oo} vidimo, da so razlike med njimi precejšnje, saj ima ploskev št. 6 vrednost 81100 = 30,9, ploskev št. 15 pa celo 38,5. Ker smo Sl1oo rangirali, lahko primerjamo uspešnost ozi- roma ustreznost klasifikacijske in ordinacij- ska metode. Pri klasifikaciji je variiranje v razredih od l.-V. pri 81100 celo 5,6 m (npr. v razredu 11. med ploskvijo 5 in 6), zato lahko sklepamo, da je klasifikacija s prirastoslov- nega vidika v tem primeru manj primerna, ker ne omogoča pojasnjevanja razlik med vrednostmi rastiščnih indeksov. V skupi- nah, ugotovljenih s polarno ordinacijo, pa lahko presenetljivo dobro razložimo razlike med ugotovljenii'ni rastiščnimi indeksi. V vseh razredih so namreč razlike med Sl100 med ploskvami v skupinah manjše od 2m. Izjema je skupina H, kjer je razlika 3,1 m, kar pa je komaj polovica tiste, ki smo jo ugotovili pri razredih, oblikovanih s klasifi- kacijo. To pa je tudi natančnost, ki ni dosežena niti pri najnovejših in najbolj na- tančnih rastiščnih tablicah donosov. Najvišji 81100 imajo rastišča v položnih legah z majhno skalovitostjo. Smreka pa najslabše prirašča v skalovitih prisojnih le- gah. Rastiščni indeks sicer dobro nakazuje proizvodne sposobnosti rastišč, vendar pa prihaja tudi pri enakih vrednostih Sl1oo do razlik. Te razlike so posledica t. i. različne ravni proizvodnosti {yield level, Ertragsni- veau). Različna raven proizvodnosti je namreč posledica različnih naravnih gostot dreves. Na nekaterih rastiščih ima ista dre- vesna vrsta pri enaki starosti, enaki višini, enakem srednjem premeru in enakem 81100 večje število dreves (če smo sestoj prepu- stili naravnemu razvoju oziroma če smo vanj le minimalno posegali) kot pa na drugih rastiščih. Zato nas zanima, kolikšna je pro- izvodna sposobnost obravnavanih sesto- jev, če jo izrazimo s povprečnim volumen- skim prirastkom v času njegove kulminaci- je. Primerjava tega kazalca z ustreznimi vrednostmi iz tablic donosov (ki imajo raz- lične ravni proizvodnosti), nam bo pokaza- la, kam lahko uvrstimo analizirana rastišča glede na raven proizvodnosti. Ker so ana- lizirani sestoji stari 1 OQ-125 let, pri tej starosti 'pa kulminira (na podobnih rastiščih) povprečni volumenski starostni prirastek (PERKO 1989}, lahko dosedanjo celotno lesno proizvodnjo na obravnavanih rastiš- čih, deljeno s starostjo, vzamemo za vred- nost povprečnega volumenskega prirastka v času njegove kulminacije. Tudi če je kulminacija nastopila že pred 1 o-20 leti ali pa šele bo nastopila čez 1 O let, je pogrešek zelo majhen, saj je krivulja povprečnega volumenskega prirastka v času njegove kulminacije zelo položna. Celotno lesno proizvodnjo smo ugotovili tako, da smo sedanji lesni zalegi stoječega sestaja prišteli lesno zalogo tistih posekanih dreves, ki smo jih ugotovili po panjih, ter polovico lesne zaloge redčenj po tablicah donosov {ustreznega razreda 81100} v staro- sti pred petdesetimi leti. Te vrednosti so dane v tabeli št. 1 O (V sk)· V tabeli so dane poleg vrednosti dejan- skega povprečnega volumenskega prirast- ka tudi vrednosti povprečnega volumen- skega prirastka tabličnega sestaja v času njegove kulminacije (iM, MAKs, tabl.). Kot tablični sestoj smo izbrali sestoj tistega bonitetnega razreda, ki ima v tablicah zgor- njo višino enako izračunanemu rastišč­ nemu indeksu (81100). Dejansko vrednosti nismo interpolirali, ampak vzeli kar vredno- sti iz tablic, in to za tisti bonitetni razred, ki je s svojo zgornjo višino najbližji na terenu G. V. 5190 235 ugotovljeni zgornji višini. Uporabili smo ta~ blice donosov za smreko - gorske lege ter smreko - nižinske lege (HALAJ 1987). Hkrati pa smo ugotavljali tudi raven proiz- vodnosti (označuje jo številka v oklepaju v tabeli 1 O, zadnja kolona). Očitno se tablice za nižinske lege bolje prilegajo na rastiščih, ki imajo visok rastiščni indeks. Iz tabel št. 9 in 1 o lahko sklepamo, da imajo skupine ploskev. ki smo jih dobili z ordinacijo, naslednje vrednosti rastiščnih indeksov (81100) in ravni proizvodnosti. Izmed vseh ploskev po podatkih nekoliko izstopajo iz tega okvira ploskev 6, ki ima sicer velik 81100, vendar pa razmeroma majhen povprečni volumenski prirastek. V gornji preglednici je v oklepajih dano tudi, katere tablice naj se glede na lege (nižinski ali gorski svet) uporabijo. Vendar so razlike neznatne, zato lahko brez pridržkov za celotni sintakson uporabimo kar tablice za nižinske lege. Proizvodna sposobnost rastišč, izražena Tabela 10: Celotna lesna proizvodnja (VsJJ in vrednosti povpr. volumenskega prirastka (lu) PI. Starost Vsk IM 81100 št. m3/ha m3/halleto 1 100 1181 11,8 35,0 2 101 967 9,6 34,1 3 102 1454 14,2 34,3 4 103 1227 11,9 34,7 5 103 1042 10,1 36,5 6 103 1078 10,5 30,9 7 111 1309 11,8 35,1 8 113 1335 11,8 33,8 9 120 1341 11,2 33,8 10 122 1268 10,4 32,3 11 117 1107 9,0 32,3 12 125 1562 12,5 32,0 13 118 1261 10,7 33,0 14 114 1391 11,6 37,6 15 119 1868 15,7 38,5 16 117 1840 15,7 36,4 A - Prisojne in položne lege z manjšo kamnitostjo imajo 81100 = 38,7; raven proizv. 2 (nižinske lege) B - osojne in položne lege z manjšo kam- nitostjo imajo 81100 = 34,5; raven proizv. 2 (gorske lege) C - prisojne in strme lege z manjšo kam- nitostjo imajo 81100 = 36,9; raven proizv. 2 (nižinske lege) D - osojne in strme lege z manjšo kamni- tostjo (nimamo podatkov) E - prisojne in položne lege z večjo kam- nitostjo imajo 81100 = 30,8; raven proizv. 3 (gorske lege) F - osojne in položne lege z večjo kamni- tostjo imajo 81100 = 33,1 = raven proizv. 2 (nižinske lege) G - prisojne in strme lege z večjo kamni- lastjo imajo 8l1oo = 31,1; raven proizv. 2 (nižinske lege) H - osojne in strme lege z večjo kamnitostjo imajo 81100 = 34,5; raven proizv. 2 (gorske lege) 236 G. V. 5190 Sl100 tabl. IM maks. Sl1ootabl. IM maks. gor. lege (ta bl.) nižin. lege (tab l.) 34,5 11,2 (2} 35,0 11,2 (2) 34,5 9,2 (1) 35,0 9,7 {-1} 34,5 12,6 (3} 35,0 12,7 (3) 34,5 12,6 (3) 35,0 11,2 (2) 34,5 9,6 (1) 36,9 10,7 (1) 30,8 10,4 (3) 31,3 10,4 (3) 34,5 11,2 {2) 35,0 11,2 (2) 34,5 11,2 (2) 33,1 11,5 (3) 34,5 11,2 (2) 33,1 11,5 (3) 32,6 10,1 (2) 33,1 10,2 (2) 32,6 8,7 (1} 33,1 8,8 (1} 32,6 11,4 {3) 31,3 10,4 {3) 32,6 10,1 (2) 33,1 10,2 (2) 34,5 11,2 (2) 36,9 12,3 (2) 34,5 12,6 (3) 38,7 15,3 {3) 34,5 12,6 (3) 36,9 14,0 (3) v m3/ha/leto, pa znaša za skupine, obliko- vane z ordinacijo: A 15,3 m3 /ha/leto B 11,2 m3/ha/leto C 12,3 m3/ha/leto D ni podatkov E 10,4 m3/ha/leto F 10,2 m3/ha/leto G 10,2m3/ha/leto H 11,2 m3/ha/leto Kot vidimo, je proizvodnost večja na tistih rastiščih, ki so manj kamnita in ležijo v prisojah. Domnevamo, da je proizvodnost tu večja zaradi večje osvetljenosti, večje toplote in zato tudi daljše vegetacijske do- be. Nasprotno pa je na bolj kamnitih tleh proizvodnost manjša na prisojnih legah. Tukaj prisojna lega v povezavi z večjo kamnitostjo deluje bolj sušno. Ugotovljene proizvodne sposobnosti so le približne in jih bo treba še preskusiti z večjim številom analiz, vendar pa so kljub temu dovolj natančne, da jih lahko brez pridržkov upo- rabimo pri načrtovanju gospodarjenja z go- <.0 C\1 co (1') O') lO ,...... ~ lO C\1 Cl) ~ C\1 "d" zdovi. J (1') ; o <.0 lO 1() <.0 (\') C\1 C\1 lO 9 9 9 9- 9 9 9 Na sliki 3a do 3h je prikazan razvoj višine stotih najdebelejših dreves na ha. Odvis- O') "d" u; <.0 O') o co .d ~ ,...... co o o lO nost med višino in starostjo smo predstavili co ~ co <.0 C\l O') o lO ,_ C\1 s funkcijo lnH = a + blnS + cln2S (H = r-: c.O ...rj ...rj ...rj ,......- r-: višina, S= starost,.ln = naravni logaritem, ,...... o ,...... Cl) o O') v a, b, c so parametri funkcije). Na isti sliki lO lO (1') co Cl) Cl) o '\1' (\') ..- ..- 'Ct ..- ,...... ca C\1 O') v (1') C\1 ,... (1') so poleg višinske rasti tudi krivulje tekočega < o o o o o 9 o c: na odvisnost višine od prsnega premera, :s ~ O') ~ Cl) Cl) o C\1 vrednosti a3, b3, c3 na odvisnost prsnega + Cli ,... <.0 (1') Cl) lO co lO ,... f6 <.0 Cl) lO as .o (') lO <.0 <.0 Cl) lO premera od starosti, a4, b4, c4 pa na od- 11 o o o o o o o visnost volumna od starosti. > .5 o co v (1') co ,...... C\1 4. ZAKLJUČEK Z RAZPRAVO N co ,...... Cl) o ; C\1 C\1 O') co <.0 lO ,...... Cl) ~ ca C\1 o Cl) ,...... co (1') Cl) ...rj ...rj ..,; ..,; ..f' ..f' ..,; Na osnovi fitocenoloških in prirastoslov- c: :::J -nih analiz lahko podamo naslednje 'i: ugotovitve: o. (.) o Cl) t;; <.0 <.0 1:\i O') C\1 Cl) o (XJ -;:: 1. Fitocenoze, ki smo jih analizirali v .5 o <.0 (1') co (1') (XJ C\1 (') C') C\1 C\1 C\1 (') (\') smrekovih nasadih na področju GE Poljane ..Q 9 9 9 9 9 9 9 ohranjajo razmeroma floristično raznolik se- ci stav, v katerem prevladujejo značilnice bu- > <.0 1.0 C') o lO Cl) e ,...... v C\1 C\1 ~ ,... (\') kovih gozdov (Fagion, Fagetalia), čeprav je 'ii .5 ~ <.0 (1') C\1 Cl) o <.0 C') O') M lO Cl) osnovni graditelj drevesnega sloja smreka, E et) et:) et:) ci et:) et) et:) m ki je bila vnesena umetno. Cii o. v (O (.'1) lO O') C\1 (\') 2. Kljub prevladovanju smreke v dreves- o ~ c:; lO o; <.0 0 Fagetum dinaricum typicum z nakazanimi ,... ..- · ro ro prehodi vA.- F. d. thelypteretosum limbo- (lj .~ 15 0.. <(m o w LL <.!J :::t: (i) "Ec:2 spermae. Prisotnost oziroma prevladovanje .o Qa>(!J smreke sto in več let ni bistveno spremenila ~ G. V.S/90 237 Slika 3 a. Višinska rast na in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastiščA) višina v m 58 45 48 35 3B 25 2B 15 ze s e 8 prir. v 25 l - višina drevesa - rastna krivulja 2 - tekoči višinski prirastek 3 - povprečni višinski prirastek 58 75 125 153 Slika 3 b. Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč 8) višina v m se 45 48 35 38 25 28 15 IB s prir. v cm 1 - višina drevesa - rnstna krivulja 2 - tekoči višinski prirastek 3 - povprečni višinski prirastek e~~--~------~~------~------~----·--~--------~ a 25 58 75 125 158 Slika 3 c: Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč C) višina v prir. v m 58 45 40 35 38 25 23 15 3 18 2 5 sti'lrost 25 se ?5 H.12 125 158 238 G. V. 5190 Slika 3d. Višinska rastna in prirast ni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastiščE) viš!na 1/ se 45 48 35 38 2S 2e IS Je s 2S se 7S 125 tse Slika3 e. Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč F) 1 višina v m se 45 4e 35 38 25 28 15 113 5 e e prir. v 75 25 1 - višina drevesa - rastna krivulja 2 - tekoči volunenski prirastek 3 - povprečni višinski prirastek se 75 136 125 158 Slika 3 f. Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč G) viši na '!le pri r. v m cm 45 48 35 38 25 28 15 IB s 1 - višina drevesa - rasm"l krivulja 2 - tekoči volumenski prirastek 3 - povprečni višinski prirastek a~~--~------_L ______ J-------~~--~------~ 150 e 2S se 7S 100 I2S G. V. 5/90 239 Slika 3 g. Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč H) višina v prir. v m 58 45 cm 1 - višina drevesa - rastna krivulja 2 tekoči višinski prirastek 48 3 - povprečni višinski prirastek 35 38 75 25 28 15 18 5 8 a 25 sa 75 180 125 15B Slika 4: Odvisnost med višino in starostjo pri sto najdebelejših drevesih na ha po rastiščnih skupinah vi!Hnn v m 50 35 39 z s 28 IS Ul 9a 1e ze Je 4a se se i'D sestave vrst v zeliščni plasti, ki jo poznamo v dinarskih jelovih bukovjih (prvotnih ozi- roma naravnih). 3. Ker so razločki v floristični sestavi med fitocenološkimi popisi na preiskovanih ploskvah zaznavni in jih je mogoče mikrora- stiščno pojasnjevati, je smiselna podrob- nejša členitev. Pri tem se je pokazala za primerno metoda wiskonsinske polarne or- dinacije. 4. Skupine, ki smo jih oblikovali z ordina- cijo, vzamemo lahko za rastiščne enote, v 240 G. V. 5190 ata rast t38 HB /Sa katerih vrednosti rastiščnega indeksa, ki je nakazovalec lesne proizvodne sposobnosti rastišča, le malo variirajo. Zgleden primer za to, kako lahko fitocenološka analiza dopolnjuje in pojasnjuje rezultate prirasto- slovnih analiz. Hkrati pa je tudi dokaz, da je ugotavljanje prirastoslovnih kazalcev po rastiščnih enotah, ugotovljenih posredno, z vegetacijo. smiselno. Seveda se rastiščne enote vselej ne ujemajo z enotami, ki jih uvrščamo v nek sintakson. Največkrat je to odvisno od ekološke vsebine sintaksona. Slika 5: Odvisnost med prsnim premerom in starostjo po rastiščnih skupinah f3D 142 152 Slika 6: Odvisnost med višino in prsnim premerom za sto najdebelejših dreves po rastiščnih skupinah h v m sa Zato je večkrat koristno preverjanje in raz- členjevanje ekološkega obsega rastiščnih enot. To nam omogočajo postopki klasifika- cije in ordinacije, ki'so jih razvili fitocenolog'i, da bi si olajšali interpretacijo ekoloških podatkov z objektivnejšimi matematično statističnimi metodami (PIELOU). 5. Proizvodna sposobnost na analiziranih rastiščih je zelo velika, saj znaša od 9 do 15,7 m3/ha/leto. Takšna proizvodna spo- sobnost smreke opravičuje njeno vnašanje na ta rastišča, seveda v razumnem deležu. če bomo znali ohraniti primeren delež bu- kve in drugih listavcev, potem bo t9 .gozd še· naprej nemoteno funkcioniral kot u'činko­ vit gozdni ekosistem. G. V. 5190 241 Slika 7: Odvisnost med volumnom drevesa (sto najdebelejših dreves na ha) in starostjo po rastiščnih skupinah Preveč pa bi tvegali, če bi se na osnovi naših analiz, ki kažejo izredno veliko pro· izvodnost smreke na teh rastiščih, odločili za ponovno oblikovanje čistih smrekovih gozdov. Zato bo treba pri obnovi teh gozdov poskrbeti za ustrezen delež bukve in drugih vrst, ki se spontano pojavljajo v podrasti, ki nam zagotavlja varnost oziroma ohranitev proizvodnosti teh gozdov. Kolikšen naj bo delež bukve je težavno natančneje odgovoriti. Vendar pa nam ana- lize naravnih oziroma ne preveč predruga- čenih gozdov, kažejo, da delež bukve zelo niha. Na posameznih delih jo je komaj za 20%, drugje pa se pojavlja kot glavni gra- ditelj sestaja. Mogoče je prav, če ubogamo L. Hufnagla, ki je za visokokraški jelovo-bu- kov gozd postavil cilj, da naj delež iglavcev ne presega dveh tretjin, delež bukve pa naj bo vsaj eno tretjino. 6. Proizvodno sposobnost rastišča, ki je na obravnavanih rastiščih izredno visoka, pa bomo lahko izkoristili le z visokimi le- snimi zalogami. Naše ploskve izkazujejo zelo veliko lesno zalogo (od 670 pa do 1520 m3/ha), od tod tudi velik povprečni volumenski prirastek. Starejši sestoji še vedno dobro priraščajo, če imajo veliko lesno zalogo. Pri takšnih sestojih pa lahko njihovo obnovo prelagamo v poznejši čas, 242 G. V, 5190 H brez nevarnosti, da bomo izgubljali na pri- raščanju. če imamo takšne sestoje, lahko uspešno gospodarimo tudi kadar nimamo uravnoteženega razmerja razvojnih faz, predvsem pa nam takšni gozdovi omogoča­ jo, da tudi velike katastrofe prebrodimo s čim manjšimi žrtvami. THE INTERDEPENDENCE OF THE PRODUC- TION CAPACITV OF A NATURAL SITE AND SOME ECOLOGIC FACTORS Summary Based on phytocoenologic and incremental analyses the following statements can be presen- ted. 1. Phytocoenoses which were analysed in Nor- way spruce plantations in the region of the Poljane GE (forest unit) preserve a relatively heteroge- neous floristic composition in which the indicator plants of beach forests (Fagion, Fagetalia) pre- van, although the basic constituent of the tree layer is the Norway spruce, which was inlroduced artificially. 2. Although the Norway spruce prevails in the tree layer, the floristic composition is stili such as to enable undisputed classification of the resear- ched phytocoenoses into the Abieti-Fagetum di- naricum typicum syntaxon with the indicated tran- sitions into A. - F. d. thelypteretosum limbosper- mae. The presence or prevalence of the Norway spruce has not esentially changed the species composition in the herb layer which occurrs in Dinaric fir-beech forests (original or natural enes) in more than hundred years. 3. Because differences in the floristic composi- tion between phytocoenologic inventories in sam- ple areas are established and can be explained from the point of view of micro sites, a detailed analysis appears to be sensible. The method of wisconsin polar ordination 1urned out to be appro- priate. 4. The groups which were formed by means of ordination can be considered as site units in which the values of the site index, which is an indicator of wood production capacity of a site, vary only a little. That is a model example of how a phytocoenologic analysis supplements and ex- plains the results of incremental analyses. It is at the same time a proof that the establishing of incremental indices according to site units, which were established indirectly, by means of vegeta- tion, is sensible. Naturally, site units do not always correspond to the units which are classi- fied in a syntaxon. It most often depends on the ecologic contents of a syntaxon. Consequently, the checking and analysing of the ecologic diapa- son of site units is often useful. This is enabled by the processes of classification and ordination, which were developed by phytocoenologists in order to make the interpretation of ecologic data easier by means of more objective mathematical statistical methods {PIELOU}. 5. The production capacity in the analysed sites is very high. It totalls 9 to 15.7m3/ha/year. Such production capacity of the Norway spruce gives.reasons for the introducing of the latter into these sites, of course in a reasonable share. lf an appropriate share of the beach and other deciduous trees is preserved, the functioning of the forest as an effective forest ecosystem is going to be secured in the future as well. Too much risk would be taken if a decision based on these analyses, which evidence a high productivity of the Norway spruce in these sites, was made to reintroduce unmixed Norway spruce forests. ln the regeneration of these forests it will therefore be necessary to introduce a certain share of the beech and other species which spontaneously occur in the undergrowth, which assures security or the preservation of the produc- tivity of these forests. It is difficult to establish a precise share of the beach tree. Yet it is evident from the analyses of natural forests or of those which have not been transfer- med too much that the share of the beach tree varys a lot ln some places its share is only 20% stili in other paris it occurrs as the principal constituent of a stand. It may turn out as the right method to follow the principle of L. Hufnagel according to which the share of coniferous trees in a highland fir-beech forest should not be more than two thirds and that of deciduous trees should be at least one third. 6. The production capacity of a site, which is very high in the sites dealt with, will only be made good use of when high growing stocks can be established. The sample areas in question evi- dence very high growing stock {from 670 to 1520 m3/ha} which is al so the reason for 1he high mean volume increment. Old stands stili incre- ment well on condition a growing stock is high. With such stands their regeneration can be post- poned without any risk to decrease incrementing. Once having such stands, successful managing is secured also when the relationship between developmental stages is not balanced. And first of all, such forests also enable us to overcome severe catastrophes with as few losses as pos- sible. LITERATURA 1. BRAY, J. R. & J. T. CURTIS, 1957: An ordination of the upland forest communities of northern Wisconsin. Ecol. Monogr. 27; 325-349. 2. ELLENBERG, H. & F. KLOTZLI, 1972: Waldgesellschaften und Waldstandorte der Schweiz. Mitt. schweiz. Anst. forst. Versuchs. Bd 48, Heft 4, s. 587-930. 3. ELLENBERG, H., 1982: Vegetation Mitte- leuropas mit den Alpen in oekologischer Sicht. Dritte Auflage Eugen Ulmer Verlag Stuttgart, 989 s. 4. HALAJ, J., 1987: Rastove tabulky hlavnih drevin. Priroda, Bratislava, ČSSR. 5. KOTAR, M., 1980: Rast smreke Picea abies (L.} KARST na njenih naravnih rastiščih v Slove- niji. Ljubljana, Biotehniška fakulteta- gozdarstvo, Univerza v Ljubljani. 6. KOTAR, M., 1989: Prirastoslovni kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov. Zbornik gozd. in les., Ljubljana, 33 (str. 59-80- 16 pril.}. 7. MLINŠEK, D., 1969: Zakonitosti v razvoju gorskega kraškega gozda in teorija prebiralnega gozda. Zeitschrift Schweiz Forstvereins 46. 8. PERKO, F., 1989: Ekološka niša in gospo- darski pomen smreke na jelovo-bukovih rastiščih Visokega krasa. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, gozdarstvo, mag. naloga. 9. PIELOU, E. C., 1984: lnterpretation of eco- logical data. John Wiley et Sons, USA 10. SMOLE, J., 1982: Gozdne združbe in ra- stiščno-gojitveni tipi na GE Poljane. Biro za gozd. načrtovanje, Ljubljana. G. V. 5190 243 GDK: 521.21 Zanesljivost izmere premera in obsega dreves v prsni višini David HLADNIK* Izvleček Hladnik, D.: Zanesljivost izmere premera in obsega dreves v prsni višini. Gozdarski vestnik, št. 5/1990. V slovenščini s povzetkom v anglešči­ ni, cit. lit. 8. Pri delu na stalnih vzorčnih ploskvah zahte- vamo natančno merilno pripravo, ki ob predpisa- nem načinu dela omeji vpliv merilcev na zaneslji- vost izmere temeljnice posameznih dreves. Pri- merjava izmer s premerko in merilnim trakom pokaže večjo zanesljivost izmere z merilnim tra- kom, še posebej pri listavcih, kjer sta v izbranem gozdu variabilnost med merilci in variabilnost zaradi slučajnostnih vplivov pri delu s premerko kar p~tkrat večja kot pri izmeri s trakom. 1. UVOD Debelinski prirastek dreves ugotavljamo v gozdarstvu na dva temeljna načina: s štetjem in izmera branik na izvrtkih dreves ter s primerjavo zaporednih izmer premerov ali temeljnic izbranih dreves na stalnih vzorčnih ploskvah1 ki smo jih izmerili v določenih časovnih obdobjih {običajno vsa- kih 1 O let). Za natančno spremljanje debe- linske rasti dreves na stalnih vzorčnih plos- kvah je treba izbrati natančno merilno na- pravo, pomembno pa je poznati tudi veli- kost in izvor merilnih napak, nastalih ob 'merjenju. V gozdarstvu uporabljamo za iz- mero premera dreves v prsni višini, ki je osnova za izračun temeljnice, številne me- . ril ne naprave. Najpogosteje uporabljamo premerko za merjenje premera in merilni trak za merjenje obsega debla dreves. Razlike med izmero s premerko in merilnim trakom so bile v preteklosti podrobno raz- členjene. Teoretično je bilo ugotovljeno, da " D. H., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. 244 G. V. 5190 Synopsis Hladnik, D.: Reliability of Measurings as to the Diameter and Girth of Trees at Breath-Height. Gozdarski vestnik, No. 5/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The work in standard sample areas requires an accurate measuring device which limits the influence of measurers upan the accuracy of the basal area measurings in individual trees at the regulation working method. A comparison of mea- surings taken by log pincers and a tape measure indicates greater reliability of measurings by means of a measure-tape, especialy with deci- duous trees, where the variability among measu- rers and the variability due to random influences in work with Jog pincers are as much as 5 times greater than that in measurings by means of a measure-tape in a chosen forest. dobimo pri meritvah s trakom za 0,3 do 0,5 % večjo temelj nico dreves kot pri meri- tvah s premerko (MOLLER 1957). Pri prak- tičnem delu so bila odstopanja še večja - od 0,4% do 5% {KENNEL 1964). Prednosti merilnega traku so znatne, če primerjamo velikost povprečne napake pri izmeri temeljnice istih dreves z obema pri- pravama. Povprečna napaka izmere temelj- nice dreves je bila pri meritvi s trakom približno dvakrat manjša kot pri izmeri s - premerko, če je izmera opravil isti merilec. Podobno velja tudi za napake, ki nastanejo zaradi prevelikega pritiska merilca na čelju­ sti premerke ali premočno zategnjenega traku (KENNEL 1959). Tudi napake izmere, nastale zaradi poševno postavljene osi pre- merke na merilni točki ali poševno merje- nega obsega debla s trakom so večje pri delu s premerko. Izjema je le primer, ko sta os premerke oziroma trak pravilno vodo- ravno postavljena na merilni točki drevesa, toda čeljusti premerke oziroma merilni trak so nagnjeni poševno proti merilcu. Takrat je napaka izmere s trakom večja (HUSCH 1972). ----- Pri delu s premerko je verjetnost sistema- tičnih napak pri oceni sestojne temeljnice večja kot pri delu s trakom. Pri odčitavanju na cm ali mm natančno je natančnost meritve s trakom v~čja, hkrati pa je manjša tudi verjetnost' napačnega odčitka z merilne lestvice (KENNEL 1959). Poraba časa za izmera je odvisna od predpisanih zahtev merjenja. Pri enostavnem merjenju (samo ena meritev premera) je uporaba premerke učinkovitejša, še posebej pri izmeri debelih dreves, kjer merilec s trakom potrebuje pomoč sodelavca. Pri osnovanju stalnih vzorčnih ploskev je treba skrbno pretehtati izbiro načina izmere teJneljnice dreves, saj so s prvo izmera -dolqčene tudi vse naslednje periodične iz- mere. Izbrati moramo tako merilno pripravo in tak. način izmere, da bo v čimvečji meri lzloČ~oa: možQos~ sistematičnih napak iz- mere zaradi nepravilne· oblike debel dreves v prsni višini. Podobno velja tudi za vpliv različnih merilcev na zanesljivost izmere. Merilna naprava mora zagotoviti izenačena pogoje merjenja ob izmeri v vsakem posa- meznem časovnem obdobju. 2. NAMEN ANALIZE Kljub temu da je način izmere premerov ali obsegov dreves v prsni višini (d1,3 m) natančno predpisan v navodilih za izmera dreves na vzorčnih ploskvah, pride pri po- novnih izmerah do pogostih napak zaradi nepravilne oblike debel ali celo zaradi ne- vestnega dela merilcev. Z analizo sem želel preveriti in primerjati zanesljivost iz- mere temeljnice dreves z obema načinoma izmere. Niso me zanimala odstopanja od prave vrednosti temeljnice dreves, ker je analiza večjega števila dreves zaradi preve- likih stroškov neuresničljiva, problem pa je bil v preteklosti tudi že podrobno obdelan (HUSCH 1972, KENNEL 1964, MOLLER 1957). Primerjati sem hotel variabilnost med izmerami temeljnic istih dreves, ki smo jih opravili s premerko in merilnim trakom. 3. METODE DELA IN OPIS OBJEKTA Meritve smo opravili v gozdu Hrastičje, ki ga z vseh strani obdajajo kmetijske površine Sorškega polja. V gozdu, ki meri 93,5 ha, je sestoj na zgradba izredno pestra. V naravno združbo hrasta in gabra je bila umetno vnešena smreka, ki je sedaj prevla- dujoča drevesna vrsta. Listavci so ostali le v polnilnem sloju ali pa so primešani v sestojih iglavcev, kjer se le v mlajših razvoj- nih fazah s krošnjami obdržijo v sestojni strehi. S sistematično vzorčno mrežo velikosti 200 x 300 m smo v gozdu postavili osem- najst stalnih vzorčnih ploskev. Vsaka plo- skev je sestavljena iz dveh koncentričnih krogov. Notranji krog z radijem 9,77 m (triar- ska ploskev) vključuje vsa drevesa s pre- merom 1 O cm in več, zunanji krog (r = 13,82 m, šestarska ploskev) pa vključuje le drevesa, ki so debela 30 cm ali debelejša. Na vzorčnih ploskvah smo drevesom izme- rili in ocenili številne znake. Za analizo zanesljivosti izmere so pomembni le na- slednji: - razvojna faza sestaja, v katerem leži ploskev (mladovje, mlajši in starejši drogov- njak, mlajši in starejši debeljak, pomlajenec, raznodobni gozd), - socialni položaj drevesa (nadraslo, so- raslo, podraslo drevo), - premer in obseg drevesa v prsni višini (d1,3 m). Drevesa so izmerili štirje merilci, ki so uporabljali isto premerko in isti kovinski merilni trak. Pri obeh meritvah so vrednost na merilni točki drevesa odčitali na cm natančno. Pri delu s premerko je bila njena os vedno obrnjena proti središču ploskve, s čimer smo se želeli izogniti delu sistema- tičnih napak izmere. Izmera s kovinskim trakom je opravil vsak merilec sam, brez pomoči pri postavitvi traku okrog debla. Drevesa na vzorčnih ploskvah je izmeril vsak izmed štirih merilcev na oba načina. Izmera je vsakič potekala od prvega do zadnjega drevesa na ploskvi, brez vmesne menjave načina dela ali menjave merilca. Tako smo izločili možnost neposrednega primerjan ja rezultatov izmere med posame- znimi merilci in obema načinoma izmere. Merilci so bili študent in delavci VTOZD za gozdarstvo v Ljubljani. Iz podatkov obeh izmer sem izračunal temeljnice posameznih dreves, ki so bile podlaga za analizo. Analiza je zajela 4~9 G. V. 5190 245 dreves. lglavce zastopajo smreka, rdeči bor in jelka, listavce pa hrast, gaber, lipa, gorski javor ter posamezni jeseni, jelše in trepetlike. Osnovni podatki o drevesih v vzorcu so v tabeli 1. Posebej sem analiziral zanesljivost iz- mere pri iglavcih in listavcih, na podlagi podatkov o razvojnih fazah sestojev, v ka- terih ležijo ploskve, in podatkov o socialnem položaju dreves pa sem podatke iz vzorca razdelil v štiri delne populacije: - mlajše sestoje iglavcev (smreka in bor), - starejše sestoje iglavcev (smreka), - podrasla drevesa v starejših sestojih igfavcev (smreka), - drevesa listavcev, ki so primešana v sestojih iglavcev. Smiselnost oblikovanja delnih populacij iglavcev potrdi tudi Brandt-Snedecorjev test (KOTAR 1977), s katerim sem preizkusil homogenost njihove strukture. Normalnost porazdelitve temeljnic dre- ves sem dosegel s transformacijami: - ln (temeljnica-60) za listavce, - ln (temeljnica-40) za iglavce v mlajših sestoj ih, - ln (temeljnica) za igfavce v starejših sestoj ih, - ln (temeljnica-40) za podrasle iglavce v starejših sestojih. 4. TEORETIČNA IZHODIŠČA ANALIZE Izmera premera ali obsega posamez- nega drevesa z merilno napravo ponazarja naslednji model (WIN ER 1970): Xii Ai + nq Xii - izbrana meritev Ai - prava vrednost znaka ni i - napaka meritve Prava vrednost temeljnice posameznega drevesa je neznana, teoretično pa jo do- bimo z izrazom (FERGUSON 1976): k :l; Xii 1 Ai=lim ....:__k __ k-+oc Aritmetična sredina izmer posameznega drevesa se približuje pravi vrednosti, če število ponovitev izmera {k) narašča prek vseh mej. Odstopanje posamezne izmere od prave vrednosti imenujemo napako iz- mere. S ponavljanjem met'i!ev ostane prava vrednost Ai konstantna,. napaka izmere ni i pa je variabilna. Povpr.ečje k ponovitev izmera posameznega dreyesa zapišemo: Tabela 1 : Delež posameznih drevesnih vrst, zajetih v izmero, in njihov povprečni premer število Delež Povprečni Drevesna vrsta dreves (%) premer(cm) Min Maks Smreka 273 64 24,5 10 59 Rdeči bor 6 1 28,5 21 33- Jelka 2 0,5 29,0 18 40 Hrast 109 25 18,9 10 49 Gaber 15 3,5 17,7 10 38 G. javor, v. jesen 3 1 25,0 11 37 Ostali mehki listavci 21 5 19,1 11 34 Skupaj 429 100 Tabela 2: Izsledki preizkusa razlik frekvenčnih porazdelitev temeljnic dreves, izmerjenih s premerko. (Brandt-Snedecorjev test) lglavci v mlajših sestoj ih Pod rasla drevesa v st. sestojih 246 G. V. 5/90 lglavci v starejših sestojih ·l' = 150 57**"' m=9 · x:= 141 ,73*•* m=9 Pod rasla drevesa v starejših sestojih Pri izmeri povprečne temeljnice dreves v sestoju je varianca zaP dana z izrazom: E(s~) ~ + u~ Količina ax je varianca pravih vrednosti v populaciji, iz katere n dreves predstavlja slučajnostni vzorec, zajet v izmera. Razlike med izmerjenimi temeljnicami dreves izvirajo iz razlik med posameznimi drevesi, iz razlik med merilci in iz slučajnos­ tnih vplivov: Xij p + Mi + Di + B; j P - povprečje za vse opazovane vredno- sti Mi - učinek merilcev (postopek) D; učinek enote (dreves) Bij - slučajnostni vplivi Z analizo variance za odvisne vzorce razčlenimo skupno variabilnost tako, da razlike med opazovanimi enotami obravna- vamo posebej, ločeno od vpliva postopka in slučajnostnih vplivov (KOŠMELJ 1983). Pri oceni ·zanesljivosti izmera z analizo variance za odvisne vzorce izločimo iz slučajnostnih vplivov variabilnost, ki izvira iz razlik med drevesi, kar pripomore k učinkovitejšemu ugotavljanju razlik med po- sameznimi merilci. Zanesljivost P;, ki je povprečje k meritev, je definirana z izra- zom: (J~ Qk=----- 0~ +(~/k) Zanesljivost posamezne izmera pa je dana z izrazom: u! Q1=---- +~ Razlike med merilci pri delu s premerko in pri delu s trakom kompleksno analiziramo v dvofaktorskem poskusu s ponovitvami. V modelu predpostavimo, da so merilci slu- čajnostni, merilni pripravi (način dela) pa fiksni faktor. Izmerjena drevesa so slučaj­ nostna spremenljivka in predstavljajo tretjo komponento. Model je torej podoben trofak- torskemu poskusu z eno ponovitvijo v vsaki celici. Pri analizi variance predpostavimo, da sta interakciji med merilci in drevesi ter med načinom dela in drevesi enaki nič. Enako velja tudi za trojno interakcijo med merilci, načinom dela in drevesi (FERGU- SON 1976). Navedene interakcije so nepo- membne tudi z vsebinskega vidika, saj je osnovni namen analize kompleksen preiz- kus razlik med merilci in obema merilnima pripravama. Tabela 3: Model dvofaktorskega poskusa s ponovitvami. Način dela - fiksni faktor, merilci - slučajnostni faktor (FERGUSON 1976) način dela merilci drevesa način x merilci način x drevesa merilci x drevesa nač. x mer. x drev. cri + a2abc + Loib + Coic + LCoi o; + Ro& + ALoE o; + Ra2t~c + RCifc o; + oibc + La2ab o; + ifabc + Coic o;+ Ro& o;+ a2abc Tabela 4: Rezultati dvofak:torskega ~oskusa s ponovitvami Delna Razlike med Način lnterakcija med nač. populacija merilci (F) dela (F) dela in merilci (F) listavci 12,67** 74,93** 2,59 iglavci v st sestojih 14,00** 165,59u 0,54 podrasli igl. v st. sestoj. 5 85** 140, 78** O, 17 iglavci v ml. sestoj ih 9:91 :... 177, 71** 1 ,36 N 148 110 63 108 G. V. 5190 247 5. IZSLEDKI Analizo variance sem opravil v štirih del~ nih populacijah dreves. Rezultati F preizku- sov in »kvazi-F preizkusov (F)« so podani v tabeli 4. V vseh delnih populacijah so razlike med merilci in razlike v načinu dela značilne. Zanesljivost izmere temeljnice dreves je pri delu s premerko drugačna kot pri delu s trakom, kar je izhodišče za podrobno ana- lizo in primerjavo izmere z obema meril- nima pripravama. Primerjavo zanesljivosti sem opravil v okviru enostavne analize variance za odvisne vzorce. Zanesljivost izmere temeljnice listavcev pri delu s premerko znaša r4 = 019975. če bi izmera istih dreves ponovili z novimi štirimi slučajnostno izbranimi merilci, bi bila ko·relacija med povprečjem naše in nove izmere enaka r4• To veljal če je varianca, ki. nastane zaradi razlike med merilci, del -napake .merjenja in ne izvira iz sistematič­ nih napak. Zanesljivost izmere s trakom je višja (r4 0,9994), razlike med merilci so manjše kot pri delu s premerko, vendar značilne (F = 7,96** pri delu s premerko, pri delu s trakom pa je F = 6,62**). Primer- java vrstnega reda, ki ga dobimo, če merilce razvrstimo glede na vrednost povprečne iz~~~~ t~,meljnice. pokaže, da varianca med merilci izvira tudi iz sistematičnih na- pak ob izmeri. Pri primerjavi zanesljivosti izmere posa- meznega drevesa je treba razlike med merilci izravnavati (WINER 1970) in tako izločiti variabilnost, ki je posledica sistema- tičnih napak merilcev. Primerjava obeh iz- mer za listavce pokaže, da je variabilnost med merilci s premerko 5,6-krat večja~ variabilnost zaradi slučajnostnih vplivov pa je 4,7-krat večja kot pri istih merilcih, ki so delali s trakom. Zanesljivost izmere posa- meznega drevesa je pri delu s premerko manjša (r1 = 0,990 pri delu s premerko) kot pri delu s trakom (r1 = 0,998). če primerjamo povprečje štirih izme·r s premerko in povprečje štirih izmer s trak<;>m (t test parov), odkrijemo značilno razli~!=> med obema izmerama {t = 9,59***). Pri iz- meri s trakom dobimo za 2.4% višje vred- nosti povprečja kot pri izmeri s premerko. Podobne ugotovitve odkrijemo tudi pri analizi zanesljivosti izmere iglavcev. Vrstni red merilce\) glede na povprečno vrednost izmere temeljnice je stalen~ edina izjema se pojavi pri izmeri iglavcev v mlajših sestojih, kjer se vrstni red pri prvem in četrtem merilcu zamenja. Podobno kot pri listavcih je tudi pri iglavcih povprečje štirih izmer s trakom značilno višje kot povprečje štirih izmer z premerko. Pri iglavcih v starej- ših sestojih dobimo pri izmeri s trakom za Tabela 5: Primerjava rezultatov izmere temeljnic listavcev z obema merilnima pripravama povprečje izmera s premerko {cm2) povprečje izmere s trakom (cm2) vrstni red Merilec 1 154 175 2 Merilec2 153 173 1 Merilec3 162 178 4 Merilec4 155 176 3 Tabela 6: Rezultati analiz zanesljivosti izmere iglavcev {Premerka- povprečje izmere temeljnice s premerko, Trak- povprečje izmere temeljnice dreves s trakom, M -oznaka merilce, r- zanesljivost izmera posameznega drevesa, rang - vrstni red merilca pri obeh izmerah) lglavci v ml. sestojih Premerka (cm2) Trak(cm2) Rang lglavci v st. sestojih Premerka (cm2} Trak (cm2) Rang Podrasli iglavci Premerka {cm2) v st. sestojih Trak (cm2) Rang 248 G. V. 5/90 M1 M2 M3 M4 ~ 194 192 214 211 3 1 1021 1017 1082 1078 2 1 169 167 186 184 2 1 197 192 214 213 4 2 1031 1028 1090'' 1086 4 3 171 170 187 187 4 3 0,995 0,998 0;995 0,999 0,991 0,997 0,8% višje povprečje temeljnic dreves (t 12,57***). Med istimi merilci je pri izmeri s premerko 1,8-krat višja variabilnost kot pri izmeri s trakom. Variabilnost zaradi slučaj­ nih vplivov pa je 3,9-krat večja kot pri delu s trakom. V mladih sestojih iglavcev je odstopanje večje - 2,3 % višje povprečje pri' izmeri s trakom (t = 13,73*u), variabilnost pa je· podobna kot v starejših sestojih (2,4-krat večja med merilci in 3-krat večja' variabil- nost zaradi slučajnih vplivov). Podobne za- konitosti sem odkril tudi pri iz~eri podraslih iglavcev v starejših sestojih, kjer je pov-, prečje iz mere s trakom za 2,5% višje od povprečja izmere s premerko. Variabilnost med merilci je pri izmeri s premerko 1,6-krat večja, variabilnost zaradi slučajnostnih vpli- vov pa je 3,4-krat večja kot pri delu z merilnim trakom. Odstopanje med povprečjem štirih izmer temeljnice posameznega drevesa s pre- merka in povprečjem štirih izmer s trakom je odvisno tudi od premera drevesa. Odvi- snost sem preizkusil s Spermanovim obraz- cem (O'Tpolova korekcija) za izračun koe- ficienta ko relacije (KOT AR 1977), rezultati pa so dani v tabeli 7. <~ ' Tabela 7: Koeficient korelacije med premerom dreves in velikostjo odstopanja izmere s tra- kom od izmere s premerko - povprečje štirih izmer (O'Toolova korekcija). Koeficient značilnost (rs) (t) N Li stavci 0,32 4,09"* 148 lglavcivst. sestojih 0,50 7,52*" 173 lglavcivml. sestojih 0,59 7,58 .... 108 Del odstopanj med izmerama pokaže, da je tudi pri delu s premerko možna izmera večje temeljnice drevesa kot pri delu s trakom. Primerjava dreves z različnima smerema odstopanj je predstavljena v ta- beli 8. Pomemben delež dreves, pri katerih nam da izmera 1 .S premerko večjo vrednost kot izmera s trakom, odkrijemo pri listavcih, medtem k0 so pri iglavcih taka drevesa redkejša. Povprečni premeri dreves z nega- tivnim odstopanjem so višji kot pri drevesih s pozitivnim odstopanjem, vendar sem z Wifcoxonovim testom (KOT AR 1977) odkril Tabela 8: Primerjava odstopanj med povpreč­ jem štirih izmer s trakom in štirih izmer s premerko (Pozitivno - večja temeljnica pri delu s trakom, negativno - večja temeljnica pri delu s premerko) Povprečni število Delež premer dreves ("/o) d1,3 m (cm) _.: Li stavci l l 1~· Pozitivno 118 80 ,J.8,6 Negativno 30 20 20,6 lglavci v st. sestojih Pozitivno 157 91 28,6 Negativno 16 9 33,7 . lglavci v ml. ~ sestojih Pozitivno 103 ·95 17,3 Negativno 5 '5: 21,6 značilno višji premer le pri listavcih (zk 1 ,73*). 6. RAZPRAVA IN SKLEPI Rezultati statistične analize potrjujejo večjo zanesljivost izmere temeljnice dreves pri delu z merilnim trakom. Kljub naJančno predpisanemu načinu izmere s p~emerko, ki jasno določa merilne točke na drevesu, je variabilnost med merilci pri izmeri s premerko višja kot pri izmeri z merilnim trakom. Največja razlika med obema izme- rama nastane pri izmeri listavcev (5-krat •·· večja variabilnost med merilci pri izmeri s premerko), kar je mogoče pojasniti z nepra- vilno obliko debla dreves v prsni višini, ki je značilna za hrast in še posebej za gaber. Razlike v zanesljivosti izmere pri iglavcih so manjše. Debla iglavcev so v prsni višini bolj pravilne oblike, v našem vzorcu pa smo izmerili pretežno tanka drevesa (povprečni premer smreke v vzorcu d1,am = 24,5 cm). Pri debelejših drevesih so napake in nepra- vilnosti oblike debla v prsni višini verjetno večje. Pri izmeri s trakom dobimo višje pov- prečje temeljnice izmerjenih dreves kot pri izmeri s premerko. Z naraščanjem premera dreves se povečuje tudi velikost odstopanja med obema izmerama. Povezava med pre- merom dreves in velikostjo odstopanja je pri iglavcih tesnejša kot pri listavcih, kjer so zaradi nepravilne oblike debel v prsni višini možne večje napake pri izmeri. G. V. 5190 249 Primerjava zanesljivosti izmere posame- znega drevesa ne odkrije bistvene razlike med izmera s trakom ali premerko. Pri izmeri listavcev v vzorcu je zanesljivost izmere posameznega drevesa z merilnim trakom za o, 7% višja kot pri izmeri s premerko. Za iglavce je razlika med zane- sljivostjo pri izmeri s trakom in s premerko manjša {za 0,3% višja v starejših in mlajših sestoj ih ter za 0,6% višja pri podraslih drevesih v starejših sestojih). Prikazane značilnosti izmere z obema merilnima pripravama govorijo v prid upo- rabi merilnega traku povsod, kjer zahte- vamo natančno izmera temeljnice dreves. Posebno pomembna je natančnost izmere na stalnih vzorčnih ploskvah, kjer na pod- lagi razlik temeljnic v določenih časovnih obdobjih izračunavamo temeljnični ali volu- menski prirastek drevesa. Ker meritve po- navijamo običajno vsakih deset let, jih pra- viloma vsakič opravljajo novi merilci. Pri delu z merilnim trakom je vpliv merilcev na zanesljivost izmere temeljnice manjši kot pri delu premerko. RELIABILITY OF MEASURINGS AS TO THE DIAMETER AND GIRTH OF TREES AT BREATH·HEIGH Summary Diameter increment of trees is established in two ways in forestry: by means of counting and measuring of annual rings in tree bores and by means of a comparison of consecutive measu- rings of diameters or basal areas of chosen trees in standard sample areas which were measured in definite periods (usually every 10 years). An accurate measuring device should be selected which would enable the observing of diameter growth of trees in standard sample areas. It is similarly important to know the scope and source of mistakes done in measurings. Numerous mea- suring instruments and devices are used in fore- stry for taking diameter of trees at breath-height, which represents the basis for the calculating of the basal area. Log pincers are most frequently used for diameter measuring and a measure-tape for the measuring of the tree Jog girth. A detailed analysis of measurings performed by log pincers and a measure-tape was carried out in the past. A theoretical conclusion is that measurings perfor- med by means of a measure-tape give results in which the basal area is by 0.3%-Q.5% greater than that in log pincer measurings (MULLER 1957). The practical part evidenced even greater discrepancies - from 0.4% to 5% (KENNEL 1964). 250 G. V. 5190 ln spite of the fact that the method of diameter or tree girth measuring at breath-height (d1 ,3m) has been exactly defined in the regulations for tree measurings in sample areas, repeated mea- surings frequently prave mistakes which can be attributed to irregular forms of trunks or even to careless work of measurers. The purpose of the analysis was to verify and compare the reliability of measurings of basal areas in trees in both methods of measuring. We were not interested in deviations from the real basal area value because the analysis of a greater number of trees is not feasible due to great costs and the topic was already dealt with in the P,ast in detail (HUSCH 1972, KENNEL 1964, MULLER 1957). The goal of the analysis was to compare the variability between the measurings of basal areas of the same trees which were performed by means of log pincers and a measure-tape. By means of a systematic sample net of 200 x 300 m 18 standard sample areas were set in the forest. Each sample area consists of two concentric circles. The inner circle with a radius of 9.77 m (a 3-are area) includes all the trees with a diameter which is greater than or at least equal to 1 O cm, the out er ci rle (r = 13,82 m, a 6-are area} includes only trees with a diameter of 30 cm or more. Severa! parameters were taken and evaluated in sample areas. The results of a statistical analysis confirm greater reliability in basal area measuring by means of a measure-tape. Despite exactly regu- lated measuring method by means of log pincers, which clearly defines measuring points ina tree, the variability among measurers in measurings by means of log pincers is greater than that by means of a measur-tape. The greatest difference between both methods occurrs in measuring of deciduous trees (5 times greater variability bet- ween measurers in measurings by means of log pincers) which can be attributed to irregular trunk forms at breath-height, which is characteristic of the oak and especially of the hornbeam. Differences occurring in the measuring of coni- ferous trees are smaller. The forms of their trunks at breath-height are more regular and the sample in question primarily took in consideration thin , trees (the average diameter of the Norway spruce in the sample d 1,3 m = 24,5}. With trees of greater diameters, mistakes and irregular forms of trunks at breath-height are probably greater. Measurings by means of a measure-tape give greater mean basal areas of the trees measured than it is the case in log pincers measurings. Diameter increase also conditions the increase of dicrepancy between both methods. The corre- lation between the diameter and discrepancy value is more strong with coniferous trees than it is with deciduous trees where greater mistakes in measurings are possible due to irregular trunk forms at breath-height. A comparison of the reliability of individual tree measuring does not offer essential difference between the measuring by means of a measure- tape and log pincers. ln measurings of deciduous trees in the sample, the measuring reliability in individual tree by means of a measure-tape is by 0.1% greater than in that by means of log pincers. ln coniferous trees this difference is smaller (0.3% greater in mature and young stands and 0.6% greater in underplanted trees in mature stands). The characteristics of measuring by means of both measuring devices presented speak in fa- vour of the use of a measure-tape when precise measuring of the basal area is demanded. Mea- suring accuracy in standard sample areas is of utmost importance where basal area or volume increment of a tree can be calculated based on the differences of basal areas in definite periods. Due to the fact that measurings are normally performed every 1 O years, they are carried out by new measurers each time asa ru le. Performing this job by means of a measure-tape, the in- fluence of measurers on the reliability of the basal area measuring is smaller than in measuring by means of log pincers. Vzorčne ploskve v sestojih listavcev je še posebno koristno meriti z merilnim trakom (Foto: Marko Figar) LITERATURA 1. FERGUSON, G. A., 1976. Statistical analysis in psychology & educations. Fourth edition. McGraw-Hill Kogakucha, LTD. Tokio, 529 s. 2. HUSCH, B., MILLER, C. 1., BEERS, T. W., 1972. Forest mensuration. The Ronald press company. New York, SQ-83. 3. KENNEL, R., 1959. Die Genauigkeit von Kluppung und Umfangmessung nach einem Ver- gleichsversuch. Forstw. Centralbl., 78:234-251. 4. KENNEL, R., 1964. Erfahrungen mit der Umfangmessung. Forstw. Centralbl., (9, 10): 314-320. 5. KOŠMELJ, B., 1983. Uvod v multivariantno analizo. Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča, Ljubljana, 272 s. 6. KOTAR, M., 19n. Statistične metode. Iz- brana poglavja za študij gozdarstva. Ljubljana, 1977. 7. MOLLER, G., 1957. Untersuchungen ueber die Querschnittsformen der Baumschaefte. Forstw. Centralbl., 1957, 34-54. 8. WINER, B. J., 1970. Statistical principles in experimental design. McGraw-Hill, Mladinska knjiga, Ljubljana, 672 s. G. V. 5190 251 GDK: 0-010 Projektiranje gozdnih prometnic z računalnikom Mitja CIMPERŠEK* Izvleček Cimperšek, M.: Projeklir~nje go_zdf!ih prometnic z računalnikom. Gozdarski vestmk, st. 5/1990. V slovenščini, cit. lit. 9. . . . . Orisano je spreminjanje metod proJ.ektlranJa .~n gradenj gozdnih pro~e~nic v pr~tekl1h obdobJih ter poudarjena danasnja ekoloska, nar~vovar­ stvena in gozdnogojitvena vtkanost nacrtr:ega gozdnega gradbeništva. v s_odobnp ravnanje z gozdovi. Uveljavitev mahh racun~lmkov v go~dar­ stvu je omogočilo hitro in cen_eno Izdelavo nacrtov za različne gozdne prometmce. 1. RAZVOJ POVOJNEGA SLOVENSKEGA GOZDNEGA GRADBENIŠTVA Gradnja gozdnih prometnic je neločljiva sestavina gospodarjenja z gozdovi. Velika razpršenost in nepreglednost proizvodnih tvorcev, majhna koncentracija pridelave lesa na enoto površine ter težka dostopnost in prevoznost gozdnih predelov so tiste značilnosti gozdarstva, ki se na poseben način zrcalijo tudi v gozdnem gradbeništvu. Gozdne ceste in vlake so omrežje, po katerem potujejo informacije, delovna sila, stroji, materiali in izdelki. Hkrati pa so tudi največja brezna, ki pogoltneje težko prigo- spodarjene prihranke gozdarstva. Način in obseg gradenj sta se vseskozi prilagajala gozdarski tehniki in tehnologiji ter trenutni ekonomski moči panoge. V prvih povojnih desetletjih je primanjkovalo sredstev za gradnjo cest. Toda takrat zgra- jene ceste se še danes odlikujejo s kako- vostjo, ki jo pojmujemo kot ))ročno delo«. Po 1. 1960 so se z uvajanjem buldožerjev gradbena dela močno racionalizirala. Ko se je izboljšal tudi gospodarski položaj zelene panoge, je nastopilo obdobje pospešene gradnje cest. Po l. 1970 doživi gozdarstvo * Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Celje, TOZD Boč, 63250 Rogaška Slati- na, Ulica 14. divizije 19, YU. 252 G. V. 5190 Synopsis Cimperšek, M.: Forest Road s ~rojecti.ng by Application of Computers. Gozdarski vestmk, No. 511990. ln Slovene, lit. quot. 9. . The article presents changes in roads projec~ ting and construction methods of the ~ast. It also emphasizes ecological, r:ature protect1_ng and fo- rest cultivating aspects mcorporated m mo~ern forest management. Personal computers applica- tion in forestry has enabled fast and low-cost elaboration of forest roads projects. še eno veliko spremembo. Drago in poča­ sno živalsko vprego so začeli nadomeščati učinkovitejši traktorji. Ti pa niso zmogli takih ovir (ozke in mehke poti ter stopničasti jarki), kot sta jih lahko premagovala konjska ali volovska vprega. Za varno vožnjo strojev smo morali pospešeno preurediti ali na novo zgraditi traktorske poti. Podobne preobrata je doživljale tudi pro- jektiranje gozdnih prometnic. ':' .začetn:m povojnem obdobju smo sestavlJali nat~ncne in dobro proučene projekte. Izdelovali smo jih na podlagi zakoličena cestne osi ~n posnetih prečnih profilov. Pri načrtoy!l~JU smo dajali prednost gradbeno-tehmcmm pogojem. Zaradi ročne gradnje je bil~ te- žišče ovrednotenja v minimiranju premikov zemeljskih mas. S temi prvimi prometni- cami smo odprli velike strnjene gozdne površine in jih povezovali z javnimi promet- nicami. V glavnem so potekale po dnu večjih gravitacijskih dolin. v • V naslednjem obdobju pospesene 1n me- hanizirane gradnje smo vse bolj opuščati natančno zakoličevanje cestnih osi in ga nadomeščali le z določitvijo ničelnice. Teo- delite so zamenjali priročni padomeri. Za izdelavo načrtov ni zr;nanjkovalo samo časa, ampak tudi denarja in cel.o ustreznih kadrov. Nemalokrat se je zgodilo, da smo po cesti že vozili les, ko načrti zanjo še niso bili izdelani. Danes je prometno omrežje v naših go- zdovih že dokaj zgoščeno. Zaradi pomanjk- ljivega načrtovanja pa smo marsikje po nepotrebnem ranili krajino in zaostrili od- nose med gospodarskim računom in narav- nim okoljem. Negozdarji so nas začeli gla- sno opozarjati na te napake in družba je z različnimi predpisi zajezila nenačrtno pola- ganje prometnic. 2. GRADNJA GOZDNIH PROMETNIC JE SESTAVNI DEL INTENZIVNEGA GOZDNOGOJITVENEGA OBRATA Najslabše države imajo največ zakonov. Tacit Slovensko gozdno gradbeništvo urejajo trije gozdarski predpisi: (1) Zakon o gozdovih (Ur. l. SRS 18/85) vsebuje v 8. členu splošna določila o grad- nji, vzdrževanju in uporabi cest, prometnih omejitvah in poudarja njihov ekološki in družbeni pomen. Vsakomur dovoljuje upo~ rabo ceste, skrb zanjo pa nalaga samo gozdarstvu ! (2) Uredba o urejanju posameznih raz- merij iz· zakona o gozdovih (Ur. l. SRS, 31/86) obravnava označbo gozdnih cest in omejitve prometa na njej ter začasne ali trajne zapore določenih cestnih odsekov. V 5. in 6. členu >>pretkane in natančno« pred- pisuje, da moramo za gradnjo gozdne ce- ste, ki je širša od 4,5 metra, pridobiti krči­ tveno dovoljenj~. Za gozdne ceste, ki so ožje od 4,5 metra, in gozdne vlake, ki so širše od treh metrov, pa mora biti izdano dovoljenje za sečnjo na golo. (3) Pravilnik o gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic (Ur. l. SRS 44/87) do- loča pogoje načrtovanja, gradnjo in vzdrže- vanje. Razlikuje gozdne ceste in stalne oziroma začasne vlake. Za gradnjo gozdne ceste zahteva lokacijsko in gradbeno dovo- ljenje, za gradnjo stalnih vlak pa zadošča lokacijsko dovoljenje. Pravilnik določa tudi tehnične pogoje, ki jih moramo upoštevati pri načrtovanju in gradnji. Tako.,k.ot ostala zakonodaja tudi normati- vizem na področju gozdnega gradbeništva boleha za pretiranim predpisovanjem. Za vsa ta določila je značilno, da so preveč tehnološko obarvana in premalo upoštevajo ekološke in naravovarstvene posledice predvidenih gradbenih posegov. Gozdne komunikacije so linijski gradbeni element, vendar se v gozdnem· prostoru obnašajo kot trodimenzionalni objekt. Zaradi tega imajo veliko večji vpliv na okolje, kot bi ga pričakovali od izkrčene površine cestnega telesa. Prometnice prerežejo pobočja, gre- bene in vodotoka, ovirajo živali in rastline, vplivajo na vodni režim, mikroklimo in spre- minjajo krajinsko podobo. Promet povzroča hrup, smrad, odlaganje strupenih sestavin (svinec) in širjenje divjih odlagališč v ozkem pasu ob prometnici. Za optimalno polaganje prometnic in za zmanjševanje škodljivih učinkov moramo sočasno proučiti vse bo- doče vplive nove prometnice. Za ekološko presojo novogradenj priporočamo smerni- ce, ki so jih kot opomnik sestavili v univer- zitetnem Inštitutu za krajinarstvo v Frei- burgu (2). Slovensko gozdarstvo se razlikuje od srednjeevropskega med drugim tudi po skromni odprtosti gozdov. Ta zaostanek lahko pripišemo majhni pomoči naše dru- žbe pri opremljanju gozdov s cestami. Bolj razvita okolja so spoznala, da gozdne ceste niso namenjene samo pridobivaju lesa, am- pak imajo še pomembnejše družbenoeko- nomske, turistične in rekreativna naloge. V naših gozdovih smo prometnice gradili s sredstvi, ki smo jih privarčevali s prodajo tistega lesa, ki smo ga posekali v dostopnej- ših gozdovih. Zaradi ekonomske nujnosti smo denar pretapljali iz enostavne v razšir- jeno reprodukcijo. Taka vsiljena računica je marsikje zamajala ravnotežje sestojnih struktur in preobremenila bližnje gozdove. Ekonomski cilj gozdarstva je poleg zago- tavljanja varovalnih in socialnih vlog tudi smotrno pridelovanje lesa. V proizvodni ceni gozdnih sortimentov je strošek tran- sporta najvplivnejši. Vse bolj prevladuje spoznanje, da odpiranje gozdov ni name- njeno le smotrnejšemu pridobivaju lesa, ampak pomeni ,>conditio sine qua non« za intenzivno gospodarjenje z gozdovi vseh razsežnosti. Zato lahko z veliko zaneslji- vostjo uporabimo gostoto prometnic v go- zdu za oceno intenzivnosti ravnanja z go- zdovi. Odprtost gozdov odločilno vpliva na smotrno rabo etata. Zaradi umiranja gozdov G. V. 5/90 253 in pogostih ujm se povečuje delež slučajnih pripadkov. Bolno in mrtvo drevje vsako leto sekamo na večjih površinah. V jalovih go- zdovih pa odkazujemo umirajoča in suha drevesa na istih površinah že dvakrat na leto. Pri tako močni površinski razdrobljeno- sti etata je pridelava smotrna samo tam, kjer so gozdovi trajno zadovoljivo odprti. 3. RACIONALIZACIJA IZDELAVE PROJEKTOV Z RAČUNALNIKOM Projektiranje gozdnih cest z računalni­ kom slovenskemu gozdarstvu ni neznano. Ledino so že l. 1973 zaorali kočevski go- zdarji, nekaj let kasneje so se jim pridružili v Gozdnem gospodarstVu Slovenjgradec (1976). V Kočevju je tjir program prirejen podrobnemu zakoličevanju cestne osi. Ta način dela pa smo opustili že pred dvema desetletjema. Slovenjegraški program je temeljil na zakoličenju ·ničel nice, vendar zaradi določenih težavnih izravnav cestne osi ni zbudil večjega zanimanja (6). L. 1988 je Odbor za gozdno gradbeništvo Buldožerji so omogočili pospešeno in smotrno pripravil zanimiv prikaz projektiranja cest zgostitev gozdnih prometnic na kompatibilnem »mikru« PC IBM. Pro- Rane v krajini, povzročene s površno gradnjo prometnic, nemo in dolgo opozarjajo na storjene napake 254 G. V. 5190 gram je Gozdno gospodarstvo Kočevje na- okolje cestno os gibljivo prilagajamo teren- ročilo pri Mikrodati. Je izredno mnogovrsten skim razmeram. in ustvarjalen, toda žal zahteva podrobno Razdalje med profili merimo na terenu, zakoličevanje. Ta demonstracija je bila vendar je hitreje in dovolj natančno, če spodbuda za izdelavo programa, ki bi po- traso prenesemo na karto (TTN) v merilu datke zajemal iz padomerske ničelnice. 1 :5000 in razdalje posnamemo z nje. Nagib Program smo razvili iz računalniškega terena in vkopna širina sta za predizmere obračuna opravljenih gradbenih del, ki smo in prečne profile najpomembnejša vhoda. ga uveljavili pred tremi leti (3). Iz teh dveh podatkov z upoštevanjem de- Računalniški algoritem temelji na ničelni- leža kamenja, izračunamo nagib odkopne ci, ki jo s trakom ali barvnim pršilcem brežine. Ta je tem večji, čim . .večjaje strmi na prenesemo na pripravna drevesa ob trasi. -· terena in čim več je kamel')ja v profilu. Na mestih, kjer se vhodni parametri spremi- Največje napake izvirajo iz' ocenjevanja njajo, si zamislimo profile in v terenski deleža kamenja (V. kategorija), ~ar pa žal snemalni list zapišemo naslednje podatke: odločilno vpliva na gradbene s~oške. - nagib nivelete, - razdaljo med profili, - nagib terena, - oceno deleža kamenja, oceno pogojev miniranja, - vkopno širino in - premer propusta. V krivinah in na velikih strminah upošte- vamo ekscentričnost oziroma zamik profi- lov. Zaradi zmanjšanja premikov zemeljskih gmot in manj moteče vraščenosti telesa v S pomočjo matematičnih obrazcev anali- tične geometrija v ravnini in trigonometrič­ nih funkcij izračunamo koordinate vseh točk tako v prečnem kot v vzdolžnem prerezu (priloga 1, 2 in 3). Pretvorba izkopnih količin v nasipne je zasnovana na merjenjih (4) in izkustvih. Tudi tu smo uporabili hevristično predpo- stavka, da se odkotrlja več zemlje na večjih strminah in tam, kjer je teren bolj kamnit. Računalniški program je strukturiran v štiri module: Zadnja tlakovana gozdna cesta v Maclju je bila zgrajena l. 1956 v Dobovcu G. V. 5/90 255 - vstavljanje terenskih podatkov, izračun količin in izpis na tiskalnik, - izris prečnih in vzdolžnih profilov ter izris situacije na risalniku. številski izpis podatkov. je predstavljen v treh tabelah. Prva prikazuje vstavljena po- datke in izračunane koordinate točk. Na- slednja tabela (predizmere) vsebuje izraču­ nane količine po posameznih profilih, tretja pa je podrobno razčlenjen predračun. Za celoten stroškovnik moramo vstaviti še šte- vilo panjev po združenih debelinskih stop- njah in sestavine stroškov gramoziranja. Grafični del sestavljajo.:izrisi ·prečnih in vzdolžnega profila. S transformacijo karte- zijanskih Vv polame koordinate je mogoče izrisatj .tudi situacijo. Delo z računalnikom je ~nostavno. Z uporabnikom se vzpostavi interaktivni odnos, pri katerem ta samo vstavlja podatke kot zahtevane odgovore na vpršanja. Program je napisan v jeziku Basic in ga lahko uporabljamo na vseh PC računalni­ kih. Za izpis potrebujemo 80-stolpčni tiskal- nik in risalnik, če je le mogoče velikosti A3. Priloga 1 : IZRAČUN KOORDINAT T1 IN T2 S = oa;lb brez Int T = n111lb ttr1n1 115:: vkopna •lrloe vs TAH=Iyl-y2l/!x1·x2l TAH·TAHCS)) ri:-VStTAHIBlUAIItFektar Faktar::US-T>/IIilll PDVIoulpal::VtCCI +C2> /2 ::l/tCV/TAIICTl+II/TAIH45-Tll/2 ::\ltllt.(TA!ItT)+T All< ~5-T> l/ 1. OSNOVNI PODATKI -::::. Zap. št Nagib Razdalja Nagib Globina Pogoji Vkopna Stičnica useka Stični ca nasipa Premer Siri na Clt prof. nivelete med prof. terena kamenja miniranja širina ux uv PX PV NV pro pusta koridor ta o 1 o.oo 0,00 1,00 0,00 0,00 4,00 0,07 4,07 0,07 4,28 4,20 0,00 5,91 2 10,00 59,09 20,00 0,00 0,00 4,00 2,10 5,76 2,31 6,33 4,02 0,00 9,10 3 5,00 29,89 25,00: 0,00 0,00 4,00 2,96 6,33 3,38 7,24 3,86 60,00 10,62 4 0,00 30,00 30,00 0,00 0,00 4,00 4,05 7,01 4,95 8,57 3,61 0,00 12,79 5 -5,00 39,85 25,00 0,00 0,00 4,00 2,96 6,33 3,38 7,24 3,86 0,00 10,62 2. IZKAZ KUBATUR Zapor. Strojni odkop-4. kategorije Strojni odkop-S. kategorije Skarp. Planir. štev. Ugodni pogoji Povprečni poJloji Neugodni PO§loji profila -2m3 2-4m3 nad 4 in3 -2m3 2-4m3 . nad 4m3 -2m3 2-4m nad4m3 -2m3 2-4m nad4m3 1 o 64 o o o o o o o o o o o o 2 o o 140 o o o o o o o o o 167 356 3 o o 181 o o o o o o o o o 111 175 4 o o 245 o o o o o o o o o 145 168 5 o o 253 o o o o o o o o o 148 234 6 o 166 o o o o o o o o o o 127 270 7 o 101 o o o o o o o o o o 62 183 8 o 133 o o o o o o o o o o 72 211 9 84 o o o o o o o o o o o 125 366 ) ,-, t . :--5 \'" 3.PREDRAČUN Vrsta del Količina Cena/enoti Vrednost din 1. Zavarovanje osi trase 332 196,200 65,147,710 2. Krčenje panjev do 30 cm 25 402,500 10,062,500 3. Krčenje panjev od 30 do 60 cm 14 552,500 7,735,000 4. Krčenje panjev od SO do 90 cm 7 805,000 5,635,000 5. Krčenje panjev nad 90 cm 4 1,332,000 5,328,000 Strojni odkop v 4. kategoriji 6. ----do2m3/tm---- 203 350,331 71,110,860 7. ----od2do4m3/tm---- 484 237,660 115,122,200 8. ----nad4m3/tm---- ......... 394 189,402 74,687,460 Strojni odkop v 5. kategoriji -ugodni pogoji- 9. ----do2 m3/tm---- o 1,215,640 o 10. ----od 2do4 m3/tm---- o 642,850 o 11. ----nad4m3/tm---- o 468,480 o -povprečni pogoji- 12. ----do2m3/tm---- o 1,316,340 o 13. ----od2do4m3/tm---- o 722,000 o 14. ----nad4m3/tm---- o 523,480 o -neugodni pogoji- 15. ----do2m3/tm---- o 1,533,190 o 16. ----od2do4m3/tm---- o 844,300 o 17. ----nad4m3/tm---- o 599,880 o 18. Škarpiranje v 4. kategoriji 700 74,810 • ',52,348,240 19. Škarpiranje v 5. kategoriji o 90,950 "• o 20. Planiranje v 4. kategoriji 1,283 3,360 4,310,924 21. Planiranje v 5. kategoriji o 37,282 o 22. Vzdolžno odvodnjavanje 332 8,400 ,< 2,789,198 23. Prečno odvodnjavanje 3 4,705,284 '14,115,850 24. Utrjevanje z gramoziranjem o 42,000 o Skupaj 428,392,900 Objekt: GABROVEC SITUACIJA G. V. 5190 259 nost med cestnim telesom in okoljem. Op- timalna trasa gozdnih prometnic mora pote- kati tako, da je čim bolj vraščena v relief. Če dodamo še zahteve po vključitvi struk- turnega izraza, dominant, silhuet in urbane podobe, spoznamo, da je načrtovanje gozdnih prometnic zahtevna in odgovorna tehnična in kulturna naloga gozdarstva. Z računalnikom prihranimo veliko časa, saj potrebujemo za vstavljanje podatkov in vsa vzporedna opravila manj časa, kot ga izgu- bimo s sestavljanjem vlog za pridobitev gradbenega in krčitvenega dovoljenja. Z dobrim poznavanjem terena lahko v enem dnevu gozdno cesto strasiramo in naredimo načrt. Pri ročni izdelavi projektov je bilo za kilometer ceste potrebnih od 90 do 200 ur delovnega časa {9). Pri delnem vključeva­ nju računalnika se ta čas lahko razpolovi (1), s predstavljenim programom pa potre- bujemo za enak-obseg dela samo še 5 do 1 O odstotkov prvotnega časa. Računalniku prepustimo vsa zamudna in rutinska opravil~. V tako prihranjenem času pa se lahko oolj posvetimo preverjanju variant. Temu izboru smo doslej posvečali premalo pozornosti. Ovrednotenje vseh. mogočih rešitev postaja bolj pomembno tudi zaradi tega, ker utiramo pota v vedno Prometnica odpira gozd tudi širšemu krogu ljudi. Gre za njen učinek, ob katerem so mnenja gozdarjev deljena. (Vse slike - foto: Mitja Cimperšek) 260 G. V. 5190 višje in bolj strme predele, ki so ekološko in naravovarstveno bolj občutljivi. VIRI 1. Andrejc, H.: Projektiranje gozdnih cest s pomočjo računalnika, Ljubljana 1982, diplomsko delo. 2. Burger, R. idr.: Leitfaden zur Beurteilung von Strassenbauvorhaben unter Gesichtspunkten des Natur- und Landschaftsschutez. Schriftenreihe des lnstituts tur Landespflege Universitat Frei· burg, 10/1987. 3. Cimperšek, M.: Računalniški obračun pri gradnjah gozdnih prometnic, Gozdarski vestnik 5/1989. 4. Dobre, A.: Oblikovanje cestnega telesa in ozelenitev brežin pri gradnji gozdnih cest, Ljub~ ljana 1978 (IGUS). 5. Hostnik, M.: Nova izhodišča za načrtovanje gozdnih prometnic Gozdarsko načrtovanje- inte- gralni del družbenega planiranja, Ljubljana 1979. 6. Krajnc, V.: Možnost uporabe računalnika pri . projektiranju gozdnih cest na Gozdnem gospodar- stvu Celje, Celje 1983, strokovna naloga. 7. Schafer, G.: Auftrag und Nutzen des Studien- bereichs Walderschliessung heute, AFZ 42-43/ 1989. 8. Wirsching, J. R. in R. H.: lntroductory surve- ving, ~ew York 1985. 9. Zagar, J.: Analiza projektantskih del za izdelavo ničelnih linij in glavnih projektov, Celje 1974 (interni stroškovnik). GDK: 0-010 Možnosti razvoja računalniško podprtega prostorskega informacijskega sistema v slovenskem gozdarstvu · Sašo GOLOB* Slovenski gozdarski javnosti je bil pojem prostorskega informacijskega sistema (PIS) že predstavljen (KOVAC 1988). Več gozdnih gospodarstev v zadnjem času kaže zanimanje za izgradnjo in uporabo PIS, ravno tako pa o izgradnji PIS razmišljajo druge panoge, ki delujejo v krajini, kot so kmetijstvo, geodezija, organizacije, odgo- vorne za promet, in druge. Slovenski go- zdarji bi se morali čimprej dogovoriti, kako nadgraditi zdajšnji informacijski sistem (MI- KULIČ in drugi 1985) oziroma ga spremeniti v PIS in kako ga čim bolje prilagoditi svojim potrebam in potrebam celotne družbe. KAJ JE PIS? PIS ali v originalu GIS (Geographical Information System) se je razvijal vzpo- redno z računalniško grafiko. Široko upora- ben je postajal šele v obdobju zadnjih desetih let, ko so se zmogljivejši računalniki postopno cenili. Najkrajše in v gozdarskem kontekstu povsem ustrezno ga lahko opre- delimo kot računalniški sistem za hranjenje in uporabo podatkov za opis ekosistemov na zemeljski površini (RHIND 1989). Neko- liko daljša je Burroughova definicija (VA- LENZUELA 1988), ki PIS opredeljuje kot niz orodij za zbiranje, hranjenje, priklic, preoblikovanje in prikaz prostorskih podat- kov za določene posebne namene. Zasnovo PIS kaže slika 1. Vidimo, da gre pravzaprav za razplastitev prostorskih po- datkov, ki jih hrani računalnik v grafični in tabelami obliki, ki sta med seboj povezani. Velika prednost PIS-a pred klasično karto- grafijo je, da lahko uporabnik obe obliki podatkov nenehno spreminja, izrisuje ali izpisuje, jih v tabelami obliki statistično obdeluje, predvsem pa, da lahko tvori pre- * Mag. S. G., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. seke dveh ali več plasti in tako pridobi povsem novo informacijo. Velika moč PIS-a je v tem, da si prostor- ske podatke deli več panog. Temeljne po- datke o prostoru, npr. geomorfološke, pod- nebne, podatke o rabah tal, o lastništvu in druge lahko v svoj PIS vgradi vrsta gospo-· darskih panog, ki gospodarijo v nekem prostoru. Vsaka panoga lahko izvedene in v novo kombinacijo križane prostorske in- formacije posreduje drugi in obratno. DAN- GERMOND (1989) ugotavlja, da tako inte- grirane prostorske informacije, ki doslej še nikoli niso bile ali niso mogle biti skupaj, povzročajo multisektorsko in multidiscipli- narno obnašanje, kar lahko vodi do po- membnih racionalizacij. Integracija informacij je zelo pomembna tudi z vidika usklajevanja baz. S prekriva- njem lahko ugotovimo, da dve panogi izbi- rata iste podatke za nek prostor, torej ena od obeh opravlja odvečno delo. Možno je tudi obratno, da se ena panoga zanaša na drugo in tako podatki sploh niso zbrani. S prekrivanjem tudi zlahka ugotovimo, kateri podatki so protislovni, to je taki, ki se na istem mestu izključujejo. ZBIRANJE PODATKOV Prostorski podatki so najdražji del PIS-a. Zbiramo jih lahko z (1) digitalizacija ali skaniranjem že obstoječih kart, (2) s sate- litskimi posnetki, (3) z interpretacijo aerofo- toposnetkov ali (4) terestrično. V zadnjih nekaj letih se je zelo izboljšala ločljivost satelitskih posnetkov, ki je npr. pri SPOT-u v pankromatski tehniki 1 O x 1 o m, v multi- spektralni pa 20 x20 m. še več obeta teh- nika aerofotointerpretacije (HOČEVAR, HLADNIK 1988}, pa tudi zbiranje prostor- skih podatkov na terenu postaja z iznajdba t. i. pathfinderjev, naprav, ki s satelitov v enakomernih časovnih razmikih sprejemajo G. V. 5190 261 •r:.J Relief Podnebje Združba Parcele Sestoj INTEGRACIJA u.. w C( _, m .., w 14 Slika 1 : Zasnova PIS (prirejeno po ESRI, 1989) tridimenzionalne geografske koordinatne podatke, hitrejše in je obenem razmeroma natančno. PROGRAMSKA IN STROJNA OPREMA Programska oprema je bistveni sestavni del PIS-a. Z njo privedemo v računalniški medij prostorske podatke, ki smo jih zbrali z različnimi tehnikami, in jih na različne načine obdelujemo. Podatki so lahko v rastrski ali vektorski obliki. V svetu je zelo prodorna programska oprema ARG/INFO, izdelek firme ESRI (Environmental Systems 262 G. V. 5190 w lN o _, () :l 1- w a:: a:: C/j a:: C( Q w o. N C/j 1 ~ 3 4 5 6 7 Research Institute), ki lahko sprejema po- datke vseh naštetih tehnik, obstajajo pa še mnoge druge. Razen velike kompatibilnosti z drugimi sistemi je odlika ARC/INFO v tem, da omogoča zelo dober kartografski izhod z mednarodno standardiziranimi kar- tografskimi znaki in da je z njo mogoče zelo učinkovito uporabljati digitalni model reliefa, ki smo ga razvili tudi pri nas. Pomembno je, da v določenem prostoru vsi uporabniki uporabljajo isto programsko opremo, zato so v Jugoslaviji ustanovili projekt GIZIS (LONČARIČ 1989), ki naj bi skrbel za to, da bodo prostorski podatki l 1 l j j l med seboj združljivi. GIZIS se je odločil prav za programsko opremo ARG/INFO, ki so jo kupile že nekatere organizacije na Hrvaškem in v Sloveniji. Glede strojne opreme je PIS tudi zelo zahteven. Gradijo jo računalnik, digitalnik in risalnik. Velikost računalnika je odvisna od tega, koliko podatkov želimo obdelovati na enem mestu, tako da je v svetu v rabi cel niz računalnikov, od osebnih do največ­ jih IBM-avih. Običajno uporabljajo eno- ali več-uporabniške grafične postaje, čedalje pogosteje pa tudi osebne računalnike s procesorji 286 in 386. Pri slednjih je po- membno, da morajo biti opremljeni vsaj s 40 MB diski in koprocesorji. Digitalniki mo- rajo biti tako veliki, kot so velike karte, s katerih prenašamo grafične informacije. Najenostavnejši risalniki so peresni, pov- sem profesionalne izdelke pa dobimo z elektrostatičnimi risalniki. Cena slednjih je visoka, vendar pa lahko stroške bistveno zmanjšamo, če uporabljamo usluge specia- liziranih podjetij. UPORABNIKI - PIS TUDI ·v GOZDARSTVU ki nam bo pri gozdnogospodarskih odloči­ tvah omogočala upoštevanje mnogih vidi- kov in optimalno upravljanje vseh, v pro- storu zelo pestro navzočih oblik gozdnega ekosistema. Prostorska podatkovna baza slovenskega gozdarskega PIS-a bi lahko bila takšna, kot jo kaže slika 2, verjetno pa bo še mnogo bolj zapletena. Plasti iz sheme se v času zelo različno spreminjajo. Relief, podnebje (on~9paže­ nost zraka?), tla in potencialna vegetacija so skoraj konstantni, zato zanje velja, da bodo obstajali v PIS-u zelo dolgo, če jih bomo že na začetku dobro opredelili. Neko- liko pogostejši popravki bodo potrebni pri lastniški in morda pri gozdnogospodarski delitvi ter pri gozdnih prometnicah. Najpo- gostejše spremembe pa bodo pri sestojih in s tem tudi pri stanju gospodarskih razre- dov. Pod točko 16 (drugo) iz slike 2je mišljena prostorska ponazoritev gozdnogojitven ih ci- lJev ali smernic gospodarjenja (GAŠPER- SIČ 1989). Ravno tako lahko sem uvrstimo tudi območja enakih sečnih ali spravilnih razmer in druge podatke, pomembne za načrtovanje dela v gozdu. , V zvezi z razumevanjem sheme na sliki L ~~ • ; • , .~. •• •·2 je še pomembno pripomniti, da lahko s V gozdarstvu SloVenije smo 'se implicitno opredelili za sonaravne gospodarjenje z PIS-om tabelarne in grafične podatke zdru- gozdovi, eksplicitno pa za trajnO~ optimalno, žujemo na višjih ravneh hierarhične organi- netvegano in gospodarno rabo gozdnih ras·- ·ziranosti. Tako je PIS sistem, ki ga vsako- tišč ob upoštevanju vseh splošnokoristnih dnevno uporabljamo pri operativnem delu, in obenem sistem, ki po določenih merilih vlog gozda. Prva opredelitev v bistvu pome- zdJuževanja in skupaj z drugimi podatki ni, da mora vrstni red razmišljanja pri opre- n:ioi tudi za upravljanje in oblikovanje gozd- deljevanju biljev gospodarjenja potekati od nogospodarske politike. To je ena izmed narave k uporabniku in ne obratno, ter je bistvenih prednosti PIS pred zdajšnjim go- pomembna dopolnitev druge, jasnejša opredelitve. Iz obeh jasno izhaja, da je zdarskim informacijskim sistemom - GIS (MIKULIČ in drugi 1985), ki je verjetno gospodarjenje z gozdovi zelo kompleksno, zato zanj potrebujemo zelo dober informa- najqQU~i glede na tehnološke zmožnosti v cijski sistem, katerega'temeljje poznavanje polpreteklem obdobju. Zdajšnji GIS je ne- zgradbe, delovanja,.razvojnih teženj in rana po.sredno upor~~en ~e na višjih n.ačn:oval­ .ljivost,. kohkrethih gozdnih ekosistemov. Po- skth .~a~n~h, saJ je njegov~ temeljna rn.for- trebujemo orodje, l skozi okna naših stanovanj; kako ·· dolgo' nismo opazili, da so naše reke po- stale kalne; da moramo nadzorovati hrano, ki jo utegnemo že s polja pobrati zastruplja~ no; da vsak dan merimo zrak, pred katerim naj bi se stari, bolni in otroci zapirali v stanovanja, skratka: samo neverjetni prila- godljivosti človeka se moramo zahvaliti, da še kljubuje mo in ustvarjamo videz zdravega rodu, pri katerem je bolezen izjema, ne pa normalno stanje. Zemlja, voda, zrak, ki so jih že stari Grki imeli za izvorne elemente življenja, so da- nes naša vse večja skrb - kako jih vsaj približati prvotnim vrednostim, če jim že ne moremo povrniti njihove naravne kakovosti. Zavestno, z vsem svojim kolektivnim inte- lektom smo stopili v civilizacijo, ki je postala narava in vse njene izpeljanke po eni strani spomin, ki je še v naši mladosti bil resnič­ nost, in nedosežen ideal, h kateremu vse bolj težimo in je pogoj našega preživetja. Z naravo - to našo skupno dediščino - se nam dogaja tako kot z našim osebnim zdravjem: vse mogoče bolezni jemljemo za normalen pojav, ker trdno zaupamo v zdravljenje, v zdravnike, zdravila, bolnišni- ce. Tako ravnamo tudi z naravo: skrbno preučujemo njene bolezni in jo zdravimo, vendar samo toliko, da iz nje še naprej lahko trgamo več, kot bi nam bila voljna dati. V večni dilemi med biti in imeti, v katero smo ujeti vsi, tudi narodi in civilizacija, bi 270 G. V. 5190 radi v razkošnem obsegu uživali plodove obojega: radi bi bili in radi bi imeli. Kot pravi Internacionala: Bili smo nič, bodimo vse. ln ker biti vse preprosto ni mogoče, je toliko močnejša v nas želja imeti vse. To se zdi dosegljivo. Zato se tej poti ne odrečemo, čeprav modri vedo, da se cilj popotniku odmika, in le redki odkrivajo, da je smisel v potovanju, ne pa v osvojitvi cilja. Danes se skupaj spominjamo dveh po- membnih datumov v naravoslovnem in jav- nem delovanju: stoletnice pragozd nih re- zervatov pri nas in sedemdesetletnice prve, lahko rečemo moderno zasnovane listine o varstvu narave na slovenskem etničnem ozemlju. Takrat, pred sedemdesetimi in sto leti je šlo za upoštevanje narave kot kultur- nega in narodnega spomenika, zdaj se naravovarstveniki trudijo, da bi ohranili na- ravo vsaj na tisti stopnji, ·ki še omogoča življenje. Vsak med nami je že postc:il homo duplex: tehnološki človek in, če naj se pleonastično izrazim, človeški člove!<. V sporu sta narava in civilizacija ali napredek in narava. Reši~ tev je navidez preprosta: vzpostaviti je treba ravnotežje med njima. Vendar tega ni mogoče doseči, dokler ne bo tudi človek našel ravnotežja v samem sebi, notranjega soglasja s samim sabo. Najtežji boj našega dne in najbrž tudi prihodnosti je boj s samimi sabo. Aktivna zavest, ki mora po- stati tudi vest, da je narava dediščina, ki smo jo prejeli od svojih najdražjih in jo bomo svojim najdražjim tudi zapustili. Kakšno? To je zdaj naše hamletovsko vprašanje. Ob misli na naravoslovje in na naravo- slovčevo vlogo v družbi bi parafraziran znano Marksovo misel, češ doslej so filozofi razlagali svet, mi pa ga bomo spremenili. Tokrat gre za obratno logiko: doslej so vsi mogočneži naravo spreminjali, zdaj ji je treba vrniti bistvo. Bodimo ji zvesti, da nas ne bo izdala. Ciril Zlobec r GDK:907.1 O govorici starih bukev kot likovni izraznosti gozdnih veteranov Lado ELERŠEK* Gozdarji se kar pogosto razpišemo o »aktualnih« temah, kot je umiranje gozdov, gozdna ekologija, pridobivanje lesa, goz- dna mehanizacija, ergonomija in podobno. Bolj redko pa pišemo o estetskih vrednotah naših gozdov (o vseh vidikih lepega, pove- zanega z gozdom (1}},- oziroma o lepoti tiste polovice republike, kateri tudi stanov- sko pripadamo." Pri sprehodih na Toško čelo mi je prav vedno pritegnila pozornost skupina debelih bukovih ·veteranov, od katerih so bili posa- mezni »težki« pribl. 10m3• Zato sem o njih tudi napisal ta ))dokument«. Pri besedi veteran najdemo v Verbinče­ vem slovarju (7) razlago: (lat. veteranus iz vetus star) star, odslužen vojak, zlasti vojni borec, star preizkušen bojevnik. Na večje število debelega drevja v naših go-, zdovih naletimo navadno le v težko dostop- nih grapah in v drugih odročnih predelih. Z vidika prirastne vrednosti so to že odsluženi vojaki, ki bi jih bilo treba iz gospodarskih nagibov zamenjati z mlajšim, rastljivejšim drevjem. Glede na pisano zgodovino teh posameznikov, ki so preživeli svoj mlados- tni boj za prostor v gozdu, različne ujme, škodljivce, gozdarske apetite in strupeno industrijsko emisijo, pa jih lahko poimenu- jemo tudi preizkušene bojevnike. Ti odslu- ženi vojaki, ki več ne ustvarjajo novih mate- rialnih dobrin, pa dobijo povsem drug po- men, ko ocenjujemo njihovo estetsko vred- nost. Človek je od nekdaj cenil in negoval tudi estetske vrednote, saj najdemo že v grobiščih naših praprednikov čudovit raz- novrsten nakit. Danes upoštevamo estet- sko vrednost tako rekoč že na vsakem koraku. Tako tudi prodajne cene na trgu ne določa samo njihova uporabna vrednost, * LE., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. ampak tudi njihov videz (design). V promet gredo npr. samo lično izdelane obleke, avtomobili, knjige itd. Seveda pa pri goz- dnem drevju ta zakonitost ni tako preprosta. Značilne in bogate drevesne krošnje ter zanimive debelne krivine, ki jih občuduje estet, imajo v očeh lesnega manipulanta izrazito negativen pomen, saj išče ta čim bolj ravna in drobnovejnata drevesa. Toda svoje kubike lahko ponudi to drevo samo enkrat, svoje estetsko poslanstvo pa oprav- lja že več stoletij! O debelem in opaznem gozdnem drevju smo lahko prebrali že marsikak gozdarski sestavek (6, 5, 2), vendar v njih ni govora · o estetskih danostih tega drevja. Po drugi strani pa lahko naletimo na estetsko doje- Prisvajanje prostora G. V. 5/90 271 manje gozdnih posebnežev pri številnih naših ljudskih in drugih pesnikih in literatih. Ta odnos lahko ponazorijo tile Župančičevi verzi: Hrast, hrast kodrogrivec, kdo lase ti goste mrši, da so kuštravi tako? Ko. govorim? o številnih vlogah gozda, navajamo tudi estetske koristi gozdnega drevja. Estetika zadovoljuje naše kulturne potrebe in nas vodi na višjo raven. Estetske vrednote tega drevja izhajajo iz njegove vizualne in oblikovne izraznosti. Človek kot zgodovinsko, a še bolj kot prazgodovinsko bitje, je bil izrazito navezan na gozdno okolje. Če si ga zamišljamo kot današnjega Pigmejca, potem je prebival le pod dreves- nimi krošnjami ali celo v samih krošnjah. To več stotisoč letno sožitje pa zagotovo nosi svoj zapis tudi v naših genih. Da gozd današnjega človeka - sprehajalca privlači. dokazujejo tudi statistični podatki. Frank- furtski mestni gozd (5000 ha} vsak dan obišče 20-30.000 ljudi. V mestni gozd Kyo- ta, ki je velik le 60 ha, pa zaide letno okoli 5,000.000 ljudi (3). Volk (8} piše, da so nsplošnecc vloge razdeljene na gozdni po- vršini (v Nemčiji) v naslednjih odstotnih deležih: 20% površine ima vodozaščitno vlogo, 18% talnozaščitno vlogo (prepreče­ vanje plazov in zaščita prometnic), 28% je namenjenih zaščiti pred onesnaževanjem okolja (ropot, vpliv na podnebje, olepšanje okolja}, kar 23 °/o pa rekreaciji. Zadovoljstvo številnih gozdnih sprehajal- cev gotovo izpričuje tudi estetsko vrednost gozda. Kot gozdarji pa se moramo zaveda- ti, da obstaja obojestranska povezava: člo­ vekov vpliv na gozd in vpliv gozda na človeka. Pri modernem gospodarjenju, ki je ~tenz~vno. in večnamensko, moramo upo- stevatl tudi estetsko vlogo. Nanjo bi morali gozdarji večkrat opozarjati. Za predstavitveni objekt sem si izbral skupino debelih golovejnatih bukev v med- vegatacijskem času. Torej le ozek segment pestrega gozdnega sveta. Pri klasifikaciji slik, glede na različne ravni gozdne estetike (4), pa lahko te motive razvrstimo v nasled- nje vidne zaznave: - glede na oddaljenost sodijo med prvine in detajle gozda, - prikazana je le ena rastlinska vrsta v · 272 G. V. 5190 svojem zgornjem življesnkem obdobju, - motivi predstavljajo nedotaknjeno nara- vo, posnetki so narejeni pozimi, - s stališča umetnostnega zgodovinarja lahko vidimo v teh posnetkih grafiko, barok itd. ln kakšno je sporočilo teh debelih bukev? Ob starih drevesnih veteranih ostanemo s svojimi Jeti in velikostjo daleč za njimi. To drevje, ki je po oblikah enkratno, obvladuje s svojimi debelimi vejami (ki pa so spet oblikovni unikat) kar zajeten prostor. Na vse strani segajoče veje, s katerimi si prilašča »svobodo«. in prostor pod soncem, P~.spominjajo na hinduističnega boga Šiva, k1 Je obdarjen s številnimi rokami. Funda- mentalno filozofijo in sistem hierarhija, ki jo ponazarja gradnja drevesa, kjer se več vejic združuje v tanjše veje, te v debelejše končno pa vse v eno samo deblo, najdem~ Grafika različno debelih linij tudi pri drugih naravnih tvorbah (npr. vodo- toki). Tako načelo in sistem združevanja uporabljamo tudi v naši družbeni organizira- nosti in pri obvladovanju najrazličnejših mi- selnih ,poq~očij. LITERATURA 1. Anka, B-., 1986. Estetske funkcije gozda. Zbornik s~minarja. VTOZD za gozdarstvo BF, Lju!Sijana,· s. 11 !.22. 2. Eferšek, L., 1985. Mamutovec (Sequoiaden- dron.giganteum (Lindi., Bachh.) tudi pri nas hitro raste. Gozd. vest, Ljubljana, 43, 1, 16-22. 3. Eleršek L., 1987. Gozdna arhitektura in ornamentika. Gozd. vest., Ljubljana, 45, 6, 299- .304. 4. Eleršek, L, 1989. Nekaj misli o estetskem doživljanju gozda. Gozd. vest., Ljubljana, 47, 5, 230-234. 5. Kotar M., 1977. Korenova smreka iz zasav- skega hribovja. Strokovna in znanstvena dela, Ljubljana, 58, s. 29. 6. Sgerm, F., 1971. Debela jelka iz Trnovskega gozda. Ljubljana, BF-JGLG, s. 69. 7. Verbinc. F., 1987. Slovar tujk. Cankarjeva založba, Ljubljana, s. 754. 8. Volk, H., 1989. Auswirkungen des Biotop- schutzes, des Erholung und anderer Schutzauf- gaben auf die Zukunft der Forstbetriebe. Forst und Holz, Hannover, 44, 5, 116-124. Stebri in ploskve Gozdni dinozaver Vse slike: foto Lado Eleršek G. V. S/90 273 GDK: 304 Kineziologija bo služila tudi gozdarjem Vrsto let je bilo v gozdarskih okoljih, kjer poznajo zahteve gozdarskega · d_ela, čutiti potrebo po uporabi: sogobnega zpaoja za razvijanje, krepitev in vzdrževanje psihofi- zične moči gozdarskih delavcev. To je bilo še posebej očitno pri mladih gozdarskih delavcih - gozdarjih, ki so šele začeli delati. Vedeli smo, da morajo poleg ustreznega strokovnega znanja in sodobne delovne opreme pridobiti tudi vedenje o tem, kaj jim bo omogočilo krepiti in vzdrževati psihofi- zične sposobnosti, ker bodo le tako uspe- šno zmogli zahtevno gozdarsko delo. Zato naj bi v učni program šole za gozdarski poklic ·.uvrstili tudi določeno število temu nametiJe)lih ur (70). Za izvedbo programa so s~vaaa, potrebni tudi ustrezni prostori in oprema:sredstva za izgradnjo trim kabi- neta so na pobudo vodstva GŠC Postojna in ·profesorjev za telesno vzgojo prispevali Gozdna gospodarstva Slovenije, Posebna izobraževalna skupnost in Gozdarski šolski center Postojna. Tako smo bili lahko na seji Odbora za varstvo pri delu Splošnega zdru- ženja gozdarstva Slovenije v začetku sep- tembra prejšnjega leta priča odprtju trim kabineta v GŠC Postojna. Kabinet je ob tej priložnosti predstavil tovariš Bernard Ur- bančič, profesor telesne vzgoje na GŠC Postojna. Po njegovih besedah je to po- membna sodobna pridobitev za popolno usposabljanje učencev - gozdarjev in ima dolgoročno in preventivno vlogo. Zasnovan je tako, da omogoča enkratno vadbo sku- pini 12-14 učencev. Namenjen je pred- vsem učencem - gdzdarjem, vendar ga bodo lahko s pridom uporabljali tudi učenci - gozdarski tehniki, pa tudi tisti učitelji kolektiva, ki potrebujejo ustrezno psihofi- zično kondicijo. Oprema je sodobna. Se- stavljajo jo: 1. uteži z različno dolgimi ročkami, ena izmed njih ustreza tudi olimpijskim zahte- vam; 2. dve vlečni napravi (najbolj značilni za vadbo bodočega gozdarja}; 3. vzmeti za raztezanje in vzmeti za posnemanje teka navkreber; 274 G. V. 5190 4. večnamenska klop (za vadbo z utežmi za vse mišične skupine ob različnih obre- menitvah - 5 do 80 kg}; 5. joptrim - naprava za krepitev mišic rok in nog; 6. trimlet naprava za krepitev trebu- šnega steznika in hrbta; 7. kettler - vlečna naprava, podobna joptrimu, le da so tu obremenitve večje, ker jih povečujemo z vzmetmi; 8. kotiček z drobnim orodjem: - različne manjše uteži {3 do 8 kg}, - kolebnice, - obremenilni obroči, - vzmeti z ročaji, - težke žoge, - kolo spretnosti, - ročke za stojo in ostale gimnastične vaje; 9. ergometer; 1 O. naprava za meritve, ki jih lahko upo- rabljamo po vsaki vadbi: - po vadbi ob določenem času, - po vadbi po določenem času; 11. letvenica z mostnicama in name- ščeno uro. Trim kabinet je sestavljen iz štirih seg- mentov: A - segment dela z utežmi z uporabo večnamenske klopi; 8- segment drobnega orodja, v katerega se vključujejo tudi naprave trimlet, joptrim, kettler; C- bazični segment: - letvenica z mostnicama, - vlečni napravi, - trimlet, - uteži z dolgimi ročkami; D - segment z napravami za meritve: - višinomer, - tehtnica, - dinamometer, - spirometer, - kaliper, - ergometer (kot vadbena in kot merilna naprava), - naprava za razteznost (klopca za pred- klon). Vadbo lahko spremljamo s kasetofonom ali metronomom, ki vadbi zagotavlja dolo- čen ritem. Pri tako oblikovanem trim kabinetu je mogoče zagotoviti načrtovano, usmerjeno, vodeno in nadzorovano vadbo. Upošteva- STROKOVNA SREČANJA GDK: 907.2 nje razvojne stopnje učencev preprečuje, da bi prišlo do poškodb trajnega značaja in deformacij v razvoju in rasti. Tako obliko- vana vadba omogoča ustvarjanje in raivoj dinamične moči, kakršna je potrebna v našem poklicu. Pavle Kumer Sklepi seminarja »Rekreacijska vloga gozda« Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani je 1. in 2. marca 1990 na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije priredil seminar z naslovom: »Rekreacijska vloga gozda«. Na seminarju je bilo 98 udeležencev iz najrazličnejših strok. Tudi v referatnem delu so poleg gozdarjev s svojimi pogledi na turistično-rekreativno vlogo gozda nastopili predstavniki različnih področij, kot so: etno- Jogija, psihologija, turizem, geografija, lov- stvo, krajinska arhitektura in biologija. Po- danih je bilo tudi 14 krajših poročil o tem, kolikšno pozornost posvečajo turistično re- kreativni vlogi gozda po posameznih gozd- nih gospodarstvih. Ob seminarju je izšel tudi zbornik »Re- kreacijska vloga gozda«, v katerem so predstavljeni vsi referatni prispevki -skupaj s kratko analizo današnjega stanja razvito- sti rekreacijske vloge gozda pri nas. Za oblikovanje zaključkov seminarja je bila v zaključnem delu soglasno imenovana redakcijska skupina v sestavi: Janez Gre- gori, Matjaž Jeršič, Igor Malič, Stank~ Ple- terski, Janez Pogačnik, Dušan Robič, Zivan Veselič, Danica Zorko, Ivan žonta in Bošt- jan Anko. Skupina je iz 15 referatnih, 14 koreferat- nih in nad 70 diskusijskih prispevkov po- vzela naslednje sklepe, ki naj bi v prihodnje usmerjali gozdarsko delo na tem področju: 1. Med kulturno pogojenimi vlogami go- zda ima rekreacijska posebno mesto, ki ga je mogoče primerjati z m_estom varovalne vloge med okoljetvornimi. vlogami gozda. To mesto ji zagotavljajo sorazmerno dolga tradicija, velika razširjenost pojava rekrea- cije v gozdu in mnogovrstnost oblik rekrea- cije, ki vodijo v komplementarno dopolnje- vanje z drugimi vlogami {npr. estetsko, higiensko-zdravstveno, dediščinsko-var­ stveno, poučno ... ) gozda. 2. Rekreacija v gozdu odseva človekov odnos do gozda; enako lahko predpostav- ljamo, da je preko rekreacije mogoče {so)oblikovati tudi človekov odnos do go- zda. Razvijanje rekreacijske vloge je v bi- stvu kulturno poslanstvo, hkrati pa pomem- bno področje stikov z javnostjo, ki bodo v novih pogojih življenja in dela za gozdarsko stroko izjemnega pomena. 3. Bežna analiza opravljenega dela opo- zarja na pomanjkanje usklajenega delova- nja stroke na tem področju, na velike razlike med posameznimi gozdnogospodarskimi območji, predvsem pa, da je to delo - ob znatnih vlaganjih - marsikje dokaj nenačrt­ no in prepuščeno zgolj dobri volji in delav- nosti posameznikov. 4. Zaradi svoje razpoložljivosti, neza- htevnosti in množičnosti je rekreacija v gozdu pomembna sestavina kakovosti na- šega življenja. Zato je njeno razvijanje po- membna naloga in poslanstvo tudi za go- zdarstvo. G. V. 5190 275 5. Mnoge oblike rekreacije predstavljajo v gozdu tujke, ki prekomerno obremenjujejo rastlinsko in živalsko skupnost gozda, lahko pa so tudi med seboj neskladne ali se celo izključujejo. 6. Gozdarstvo naj si prizadeva aktivno razvijati in pospeševati gozdnemu okolju prijazne oblike rekreacije. Gozd naj ostane oaza sprostitve, prostor nadzorovane in skrbno vodene rekreacije za tiste, ki znajo ceniti njegove vrednote. 7. Gozd je tudi pomemben vir za razvija- nje turizma. Glede na različne cilje, udele- žence. načine razvijanja itd. je treba turi- stično vlogo gozda ločiti od rekreacijske. 8. Razvijanje gozda kot turističnega vira naj poteka v tesnem sodelovanju gozdar- stva in turizma -ob upoštevanju strokovnih izhodišč, ob spoštovanju gozda in ob čistih gospodarskih računih. 9. Sodobni turistični in rekreacijski motivi so lahko pomemben dejavnik preobrazbe prostora, zato jih je treba upoštevati pri načrtovanju z gozdnim in gozdnatim prosto- rom. '1 O. Temeljito načrtovanje rekreacijske in turistične vloge gozda je osnova za načrtno in enotnejše gospodarjenje zanjo. 11. Glede na kulturno pogojenost turi- stične in rekreativna vloge so ustrezni rezul- tati tujih raziskav za nas uporabni le v omejenem obsegu. Zato predlagamo, da se pri IGLG in/ali Gozdarskem oddelku BF ustanovi stalna delovna skupina, ki se bo ukvarjala s praktičnimi in teoretičnimi pro- blemi turistične in rekreacijske vloge. Tak IZ TUJEGA TISKA GDK: 181.9(048.1) Rastline z okusom po soli Amie Charnoch: Plants with a taste for salt. New Scientist. 3. dec. '1988. Ameriški biolog trdi, da lahko slana ob- morska prostranstva v Združenih Arabskih emiratih postanejo velike kmetijske farme. 276 G. V. 5190 predlog je bil podan že leta 1969 na podob- nem seminarju v Dolenjskih Toplicah in taki delovni odseki navsezadnje obstajajo pri večini pomembnejših izobraževalno-razi- skovalnih centrov v deželah z razvitim goz- darstvom. '12. Opraviti je treba celovito ovrednote- nje prostora (s krajinskim načrtom) za zava- rovanje naravnih potencialov, pomembnih za prihodnji razvoj rekreacije in turizma. 13. Napraviti je treba analizo že načrto­ vanih območij za rekreacijo in razvoj turiz- ma. ugotoviti pomanjkljivosti in oblikovati trdnejša izhodišča za načrtovanje in plani- ranje rekreacije in turizma v gozdnem pro- storu. '14. Oblikovati je treba dolgoročni razi- skovalni program v interdisciplinarnem so- delovanju s področji. ki zadevajo: - doživljajsko-vedenjsko komponento rekreacije v gozdu, - ekonomske vidike rekreacije v gozdu, - pravne vidike rekreacije v gozdu. Posebno pozornost bo v okviru tega raziskovalnega programa treba posvetiti tudi (rekreacijski) javnosti- njenim pričako­ vanjem in zahtevam, njenem ozaveščanju in izobraževanju, sodobnim načinom komu- niciranja in dela z njo itd. Delo pri razvijanju rekreacije in turizma v gozdu lahko postane pomembno preizkusno področje povečane odzivnosti gozdarstva na zahteve sedanje in prihodnje družbe. Komisija za sklepe seminarja Hipotezo utemeljuje s poskusom vzgoje trave Salicornia. Salicornia je trava iz rodu Chenopodia- ceae, ki raste na slanih podlogah ob obalah Evrope in Azije. Rastlina ima močno steblo, drobne liste in majhen cvet. Steblo raste v vozlih, iz katerih se razrašča in daje rastlini značilno obliko. Salicornia potrebuje za rast 7 mesecev. Setev je decembra in žetev r julija. Namakanje opravijo z morsko vodo in to na podlogah, ki vsebujejo 30% soli in so do sedaj veljale za sterilne. Salicornia ~ot halophyta takšne razmere prenese. Sa- licornijo se uporablja za prehrano govedi in je kot hranilo enakovredna običajnim vrstam sena. Poskus širijo tudi na prehrano ovac. Biologi trdijo, da z enim hektarjem salicornije prehranimo 20 glav ovac. Ena vrsta te trave je v Britaniji pogosta na jedilniku. S križanjem različnih vrst tega rodu trav iz raznih slanih predelov sveta so razisko- valci dobili klon SOS-7. Poskusi z novim klonom salicornije dajejo zanimive rezultate. SOS-7 vsebuje 1 O do 12% beljakovin in olja. Zato je lahko rastli na uporabna tudi za proizvodnjo olja, saj daje na enoto teže 8 % več olja kot soja. S preostankom je primerno krmiti živino. V Emiratih seno za prehrano živine uva- . žajo in zato visoka cena omejuje proizvod- njo govedi. Lastna proizvodnja SOS-7 bi lahko bi- stveno spremenila tradicionalno kmetijstvo in oblikovala ekonomično živinorejo. ln to celo na površinah, ki so doslej veljale za neplodne. Prehrambeni poskusi s SOS-7 in dvema GDK: 624 tradicionalnima vrstama sena niso pokazali razlik v teži živine. SOS-7 preskušajo tudi v obmorskih puš- čavah. Seveda je potrebno črpanje večjih količin morske vode, toda celoten račun je v prid SOS-7 . .. Za konec velja povedati, da salicornia ni nikakršna nadvrsta. Vrsta je vnešena v nov habitat, podvržena nepoznanim boleznim in insektom, proti katerim ni odporna. Šele po tisoč letih bomo lahko trdili, da se je vrsta udomačila. Črpanje morske vode ima za posledico kopičenje soli na površini, kar sili proizvajalca v vsepogostejša spiranja. Povečevanje čred živine lahko povzroči nepovratne degradacijske procese v lokal- nih okoljih. Kljub temu je vrsta trenutno· zmagovalec. * * * Pestrost narave, različnost živih bitij, rast- lin in živali, glede njihovih življenjskih potreb je človek že od nekdaj s pridom izkoriščal. Tudi gozdarjem je pestrost gozda v veliko ·oporo. Premalo jo cenimo. Mladen Prebevšek Ali smo na pragu revolucionarnih odkritij? To vprašanje se nam zastavlja ob prebi- ranju članka z naslovom A new science of complexity avtorja Pavla Daviesa, profe- sorja teoretične fizike na Univerzi v New- castlu, ki je bil objavljen v reviji New Scien- tist 26. novembra 1988. Za moderno fiziko pravijo, da ima dve meji: zgornjo, ki jo imenujejo mejo zelo velikega (kozmologija), in spodnjo, ki jo imenujejo mejo zelo majhnega (fizika delav- cev). V zadnjem času pa je č'edalje več tistih, ki trdijo, da obstaja še tretja enako- vredna meja, meja zelo kompleksnega. Kompleksnost je značilnost vseh živih organizmov, pa tudi neživega sveta (turbu- lentni tok, termodinamični procesi ipd.). že od nekdaj so skušali te pojave opisovati matematično, vendar so imeli pri tem šte~ vilne težave, saj je tako mogoče opisati le neznaten delež medsebojne odvisnosti opazovanih parametrov. če smo hoteli le za malenkost povečati natančnost, se je matematični opis v večini primerov zelo zapletel. Nekako sprijaznili smo se z mislijo, da zapleteni procesi zahtevajo še bolj za:- pleten matematični opis. Zdaj pa smo nena- doma prišli do spoznanja, da pogostokrat za nas nepredvidljivo obnaš~nje živega organizma ali naraven pojav' uravnavajo morda le razmeroma preproste zakonitosti G. V. 5/90 277 - podobno kot lahko ne preveč zapleten računalniški program opravlja izredno ve~ liko število najrazličnejših operacij, ki se med seboj na različne načine povezujejo. Kot primer navaja pisec nihalo, ki je odvisno le od manjšega števila dejavnikov, vendar ima lahko neverjetno veliko število možnih stanj. Do enakih ugotovitev prihajajo pri študiju kaosa. Z napredkom računalništva in poznava- njem programiranja je mogoče primerjati in najti stične točke med delovanjem računal~ nika in kompleksnimi procesi v naravi. Tako skoraj že lahko potrdimo domnevo o ))pro- gramih« v naravi, ki uravnavajo po naši presoji »kaotične(< pojave. Zaradi izrednega števila možnih stanj, ki jih s sedaj znanimi matematičnimi modeli ne moremo zadovo- l}ivo opisati in ne najdemo v njih neke zakonitosti, smo jih imenovali kaotične, to- rej takšne, ki po našem mnenju ne '{Sebu- jejo nikakršnih predvidljivih stanj. Ce pa pomislimo, da je vse dogajanje okoli nas le neskončna in med seboj prepletajoča se množica zaporedij vzrokov in natančno opredeljivih posledic, lahko upravičeno po- dvomimo o takšnem kaosu, kot smo si ga predstavljali do sedaj. Kot potrditev te teže lahko navedemo število 1r, z. neskončnim številom decimalk, ki si sledijo na videz slučajno, se ne ponavljajo, njihovega zapo- redja pa ni mogoče opisati z nobenim znanim zaporedjem. Pa vendar ga lahko izračunamo z razmeroma preprostim alga- ritmom, ki bo vedno dal enak rezultat ozi- roma enako neskončno zapor~dje števil. V članku je navedenih še nekaj primerov in poskusov opisa oziroma vrednotenja al~ goritmov in množine podatkov, ki jih vsebu- jejo, vendar so to za sedaj šele prvi koraki k popolnejšemu razumevanju sveta okoli nas. Ker smo šele na začetku tovrstnih razi- skovanj, lahko v prihodnosti pričakujemo poleg današnjih matematičnih opisov nov način opisovanja dogajanj v naravi, in sicer 278 G. v._ 5190 v obliki algoritmov- podobno kot jih upor~b­ ljamo že danes pri računalniških programih. čeprav avtor predvideva koristno upo- rabo tudi v neživi naravi, si od novega načina opisovanja največ lahko obetamo ravno v biologiji in seveda gozdarstvu kot njenem delu. že razmeroma zgodaj, kmalu po na- stanku gozdarstva kot znanstvene discipli- ne smo se srečali s težavami pri matema- tič~emu opisu dogajanj v gozdu. Matemati- ka, številke, grafikoni· in razvoJ· verjetnost- nega računa ter statistike so skušali poleg čim natančnejših opisov tudi čim bolj izklju- čiti subjektivni vpliv človeka, ki je zmotljiv in kot tak vir raznih napak. Vendar smo s tem nehote mnogokrat izločili tudi naravo, ki smo jo hoteli opisati. Narava se eno- stavno ni hotela vključiti v lepe zvezne krivulje, zaporedja in odvisnosti in je delala po svoje. Čeprav lahko izračunamo, kolik- šen delež odstopanj pri določenem tvega- nju smo z matematično analizo pojasnili, pa je ta delež nemalokrat tako majhen, da podvomimo vsaj o ustreznosti matematič­ nega kvantificiranja določenih procesov v gozdu. Pretirano zanašanje na številke je pogo- stokrat pripeljalo do nesmislov in posiljeva- nja gozda, ko smo skušali njegovo strukturo po vsej sili prilagoditi izračunanim števil- čnim vrednostim, potem pa smo še z izjem- nimi vlaganji energije skušali vzdrževati to vsiljeno stanje. Marsikje so posledice tega početja vidne še danes ali pa še danes delamo tako. če bomo dobili novo orodje v obliki algoritmov, bomo morda lahko zadovoljivo pojasnili )) muhasto« naravo našega gozda in se z njim lažje pogovorili. Da se moramo, če hočemo uspešno delati, prilagoditi na· ravi in ji ne ukazovati, smo že spoznali. Nestrpno pa pričakujemo nova spoznanja, da popravimo to, kar smo v preteklosti nehote delali narobe. Samo Dečman KNJIŽEVNOST GDK: 116.2:(497.1 Kras) Ognjen Bo na cci: Karst Hydrology With Special Reference to the Dinaric Karst Springer Series in Physical Environment, 2, Springer~Verlag Berlin, Heidelberg, New York, London, Paris, Tokio, 1987, strani 184 s 119 slikami Springerjevo serijo za fizično okolje ureja znani geoekolog prof. D. Barsch iz Heidel- berga v sodelovanju s triintrideseti mi ugled- nimi strokovnjaki z vsega sveta, med njimi je tudi prof. l. Gams iz Ljubljane. V drugi knjigi te zbirke je izšel zanimiv prispevek jugoslovanskega hidrotehnika o splošnih hidroloških značilnostih krasa, še posebej dinarskega. ki sta mu namenjeni kar dve treyini knjige. Zivljenski pogoji za človeka na krasu niso posebno ugodni. Prepustna kraška ob- močja so suha in neugodna za naselitev kljub obilici padavin, ki hitro poniknejo v podzemlje. Izrednim jesenskim in zimskim padavinam sledijo poplave rodovitnih polj in dolin, ki trajajo tudi do šest mesecev in več, ko se vode umaknejo, pa takoj sledi sušna doba. Ker so tla na poljih rodovitna, bi z uravnanim vodnim režimom lahko bi- stveno izboljšali poljedeljstvo. Izkušnje pa kažejo, da dosedanji posegi v vodni režim še zdaleč niso optimalni. Koristi, ki izvirajo iz posegov na enem območju, so pogosto manjše od škode, ki je s tem povzročena drugod. Življenjske potrebe silijo k prouče­ vanju naravnih virov, zato zanimanje za hidrološke raziskave povsod narašča. Kras je zelo heterogeno okolje, za pojas- nitev razmer so potrebne številne meritve in opazovanja različnih pojavov od vodne gladine, pretoka, hitrosti, kemične sestave, temperature, količine plavja, vrste mikroor- ganizmov v vodi itd. Ker hoče pisec pred- vsem opredeliti količinsko razmerje med površinskimi in podzemeljskimi vodami na krasu, so predmet razprave načela pretaka- nja vode, ne pa kraški pojavi in njihova razvrstitev z geološkega in geomorfolo- škega vidika. O. Bonaccl, profesor na Gradbeni fakul- teti v Splitu, zelo pregledno ponazarja splošna načela kraške hidrologije s pr:imeri z Dalmatinskega krasa, povzema pa tudi spoznanje krasoslovcev od drugod. Knjiga naj bi bila ·nekakšna spodbuaa drugim stro- kovnjakom geologom, hidr.ogeologom, geo- morfologom, geografom, geofizikom, me- teorologom. ekblogom, gradbenikom, goz- darjem in agronomom za sodelovanje in poglobljeno proučevanje kraških predelov, saj bo, po mnenju avtorja, le sodelovanje raznih strokovnjakov omogočilo optimalno izrabo kraških voda in njihovo ohranitev bodočim generacijam. . . Vsebina je razdeljena na devet poglavij, vsako pa še na nekaj podpoglavij. Po splošni definiciji krasa so v uvodu oprede~ ljene temeljne zakonitosti zakrasevarija, ne- kaj pa je tudi podatkov o razširjenosti krasa po svetu, še posebej v Jugoslaviji, kjer so se z J. Cvijicem začele prve naprtne teore- tične in praktične raziskave ·krasa. Avtor meni, da je kraška hidrologija še mlada disciplina, prej vključena v druge vede, zdaj pa se vse bolj samostojno razvija. V drugem poglavju z naslovom kraška terminologija in definicije so prikazani osnovni pogledi na pretakanje vode v krasu, navedeni so naj- pomembnejši hidrološki pojmi in kraški po- javi po klasičnem vzorcu od škrapelj do kraških polj in jam. Sledi poglavje o načelih kraškega podzemeljskega pretakanje, kjer so splošne oznake prevzete po britanskih, francoskih in ameriških krasoslovcih, nekaj primerov pa je vzetih tudi iz jugoslovanskih in celo slovenskih virov. Obravnavani so problemi splošne cirkulacije na kraškem površju, v talni odeji in v subkutani, epikra- ški ali vadozni coni. V tem poglavju so nanizani tudi izsledki večletnega proučeva­ nja prenikanja vode v slovenskih jamah. Obravnavani sta še globina zakrasevanja ter kapacitete kraških vodonosnikov. Sled- G. V. 5190 279 njo je mogoče opredeliti s poroznostjo in prepustnostjo, pa tudi recesijsko krivuljo. Najobsežnejše, četrto poglavje je name- 'njeno kraškim izvirom, njihovi splošni oznaki in hidrološki razvrstitvi glede na izdatnost, trajnost in lego. Sledi analiza hidrogramov in pretočnih krivulj izvirov, pri- kazani so tipi zaledij izvirov po razmerju med površinskim in hidrološkim ali podze- meljskim zaledjem. Posebej so obravna- vani obmorski izviri z zaslanjeno ali bra- kično vodo. Peto poglavje je namenjeno hidrološki vlogi ponorov in določanju nji- hove požiralne zmogljivosti. Ta problema- tika je tesno povezana s prizadevanji za odpravo poplav na poljih. Naslednje poglav- je osvetljuje problematiko površinskih tokov na krasu, razmerje med površinskimi in podzemeljskimi vodami ter vodni režim kra- ških rek, ki izgubljajo vodo v površinskih kraških strugah. Posebej so obravnavani problemi vodne bilance kraških polj, pa tudi temperaturnemu režimu kraških voda je namenjeno krajše poglavje. V sklepnem delu obravnava avtor različne človekove vplive na vodni režim kraških predelov. V tem poglavju je zbranih največ primerov z jugoslovanskega krasa in iz Dalmacije, kjer je avtor največ raziskoval. Navedeni so primeri uspešno zgrajenih akumulacij na Trebišnjici, Cetini in drugod, pa tudi pri- prave za gradnjo na Krki pri Šibeniku in za t~ajnejšo ojezeritev Cerkniškega polja. Na- kazana so prizadevanja za povečanje zmogljivosti kraških odvodnikov v Konavlju in pri Vrgorcu ob Neretvi. Nanizani so problemi površinskih hidromelioracij in raz- nih posegov v kraško taJno vodo, kjer so možnosti za trajno črpanje omejene. Velika pozornost je namenjena izkoriščanju kra- ških izvirov in metodam zajemanja obmor- skih brakičnih izvirov. Najobsežnejše je vsekakor poglavje o kraških izvirih, ki so najprimernejši za zaje- manje, sledijo poglavja o načelih vodnega pretakanje v krasu in o človekovih vplivih na vodni režim. Obsegu poglavij je prilago- jeno tudi število ilustracij. Izmed 119 slik je le 13 fotografij, sicer pa je največ izvirnih avtorjevih skic z raziskovanega območja v Dalmaciji (45) ali njegovi~) prikazov splošnih hidroloških značilnosti (40). Iz tujih virov jih 280 G. V. 5190 je povzetih 17, iz jugoslovanskih virov pa 14, od tega 5 iz slovenskih razprav. Zaradi nazornosti so nekateri zapletani hidrološki kraški problemi precej poeno- stavljeni. V splošnem poenostavitve dobro učinkujejo, ponekod pa pogrešamo vsaj kratko opozorilo na siceršnjo zapletenost prikazanega primera. Pisec se sicer zaveda pomanjkljivosti, ki izhajajo iz enostranske hidrološke obravnave krasa, zato večkrat opozarja na potrebo po interdisciplinarnih raziskavah. Lepo urejeno in opremljeno delo je napisano jasno in zavzeto, name- njeno je širšemu krogu strokovnjakov. Avtor sproti opozarja na odprta vprašanja in opo- zarja na nepremišljene posege v kras brez načrtnih interdisciplinarnih raziskav. Prou- čevanje posameznih hidroloških parame- trov je namenjeno predvsem praktičnim inženirskim potrebam pri snovanju in izva~ janju učinkovitih ukrepov za izkoriščanje kraških voda in uravnavanje njihovega reži- ma. Povsem neobdelana je ekološka pro~ blematika, ki je po avtorju lahko resnejša, nevarnejše in grozljivejša za človeka od samih hidrotehničnih posegov. Z gozdarskega vidika je zanimivo zlasti pretakanje v površinski in subkutani coni po kritega krasa. Razlika med golim in pokri- tim krasom je le v hitrosti in deležu infiltra- cije, v drugih hidroloških značilnostih pa se ta dva tipa ne razlikujeta. V poRritem krasu je infiltracija odvisna od debeline in prepust- nosti pokrova, šele ko pride voda skozi tla se začne pravi kraški odtok. Čeprav se v knjigi avtor ne ukvarja s kemično sestavo vode, meni, da imajo kemične analize izre- den pomen pri študiju vertikalnega pronica- nja. * * ... Brez vode ni življenja in tudi ne gozda. Zato je tudi kraška hidrologija za nas vse zanimiva, tudi če ne živimo ravno na krasu. Knjigo dobimo v Gozdarski knjižnici v Ljubljani. dr. Peter Habič (SAZU~ Postojna) PROSPEKT O SLOVENSKIH GOZDOVIH IN GOZDARSTVU Izšel bo dve leti napovedovani prospekt o slovenskih gozdovih in gozdarstvu. SLOVENIJA BREZ GOZDA? OBUP 1 Sodoben pogled na gozd, utemeljen na ekosistemski podlagi. Primerjave z evropskimi deželami in s svetom. Preko tri tisoč strokovnih podatkov. Privlačne grafične in slikovne razlage. Uporabljena je najnovejša strokovna literatura. Prvič vse najvažnejše o gozdovih v Sloveniji na enem mestu. SLOVENIJA BREZ GOZDA? OBUP! Evropski grafični rez in format. Združene so vse izkušnje iz evropskih gozd nih prospektov. SLOVENIJA BREZ GOZDA? OBUP! Vse o slovenskih gozdovih. Prospekt je primeren za neuke in strokovnjake. Primeren je za tiste, ki jim je treba dopove- dati, da brez gozdov v Sloveniji še megle ne bi bilo. Primeren je tudi za tiste, ki jim že izbrana fotografija naše krajine pomaga k prijaznejšemu dnevu. Primeren je za darilo vsako- mur ob vsaki priložnosti. NE, SLOVENIJE NE MOREMO PUSTITI BREZ GOZDA! Večnost mu dajejo ljudje. Eden je Tugomir Cajnko, ki mu prospekt posvečamo. GOZDARSKA ZALOŽBA STROKOVNA REVIJA Gozdarski westnllk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1990 • LETNIK XLVIII • ŠTEVILKA 6 Ljubljana. junij 1990 VSEBINA - IN HAL T CONTENTS 281 Edo Kozorog Analiza in primerjava nasadov različnih drevesnih vrst v Zabreginju Growth Analysis and the Comparison of Planta1ions :of Different Tree Species in Zabreginj 288 Janez Pirnat Opazovanje in razčlemba rekreacije v primestni gozd- nati krajini - Katarina pri Ljubljani Observations and the Analysis of the Recreation in a Suburban Woodland -the St. Catharine Region near Ljubljana 297 Romana Ružič, Igor Jerman Mikrorazmnoževanje domačega kostanja z elektro· magnetnim spodbujevanjem Micropropagation of Sweet Chestnut by Application of Electromagnetic Stimulation 301 Iztok Winkler, Boštjan Košir, Ivan Kolar, Janez Pogačnik Razvojne možnosti slovenskega gozdarstva v sred- njeročnem obdobju 1991-1995 Developmental Possibilities of Forestry in Slovenia in the Middle-Term Period from 1991-1995 311 Vilijem Garmuš Problematika prevoza lesa 319 Tomaž Kočar Gozdni predel Ravnik (logatec) 327 Iztok Winkler Gozdna zadruga v Padričah 330 Stališča in odmevi 333 Iz tujega tiska Naslovna stran: Tone Lesnik: Jelka Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim. mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije ljubljana, Erjavčeva 15 501 01-678·48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 105,00 din za dijake in študente 35,00 din Polletna naročnina za delovne organizacije - 210,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 25,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 23-90 dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati ten1el]1negaJ]~ davka od prometa proizvodov. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana GDK: 238:174.7 Picea abies, Abies alba, Abies grandis, Larix sp., Chamaecyparis lawsoniana, Pinus strobus Analiza in primerjava nasadov različnih drevesnih vrst v Zabreginju Edo KOZOROG* Izvleček Kozorog, E.: Analiza in primerjava nasadov različnih drevesnih vrst v Zabreginju. Gozdarski vestnik, št 611990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit '1 O. Obsežni nasadi v Zabreginju so eni izmed prvih na območju SGG Tolmin, ki že kažejo rezultate neposrednih "premen. Objekt je še posebej zani- miv za raziskavo zaradi velikega števila uporablje- nih drevesnih vrst pri osnovanju nasadov. V nalogi skuša avtor analizirati dosedanjo rast nasadov po drevesnih vrstah, izsledke pa primer- jati z rastjo malodonosnega pionirskega stadija in z avtohtono bukvijo. Na koncu primerja rast po- membnejših drevesnih vrst tudi z izsledki drugih raziskav po Sloveniji. 1. UVOD Osnovna usmeritev našega gozdarstva je sonaravne gospodarjenje in optimalna izkoriščenost proizvodnih sposobnosti goz- dnih rastišč. Kljub temu pa je bilo v zadnjih desetletjih osnovano ogromno umetnih na- sadov na gozdnih površinah, v glavnem z neposredno premeno malodonosnih goz- dov. Prve generacije teh nasadov so že v fazi, ki zahteva premišljene odločitve na podlagi poznavanja razvoja lesnih zalog in prirast- kov. Edine izkušnje pri tem so nasadi iz obdobja, ko se je pri nas še uveljavljala stara nemška šola. Zato za nasade le približno vemo, kdaj kulminira povprečni dobni volumenski prirastek, še manj pa, kakšen je vrednostni prirastek, saj za umetno vnešene drevesne vrste običajno * E. K., dipL inž. gozd., Soško gozdno gospo- darstvo, 65220Tolmin, Brunov drevored 13, YU. Synopsis Kozorog, E.: Growth Analysis and the Compa- rison of Plantations of Different Tree Species in Zabreginj. Gozdarski vestnik, No. 6/'1990. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 1 O. Extensive plantations in Zabreginj are among the first in the region of the SGG Tolmin (Forest enterprise Tolmin), where the results of direct conversions can already be seen. The plantation especially deserves to be the object of investiga- tion due to a great number of tree species taken into consideration in planlation planning. The paper tries to give an analysis of the plantation growth up to the present according to tree species and a comparison of the results thus gained with the growth in a pioneer stage of poor yield and the autochthonous beech. Finally, the growth of important tree species is compared with the results of other researches in Slovenia. ne veljajo tablice donosov. Pravzaprav še nimamo izdelanih ustreznih tablic, ki bi veljale za najpomembnejše drevesne vrste v naših naravnih sestojih. Šele začeli smo se ukvarjati tudi z menjavanjem generacij oz. obnovo umetnih nasadov, da v drugi generaciji ne bi bistveno poslabšali pro- izvodnih sposobnosti rastišč. Resnica je namreč, da smo se do sedaj v glavnem ukvarjali s tehniko snovanja (BOŽIČ 1986, ELERŠEK 1986) in nego v pNih razvojnih fazah v umetnih nasadih (BOŽIČ 1985, BOŽIČ 1986). 2. NAMEN IN CILJ RAZISKAVE L. 1986 je bila opravljena raziskava o premeni slaboraslih breginjskih gozdov (BOŽIČ 1986). V elaboratu avtor glede na rodovitnost tal in glede na njihovo izpostav- ljenost eroziji razvršča površine za pre- mena po intenzivnosti v štiri lesnoprodukcij- G. V. 6/89 281 PRIKAZ POVRŠIN UMETNIH NASADOV V !Ab liE GIIUL ?O )OOtL~I>< ~ v.v•ka 1 ~I.J tt:J l!ilZEl "':1i - gtll$ki}'!>Of {6,2trJJ - J•IU /Mini • ~ \. i!ii'ill auglt111)1J (18.2/>l} !!al!! {ICJCI{)ffSO ((;.Strl) ~ itnii>Of,k(}fZ,bOr (1,21>:1) lE'C! ze fJf•meno ( 19,$1>C} ske oblike. Po 2Q-30 letih razvoja nasadov bi radi v raziskavi razčleniti dosedanjo rast najintenzivnejše oblike nasadov, tj. dreves- nih nasadov iglavcev s pri mešanimi listavci. Pri saditvi so uporabili več vrst, med njimi tudi tujerodne, zato bi radi ugotovili, katere najbolje izkoriščajo rastiščne potenciale. Preverili pa bomo tudi gozdnogojitvene ci- lje, ki so bili postavljeni za nasade ob snovanju. Za GE Kobarid namreč priprav- ljajo gozdnogospodarski načrt za obdobje 199Q-2000, v katerem bo mogoče uporabiti rezultate te naloge. Raziskavo pa bo mo- goče zaradi enakih metod dela upeti med izsledke drugih podobnih raziskav po Slo~ veniji. 3. METODA DELA Za terensko zbiranje in obdelavo podat- kov smo uporabili že ustaljene metode pri tovrstnih raziskavah (IGLG-BOŽIČ i 986). Ploskve s površino 200 m2 je začela izločati skupina z IGLG že l. 1988. Zakoličili so ploskve z naslednjimi drevesni mi vrstami: zeleni bor, orjaška jelka in dve ploskvi s smreko. V l. 1989 smo z delom nadaljevali in zakoličili še-ploskve z japonskim in sudet- skim macesnom, pacipreso, gorskim javor- jem ter navadno jelko. Tako smo v vzorec zajeli vse najpomembnejše drevesne vrste, ki so bile uporabljene pri snovanju nasadov v Zabreginju. Izbira ploskev je bila subjek- tivna, vanjo smo zajeli najuspešnejši del 282 G. V. 6/90 nasada z enakomerno gostoto- brez večjih vrzeli. Vsako ploskev smo na terenu zako- ličili (velikost 14,i4m x 14,14m), vsa dre- vesa pa označili z zaporednimi številkami. Nato smo vsakemu drevesu izmerili premer v prsni višini, višino drevesa, višino debla do p!Ve veje, premer krošnje ter določili drevesno vrsto, položaj drevesa, sestojno funkcijo, semenjenje, poškodovanost in pri- sotnost mladja. Pri vsaki ploskvi smo dodali še osnovne podatke o ploskvi, rastišču, snovanju nasadov, ter skico dreves na ploskvi. Ti podatki so bili najprej obdelani na računalniku na IGLG v Ljubljani po enotnem programu, nato pa še na AOP pri SGG Tolmin z analizo kovariance. Pri tem nam ' je pomagal Iztok Koren, dipl. inž. gozdar- stva. V drugem delu naloge pa smo želeli razčleniti še absolutno uspešnost rasti na- sadov. V ta namen smo najprej postavili podobno ploskev v pionirskem stadiju ter opravili enake meritve, rezultate pa primer- jali s prejšnjimi. Nato smo blizu nasadov poiskali čimbolj ohranjena sestoje na ra- stišču Querco-Luzulo-Fagetum. Po že do- delani metodi za ugotavljanje proizvodnih sposobnosti rastišč (KOT AR 1989) smo nato ugotavljali rastiščni indeks za ome- njeno gozdno združbo. V zadnjem delu naloge smo dobljene rezultate za pomembnejše drevesne vrste primerjali z rezultati drugih avtorjev, ki so se ukvarjali s podobnimi raziskavami v Sloveniji (BOŽIČ 1985). 4. PREDSTAVITEV RAZISKOVALNEGA OBJEKTA Zabreginj je zahodno pobočje, ki enako- merno pada proti Nadiži in Črnemu potoku, ki sta mejna potoka z Italijo. Srednje Po- sočje z Breginjskim kotom je podnebne nekako v sredini med alpskim in obmorskim podnebjem. Območje leži med visokimi al- pami in predalpskim hribovjem, zato prevla- dujejo gorski vplivi. Z juga in zahoda imajo vpliv tudi nekateri topli vetrovi, ki celo leto prinašajo velike količine padavin. Tudi nizka nadmorska višina veliko prispeva k toplemu podnebju ter zmernim in kratkim zimam. Obravnavani gozdni kompleks je na slojih flišne formacije. V petrografskem pogledu jih ločimo na lapornvat apnenec, lapor in flišni peščenjak (BOZIC "1968). Leta 1968 so bile opravljene tudi podrobnejše pedolo- ške raziskave, pri čemer je bilo izločenih sedem talnih enot. Najbolj rodovitna sta koluvialna paramulrendzina in globoka kisla rjava tla, na njiju se nahaja večina nasadp~. Njihova rodovitnost je prav dobra (BOZIC 1968). Na obravnavanem območju prevladuje združba Querco-Luzulo-Fagetum Preglednica 1: Osnovni podatki o nasadih VIha VIha Glha Ploskev ma >10cm m2 189 pacipresa 52,5 51,8 15,5 ostalo 23,9 7,2 289 sud. mac. 47,3 43,8 10,0 ostalo 15,0 9,7 389 jap. mac. 153,2 149,8 24,5 ostalo 36,8 2,9 489 javor 251,4 251,4 32,8 smreka 3,4 3,2 3,4 588 smreka 309,3 301,7 47,5 ostalo 61,6 3,1 688 zel. bor 194,0 186,6 43,1 ostalo 788 orj. jelka 135,4 133,85 27,6 ostalo 16,7 5,9 888 smreka 377,0 368,0 52,3 ostalo 989 na v. jelka 76,5 58,4 35,3 ostalo 089 pion.st. 224,5 224,5 29,8 089bukev 306,2 306,2 42,6 Do sedaj je bilo na območju Zabreginja opravljenih že okoli 45 ha neposrednih pre- men z enajstimi različnimi drevesnimi vrstami {glej preglednica 1 ). Za preme no je predvidenih še okoli 20 ha malodonosnega pionirskega stadija. Meritveni prag je bil 7 cm, da pa bi bili podatki kasneje primerljivi s tabličnimi vred- nostmit smo v drugem stolpcu odšteli lesno maso osebkov pod 1 O cm. Kljub temu pre- senečajo precejšnje lesne zaloge nasadov, ki so večinoma v fazi mlajšega drogovnja- ka. Zgornji podatki seveda zaradi različne starosti med seboj niso primerljivi. Zato smo jih korigirali z dvosmerna analizo kova- riance na isto starost, pri čemer je bila kovarianta starost, spremenljivke pa temelj- nica, višinat premer krošnje in višina debla. Analiza kovariance je pokazala, da so viši- na, prsni premer in torej tudi lesna zaloga značilno različni po drevesnih vrstah. Zna- čilno različna sta tudi premer krošnje in višina debla (do prve veje), kar pa je odvi- sno predvsem od gostote nasada. Vendar pa je za vse drevesne vrste razen javorja in jelke značilno, da so drevesa precej vejnata in konična in da gre pri njih računati le s proizvodnjo po masi. Grafikon 1 prikazuje temeljnico in volu- men pri starosti 21,5 let. Iz njega je razvid- N/ha Alet Gostota Poškodovanost sajenja %osebkov 1250 16 1850 o 2150 16 o 900 19 1700 50 1800 19 o 1050 17 1725 45 450 17 o 850 33 1350 o 950 33 5 2050 21 2500 7,3 650 21 o 1900 18 2300 39,5 1250 19 1800 8 1300 19 o 2350 26 3600 4,3 5650 18 11400 1,8 1200 45 o 925 55 o G. V. 6189 28~ Grafikon 1 PRIMERJAVA LESNIH ZALOG IN TEMELJNIC PO DREVESNIH VRSTAH PRI ISTI STAROSTI 1\)!!-----·-- 50 -- ~-------··-~---~ o_~l~liii..A""- pnclpro~a jap. m~cG.IIon $11\r•lment, it would be wise to go on with such type of research work in the SGG Tolmin region. The influence of individual thinning methods on expen- ses and final yield, the varying of growing stock and increment throughout the production period and the time of culmination of the average age increment which determines the final cut will be of greatest interest for Slovene foresters in the future. Last but not !east, forest economic aims in these areas in the future generations should become the object of more interest test the high production capacities of these sites would not grow worse. LITERATURA 1. Božič, J. 1986: Premenaslaboraslih breginj- skih gozdov, elaborat, IGLG, Ljubljana. 2. Božič, J. 1985: Več lesa z intenziviranjem gozdne proizvodnje v Sloveniji, elaborat IGLG, Ljubljana. 3. Božič, J. 1986: Premena belokranJskih stelj- nikov v drevesne nasade iglavcev, Gozdarski vestnik, 1, 1986, Ljubljana. 4. Čaki, M. 1980: Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik, BTF, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 5. Eleršek, L. 1986: Gostota sajenja pri umetni obnovi gozdov, GozdV, 1, 1986, Ljubljana. 6. Kotar, M. 1979: Prirastoslovje, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 7. Kotar, M. 1983: Ugotavljanje proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč in njenih izkoriščeno- sti, Gozdarski vestnik, 3, Ljubljana. · 8. Kotar, M. 1989: Določevanje lesne pro- izvodne sposobnosti gozdnih rastišč, Gozdarski vestnik, 5, Ljubljana. 9. Halaj, J. 1987: Rastove tabulky hlavnych drevin, Priroda, Bratislava. 10. Zega, V. 1979: Gozdnogospodarski načrt za GE Kobarid, SGG Tolmin. G. V. 6189 287 GDK: 907.2 Opazovanje in razčlemba rekreacije v primestni gozdnati krajini - Katarina pri Ljubljani Janez PIRNAT* Izvleček Pirnat, J.: Opazovanje in razčlemba rekreacije v primestni gozdnati krajini- Katarina pri Ljubljani. Gozdarski vestnik, št. 6/1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini. Prispevek predstavlja izsledke opazovanj re- kreacijske številčnosti in časovne dinamike v gozdnati krajini, ki so jih 16. 4. 1989 opravili študentje gozdarstva pri predmetu Osnove ureja- nja gozdnate krajine. Izbran je bil predel Katarine pri Ljubljani, ker predstavlja zelo značilno podobo rekreacije v primestni gozdnati krajini. Posebno pozornost smo namenili opazovanjem vstopnih in ciljnih točk, da bi ugotovili glavne smeri in načine prihoda, glavne oblike druženja in rekreacijske dejavnosti. Iz (ne)skladij lahko sklepamo na raz- voj sedanje rabe prostora in ponudimo nove predloge. "1. UVOD Gozd ostaja tista prvina krajine, ki današ- njega človeka še najbolj spominja na nek- danjo prakrajino. Zato ni čudno, da se vanj zateka vedno več ljudi, ki si želijo telesne sprostitve in duhovne umiritve. Pomanjka- nje časa in denarja, pa tudi stereotipna praznina klasičnih oblik preživljanja pro- stega časa bosta ljudi vse bolj usmerjali v iskanje novih, bolj svežih oblik sprostitve. Ena izmed takšnih oblik je rekreacija v gozdu. Primestni gozd ostaja predel, ki je ljudem ljub. Blizu jim je in poznajo ga, sa je za marsikoga gozd ali bližnji grič skoraj edini prostor, kamor se lahko nameni v prostem popoldnevu, vse pogosteje pa tudi za konec tedna. * J. P., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 288 G. V. 6/90 Synopsis Pirnat, J.: Observations and the Analysis of the Recreation in a Suburban Woodland - the St. Catharine Region near ljubljana. Gozdarski ves- tnik No. 6/1990. ln Slovene with a summary in English. The article presents the results of the observa- tions as regards the number of recreational parti- cipants and time dynamics in woodland, which was carried out on the 16 of April 1989 by the students of forestry with in the scope of the subject called Elements of Woodland Organizing. The region of St. Catharine near ljubljana had been chosen because it represented a typical reflection of recreation in a suburban woodland. Particular attenlion was placed on the observation of starting and end points so that the principal directions and the means of arrival, the most frequent forms of association and recreational activities would be established. On the basis of the (dis)accordance, the conclusions as regards the space use deve- lopment until now can be deduced and new suggestions can be put forward. Prav ti obiskovalci postajajo vedno bolj dovzetni za tiste vloge gozda, ki jim pravimo kulturno pogojene, čeprav je seveda jasno, da je gozd lahko včasih le posredno tista odločilna prvina, ki vpliva na odločitev za rekreacijo v določeni gozdnati krajini. 2. NAMEN RAZISKAVE Z raziskavo rekreacijskih navad na ob- močju Katarine pri Ljubljani nadaljujemo vrsto opazovanj obiska na Šmarni gori (ANKO 1987), ki so jih opravljale generacije študentov gozdarstva med terenskim pou- kom pri predmetu Osnove urejanja gozd- nate krajine. Opazovanja so opravili štu- dentje četrtega letnika v študijskem letu 1988/89. Vrednost opazovanja obiska je v tem, da nam pokaže dokaj natančen utrip izbranega predela ob določenem času. Po- drobna razčlemba nam pokaže pravo po- dobo kakega predela, ugodnosti, ki jih nudi, ~ :0:::: m ?ii (O 1\) co co Priloga 1 : Predel Katarine 3. Grmada 89~---~·~·········· ~:s..· 4. Sv. Jakob . 807 •• 1\ ······~ \ ... - ..... ·"" ___ ",. 1. Slavkdjom t ~ 396 o 5. Jet:Pr. % I Od. % 1.Siavkov Prihodi 8 10 55 65 91 112131 114 48 53 26 713 713 16.1 dom Odhodi 1 3 13 44 38 93 111 134 112 64 613 613 14.1 2a. Legastja Prihodi 21 41 97 81 48 156 151 148 126 67 34 970 986 22.3 - Katarina Odhodi 1 7 21 21 32 46 95 1 OO 168 236 114 841 856 19.7 2b. Legastja Prihodi 1 5 4 6 -Sv. Jakob Odhodi 1 8 6 3a. Grmada Prihodi 5 15 29 11 15 18 35 18 20 15 -P. Gradec Odhodi 6 6 12 3 10 2 8 16 5 3b. Grmada Prihodi 5 3 13 33 9 18 26 13 10 -Katarina Odhodi 3 4 8 41 20 35 24 10 12 3c. Grmada Prihodi 2 2 8 6 10 6 18 16 8 -Tošč Odhodi 6 25 14 19 9 11 19 12 15 4a. Sv. Jakob Prihodi 1 8 46 44 29 50 59 38 5 -Katarina 1 Odhodi 6 14 79 52 43 59 40 25 4b. Sv. Jakob Prihodi 3 3 3 25 9 12 2 3 2 -Katarina2 Odhodi 7 1 9 6 2 2 12 1 16 15 181 387 8.7 68 355 8.2 - 130 - 157 76 - 130 2 282 412 9.3 5 323 412 9.5 4c. Sv. Jakob Prihodi 7 13 8 2 22 4 7 5 62 40 68 49 -Tehovec Odhodi 2 6 16 4 4 - 11 2 4 5a. Jetrbenk Prihodi 3 3 4 1 7 13 9 16 9 4 69 309 7.0 -Žiebe Odhodi 2 8 5 5 10 27 7 8 15 6 93 335 7.7 5b. Jetrbenk Prihodi 6 11 26 32 42 18 45 13 19 1 213 -Slav. dom 1 Odhodi 5 10 6 47 42 47 21 15 19 212 Se. Jetrbenk Prihodi 2 4 5 11 -Slav. dom 2 Odhodi Sd. Jetrbenk Prihodi 4 2 2 2 - Tehovec Odhodi 6 8 1 4 2 4 4 5 5 16 2 25 6a. žerovnik Prihodi 8 15 91 99 51 -Katarina 1 Odhodi 2 1 O 5 22 34 6b. Žerovnik Prihodi 6 25 34 25 12 84 110 47 105 12 29 79 34 26 85 114 156 14 3 2 599 762 17.2 97 677 804 18.6 3 163 - Katarina 2 Odhodi 8 17 7.1lovvrh Prihodi 16 8 14 50 28 -Katarina Odhodi 1 5 4 14 27 8. Toško čelo Prihodi 15 26 57 89 44 -Katarina Odhodi 2 1 O 14 62 52 5 22 17 46 24 33 66 114 46 65 32 12 23 27 12 18 20 51 60 89 69 39 76 135 140 8 127 1 237 237 5.4 26 265 265 6.1 13 621 621 14.0 97 699 699 16.1 Prihodi skupaj % Odhodi skupaj 0/o 89 158 417 535 448 577 741 677 417 281 87 4427 2.0 3.6 9.412.010.113.016.715.2 9.4 6.3 2.0 100 6 55 111 210 392 366 579 602 750 821 447 4339 0.1 1.3 2.6 4.8 9.0 8.413.313.917.318.910.3 100 očitno kar precej značilna za Slovenijo, saj se dovolj dobro pokrivajo s podobnimi re~ zultati na Šmarni gori (ANKO 1987). Očitno ostaja glavna oblika izletništvo, kar na Ka- tarini kot zalednem središču Ljubljane ne preseneča. Analiza glavnih vstopnih točk pa kaže, da prihaja večina avomobilistov na Katarino mimo točke št 2 ( Legastja) in mimo točke št. 6 (Žerovnikov graben). Žal ne vemo, koliko avtomobilistov, ki gredo mimo Legastje, dejansko zaide na Katarino, saj je bilo števno mesto pod vasjo in je tako zajemalo tudi domačine in lastnike počitni­ ških hišic, kar lahko nekoliko zamegli sliko prihodov s te strani. Pešci se odpravljajo na Katarino veči­ noma od Slavkovega doma čez Jetrbek, po poti skozi žerovnikov graben, pa tudi po 292 G. V. 6/90 cesti od Toškega čela. Pešci, ki se vzpe- njajo na Katarino od Slavkovega doma ali po poti skozi žerovnikov graben, se izog- nejo vsakemu prometu tako rekoč tik do naselja Topol. Tisti, ki jo ubirajo po cesti od Toškega čela, pa se morajo umikati prahu in izpuhom avtomobilistov, kar lahko povzroča določeno nestrpnost in slabo voljo pri obeh vrstah udeležencev. Vstop prek Toš kega čela ostaja torej eden izmed glav- nih problemov zaradi tako različnih oblik prihodov rekreativcev. 5. 2. časovna dinamika glavnih vrst prihodov V preglednici 4 prikazujemo posebej po posameznih točkah in urah prihode avto- Preglednica 2: Glavne oblike prihodov obiskovalcev Prihodi 1. Slavkov dom 2a. Legastja- Katarina 2b. Legastja -Sv. Jakob 3a. Grmada- P. gradec 3b. Grmada- Katarina 3c. Grmada-Tošč 4a. Sv. Jakob- Katarina 4a. Sv. Jakob- varianta 4b. Sv. Jakob-Tehovec 5a. Jetrbenk-Žlebe 5b. Jetrbenk- Slav. dom 5c. Jetrbenk-Tehovec 6a. žerovnik- cesta 6b. žerovnik- pot 7. Ilo v vrh- Katarina 8. Toško č.-Katarina Skupaj % Sprehod 109 37 16 176 129 70 264 60 68 53 197 4 25 146 139 225 1718 38.8 Preglednica 3: Prihodi z avtomobili Prihodi Slavkov dom Legastja Jetrbenk žerovnik llovvrh Toškočelo Skupaj Število Stevifo avtomobilov potnikov 209 577 350 903 6 12 203 560 33 72 134 342 935 2466 Peš Trim 4 2 4 3 8 24 0.5 Povprečno št. potnikov 2.76 2.58 2.00 2.76 2.18 2.55 2.64 mobilov in pešcev, saj lahko ostale oblike zanemarimo. Opozarjamo, da zajema vsota avtomobilov le število vozil, število potnikov v njih najdemo v tabeli 3 ! Dogodek je pač prihod pešca in prihod vozila. S psom 4 6 15 14 21 2 13 9 17 101 2.3 Kolo 2 15 6 3 8 34 0.8 Moped 25 15 2 2 2 2 4 11 21 84 1.9 Avto 577 903 2 10 560 72 342 2466 55.7 5. 3. Glavne oblike druženja obiskovalcev Skupaj 713 970 16 181 130 76 282 62 68 69 224 16 599 163 237 621 4427 100 Oblike druženja so zelo pomemben vir podatkov, saj povedo načrtovalcu rekrea~ cije največ o vedenjskih značilnostih in zahtevah, o dinamiki, gostitvah, zahtevani infrastrukturi ter o (ne)združljivosti različnih skupin na istem prostoru. Tu beležimo do- godek in ne števila ljudi! Tako je enakovre- den dogodek prihod posameznika in prihod skupine. Rezultati potrjujejo, da je predel Katarine Preglednica 4: časovna dinamika prihodov po točkah in skupaj Oblika prihoda 8-9 9-10 1D-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16--17 17-18 18-19 Skupaj 1.S1avkov Avto: 4 4 22 24 26 27 30 29 13 18 12 209 dom Peš: 6 3 27 38 27 4 4 109 2. Legastja Avto: 12 19 33 33 20 54 55 44 43 25 12 350 Peš: 4 9 4 6 3 12 3 9 3 53 3.Grmada Peš: 5 22 34 32 54 37 59 62 49 33 387 4. Sv. Jakob Peš: 3 1 18 62 77 38 64 82 44 12 7 408 5.Jetrbenk Avto: 1 1 2 2 6 Peš: 3 9 15 26 41 55 31 60 31 21 1 293 6. Žerovnikov Avto: 4 7 35 26 14 31 37 28 12 7 2 203 graben Peš: 6 27 36 34 21 12 29 18 6 3 192 7.11ov Avto: 6 2 3 2 2 1 4 5 3 5 33 vrh Peš: 3 5 3 44 26 11 35 9 6 8 1 151 8. Toško Avto: 8 7 13 18 8 13 19 14 15 13 6 134 čelo Peš: 1 11 24 32 19 33 49 46 17 14 4 250 Skupaj Avto: 35 39 107 103 70 126 147 120 86 70 32 935 % Avto: 3,7 4,2 11 ,5 11 ,o 7,5 13,5 15,7 12,8 9,2 7,5 3,4 100 Skupaj Peš: 21 79 139 240 247 216 317 307 166 92 19 1843 % Peš: 1,1 4,3 7,6 13,0 13,4 11,7 17,2 16,7 9,0 5,0 1,0 100 G. V. 6/89 293 Preglednica 5: Oblike druženja obiskovalcev 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Slavkov dom 34 31 59 30 86 22 1 1. Sam 21,1% Legastja 54 50 115 4 159 6 8 2. Dvojica 12,6% Grmada 40 15 11 10 61 3 1 3. Par 23,6% Sv. Jakob 60 28 48 5 37 3 3 4. Skupina vrstnikov 5,4% Jetrbenk 22 18 33 12 26 7 3 5. Družina 32,4% žerovnik 46 27 69 21 103 5 1 3 6. Dve ali več družin 2,8% llovvrh 39 12 24 1 29 7. Večja mešana skupina 1,6% Toškočelo 73 39 59 12 65 3 12 8. Organizirana skupina 0,4% Preglednica 6: Časovna dinamika prihodov glavnih vrst druženja Prihodi 8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 Slavkov dom 1 2 4 1 6 2 5 2 6 5 Legastja 5 7 4 6 4 6 7 5 2 5 3 s Grmada 4 6 4 4 5 8 6 2 1 A Sv. Jakob 3 1 5 13 4 3 1 11 16 2 M Jetrbenk 1 1 3 2 2 1 4 2 2 3 Žerovnik 1 5 2 6 7 9 5 3 3 2 llovvrh 6 1 10 5 2 7 3 3 1 Toškočelo 7 5 10 8 5 10 5 7 4 11 SKUPAJ 23 25 42 48 29 47 35 42 31 31 13 D Slavkov dom 4 4 5 5 2 2 2 6 v legastja 5 2 2 5 5 13 8 5 3 1 o Grmada 2 1 1 2 4 4 1 J Sv. Jakob 3 8 4 2 2 3 5 1 Jetrbenk 1 2 1 1 3 3 2 4 c Žerovnik 2 4 1 4 3 8 4 A Jlovvrh 1 1 2 1 2 3 2 Toškočelo 2 4 5 4 3 10 1 5 4 SKUPAJ 6 15 11 26 23 23 31 24 20 21 10 Slavkov dom 3 10 4 3 9 3 12 6 5 4 Legaslja 4 5 12 11 8 17 21 4 18 12 3 p Grmada 2 3 2 1 1 1 1 A Sv. Jakob 2 10 16 3 9 7 1 R Jetrbenk 2 4 2 10 4 2 1 7 žerovnik 2 5 17 13 7 5 7 8 5 llovvrh 1 2 5 3 5 3 2 1 2 Toškočelo 3 7 6 4 7 9 14 2 3 4 10 17 54 51 54 52 49 41 24 7 D Slavkov dom 3 7 11 16 15 2 16 6 8 2 R Legastja 2 5 19 16 5 25 24 28 23 5 7 u Grmada 3 6 7 8 5 7 9 9 6 ž Sv. Jakob 1 4 7 3 8 8 4 1 1 Jetrbenk 1 1 2 3 5 4 5 2 3 N Žerovnik 2 3 23 19 12 11 10 15 4 4 A llovvrh 2 1 1 9 4 9 1 2 Toškočelo 1 8 8 5 7 13 11 10 1 SKUPAJ 9 15 66 76 60 71 77 93 58 30 11 izrazito družinsko rekreacijsko območje, 5. 4. Naloge močne skupine pa so še pari in posamezni- ki. Vse to so obiskovalci, ki si želijo v Katarina je prav zaradi velike površine in prostoru določeno zasebnost in mir. velikih možnosti tisti prostor, ki bo nezadr- žno vabil ljudi. Prijaznost prostora pa bi lahko izboljšali z nekaterimi manjšimi pose- 294 G. V. 6/90 Pogled s Katarine proti Sv. Jakobu gi. To so že naloge za gozdarstvo: - Postaviti in vzdrževati klopi za počitek na vseh vstopnih mestih, ki jih uporabljajo pešci. - Morali bi razmisliti o pešpoti od To- škega čela skozi gozd do Katarine, saj bi s tem ločili prihode pešcev in avtomobili· stov, rešili pa bi tudi enega izmed glavnih problemov rekreacijskega prostora na Ka- tarini. - Druga možnost je, da bi ob nedeljah zaprli cesto Topol - Toško čelo za ves motorni promet in jo prepustili samo peš- cem, avtomobilisti pa bi še vedno uporab- ljali smer iz Medvod, iz Ljubljane ter cesto skozi Žerovnikov graben. - V vsakem primeru pa bo treba pri gospodarjenju z gozdom upoštevati pou- darjeno rekreacijsko vlogo tega prostora. 6.SKLEP Opazovanje obiska na Katarini prinaša naslednje ugotovitve: - Predel je zelo priljubljen za rekreacijo. - Prevladujejo poldnevni izleti (bimo- dalna razporeditev). - Avtomobilisti prihajajo največ med ;;h-13h in 14h-16h. - Prevladujoča oblika rekreacije je izlet- ništvo. - Prevladujoča oblika druženja ostajajo družine, pari in posamezniki, s tem pa povezana želja po določeni zaprtosti in zasebnosti. - Poglavitna oblika prihodov so avtomo- bilisti (55.7%) in pešci (41.6%). Obe obliki prihodov sta dobro ločeni, razen na eni točki, kjer lahko prihaja do konfliktov (cesta od Toškega čela na Katarino). Tu lahko tudi gozdarji ponudijo rešitev s skrbno zasno- vano in opremljeno potjo od Toškega čela do Topola. POVZETEK Gozdnata krajina, ki leži v bližini mesta, Je neposredno zaledje za vsakodnevno rekreaCIJO G. V. 6/89 295 prebivalcev, pa tudi primeren prostor za sprostitev ob koncu tedna. Predel Katarine pri Ljubljani nima izrazitega cilja, zato je raziskava zajela obiskovalce na štirih vstopnih in štirih ciljnih točkah, ki smo jih bili izbrali ob predhodnem ogledu. Opazovanja so trajala od ah do 19h, opazovali smo naslednje podatke: - številčnost in smer gibanja rekreativcev (priw hodil odhodi) - obliko prihoda (peš, kolo, moped, avtomobil) - obliko rekreacijske dejavnosti (izlet, trim, sprehod s psom) - obliko dlruženja (sam, dvojica, par, skupina vrstnikov, družina, dve ali več družin, večja mew šana skupina, organizirana skupina}. Dnevni ritem obiska kaže na bimodalno razpo- reditev s prvim viškom med 11h in 12h, drugi nastopi okrog 15h. Ta dan je med ah in 19h predel obiskalo skoraj 4400 rekreativcev. Največ obisko- valcev se je pripeljalo z avtom {55.7%), zelo veliko pa je tudi )>čistih« pešcev (38.8) %). Ostale oblike dosegajo komaj opazen delež. Temeljno obliko druženja predstavljajo: družine (32.4 %), pari {23.6 %) in posamezniki (21.1 %), torej oblike, ki si želijo v prostoru določeno stopnjo zasebnosti in miru. Pešci in avtomobilisti predstavljajo najbolj mno- žično in tudi najmanj usklajeno obliko prihoda. Obe obliki sta dovolj dobro ločeni na vseh vstopih, razen na cesti Toško čelo-Topol. Izgradnja pe- špoti bi razbremenila omenjeni odsek. Skupaj z urejeno rekreacijsko infrastrukturo bi močno po- pestrila prijaznost tega rekreacijsko pomembnega predela. Razmišljamo pa lahko tudi o možnosti, da bi omenjeno cesto vsaj ob nedeljah zaprli za ves motorizirani promet in jo prepustili samo pešcem. V vsakem primeru pa bo treba upoštevati izrazito rekreacijsko vlogo tega prostora tudi pri gospodarjenju z gozdom. OBSERVATIONS AND THE ANALYSIS OF THE RECREATION IN A SUBURBAN WOODLAND -THE ST. CATHARINE REGION NEAR LJUBLJANA Summary The wooČIIand which is situated in the vicinity of a city represents a nearby everyday exercising area of the population and a suitable place for relaxation at weekends. The St. Catharine reg ion near Ljubljana does not rep rese nt an explicit aim, so the research included the participants in four starting and four end points, which had been selected on the basis of previous inspection. The observations were going on from 8 a. m. to 19 p. m .. The following data were the object of the observations: - the number and the direction of those prac- ticing recreation ( arrivals, departures) 296 G. V. 6190 the form of arrivals (on foot, by bicycle, by scoter, by car) - the form of a recreatonal activity (a trip, jogging, a walk with a dog) - the form of association (alone, a couple, a pair, a group of mates, a family, two or more families, a large group of a mixed type, an organized group). A daily visit rhythm evidences a bimodal distribu~ tion with the first peak between 11 and 12 a. m. and the second one about 15 p. m. On that particular day, almost 4400 persons practicing recreation visited the region between 8 a. m. and 19 p. m. Most of them came by car (55.7%), and a great many of them were •)pure« pedestrians (38.8 %). Other arrival forms attained a share which scarcely deserved to be mentioned. The basic association form is represented by: families (32. 4 %), couples (23.6 %} and indivi- duals (21.1 %), i. e. those who strive after a certain degree of intimacy and peace in the forest environment. Pedestrians and car drivers represent the most numerous and also the least harmonious groups as to the arrival forms. Both forms have been well enough separated in all starting points with the exception of the road Toško čelo-Topol. Foot- paths in the region in question would mean a great relief in the above mentioned road section. Together with well organized recreational infra- structure, they would bring a lot of variety into this pleasant region which is so important from the recreational point of view. An other suggestion is that all motor traffic be prohibitted at least on Sundays in this road seclion. ln any case, the explicit recreational role of this region will have to be taken into consideration also in forest managing. VIRI Anka, B., 1987: Analiza nedeliskega obiska primestnega gozda na primeru Smarne gore. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 29, Ljubljana, str. 59-84 POPRAVKI V Gozdarskem vestniku št. 5/1990 se je v tekst prikradlo nekaj pomot. Dr. Batič nas je opozoril na netočnost v priM spevku M. Prebevška Rastline z okusom po soli. V prispevku samo latinsko imenovan rod Salicor- nia ima tudi slovensko ime- Osočnik, in ne sodi k travam, ampak k družini {ne rodu) Chenopodia- ceae (Lobodovke). V prispevku Sama Dečmana Ali smo na pragu revolucionarnih odkritij na str. 277 v oklepaju namesto fizika delavcev pravilno glasi fizika delcev, na str. 278 pa je v 28. vrstici levega stolpca namesto napačne teže pravilna beseda teze. GDK: 232.5 Castanea sativa (L.) Mili. Mikrorazmnoževanje domačega kostanja z elektromagnetnim spodbujevanjem Romana RUŽIČ*, Igor JERMAN** Izvleček Ružič, R., Jerman, 1: Mikrorazmnoževanje do~ mačega kostanja z elektromagnetnim spodbuje- vanjem. Gozdarski vestnik, št. 5/1990. V sloven- ščini, ci t. lit. 1 O. Kot metoda vegetativnega razmnoževanja se v gozdarstvu vse bolj uveljavlja metoda tkivnih kultur. Članek opisuje naše poskuse razmnoževa- nja domačega kostanja z elektromagnetnim spod- bujevanjem. Rezultati kažejo dokončne učinke, ki pa jih bo treba še podrobneje raziskati. 1. UVOD Med tehnikami vegetativnega razmnože- vanja drevesnih vrst se zadnje čase čedalje bolj uveljavlja tehnika tkivnih kultur. Pri njej običajno sterilna izoliramo embrij, organ ali tkivo drevesne rastline in ga nato gojimo na posebnem gojišču {mediju) v komori z nadzorovanimi razmerami (glej sliko 1 ). Ko tako tkivo zraste in se razvijejo novi brsti, jih ločimo in precepimo na nova gojišča, s čimer rastlino razmnožimo. Tehnika ima tako dve pomembni prednosti: rastli no go- ji mo v nadzorovanih, nam natančno znanih razmerah in tako lahko vzgojimo bistveno večje število rastlin kot s semeni ali potak- njenci. V vseh fazah vzgoje tkivnih kultur so pomembni hormoni, ki jih damo v gojiš- če. Z določenimi koncentracijami ustreznih hormonov lahko na primer pospešujemo rast tkiv ali organov ali pa omogočimo njihovo ponovno diferenciacijo v odraslo rastlin o. Teh nika tkivnih kultur je sora- zmerno dobro razvita pri zelnatih rastlinah (npr. poljedelske kulture, cvetlice), slabše pri lesnatih listavcih in najslabše pri iglavcih (GEORGE, SHERRINGTON 1964). * R. R., dipl. biol., Biotip, 61230 Domžale, Groblje 3, YU. ** Dr. l. J., dipl. biol., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Yu. Synopsis Ružič, R., Jerman, l.: Micropropagation of Sweet Chestnut by Application of Electromagnetic Stimulation. Gozdarski vestnik, No. 5/1990. ln Slovene, lit. quot. 1 O. As a method of vegetative propagation techno· logy of tissue culture becomes more and more important in modern forestry. The article descri- bes our experiments concerning such propaga- tion of sweet chestnut by electromagnetic stimu- lation. The results show distinct influences, which have to be further elaborated. Kot dopolnilo hormonskega obravnava- nja tkivnih kultur smo si izbrali spodbujanje z elektromagnetnim poljem različnih jakosti in oblik. V svetu se namreč tovrstno spod- bujanje najrazličnejših življenjskih procesov raziskuje in uporablja v čedalje večji meri (GRISSET 1980, DELGADO 1985). Najbolj nas je zanimal pospeševalni učinek na rast in razvoj brstov v kulturah domačega kosta· nja. 2. MATERIAL IN METODE Poskuse smo upravljali na domačem ko- stanju (Castanea sativa (L) Mili). Razmno- ževali smo ga na dva načina: tako da smo za izhodiščni material uporabili a) termi- nalne popke odraslih rastlin in b) embrije (kalice) plodov kostanja. a) Vejice kostanja s popki smo dali v vodo in postavili v rastno komoro za 1-2 tedna, da so se odprli, nato smo vršičke teh popkov, največ 1 cm velike, steriliziran in cepili na MS medij (VIEITEZ 1982, SAN JOSE 1984) z 0,2mg/1 BAP (rastlinski hor- mon citokinin). Vsak mesec smo nove aksi- larne brste (pop ke) ločili od starih in jih gojili naprej na enakem mediju. b) Embrije smo sterilna ločili od kotiledo- nov, ponovno steriliziran in cepili na MS G. V. 6/89 297 medij (VIEITEZ 1982, BAJAJ 1986) z različ­ nimi koncentracijami BAP: 0~ 1 mg/l, 0,2 mg/ 1 in 2 mg/l. Vsak mesec smo rastline seg- mentirali in ločevali aksilarne brste od ma- tičnih rastlin ter jih cepili na svež medij. Te brste smo uporabili za poskuse z elektro- magnetnim poljem. Poleg preizkušanja različnih hormonskih koncentracij smo se lotili raziskovanja rasti in razvoja kostanjev v tkivnih kulturah s spodbujevanjem treh tipov magnetnih polj: a) polja frekvence 50 Hz, sinusne oblike in različnih gostot pretoka: 6 mT, 3 mT, 1 mT in 0,6 mT eno uro spodbujanja dnevno. To polje smo generirali s tuljavo s premerom 30 cm. Opravili smo štiri po- skuse avgusta, septembra~ oktobra in no- vembra. Avgusta smo preizkusili gostote magnetnega pretoka 6 mT, septembra 6, 3 in 0,6 mT, oktobra 6 mT in novembra 6 in 3 mT. b} pulzno polje s silno nizko gostoto pretoka {okoli 0,25 mT}, 0,055 ms trajanja impulza ob 0,01 ms vzpona in osnovnih frekvencah 2 in 24Hz z različnimi časi delovanja: opravili smo dva poskusa, in sicer: avgusta smo preizkusili vpliv 2 Hz 24 ur dnevno in 24 Hi 1 uro dnevno, septem- bra pa obe frekvenci 24 ur dnevno vsak drugi dan. Polje smo generirali z napravo Elmag-MK 75 16 P (Hmezad Agrina Tok Mega Žalec in Medicinska oprema Poznik Celje). c) konstantno polje z gostoto pretoka 1 T, ki smo ga zagotavljali s Sa-Co magneti premera 1 cm. Polje je delovalo na rastline neprekinjeno 24 ur dnevno. Opravili smo štiri poskuse septembra, oktobra, novem- bra in decembra. Ta tip spodbujanja je prikazan na sliki 2. Vsi poskusi so trajali 3D-40 dni z meri- tvami na vsakih 1 O dni. Rastline so bile v rastni komori s temperaturo 24 °C (dnevna) in 18 °C {nočna), fotoperiodo 16/8 ur in osvetlitvijo 800-900 luxov. Merili smo p"rira- stek rastlin v dolžino ln število aksilarnih brstov. Ob vsakem poskusu smo imeli tudi kontrolno serijo brez posebnega elektro- magnetnega spodbujanja. Slika 1. Tkivne kulture kostanja v epruveti. Foto: F. Pohleven. 298 G. V. 6/90 3. IZSLEDKI Vzgoja kostanja iz terminalnih popkov odraslega kostanja je vsekakor gospodar- sko zanimiva, saj nam ta način omogoči hitro razmnoževanje želene sorte (npr. ma- ronov ali naših sort z velikimi plodovi). Vendar pa je tako razmnoževanje zelo težavno (VIEITEZ 1983). Rezultati vseeno kažejo, da sta rast in število aksialnih brstov podobna kot pri rastlinah, vzgojenih iz embrijev (glej tabelo 1 ). Ker pa že po nekaj mesecih regeneracija precej upade, smo za dolgotrajnejše poskuse z elektro- magnetnim poljem uporabili brste, vzgojene iz embrijev. Njihova rast in število aksialnih brstov sta bila najboljša na mediju s hermo- nom BAP koncentracije 0,2 mg/l. Preprost račun pove, da lahko dobimo iz 100 embri- jev v petih mesecih že 1000-1200 aksilar- nih brstov, s segmentiranjem pa še več. Spodbujevanje v elektromagnetnem po- lju je pokazalo, da -lahko nekatere njegove oblike pospešijo ali zavrejo rast. Krivulje rasti pod vplivom sinusnega polja kažejo, da se učinki na rast med letom spreminjajo. Tabela 1: Primerjava rasti in števila aksialnih brstov med popki in embriji Legenda: konc. h. -koncentracija hermona BAP 1 - prirastek v dolžino v 1 mesecu Tipbrsta popki embriji n - število novih aksialnih brstov na enega Konc. h. (mg/l) l(mm) n 0,2 15 1,5 0,1 16,2 1,3 0,2 21,6 1,6 2 '11,1 1,3 Spodbujevanje z gostoto 6 mT je na primer delovalo na rast v dolžino poleti (avgust, september) zaviral no (7-14% slabše od kontrole), oktobra nekoliko spodbujevalno (1 O% boljše od kontrole), zelo spodbuje- valno pa decembra (87% boljše od kontro- le). Gostota 3 mT je septembra pospešila rast skoraj za 50%, 0,6 mT pa 30%. Po- dobno dinamiko kaže število aksilarnih brstov. Pomembno je tudi dejstvo, da je variabilnost merjenih parametrov spodbuje- vanih rastlin bistveno večja od kontrole, kar jasno naznačuje določen diferenciran vpliv. Slika 2. Eksperimentalna situacija pri spodbujanju kostanjevih kultur s konstantnim magnetnim poljem gostote 1 T. Foto: F. Pohleven. G. V. 6/89 299 Pulzno spodbujanje s frekvenco 2Hz ne- prekinjeno 24 ur vsak drugi dan je pospešilo rast za 40 %, število aksialnih brstov pa je bilo za več kot 100% višje od kontrole. Frekvenca 24 Hz je delovala pretežno zavi- ral no (avgusta 30 %., septembra pa le neko- liko spodbujevalno - 3,6%). To potrjuje v literaturi že večkrat izpričano specifično delovanje različnih frekvenc (ADEY 1980; AARHOLT in sod. 1981). Spodbujevanje s konstantnim magnet- nim poljem 1 T je pokazalo obrnjeno dina- miko. Septembra in oktobra je spodbujanje pospešilo rast za 35-40%, novembra in decembra pa jo je zmanjšalo za 20% (tabela 2). Tabela 2: Primerjava rasti embrijev domačega kostanja v odvisnosti od različnih oblik mag- netnega polja. Legenda: meseci: Vlil avgust, IX- september, X - oktober, Xl - november, Xli december, B - gostota magnetnega pretoka, 1 - povprečna razlika med dolžinskimi pri rastki spodbujevanih in kontrolnih kultur, izražena v odstotkih kontrole; prirastek v dolžino v 1 mesecu v % kontrole spodbujevanja sinusne konstantno pulzno: 2Hz 24Hz 2Hz 24Hz 4.0BRAVNAVA Mesec Vlil IX x Xl IX Xl IX x Xl Xli Vlil Vlil IX IX B(mn 1(%) 6 -10,2 6 -13,0 6 +10,3 6 +87,6 3 +47,4 3 +46,5 1000 +35,3 1000 +39,8 1000 +19,7 1000 -10,9 +5,2 -32,3 +39,3 +3,6 Naše delo s tkivnimi kulturami domačega kostanja je šele na začetku, vendar že začetni rezultati kažejo znatno možnost vplivanja na rast in razvoj domačega ko- stanja z elektromagnetnim spodbujeva- njem. Kot je razvidno iz tabele 2. ima enako spodbujanje ne glede na konkretno vrsto (konstantno, sinusno ali pulzno) precej raz- lične učinke glede na letni čas. Verjetno je 300 G. V. 6/90 to posledica endogene letne ritmike v kultu- rah, te jo obdržijo celo v povsem umetnih razmerah v rastni komori. Ta ritmika pa se odraža v različnih fizioloških procesih, ver- jetno povezanih tudi z različnimi koncentra- cijami hormonov. Predpostavljamo, da se v skladu s tem spreminja dojemljivost rastlin za učinke elektromagnetnega polja. Podo- ben učinek smo zaznali že pri elektromag- netnem obravnavanju smrekovih kalic (glej tudi JERMAN in sod. 1989). Z biotehni- škega vidika posebej spodbudno je, da imajo ob negativnem vplivu določenih oblik elektromagnetnega polja istočasno druge oblike pozitivnega. z ustrezno kombinacijo spodbujevanja bi torej lahko vse leto vzdrževali pozitiven učinek. Seveda pa je treba raznovrstnost učinkov še temeljiteje raziskati - šele tako bomo lahko dobili zanesljivo metodo dodatnega pospeševa- nja rasti in razvoja domačega kostanja v tkivnih kulturah z elektromagnetnim spod- bujevanjem. LITERATURA 1. Aarholt E., E. A. Flinn, C. W. Smith, 1981. Effects of low frequency magnetic fields on bac- terial growth rate. Phys. Med. Biol. 26 (4): 613- 621. 2. Adey W. R., 1980. Frequency and power windowing in tissue interactions with weak EM tie lds. Proc. IEEE 68: 119-125. 3. Bajaj Y. P. S., 1986. Biotechnology in Agri- culture and Forestry, VoL 1 : Trees 1, Springer Verlag Berlin Heidelberg: 393-413. 4. Delgado J. M. R., 1985. Biological effects of extremely low frequency electromagnetic fields. Biomagnetism: Application and Theory. Per~.l­ mon Press. New York. 443-455. 5. GeorgeE. F., P. D. Sherrington, 1984. Plant Propagation by tissue culture. Handbook and directory of commercial laboratories. Great Britain by Eastern Press. Reading. Berks. 6. Grisset J. D., 1980. Biological effects of electric and magnetic fields. Proc. IEEE 68: 98-194. 7. San Jose M. C., A. M. Vieitez, E. Vieitez, 1984. ln vitro plantlet regeneration from adventi~ ti o us buds of chesnut. J. Ho rt. Sci. 59 (3): 359-365. 8. Jerman 1., A. Jeglič, D. Fefer, 1989. Mag- netna stimulacija normalnih in prirezanih smreko- vih kalic. Biol. vestnik 37 (1): 45-56. 9. Vieitez A. M., M. L. Vieitez, 1982. Castanea sativa plantlets proliferated from axilliary buds cultivated in vitro. Scientia Hort. 18: 343-351. 1 O. Vieitez A. M., A. Ballester, M. L. Vieitez, E. Vieitez, 1983. ln vitro plantlet regeneration of mature chesnut. J. Hort. Sci. 58 (4}: 457-463. GDK: 903 Razvojne možnosti slovenskega .gozdarstva v srednjeročnem obdobju 1991-1995 Iztok WINKLER\ Boštjan KOŠIR2, Ivan KOLAR3, Janez POGAČNIK4 Izvleček, Winkler: l. in sod.: Razvojne možnosti sloven- skega gozdarstva v srednjeročnem obdobju 1991-1995. Gozdarski vestnik, št. 6/1990. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 27. Spremenjene družbene razmere in zasnova večnamenskega gospodarjenja z gozdovi postav- ljajo pred slovensko gozdarstvo v naslednjem srednjeročnem obdobju vrsto novih nalog. študija opredeljuje družbene podme ne razvoja gospodar- jenja z gozdovi, temeljne razvojne probleme in iz njih izhajajoče naloge ter pogoje, ki jih je treba ustvariti v gozdarstvu za uresničitev postavljenih razvojnih ciljev. Vključuje tudi prvo kvantifikacijo razvoja gospodarjenja z gozdovi z oceno potreb- nih sredstev za gozdarske dejavnosti posebnega družbenega pomena. 1. DRUŽBENA IZHODIŠČA - PREDPOSTAVKE RAZVOJA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI 1.1. Globalni družbeni prenovitveni cilji Preseganje krize- odpravljanje vzro- kov in žarišč inflacije. Ustvarjanje pogojev za materialni in duhovni razvoj. - Vključevanje v mednarodno delitev de- la, prestrukturiranje gospodarstva in druž- bene nadgradnje, večja motivacija za proiz- vodno in upravljalsko učinkovitost družbe, demokratizacija. 1.2. Spremenjen družbeni pogled na gozd Gozd bomo obravnavali predvsem kot 1 Prof. dr. 1. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. 2 Mag. B. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. 3 Mag. 1. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodar- stvo Nazarje, 63331 Nazarje, YU 4 Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje za gozdarstvo Slovenije, 61000 Ljubljana, Miklo- šičeva 38, YU. Synopsis Winkler, l. in sod.: Developmental Possibilities of Forestry in Slovenia in the Middle-Term Period from 1991-1995. Gozdarski vestnik, No. 6/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 27. The changed social conditions and the concept of polifunctional forest managing confront Slo- vene forestry with a number of new tasks in the following middle-term period. The study deals with social hypotheses of forest managing, the basic developmental problems, the tasks arising from them and the condilions which ought to be established in forestry so that the developmental aim set could be carried out. It also includes the first quantification of the forest managing develop- ment with the evaluation of the means necessary for forest activities of special social interest. dejavnik kakovosti življenja. Pomembnejše bo zato gospodarjenje s splošnokoristnimi vlogami gozdov. To pa ne pomeni odmika od obratovanja gozdarstva kot gospodar- ske dejavnosti, splošnokoristne vloge go- zdov so pomembno gospodarsko vpraša- nje, opravljati jih je treba gospodarno, dobro organizirano in učinkovito. V procesu več­ namenskega gospodarjenja z gozdovi so posamezne vloge gozdov nedeljiva, čeprav v konkretnem okolju različno vplivajo druga na drugo. Okrepljena ekološka zavest bo prispe- vala k temu, da bomo gozdarji glede svo- jega ravnanja v gozdu vse bolj pod kritičnim očesom javnosti. Moramo jo pridobiti, ji pojasnjevati, jo vzgajati. Javnost potrebu- jemo kot zaveznika tudi v boju proti različ­ nim onesnaževalcem gozdov. 2. TEMELJNI RAZVOJNI PROBLEMI 2.1. Med zaviralne dejavnike razvoja go- spodarjenja z gozdovi v prihodnjem sred- njeročnem obdobju je treba šteti nadaljeva- nje pritiska na gozdni prostor, predvsem zaradi gradnje infrastrukturnih opjektov, G. V. 6189 301 med katerimi bodo v naslednjem srednje- ročnem obdobju najpomembnejše avtomo- bilske ceste. Hkrati pa se bo nadaljevalo tudi zarašča­ nje površin z gozdom in se s tem širila prostorska odgovornost gozdarstva za te površine, ki pa zahtevajo predvsem vlaga- nja. Gozdarstvo načeloma ni zainteresirana za širjenje gozdnih površin. 2.2. Intenzivnejše izkoriščanje obstoječih naravnih zmožnosti v gozdovih zahteva tudi povečan obseg gojitvenih del kot dopolnilo in pomoč naravni obnovi. V skladu ~ materialnimi možnostmi pa je treba nadaljevati z melioracijo degradiranih go- zdov in grmišč, zlasti na najboljših rasti- ščih. Morebitna opuščena kmetijska zem- ljišča pa bomo namenjali predvsem za dopolnilno proizvodnjo lesa. 2.3. Gojitev divjadi kot dobrine splo- šnega družbenega pomena ostaja sestavni del gozdnogospodarskih ciljev. Ravnovesje med rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdu pa je v nekaterih območjih porušeno, kar škodi tako proizvodnji lesa in kmetijstvu kot sami divjadi. Zato je potrebno intenziv- nejše in učinkovitejše usklajevanje medse- bojnih odnosov, ki bo prispevalo k temu, da bodo vrste in številčnost populacije div- jadi v skladu z življenjskimi in prehrambe- nimi razmerami v njihovem okolju. 2.4. Pri tehnologiji pridobivanja gozd- nih sortimentov ne predvidevamo bistvenih sprememb, najbolj pomembno bo izrazi- tejše prilagajanje tehnologije gozdu in oko- lju sploh. Predvidevamo večjo izrabo sečnih ostankov, pri spravilu pa povečan delež žičničarskega spravila. Dinamika izgradnje gozdnih cest bo počasnejša kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju, pri tehnologiji iz- gradnje gozdnih cest pa bomo v večji meri upoštevali načela varovanja okolja in ekolo- ško stabilnost. 2.5. Povečano onesnaževanje okolja postaja odločilen zaviralni dejavnik pri go- spodarjenju z gozdovi. Zato je odpravljanje onesnaževanja okolja in vzrokov zanj te- meljna predpostavka, ki jo je treba izpolniti, da bomo lahko smotrno in uspešno gospo- darili z gozdom. . V naslednjem srednjeročnem obdobju še 302 G. V. 6190 ni pričakovati pomembnejših učinkov zmanjševanja onesnaževanja okolja v go- zdovih. Negativni vplivi se ne bodo bistveno zmanjšali. V takih razmerah je treba krepiti lesno zalogo v gozdovih, dosledno zavrniti vse velikopovršinske zasnove gospodarje- nja z gozdovi in bolj upoštevati individual- nost. Gozdarstvo pa pričakuje, da v nasled- njem srednjeročnem obdobju ne bo novih onesnaževalcev, da se obseg škodljivih vplivov na gozdove ne bo povečal in da se bo začel proces načrtnega stalnega zmanj- ševanja onesnaževanja okolja. Pri tem je treba upoštevati še naslednje negativne vplive: - gozdna tla so že močno prizadeta; - fiziološko oslabeli in zaradi posekov nestabilni gozdovi bodo že pri manjših go- stotah imisij močno ogroženi; snegolomi in vetrolomi bodo nastopili tudi v razmerah, ki zdravih gozdov ne bi prizadele. Kljub učin­ kovitim ukrepom bo izredno težko obvladati napade raznih škodljivcev in bolezni na gozdnem drevju; -neugodne zimske podnebne skrajnosti in sušna poletja lahko povzročijo skokovito poslabšanje stanja, -problematično je naravno pomlajevanje listavcev zaradi vpliva divjadi; - na gozdove vplivajo stalne, čeprav manjše doze onesnaževanja ozračja (da- ljinski transport). Posledice teh negativnih vplivov bodo: - v presvetljenih delih sestojev bo pove- čan vdor imisij v notranjost sestaja, kar bo vplivalo na močnejšo poškodovanost drevja vseh starosti, - v gozdovih bodo nastajale večje vrzeli zaradi poseka osutih dreves, vetrolomov in snegolomov ter žarišč lubadarja in drugih škodljivcev, - zadrževal na moč gozda za vodo se bo v ogroženih sestojih zmanjšala zaradi osu- tih krošenj in vrzeli v sestojih, - povečali se bosta erozijsko delovanje vode in izpiranje hranilnih snovi iz tal, - močno se bo povečal obseg gojitvenih, še posebej varstvenih del, postal bo stro- kovno in materialno zahtevnejši, -- splošnokoristne vloge poškodovanih gozdov bodo močno zmanjšane in krajina -f bo vse manj zelena in privlačna. Razumno uresničevanje ukrepov, s kate- rimi lahko upočasnjujemo propadanje go- zdov, je moralna obveznost stroke in druž- be. Gozdarji moramo javnost seznanjati z resničnim stanjem ogroženih gozdov zato, da zagotovimo dosledno uresničevanje sprejetih sklepov o zmanjšanju emisij, da opozorimo na pešanje splošnokoristnih vlog gozdov ter na posledice tega in da povemo, da smo doslej sredstva za uresni- čevanje teh vlog pridobili le v zdravem gozdu. Odslej to ne bo več mogoče. Znanstvenoraziskovalno delo, dopol- njeno s spoznanji gozdarjev na terenu, mora postati temeljno vodilo za delo v gozdu. Ker je propadanje gozdov zapleten problem, se ga je treba lotiti z enotnim republiškim raziskovalnim projektom. Kljub negotovim dosežkom ukrepov za sanacijo gozdov ne smemo odnehati z razumnim delom v gozdovih. Zavedati se moramo izrednih razmer, v katerih delu- jemo in se temu primerno tudi organizirati. Gojitvene možnosti uravnavanja razvoj- nega procesa propadajočih gozdov: - Osnovna naloga negovalnih ukrepov je pospeševanje vitalnosti osebkov in s tem tudi sestoja že v mladostni fazi mladja in gošče; intenzivnejša ukrepanja so dovo- ljena le v mladosti. Dosežek teh ukrepov morajo biti vitalne krošnje. Po tem obdobju pa je treba čim manj posegati v streho sestoja. Obnova gozdov: - pomlajevanje naj bo naravno, kjerkoli je to mogoče, - pomlajevati je treba pod zastorom, kjerkoli to razmere dopuščajo, -ustvariti je treba pogoje za pomlajeva- nje rastišču primernih drevesnih vrst, - če že pomlajujemo umetno, je treba izbrati primerne vrste in provenience ter zdrave in vitalne sadike, pri sečnji in spravilu gozdnih lesnih sortimentov je treba zagotoviti, da bodo poškodbe mladja čim manjše, - kadar so rastišča že močneje degradi- rana in kjer ni mogoče pomlajevati pod sestojem, je treba osnovati predkulturo, - kjer zaradi vpliva divjadi ni mogoče ohraniti listavcev, je treba postaviti zaščitne ograje, - ohraniti je treba vsako mladje, ki se pojavi v predelih najbolj ogroženih gozdov, ker ne vemo, kdaj bomo morali začeti obnovo sestojev. Osnovni cilj nege mladja in gošče mora biti pospeševanje vitalnosti in stabilnosti sestojev v raznih razvojnih fazah. To lahko dosežemo: - s pospeševanjem rastišču primernih drevesnih vrst pri uravnavanju zmesi, -s pospeševan jem listavcev in macesna, - z močno redukcijo števila dreves v fazi gošče. Veljavna načela pri redčenju (zgodaj, zmerno in pogosto) je treba deloma prilago- diti, in sicer tako, da bodo zgodnji posegi močnejši, kasneje pa kolikor mogoče rahli. Dobro redčeni sestoji so zaradi večjih in vitalnejših krošenj manj osuti. Pri izbiralnem redčenju mora imeti prednost vitalnost in stabilnost dreves, torej temeljno vodilo ni več kakovost. V starejših sestojih po potrebi samo še šibko redčimo. V negovanih sesto- jih je treba prepovedati vsako močnejše ukrepanje. V sestojih, ki so močno poško- dovani, sekamo le najbolj poškodovana drevesa, da s tem počasi rahljamo sklep sestaja. Na proces propadanja gozdov in njihovo sanacijo moramo biti pripravljeni tudi s prožnim gozdnogospodarskim načrtova­ njem na strateški (gozdnogospodarsko ob- močje) in taktični ravni (gozdnogospodar- ska enota). Gozdnogospodarsko območje je pri tem tisti temeljni ozemeljski okvir, v katerem se moramo strokovno organizirati v boju za sanacijo propadajočih gozdov. Propadajoča gozdove na posameznih ra- stiščih je treba uvrstiti v posebne gospodar- ske razrede in s tem omogočiti stvaren pristop z načrtovanjem in spreminjanjem njihovega razvoja. Neposredne gospodarske posledice propadanja gozdov najbolj prizadenejo gozdnogospodarske organizacije in za- sebne gozdne posestnike zaradi trajne izgube donosa lesa in prihodka od prodaje gozdnih lesnih sortimentov in zaradi iz- jemno velikih izdatkov za sanacijo teh go- zdov. Sečnja in spravilo drevja v propadajočih gozdovih sta dražja, proizvodni stroški so višji, čisti dohodek pa manjši. Povečani G. V. 6/89 303 proizvodni stroški, po nekaterih ocenah tudi do 30 %, so posledica manjše koncentracije sečnje oziroma vsakoletne sečnje slučajnih pripadkov na velikem prostoru. Manjši čisti donos pa je tudi posledica doseženih nižjih prodajnih cen gozdnih lesnih sortimentov zaradi njihove slabše kakovosti. Povečujejo se tudi stroški varstva gozdov in odkazova~ nje gozdnega drevja za posek. Vse to zmanjšuje akumulativno sposobnost gozd- nogospodarskih organizacij in sposobnost, da bi same iz svojih sredstev v večjem obsegu obnavljala propadajoča gozdove. Posebno bo izpad dohodka prizadel tudi tiste kmečke gozdne posestnike, ki so dohodkovno močno odvisni od go- zda. Pri njih ne gre samo za izgubo donosa lesa, ampak tudi za izgubo možnosti za delo v svojem gozdu, kar močno omaja gospodarsko trdnost njihovih kmetij. V pri- merih, ko je materialna navezanost na gozd zelo velika, bo to ogrozilo tudi obstoj kme- tije. Takih posestnikov oziroma kmetij je okoli 7.500, vendar imajo skupno več kot četrtino zasebne gozdne posesti in so zlasti pomembni blagovni proizvajalci. Predvsem so to gorske kmetije, ki jih želimo in moramo ohraniti iz gospodarskih, kulturnih in obram- bnih razlogov. Na takih kmetijah je treba začeti hitreje razvijati nekatere nove go- spodarske dejavnosti. Poiskati je treba zlasti take, ki so bolj povezane (komplew mentarne) s kmetijsko in gozdno proizvod- njo in izhajati iz podmene, da morajo to biti predvsem dopolnilne dejavnosti, zato za- radi njih dolgoročno ne sme trpeti intenziv- nost kmetijske in gozdne proizvodnje. V obdobju sanacije okolja, zlasti gozdov, pa bodo take dopolnilne dejavnosti marsikje morale prevzeti pretežni del materialnih bremen kmetij. Hkrati pa moramo pri uvaja- nju novih gospodarskih dejavnosti dosledno upoštevati ekološke in energetske omejitve. Pobude za uvajanje t. i. celične proizvod- nje so pri tem lahko dragocene in jih moramo hitreje uveljaviti tudi v praksi. 3. SPREMENJEN POLOŽAJ GOZDARSTVA PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI Družbena in gospodarska reforma in spremenjene razmere pri gospodarjenju z 304 G. V. 6/90 gozdovi pomembno spreminjajo tudi polo- žaj gozdarstva. 3.1 . Tržno razmišljanje in delovanje Preseči je treba ostanke distributivnega gospodarstva, ki se še kažejo v sorazmerno veliki zaprtosti prodaje gozdnih lesnih sorti- mentov v območju, povprečnih cenah gozd- nih lesnih sortimentov in premajhnem ce- novnem upoštevanju kakovosti sortimen- tov. Temeljna zahteva prihodnjega trga bo kakovost. 3.2. Gospodarnost proizvodnje Potrebno je bistveno gospodarnejše ob- našanje v proizvodnji in pri naložbah: - v proizvodnji: večji izkoristek delovnih dni, več obratovalnih ur delovnih sredstev, manjši strošek za vzdrževanje gozdnih cest in vlak, znižanje splošnih stroškov, - pri naložbah: temeljitejša strokovna in ekonomska presoja upravičenosti naložb, zlasti pri gozdnih cestah in centralnih skla- diščih. 3.3 Alternativni proizvodni programi Gozdarska podjetja so odgovorna za so- cialno varnost delavcev. Zato je treba širiti proizvodne programe na nova področja, ki pa morajo biti povezana z gozdom in njego- vimi vlogami. Se posebno pomembno je to, če se bodo razmere zaradi propadanja gozdov bistveno zaostrile. 3.4. Spremenjen odnos do zasebnih gozdov Gozdar postaja strokovni svetovalec in usmerjevalec gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, razbremenjen vseh gozdnogospo- darskih nalog. V večji meri moramo upoštevati, da je kmečki gozd del kmetije. Gozdarstvo se mora prilagoditi potrebam kmetije, sodelo- vati pri opredeljevanju njenega razvoja. Brez poznavanja razvojnih načrtov celotne kmetije je nemogoče stvarno načrtovati cilje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in kon- kretne razvojne ukrepe. Gozdarski interes ostaja, da so lastniki gozdov sami odgovorni za svoj gozd in da v čim večji meri dejavno sodelujejo pri uresničevanju programa dejavnosti poseb- nega družbenega pomena, zlasti varstva in gojen ja gozdov. Gozdarsko podjetje jim pri tem zagotavlja strokovni nadzor in nudi strokovno pomoč. Dejstvo, da lastnik gozda postaja pri izkoriščanju svojega gozda in pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov v celoti samo- stojen in samostojno stopa v poslovne od~ nose s tistimi, ki mu lahko ekonomsko, tehnološko in kadrovsko omogočijo ali olaj- šajo uresničevanje posameznih nalog, ne sme zmanjšati zanimanja gozdarskih pod- jetij za opravljanje teh dejavnosti. Gozdar- ska podjetja morajo v izkoriščanju zasebnih gozdov videti svoj poslovni interes in ponu- diti lastnikom gozdov različne oblike poslov- nega sodelovanja. Gozdarstvo mora še naprej upoštevati gozdnega posestnika tudi kot delavca ne samo v svojem, ampak tudi v drugem gozdu, tudi v družbenem. Zato mora biti zainteresirana za njegovo stro- kovno usposabljanje. 3.5. Odprtost go%~arstva v svet - mednarodno strokovno sodelovanje, zlasti reševanje skupnih problemov (propa- danje gozdov), - evropski standard gozdnih lesnih sorti- mentov. 3.6. Demokratični odnosi v gozdarstvu Proces demokratizacije neposredno v proizvodnji mora zlasti sprostiti ustvarjalne moči delavcev, zagotoviti spoštovanje sle- herne resnične ustvarjalnosti, sprožati bo- gat dialog in neobremenjeno iskanje. To zahteva tudi bolj jasno nedvoumno ločitev procesa upravljanja in vodenja ozi- roma izvrševanja. To pomeni dati tudi večja pooblastila in zahtevati večjo odgovornost od poslovodnih organov in vodilnih skupin. Zakon naj predpiše tudi posebne pogoje in način imenovanja poslovodnega organa. 3.7. Znanje kot gibalo razvoja lzobrazbena struktura zaposlenih v go- zdarstvu je problematična: tretjina zaposle- nih je brez osnovne šole, za razmeroma velik delež zaposlenih z visoko izobrazbo pa ni stalnega in učinkovitega sistema po- šolskega izobraževanja. Dosežki boljšega dela (znanja) v gozdar- stvu navadno niso hitro vidni, zato večjega vložka znanta tudi ni mogoče takoj pravilno ovrednotiti. Zal je tako tudi s slabim delom. Prav zaradi tega je treba v gozdarstvu z določeno prisilo zagotoviti kakovost dela in postaviti pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje posameznih del. Hitreje moramo razvijati raziskovalno- razvojno delo tudi v podjetjih. Za začetek je treba povsod oblikovati raziskovalna j~­ dra, ki se bodo sposobna hitro odzivati na številne impulze strokovnih delavcev v pod- jetju in biti spodbujevalec njihovega dela in povezovalni člen z raziskovalnimi organiza- cijami, še zlasti pri prenosu raziskovalnih dosežkov v prakso. Sprejeti je treba merila kadrovske politike v gozdarskih podjetjih, pri čemer mora biti eno izmed temeljnih meril za opravljanje vodilnih dolžnosti sposobnost za uveljavlja- nje ustvarjalnega strokovnega raziskoval- nega dela in odnos do inovativnosti. 3.8. Strokovni in javni nadzor Z ukinitvijo samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo bomo izgubili po- membno mesto, na katerem je doslej lahko potekal proces usklajevanja hotenj med različnimi uporabniki gozdov in gozdnega prostora in tudi javni nadzor nad delom v gozdu. Ob tem, ko vse bolj poudarjamo povečano zanimanje javnosti za vse, kar se dogaja v naših gozdovih, ne bi smeli zmanjševati institucionalnih možnosti, da bi državljani na to dejansko vplivali in imeli možnost javnega nadzora. 3.9. Vključevanje v družbeno okolje Gozdarstvo mora sodelovati pri družbe- nih razvojnih odločitvah vselej, ko gre za interese gozdarstva, gozda in gozdnega prostora, zlasti pri vseh posegih v gozdni prostor in pri oblikovanju gozdarske zako- nodaje. G. V. 6/89 305 4. POGOJI ZA RAZVOJ GOSPODARJENJA Z GOZDOVI 4.1. Organiziranost gozdarstva 4.1.1. Organizacija gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji mora biti stabilna in prilagojena vlogam gozdov in ciljem gospo- darjenja z gozdovi. Nujna je zaradi velike prostorske razprostranjenosti gozdov, veli- kega deleža zasebnih gozdov in dosežene stopnje intenzivnosti gospodarjenja. Mora biti stabilna, v notranjih sestavinah pa prila- gojena posebnim pogojem (posebnostim) na posameznih območjih. 4.1.2. Zagotavljati mora trajnost goz- dov, donosov in vseh vlog gozdov ne glede na lastništvo. Zasnova večnamen­ skega gozda kot temelj sodobnega gospo- darjenja z gozdovi predpostavlja integracijo vseh vlog gozdov in mora priznavati, da ta povezanost nima samo ekološkega, ampak tudi gospodarski značaj. 4.1.3. Večnamensko gospodarjenje z gozdovi je mogoče le na večjih površi- nah gozdov ne glede na lastništvo. Goz- dnogospodarska območja so najširši oze- meljski okvir, v katerem zagotavljamo traj- nost gozdov, donosov in splošnokoristnih vlog vseh gozdov, ne glede na lastništvo. 4.1 .4. Zagotavljati mora kakovostno delo v gozdovih ne glede na lastništvo, še posebej pri gojenju in varstvu gozdov. 4.1.5. Gozdarska strokovna služba mora biti organizirana smotrno, brez nepotreb- nega podvajanja. Zaradi ozemeljske pre- pletenosti družbenih in zasebnih gozdov mora biti terenska strokovna služba, ki skrbi za dejavnosti posebnega družbenega pomena, organizirana enota. 4.1.6. Gojenje in izkoriščanje gozdov sta medsebojno soodvisna in zahtevata čim bolj enotno strokovno obravnavo. Te- renska organizacija gozdarske strokovne službe mora čim manj ločevati gojenje in izkoriščanje gozdov. 4.1.7. Pri zasebnih gozdovih je treba upoštevati hotenje lastnika in posebni družbeni interes za te gozdove. Organi- zacijske oblike morajo omogočiti, da lastnik . . 306 G. V. 6/90 gozda lahko uveljavi svoja hotenja v svojem gozdu, hkrati pa morajo upoštevati temeljne prvine, ki zagotavljajo trajnost vseh gozdov, na prvem mestu skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi v dejavnostih posebnega družbenega pomena. Uveljaviti moramo gozdnega posestnika kot lastnika gozda, ki je pri gospodarjenju s svojim gozdom omejen le z maksimalno višino etata, z obvezo opraviti predpisana gojitvena in varstvena dela ter s spoštova- njem zakonskih določil glede ravnanja v gozdu. Strokovni nadzor naj opravlja enotna gozdarska strokovna služba. Pri izkoriščanju gozdov in pri prodaji lesa je lastnik gozda samostojen. Spodbujati je treba prostovoljno povezo- vanje lastnikov gozdov s sorodnimi hotenji (zadruge). 4.1.8. Gozdarsko strokovno službo naj opravljajo gozdarska podjetja kot javna podjetja. V družbenih gozdovih opravljajo vse gozdarske dejavnosti, v zasebnih pa so strokovno odgovorna za dejavnosti po- sebnega družbenega pomena, po potrebi oziroma želji lastnikov jih tudi fizično oprav- ljajo. 4.1.9. Vsak lastnik oziroma uporabnik gozda mora po enakih merilih prispevati za vlaganje v gozdove. Teme lj na ozemelj- ska enota za ugotavljanje potreb in zago- tavljanje potrebnih sredstev je gozdnogo- spodarsko območje. 4.2 Sodobna gozdnogospodarska podjetja Sodobno organizirana gozdarska podje~ tja morajo zagotavljati enovito ozemeljsko obvladovanje vseh vlog gozdov, biti pa prožno podjetniško organizirana pri izko- riščanju gozdov in prometu z lesom. Razvijati bodo morala poslovne vloge, ki so bile doslej zanemarjene, npr. prodaj- no, marketing itd. Preprečiti je treba uniformifanost pri organiziranju gozdarskih podjetij. 4.3. Učinkovit sistem financiranja gozdarstva oziroma dejavnosti posebnega družbenega pomena Gozdarstvo ostaja pretežno pri samoti- nanciranju, postopoma pa vključujemo nove zavezance in vire, od drugih uporab- nikov gozdov in gozdnega prostora do dru- žbenopolitičnih skupnosti. 4.4. Učinkovita gozdarska nadgradnja Postavljene naloge lahko pomaga uspeš- no uresničiti le učinkovita gozdarska nad- gradnja: poslovna, upravna, izobraževalna in raziskovalna. 4.5. Planiranje v gozdarstvu Gozdarska podjetja planirajo samostoj- no, obvezno ostaja planiranje v dejavnostih posebnega družbenega pomena. Pomem- ben je tisti del obveznosti, ki jih bodo družbenopolitične skupnosti opredelile v družbenih pianih. Vse bolj so pomembni tudi prostorski deli družbenih planov. Gozdnogospodarski načrti ostajajo po- membne strokovne podlage za gospodarje- nje in za planiranje razvoja gospodarjenja z gozdovi. Okrepiti moramo kakovostne sestavine načrtov, količinske pa so samo podlaga za to, ne pa same sebi namen. 5. PROSTORSKI (KRAJINSKI) VIDIKI RAZVOJA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI 5.1 . Za uveljavljanje in usmerjanje dina- mičnih procesov v skladu z večnamensko vlogo gozdov in gozdarstva v družbi in prostoru moramo izdelati strokovne pod- lage za urejanje gozdov in planiranje go- zdarstva v prostoru za republiško in ob- močno raven. V ta namen je treba opraviti ovrednotenje gozdarskega prostora, ki bo služilo za strateško opredelitev razvoja gozdarstva v prostoru. Za tako ovrednotenje gozdnatega pro- stora je treba: - inventarizirati izražene in strokovno ugotovljene potreoe po gozdnih vlogah, - ovrednotiti gozdne vloge, ki omogočajo izločitev gozdov posebnega pomena, pripraviti strokovne podlage za ob- močje gozdov, območje varovalnih gozdov, območje gozdov s posebnim namenom in vplivnega območja gozdov, - predlagati prednostna območja za go- zdarstvo, - ugotoviti konflikte (obstoječe škodljive obremenitve gozdov in načrtovane velike posege v gozdni prostor), - podati izhodišča za razreševanje nas- protij in usmeritve za usklajevanje razvoja ter krepitev vseh, zlasti pa izjemno poudar- jenih splošnokoristnih vlog. Tako ovrednotenje gozdov v prostoru bo omogočilo: - ustreznejše (konkretnejšo) opredelitev gozdnogospodarskih ciljev, oblikovanje go- spodarskih razredov in prilagojene usmerit- ve za gospodarjenje na območjih, kjer so izjemno poudarjena splošnokoristne vloge, -dejavno vlogo gozdarstva pri usklajeva- nju interesov v prostoru, - enotnejše obravnavanje prostorske problematike po območjih in s tem uveljav- ljanje stroke pri urejanju prostora. 6. KVANTIFIKACIJA RAZVOJNIH MOŽNOSTI GOZDARSTVA V OBDOBJU 1991-1995 Kvantifikacija razvojnih možnosti gozdar- stva v obdobju 1991-1995 je lahko zaen- krat samo okvirna. Trenutno izdelujemo območne gozdnogospodarske načrte za obdobje 1991-2000, ki bodo dali nove po- datke o stanju gozdov in njihovih možnostih ter potrebah za vlaganje v gozdove. Šele na tej podlagi bo mogoče vse potrebe tudi materialno ovrednotiti. 6.1. Etat Računamo s skupnim etatom v višini 3,3-3,4 mio m3 letno. Predvidevamo spre- membe v strukturi etata v korist iglavcev in drobnega lesa. 6.2. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov Skupaj 2,3-2,4 mio m3 letno, od tega 1 ,4 mio m3 iglavcev in 0,9 mio m3 listavcev. Pričakujemo postopne spremembe v struk~ turi tržne proizvodnje, in sicer postopno zmanjševanje deleža lesa za mehansko predelavo na račun povečanega deleža lesa za kemično predelavo ter zmanjšanje deleža drv listavcev. G. V. 6/89 307 6.3. Vlaganje v gozdove Obnova gozdov Nega gozdov Melioracije gozdov - neposredna preme na -posredna preme na Pogozd. novih površin Vzdrževanje nasadov Izgradnja gozdnih cest -minimalni program -optimalni program na leto 5.500 ha 25.000 ha 4.000 ha 900ha 3.100 ha 100 ha 5.000ha 200km 330km 6.4. Potrebna finančna sredstva za vlaganje v gozdove · in druge dejavnosti posebnega družbenega pomena (po cenah 30. septembra 1989) Stroški neposrednih vlaganj v gozdove so izračunani po dejanskih stroških. Stroški gospodarjenja s splošnokoristnimi vlogami so predvideni v višini 15 % stroškov biolo- Novi zakon - nove nejasnosti in težave Napovedovanje razvoja gospodarjenja z gozdovi je očitno tvegano. Hitre, včasih tudi premalo premišljene družbene spremembe in ukrepi zanikajo včasih tudi tisto kar smatramo kot dobro podlago za nadaljnji razvoj. Lastninska reforma bo očitno posegla tudi v gozdove. Nakazuje jo že zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Ur. l. RS št. 26-1321/90), ki do konca tega leta prepoveduje sečnjo v razlaščenih gozdovih in kaže na namero oblasti, da večino razlaščenih gozdov vrne nekdanjim lastnikom. V Sloveniji se ta ukrep nanaša na ok. 45% sedanjih družbenih gozdov (ok. 170.000ha). Nekatere gozdno- gospodarske organizacije bodo ostale praktično brez družbenih gozdov. Take namere spreminjajo nekatera izhodišča in opredelitve v analizi razvojnih možnosti gozdarstva za obdobje 1991-1995, zlasti glede gozdne proizvodnje, razvoja tehnologije in možnosti dela v družbenih gozdovih. Potrjujejo pa temeljno izhodišče analize razvojnih možnosti, da je treba v vseh gozdovih ne glede na lastništvo zagotoviti trdno gozdarsko strokovno službo za vse dejavnosti posebnega družbeneg{l pomena in zlasti za te dejavnosti trdne vire financiranja. Vrednost posekanega in prodanega lesa ne more več biti edini vir za financiranje teh dejavnosti. Okrepiti se morata vloga in odgovornost vseh uporabnikov gozdov in njihovih koristi ter države za te dejavnosti. Vsak sedanji in novi lastnik gozda pa se mora zavedati, da bo pri gospodarjenju z gozdom zaradi narave gozda kot dobrine splošnega pomena močno omejen in sprejema tudi obveznosti. Za mnoge bo novo breme težje kot pa neposredna gospodarska korist od gozda. Zgolj prepoved sečnje brez sočasnih ukrepov za strokovno delo v gozdovih in stabilnih virov za financiranje ohranitve in razvoja gozdov ne rešuje ničesar, povzroča pa škodo, ne le fJOZdnogospodarskim organizacijam in njihovim delavcem ampak tudi gozdovom. Casi, ko smo rekli, da »gozd raste, ko gozdar spi>pokorni« pretežno Logaški graščini in samostanu Bistra (ustanovljen v obdobju 1255-1260). V 15. in 16. stol. so tudi te kraje večkrat oplenile turške horde. Na prelomu iz 18. v 19. stol., ko je Napoleon osvajal svet, je prišla francoska vojska v naše kraje prav čez te predele: čez Idrijo in Logatec proti Ljubljani in naprej (1. 1797 traja francoska okupacija pri nas skoraj celo leto, l. 1805 tri mesece, nato pa kar od maja 1809 do oktobra 1813, tj. dobra štiri leta- Ilirske province). Ta skromni kraški svet so ljudje skrbno obdelovali, kjer je le bila kakšna ped rodo- vitne zemlje. Majhna zemljišča so bila ogra- jena s kamnitimi zidovi in pozneje je precej opuščenih površin prerasel gozd. Ker je bilo malo zemlje, so bili ti kraji revni. Glavna hrana do 19. stol. so bili proso, oves, bob in sočivje. Kruh iz pšenične ali mešane moke so pekli le ob posebnih priložnostih. Hiše so bile revne in krite s slamo, požari so bili pogosti. Zveze z zunanjim svetom so bile kljub starodavni poti proti italijanskim krajem slabe. L. 1721 je bila zgrajena cesta iz Vrhnike čez Medvedje brdo v Idrijo, kasneje pa so zgradili novo cesto (1752, 1765 ?) čez Logatec, Kalce in Planino v Idrijo; okrajno cesto v Idrijo so speljali l. 1858. Iz Logatca proti Žirem pa so zgradili cesto do Rovt v obdobju 1888-1892, do Žirov l. 1903. Za 11.1 OO m dolg odsek od Logatca do Rovt so takrat porabili 221.300 kron. V 18. stol. je bil les še brez tržne vrednosti, zato so naročali pastirjem, naj uničujejo drevje in širijo pašnike. Ljudje so kupovali le sol, do sredine 19. stol. pa prodajali les za ladje: bordonale in jarbole 320 G. V. 6/90 so vozili v Trst in pri teh prevozih na slabih poteh vpregli tudi do dvajset parov volov (konj niso imeli!). Promet postane živah- nejši po l. 1848 (meščanska revolucija) in ljudje se začnejo seliti v večje kraje, mesta. V Rovtah se pojavi prvi lesni trgovec okrog l. 1860 (Pavel Otrin 1818-1888). Kronist l. 1885 že toži o skoraj popolnoma uničenih gozdovih okoli Hotedršice zaradi premočnih sečenj. Izgradnja železnice Du- naj-Ljubljana-Trst (185Q-1857) je namreč dvignila ceno lesa; močno se razmahne gradnja žag, predvsem parnih, in trgovina z lesom. Vodne žage so bile že prej dokaj številne, a le za domače potrebe, parne žage pa so bile namenjene predvsem pro- izvodnji rezanega lesa za prodajo. Na Ra- keku je zgradil parna žago l. 1847 lesni trgovec Franc Lavrič, v občini Dol. Logatec l. 1889 tudi obratuje ena parna žaga, v Logatcu pa l. 1880 ena parna žaga ter pet vodnih - z lesno trgovino se ukvarjajo štirje trgovci. Glavni dohodek kmetov sta bila takrat živina in les, vendar so bile cene lesa še vedno sorazmerno nizke. Kmetije so se začele zadolževati, več jih je ))prišlo na bobenvsestran- sko<< uporabno lesno maso (iglavci) je imela v prejšnjih stoletjih v lasti Logaška graščina, nato pa graščina Planina (Haasberg) s princi Windischgratzi - vse do konca 2. svetovne vojne. Po l. 1945, ko so bili ti gozdovi nacionalizirani, je z njimi gospoda- rila gozdna uprava Snežnik (Snežnik pri Starem trgu) oziroma GG Postojna - vse do l. 1956, ko je aprila tega leta te gozdove prevzelo GG Ljubljana. Od tega časa dalje gospodari z gozdovi Ravnika Gozdni obrat Logatec oz. TOZD Gozdarstvo Logatec. Do konca 1. svetovne vojne ( 1919) je Windischgratzove gozdove (Javornik, Na- nos, Hrušica, Ravnik) upravljala posebna gozdna direkcija s sedežem v gradu Pla- nina (od zadnje vojne dalje v razvalinah). G. V. 6/89 321 Po 1. svetovni vojni je celotna Windisc- hgratzova gozdna posest z gradom Planina vred prišla pod Italijo (mejni kamen pri mostu, tik pod gradom Haasberg-Pianina), razen revirja Ravnik, ki je ostal pod Jugosla- vijo, s sedežem revirja na Ravniku. Po 1. svetovni vojni je Jugoslaviji pripadlo od bivšega veleposestva Snežnik 1720 ha gozdov, graščinsko upravno poslopje s par- kom in travniki, vse ostalo pa je pripadlo Italiji. Gozdnogospodarske načrte za go- zdove Snežniške graščine so začeli izdela· vati po l. 1890. Za gozdove, ki so ostali v Jugoslaviji, sta bila sestavljena posebna gozdnogospodarska načrta za obdobje 1922-1932 in 1938-1941 . (Šivic, A., Go- zdarski vestnik; 1968, 3/4, str. 116-123.) Kot večina veleposestniških gozdov, so bili tudi gozdovi na Ravniku obremenjeni s servituti, tj. služnostnimi pravicami okoliških vasi. L. 1872 (po kmečki odvezi) so bile te pravice večinoma odkupljene tako, da je veleposestvo kot odškodnino za pravice odstopilo upravičencem znatne gozdne po- vršine. Pred l. 1872 so upravičenci drevje odbirali in sekali brez vsakega reda in načrta, predvsem v bližini naselij, tako da so oddaljenejši predeli ostali neizkoriščani (ohranili naravno zgradbo). Načrtno gospo- darjenje s temi gozdovi sega pravzaprav že v 19. stoletje. L. 1883 so namreč sestavili prvi okvirni načrt. Gozdove so razdelili v več 1 OO ha velike površine- oddelke, lesne zaloge so določili s primerjal nimi ploskvami, deloma na oko, letni etat pa po avstrijski kameralni taksi. V tem načrtu je bilo tudi nekaj napotkov za gospodarjenje s temi gozdovi. Prvo ))pravo urejanje<< izvršijo v l. 1908, ko sestavijo načrt za obdobje od l. 1909 do 1918, tega pa potem podaljšajo do l. 1926. Takrat so izločili oddelke in odseke »normalnih« velikosti in narisali karte (sestoj ne karte v merilu 1 :8640, ka- tastrske mape pa v merilu 1 : 2880). Meje med oddelki so bile deloma umetne (prese- ke), deloma naravne in označene z rdečo barvo, cela gozdna posest pa je bila ome- jena z mejniki - kamni z oznakami (večina jih še danes stoji tam). Izmerili so sestoje (sprva od 20 cm, nato od 15 cm prsnega premera dalje), mlajšim sestojem so lesno zalogo določili na oko. Sestavili so deblov- nice za iglavce in listavce, pri čemer so 322 G. V. 6/90 oblikovali tri bonitetne razrede (uporabili so modelna drevesa za izdelavo tablic ter za ugotavljanje prirastka). Za bukev so deloma uporabili Hufnaglove ))gmotne tablice«, ki jih je avtor sestavil za Auerspergove go- zdove v Kočevskem Rogu. Etat je bil dolo- čen glede na prirastek, stanje sestojev ( !) in razmere na tržišču. Med 1. svetovno vojno so v soglasju z avstrijskimi oblastmi zgradili parna žago (ob železnici oz. ob poti v oddelku 27, tik ob meji z oddelkom 23). Takrat so ves les porabili za predelavo na tej žagi, na panju pa so prodajali le še v najbolj odročnih predelih. Po 1. svetovni vojni je imel žago v zakupu lesni trgovec šutej (ta je imel v zakupu tudi žage kneza Auersperga v Kočevskem Rogu). Po po- daljšku veljavnosti prvega podrobnega ure- janja so revidirali načrt z veljavnostjo 1927- 1936. Ker pa so na tržišču z lesom nastopili veliki zastoji (svetovna gospodarska kriza), so l. 1934 ustavili žagarski obrat na Ravniku ter sečnje v gozdovih. Da bi delavci in gozdarsko osebje ne ostali brez dela, so sklenili opraviti predčasno revizijo načrta. že pozimi l. 1934 in spomladi l. 1935 so izvajali polno premerbo (nad 15 cm prsnega premera), ase je izdelava načrta zavlekla za dve leti, zato jim je Banska uprava v Ljubljani odobrila veljavnost načrta le za obdobje (1938-1942), s pripombo, naj se opravi še vmes na revizija za določitev etata v obdobju 1943-1947. Izmera oddelkov in odsekov je ostala nespremenjena, ker so bile prvotne izmere dobro opravljene. Skupna površina gozdov revirja Ravnik pa se je zmanjšala za površino, ki je bila last delniške družbe Sclabsa iz Trsta (od prejš- nje površine vseh gozdov - 1537 ha, je ostalo v l. 1935 še 1492 ha gozdov in 19 ha ostalih - negozdnih površin). Načrtovalec ugotavlja, da imajo gozdovi nepravilno pre- biralno obliko, ker so pred 1 . svetovno vojno premalo sekali, med 1. svetovno vojno pa le v nekaterih predelih, v ostalih predelih pa prezreli jelovo-bukovi sestoji ovirajo rast mlajšega drevja. Po 1. svetovni vojni so sicer začeli močneje seka- ti, a prepočasi. Tudi sicer so v obdobju 1925-1935 sekali preveč previdno (sekali so staro drevje, niso pa sproščati mladja). Po 1. svetovni vojni so zaradi močnega povpraševanja po tramovih, jamskem in celuloznem lesu močno posegli v tanjše debelinske razrede, a pri tem pazili na pravilno razporeditev izbranih, elitnih dre- ves, ki naj bi posebno ob poteh in cestah dosegla prsne premere okrog 6Q-70 cm. Kjer ni bilo naravnega pomlajevanja, so sadili smreko (tudi podsaditve). Sestoje s starim debelim drevjem so zaradi narav- nega pomlajevanja sekali na golo v progah ali krpah in površine zasadili s smreko. Po ureditvi površin in preračunanju lesnih za- log na površino gozdov iz l. 1935 so ugoto- vili, da je bila lesna zaloga v l. 1935 le za 3516 m3 manjša od one iz l. 1927, s tem, da l. 1935 lesne zaloge mladih sestojev niso upoštevali. Ugotovili so še znižanje lesne zaloge iglavcev v najvišjem debelin- skem razredu in skupne mase iglavcev (kljub temu pa je bilo še vedno prek 39% dreves iglavcev in 36,5% dreves listavcev s premerom nad 40 cm !). Lesna zaloga 1. in 2. debelinskega razreda pa je narasla. Ugotovili so tudi počasnejše priraščanje bukovih sestojev z ozirom na jelove, a je delež bukve v skupni masi vseeno narasel za 1 ,4 %, kar so ocenili za boljše, kot če bi s saditvijo smreke povečevali delež te drevesne vrste. Zaradi tega so predlagali, naj bukve ne odstranjujejo premočno in naj ne izvajajo preveč umetnih obnov s smreko. Dajali so torej prednost naravni obnovi sestojev. Ugotovili so povečan prirastek, kar naj bi bilo posledica manj prezrelega in več mla- dega drevja. Na podlagi teh ugotovitev so izdali navodilo, naj drevje sekajo tam, kjer so sestoji že močno pomlajen!, oz. naj sekajo zrelo drevje, a pri tem ne ustvarjajo praznin. V letih pred 1. svetovno vojno in vse do začetka druge so les prodajali malim in velikim trgovcem, in to izključno na panju. Bukov les, les iz čiščenja in sečne odpadke so porabili za drva oz. izdelavo oglja. Seč­ nje so bile prebiralne v povezavi z oplodni- mi, posebej tam, kjer je prevladovalo de- belo drevje. Ponekod so bile zelo močne (l. 1936 so npr. v odseku 1 a posekali polovico skupne lesne zaloge!). Kjer ni bilo naravnega mladja, so sadili smreko. To se je dogajalo predvsem tam, kjer je prevlado- valo debelo drevje. Zanimiv je podatek o stroških za gojitvena dela: l. 1909 so znašali 1759 kron, naslednje leto že 7728 kron, v letih 1911, 1912 in 1913 pa povprečno po 4321 kron letno; Gospodarska knjiga za obdobje 1909-1918 ima zabeležen tudi dohodek od prodaje stranskih gozdnih proizvodov iz obdobja 1909-1913, in sicer od leskovih obročev, malin, zdravilnih ze- lišč, uporabe cest in za pašo. Za primerjavo navedimo tedanje cene lesa na Kočevskem (fco žaga): 1 m3 hlodovine iglavcev- okrog 200 kron, 1 m3 bukove hlodovine- okrog 1 OO kron, žagan les: iglavci - okoli 350, bukev- 550 kron/m3 . Tako gospodarjenje ni zavrla niti 1. niti 2. svetovna vojna. Sekalo se je ves čas. Italijani so v obdobju 1942/43 posekali pas drevja ob celotni trasi železnice (danes smrekove kulture). V letih 1945 do vključno 1949 so tu izvajali izredno močne seč nje - planska leta! (povprečno so posekali skoraj 16.000 m3 iglavcev letno, listavcev- v >>normalnih« količinah). Te sečnje so presegale letni etat za 200 in več %. V l. 1951 so sicer pričeli z deli na prvem povojnem urejanju teh gozdov, a podatke meritev niso uporabili vse do l. 1959, zato je bil predložen načrt vsled zastaranja podatkov zavrnjen. V l. 1960 začno z »novim urejanjem« in rezultat tega dela je bil načrt, sestavljen za obdobje 1961-1970. Od površine 1523 ha so s polno premerbo izmerili vse drevje prsnega premera nad 1 O cm na površini 1452 ha, ostalim površinam (mladi sestoji) pa so lesno zalogo določili okularno. Prvi veljavni >)povojni« gozdnogospodar- ski načrt ugotavlja za vsa dosedanja obdo- bja (do l. 1960) naslednje: pred 1. svetovno vojno so sestoje premalo izkoriščali (debelo drevje s pretežnim deležem jelke, visoke lesne zaloge, prestara drevje, enodobna oblika, malo pomladka in brez polnilnega sloja listavcev). Pozneje so verjetno uvedli oplodno sečnjo ali goloseke in pri tem prehitro in premočno odpirali sestoje. S tem se je naglo spremenila mikroklima, ki ima bistven pomen pri pomlajevanju jelke. Poz- neje (do l. 1935) so preveč previdno sekali (samo najstarejše drevje). Naravno mladje se je v prepogostem sklepu dušilo in sestoji so začeli dobivati enodobno obliko, kar pa jelovo-bukovim sestojem na kraških prede- lih ne ustreza. Raslinojeda divjad je začela delati po zadnji vojni občutno škodo, zato l. 1962 predlagajo ograditev poskusnih plo- G. V. 6/89 323 w 1\) .p.. pl :c::: CD (O o Preglednica 1: Gozdni fondi revirja Ravnik (do l. 1960). oz. g. e. Ravnik (po l. 1960) Leto: površina gozda Lesna zaloga Lesna zaloga na ha Letni prirastek Letni etat Etat~ lesna (ured. doba} ha iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj iglavci lis tav ci skupaj zaloga% 1908 (1908-1918) 1.510,74 262.650 46.328 310.976 179 32 211 7.736 1.196 8.932 2,87 (1918-1926) 1.537,22 (samo za 1.476ha merjenih gozdov) (7.800 1.946 9.746) (3,13} 1926 (1927-1936) 1.537,22 309.932 44.111 354.043 206 29 237 8.762 919 9.681 8.836 450 9.286 2,62 1934/35 (1936-1942) (1943-1947} 1.492,10 302.149 48.378 350.527 203 32 235 9.760 980 10.740 9.600 970 10.570 3,02 za obdobje 1936-1942: 9.041 1.494 10.535 1951 (1952-1961) načrt ni bil potrjen (1942?) 292.820 47.206 340.026 196 32 228 9.786 1.013 10.601 5.830 1.490 7.320 2,15 1960 (1961-1970) 1.523,30 373.826 72.264 446.110 245 47 292 11.080 1.863 12.943 6.769 885 7.764 1,72 februar 1970: sprememba načrta: 7.559 1.720 9.279 2,08 1970 (1971-1960) 1.513,51 387.673 84.566 472.439 256 56 312 1.844 9.373 7.424 806 8.230 1,74 v letu sprememba načrta: 8.130 1.400 9.530 2,02 1960 (1981-1990) 1.515,00 392.776 101.333 494.111 259 67 326 7.236 2.182 9.420 8.130 1.400 9.530 1,93 januar 1967: sprememba načrta: 8.880 1.250 10.130 2,05 Analiza: 1. Površina revirja, oz. gozdnogospodarske enote se bistveno ni spremenila. 2. Lesne zaloge so se pred 2. svetovno vojno spreminjale, oz. izpričujejo težnjo po rasti, po 2. svetovni vojni pa lesna zaloga stalno narašča, razen v prvih letih 2. svetovne vojne- "Planska leta<<, ko je lesna zaloga glede na stanje l. 1935 padla (za 3%); indeks l. 1980 z l. 1908 je 159. 3. Prirastek se spreminja glede na delež najdebelejšega (nizek) oz. tankega drevja {visok), vendar v mejah od 9.000 do 11.000m3, tj. 6,19-7,24m3/ha, razen l. 1960, ko doseže skoraj 13.000m3 , tj. 8,49m3/ha. 4. Letni etat: glede na lesno zalogo se spreminja po posameznih obdobjih od 1,72 l. 1960 {s tem, da se po »spremembi« dvigne na 2,08%) do 3,02% l. 1935, v povprečju ima v obdobju po 2. svetovni vojni vrednost nekaj več kot 2% lesne zaloge. Preglednica 2: Sečnje v obdobju 1909 do 1980 (za obdobje 1921-1927 ni podatkov): Obdobje lglavci Listavci Skupaj Sk. povp. letno Le !no povp. na ha Letni etat li stavci skupaj (10 let) 108.455 43.592 152.047 15.205 10,06 7.800 1.946 9.746 1919-1920 (21eti) 12.296 2.420 14.716 7.358 4,87 1921-1927 ni podatkov! (?let) 1928-1933 (61et) 62.764 5.339 68.103 11.351 7,38 1927-1936: 8.836 450 9.286 1934 ni bilo sečenj! 1935-1944 (10 let) 74.735 15.179 89.914 8.991 6,03 1938-1942: 9.041 1.494 10.535 1940-1945: 10.300 1.060 11.360 SKUPAJ 1909-1944 (razen za obdobje 1921-1927, ko ni podatkov; 1934. niso sekali!) (2Biet) 258.250 66.530 324.780 11.599 1945-1960 (161et) 141.014 31.570 172.584 10.787 brez veljavnih gg načrtov! 1945-1955 (11 let) 108.475 22.830 131.305 11.937 1956-1960 (51et) 32.539 8.740 41.279 8.256 1952-1961: 5.830 1.490 7.320 1951-1960 46.226 20.225 66.451 6.645 1961-1970 (1 o let} 73.459 14.587 88.046 8.805 5,78 prvi »povojni« veljavni načrt: 6.789 885 7.674 febr. 1970 sprememba načrta: 7.559 1.720 9.279 1971-1980 (1 O let) 75.243 11.688 86.931 8.693 5,74 7.424 806 8.230 l. 1976 sprememba načrta: 8.130 1.400 9.530 1. svet. vojna! 1915-1918 (41eta) 42.891 14.721 57.612 14.403 !! 9,53!! 2. svet. vojna 1941-1944 (41eta) 23.923 7.561 31.484 7.871 5,28 >•planska leta« 1945-1950 (61et) 94.788 11.345 106.133 17.689!! 11,79!! !"' 1945-1980 ~ 289.716 57.845 347.561 9.654 O'l Op.: Nekateri podatki so dvojni, a različni, vendar so razlike sorazmerno majhne; nekateri podatki so tudi dvomljivega izvora! Intenzivnost sečenj v% lesne Oo vloga« (go- zda) - Je da ta izraz, žal, ne izpolnjuje pomembnega pogoja za pogosto uporab- ljene besede: nima enostavnega prid evni- ka, kar rabo besede lahko napravi težavno in okorno. Kar zadeva besedo valorizacija (splošno koristnih funkcij gozda), naj pojasnim, da nikakor ni moja. Bila je podedovana skupaj s še nekaterimi manj ustreznimi in jasnimi pojmi oz. izrazi - npr. klimatološka, higiensko-zdravstvena funkcija, ki jih je vse- boval Zakon o gozdovih iz leta 1974. Ta zakon je navsezadnje uvedel tudi izraz »funkcija«- dotedanji so namreč govorili o pomenu gozda (npr. za turizem). O teh stvareh sva se nekajkrat pogovar- jala s pokojnim ing. J. Kolarjem, ki je imel smisel in uho zanje, pa sva vselej zaključila, da je najpomembnejše, da so funkcije v zakonu naštete, izraz pa naj se obrusi z delom in njihovim razvojem v naših razme- rah. Ko smo razvijali izrazje na tem področ­ ju, je pogosto prišlo do razgretih pogovorov z lektorji - slavisti, ki jim določeni izrazi (npr. ,,okoljetvorne« ali ,,kulturno-pogoje- ne« funkcije} niso ugajali pa so- vprašani za boljše izraze- tudi odjenjali- kar seveda ne pomeni, da smo o teh stvareh prenehali razmišljati 1 Naš zakon o gozdovih je eden redkih. ki tako podrobno našteva funkcije gozdov, in v naših dokaj specifičnih naravnih in druž- benoekonomskih razmerah je bilo treba zagotoviti vsebinske in formalne načine, in oblike, kako prenesti idejo mnogonamen- skega gozda v vsakodnevno prakso. Po vsebinski plati je bilo to zagotovljeno z vključevanjem splošno koristnih funkcij go- zda v gozdnogospodarsko načrtovanje, po formalni pa naj bi to zagotovila njihova valorizacija. za katero ima -- vsaj kolikor mi je znano- največ zaslug pokojni ing. Kolar. Valorizacija nikakor ni slovenski izum, se pa je, kakršno poznamo danes, izoblikovala v specifično slovenskih razmerah (npr. enotno gospodarjenje z gozdovi) ob moč­ nem vplivu nemške prakse, ki približno temu početju pravi preprosto Waldfunktio- nenkartierung. Pri njenem razvoju gledamo pri nas morda celo nekoliko dlje, ko razmiš- ljamo o skallranju funkcij in njihovi poten- cialnosti. Kot taka je naša valorizacija v fazi nastajanja - bolj ideja kot praksa, na seda- nji stopnji praktične realizacije pa še najbolj dvostopenjska inventura gozdov z izjemno poudarjenimi splošno koristnimi funkcijami. Zato bi le stežka rekli, da gre za >>vsebinsko razhajanje pri definicijah istega pomena« (Šinko, 1990, str. 222), ki so nastale med leti 1979 in 1989: vse tri definicije istopo- mensko namreč vsebujejo iste štiri stalnica, in sicer: prostor(sko opredelitev), gozd, poudarjenost (intenzivnost) funkcije in njeno potencialnost. Zaradi omenjene specifike takšne valori- zacija (kot prakse) ne bomo našli drugod in je zato povsem razumljivo, da jo bomo (kot besedo) zaman iskali v številnih tujih slovarjih in enciklopedijah. Ker pa razpravljamo o (ne)upravičenosti pomenskega polja besede »valorizacija<<, bi verjetno morali pogledati še v kakšen slovar. Najprej recimo v latinskega, odkoder prihaja beseda >)valor, -is«, ki nikakor ne pomeni samo cene (»pretium, -i« - ta beseda se je ohranila recimo v angleških izrazih precious, appreciate, depreciate, appraisal, price itd.). Kirschev latinsko- nemški slovar (1759, str. 1220) navaja zanjo pomene >>Wert«, »Preis«, »Gultig- keit«, Bradačev (1980, str. 562) pa navaja le pomen »Veljava<<, Podobno tolmači Petit Larousse en couleurs (1980, str. 962) be- sedo valeur najprej za ))Qualite physique, intellectuelle, morale<< in šele nato tudi za ceno ())prix<<), dvojni pomen navaja tudi za besedo ))valorisation«, in sicer »action de valoriser = donner une plus grande valu er« ter )>fait de donner de valuer a une repre- santation mentale«. Podobno velja tudi za špansko jezikovno področje, kjer beseda )>valor« pomeni vred- noto, vrednost, ceno, beseda »valoraci6n« pa vrednotenje, oceno (Castillo, Bond, 1948, str. 218). Beseda »Valorizacija<( pomeni izvirno to- rej več kot le materialno vrednotenje neče­ sa. Zato ne vem, če si jo lahko lastijo le ekonomske vede. Ista beseda v različnih disciplinah ali kontekstih navsezadnje lahko pomeni močno različne stvari. Razmišljanje o utemeljenosti uporabe be- sede valorizacija pri določanju intenzivnosti (potencialne ali realne) splošno koristnih funkcij bl lahko nadaljevali v več smeri·: Začeli bi morda s čisto načelnim vpraša- njem, ali je res treba in mogoče, da imajo vse stvari ekonomsko vrednost (ceno) oz., ali je cena vedno lahko denarni izraz dolo- čene vrednosti ali celo vrednote - posebej . v pogojih, ki ne predstavljajo normalno delujočega trga. Količinska (ne)opredeljivost mnogih od splošno koristnih funkcij je eno od osrednjih problemskih področij teorije in prakse splo- šno koristnih funkcij - ne le pri nas, ampak tudi drugod. Pomanjkljivo znanje o splošno koristnih funkcijah je gotovo pomembna ovira pri poskusih njihovega ekonomskega vrednotenja po drugi strani pa se postav- lja vprašanje, ali je tr~dicionalna ekonomija sploh ustrezno opremljena, da bi se lahko spopadala recimo s kvaliteto življenja (ki jo tudi splošno koristne funkcije v mnogočem predstavljajo) kot ekonomsko opredeljivim pojmom. Olmstedov Centralni park se kot izziv že dobrih 130 let upira vsakršni eko- nomski logiki in sporoča, da se z denarjem ne da vsega opredeliti in še manj kupiti - celo na Manhattanu - nekaj sto metrov od Wall Streeta ne ... Nadalje bi se lahko vprašali, koliko se z novimi družbeno-ekonomskimi razmerami ne spreminjajo tudi pogoji za razvoj mate- rialnega vrednotenja splošno koristnih fun- kcij pri nas. Po eni strani se - vsaj na teoretičnem področju - izboljšujejo, ker se politično-ekonomske kategorije ))vred- nost«, »cena«, »trg«, osvobajajo ideološke obremenjenosti. Verjetno je v minulem sta- nju vsaj delno mogoče iskati vzroke, da izgub oz. prizadetosti splošno koristnih fun- kcij niti ne skušamo materialno vrednotiti ob ocenah nadomestil za spremembo na- membnosti gozdnih površin ali ob ocenah škod po požarih, žledu, imisijah ipd. (prim. Popit, 1990, str. 3). Po drugi strani se je bati, da bi utegnilo pretirano poudarjanje G. V. 6/89 331 nedotakljivosti zasebne gozdne lastnine ogroziti resnični javni interes oz. splošnost kori.stnosti funkcij gozda in tudi nekatere osnovne pridobitve našega gozdarstva - npr. mnogonamenskost, trajnost, gospo- darjenje po enotnih načelih s tem pa tudi samo idejo valorizacija - mnogo bolj kot sama izguba monopola nad trgovino z le- som. Kot stroka in družba ne bi smeli dopustiti dvojnih meril, ki bi jih bodoči valo- rizaciji narekoval sektor lastništva. Nobe- nega dvoma pa ni- da bo v novih razmerah prav nekakšno materialno vrednotenje splošno koristnih funkcij postajalo vse po- membnejše: ne bomo se le spraševali: »Kolikšna. jE:f cena sprehoda po gozdu?« ampak tudi »Ali ceno določa obiskovalčeva pripravljenost,· da plača za sprehod dolo- čeno vsjopnino, ali lastnikova zahteva po odškodnini za .motnje - ekosistemske, pri gospodarjenju, pri uživanju posesti re- snične in namišljene ?« V tem kontekstu beseda »vrednost«, »cena« ali »trg« dobijo seveda prav zanimive razsežnosti. Beseda valorizacija se je v širšem po- menu »(o)vrednotenje« (glagolnik iz vred- notiti = določiti, ugotoviti vrednost, pomen, kakovost česa ali: priznati komu, čemu vrednost, pomembnost, SSKJ 111. str. 49) dokaj široko uveljavila tudi na drugih pod- ročjih, npr. v arhivistiki, kjer je govor o »Valorizaciji arhivske grade (Lekic, 1986), ali npr. »kriterijih valorizacija dokumentar- nega gradiva ... cc (V. žumer, 1982 - oboje cit. žontar, 1989, str. 15), pri izboru (»vred- notenju«) objektov naravne dediščine (prim. Peterlin, 1976, str. 17-18, Skoberne in Peterlin, 1988, str. 22-26) ali v arhitekturi (prim. Pogačnik, 1987, str. 292- »vidnoam- bientalna valorizacija«). Posebej močno se je pojem valorizacija uveljavil v krajinski arhitekturi oz. urejanju krajine (prim. Valori- zacija prostora ... , 1976 ali Vrednotenje kulturne krajine v Sloveniji, 1986). V podob- nih zvezah je bil verjetno prav Ciglar (1976) tisti, ki je pojem vrednotenja prinesel tudi v gozdarsko izrazje. Našteli smo torej vsaj štiri področja, kjer je pojem valorizacija v vsakodnevni praksi živ vsaj toliko kot v ekonomski. Njihov skupni pomen je ))ugotavljanje vrednosti, pomena, kakovosti« nečesa glede na krite- rije nekega (največkrat) izkustvenega vred- 332 G. V. 6/90 nostnega sistema, ki z materialnim vredno- tenjem nima ničesar skupnega oziroma mu je lahko kvečjemu dobro izhodišče- recimo »shadow price« sistema. Ker je prostor(ska opredeljenost) po- membna sestavina valorizacija, kot jo vi- dimo danes, je bil to še razlog več, da o (ne)umestnosti take rabe nismo razmišljali intezivneje. Gotovo bi bili k temu prisiljeni že prej, ko bi obstajal ali vsaj nastajal naš lasten korpus znanja o materialnem vred- notenju splošno koristnih funkcij gozda, oziroma bi bile upoštevane tudi v naši (recimo odškodninski) praksi. Iskanje ustreznega, predvsem pa dru- gačnega izraza za valorizacija ne bo lahko ne kratkotrajno: predlagani besedi »Opre- delitev<' ( = opis z navedbo bistvenih značil­ nosti, SSKJ, 111., str. 419) ali »določitev« (glagolnik iz določiti na podlagi znakov, podatkov postaviti kaj v kako skupino (SSKJ, 1., str. 456), (Šinko, 1990, str. 223) očitno ne ustrezata. Vsekakor bi dosedanjo »valorizacija«, kot jo uporabljamo v gozdarstvu, lahko nado- mestili z besedo »Vrednotenje«. Žal peti zvezek slovarja slovenskega knjižnega je- zika še ni izšel, je pa pomensko beseda dovolj blizu že omenjenemu >>ovrednote- nju«. Z izrazom vrednotenje, ki se nanaša lahko na vrednoto ali vrednost (vrednost v matematiki= velikost neznanke), bi potem- takem označevali velikost, intenzivnost splošno koristnih funkcij, medtem ko bi za določanje njihove denarno izražene vred- nosti lahko uporabljali domači (sicer ne vedno najbolj natančni) izraz »ocenitev« (oceniti določiti denarno vrednost, SSKJ 111., str. 245) ali pa morda še raje »mate- rialno vrednotenje«. S tem bi tudi poudarili, da je denarni vidik sicer pomemben, vendar le eden od vidikov spoznavanja in priznava- nja splošno koristnih funkcij gozda. LITERATURA 1. Bradač, F., 1980: Latinsko-slovenski slovar, DZS, Ljubljana. 2. Castillo, C. in Bond, O. F., 1948: University of Chicago Spanish Dictionary, Cardinal, New York. 3. Ciglar, M., 1976: Vrednotenje kulturne kraji- ne, Gozd. vestnik XXXIV., št. 5, str. 177-197. 4. Kirsch, A. F., 1759: Abundantissimum Car- nucopiae Linguae Latinae Germanicae selectum, Felix Bader, Regensburg, Dunaj. 5. Ogrin, D. (in sod.) 1986: Vrednotenje kul- turne kranije v Sloveniji, Poročilo RSSS za leto 1986. 6. Papanek, F. 1978: Teoria a prax funkcne intergrovaneho lesnho hospodarstva, Priroda, Zvolen. 7. Peterlin, S. (ur.) in sod., 1976: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo, Ljub- ljana. 8. Pogačnik, A., 1987: Kdo pri nas »urbanizi- ra«, Naši razgledi XXXVI., št. 1 O, str. 291-292. 9. Popit, 1., 1990: Lani manj škode v gozdovih, delo, 4. junija 1990, str. 3. IZ TUJEGA TISKA GDK: 421.1 Vetrolom v Zahodni Evropi Orkana Vivian in Wibke sta konec fe- bruarja močno prizadela predvsem zahod- noevropske gozdove. Televizija je tudi pri nas poročala o škodi v naseljih in o izrutem drevju v parkih in mestih. o dolgoročneje hujši katastrofi v gozdovih, katere konec ni mogoče predvideti, pa seveda nič. Poško- dovanega drevja, ki ga je treba posekati, je veliko in sicer ga imajo posamezne dežele po ocenah naslednje količine: Avstrija: 4-4,5 mio. m3 (1 /3 letnega pose- ka) ZR Nemčija: 10 mio. m3 (ocena se lahko poveča za 50 %) Švica: 213 letnega poseka Francija: 1/3 letnega poseka Veliko drevja pa je poškodovano tudi v Belgiji, Angliji in Vzhodni Nemčiji. V ZR Nemčiji in Franciji so podrte znatne količine listavcev. Države so se lotile ukrepov, ki bi jih poenostavljeno strnili v naslednjih točkah: 1 . preprečevanje nestabilnosti trga cen hlodovine in žaganega lesa ter zagotavlja- nje odkupa. 2. preprečevanje škod, ki bi jih povzro- čile kalamitete škodljivcev. Iz dostopnih poročil o stanju po ujmi lahko povzamemo ukrepe, s katerimi po- 10. Šinko, M., 1990: Ali res valorizacija splo- šno koristnih vlog gozda, Gozd. vestnik XLVIII., št. 4, str. 221-223. 11. SAZU, 1970: Slovar slovenskega knjiž- nega jezika (SSKJ), l. del. DZS, Ljubljana. 12. SAZU, 1979: Slovar slovenskega knjiž- nega jezika (SSKJ), liL del, DZS, Ljubljana. 13. Skoberne, P. in Peterlin, S., (ur.) in sod., 1988: Inventar najpomembnejše naravne dediš- čine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljublja1,1a. 14. "* 1976: Valorizacija prostora in tehtanje vplivov urbanizacije na okolje, Katedra za krajin- sko arhitekturo BF, Ljubljana. 15." 1980: Petit Larousse en couleurs, Librarie Larousse, Paris. skušajo v Avstriji in ZR Nemčiji (dežela Baden-WOrtemberg) ublažiti položaj. Avstrijski gozdovi so bili poškodovani od Tirolske do Dunajskega gozda, največ škode pa je v gozdovih zgornje Avstrije. V avstrijskih državnih gozdovih je poškodo- vano okoli 820.000m3 (ocena dne 22. 3. 1990). Delovne kapacitete so usmerili na območja, kjer so najhuje prizadeti gozdovi. preklicali so že prej načrtovane sečnje in se posebej organizirali v boju proti škodljiv- cem. Cene lesa so bile v letošnjem letu stabilne in upajo, da bodo lahko raven cen s preudarnim ravnanjem tudi ohranili. Skupna škoda bo velika, saj je 1 /3 poškodo- vanega lesa iz sestojev najkakovostnejših dreves, ki so zaradi poškodb manj vredna. V zasebnih gozdovih je prizadetih za 3,2 do 3,7 milijona m3 drevja, kar znaša 1/3 letnega poseka. še posebno močno so prizadeti starejši sestoji. Kot navaja poroči­ lo, je sama po sebi razumljiva solidarnost posestnikov, ki niso prizadeti, da se zača­ sno odpovejo donosu (dohodku), dokler 'ne bo zagotovljen trg za ves poškodovani les. Izogibali naj bi se vsaki dodatni obremen!tvi lesnega trga, ki je bil do katastrofe stabilen. Ker so bila tudi skladišča žagarske indu- strije dobro založena, ni teženj za nižanje G. V. 6/89 333 izkoriščanje gozdov odpira vrata njihovemu propadu«. A mnogi ugledni strokovnjaki kot Sabura Okita, predsednik WWF za Japonsko, in Duncan Poore, direktor gozdarskega inšti- tuta Združenega Britanskega kraljestva, podpirajo mnenje ljudi iz trgovskih krogov, da je preprosta zaščita obsežnih tropskih gozdov nestvarna in da jih lahko ohrani prav pridobitno gospodarjenje z njimi. Po poti pridobitnega gospodarjenja s tropskimi gozdovi se trudi ohraniti gospodarsko in ekološko bogastvo tropskih gozdov tudi novoustanovljena Mednarodna organiza- cija za tropski les ITTO (International Trapi- cal Timber Organisation) s sedežem na Japonskem. Njen cilj je uveljaviti Medna- rodni sporazum o tropskih gozdovih, ki so ga l. 19,84 sprejele njene članice - 36 držav, ki pridobivajo tropski les, in 33 držav - porab[lic tega lesa. V teh državah je 70% svetovne površine tropskih gozdov in 95% mednarodne trgovine s tropskim lesom. Eden izmed členov sporazumne listine pravi, da je sporazum namenjen »pospeše- vanju razvoja narodnih politik za zagotavlja- nje trajne ohranitve in izkoristljivosti trop- skih gozdov, njihovih genetskih potencialov in za vzdrževanje ekološkega ravnotežja pripadajočih območij«. To je vendarle edini mednarodni trgovinski sporazum s takšnim ciljem. V pravkar izdelani študiji za ITTO Duncan Poore prikazuje, da je izmed 828 milijonov ha produktivnih tropskih gozdov le pribl. 39 milijonov ha razglašenih za zaščitena ob- močja in le z milijonom ha (na Trinidadu, v Tobagu in Maleziji) gospodarimo na način, ki upošteva potrebo po ohranitvi teh go- zdov. Razmere so obupne in zahtevajo takojšnje in široko ukrepanje. Ob najnovejši študiji ITTO o stanju trop- skih gozdov in predlogih za boljše gospo- darjenje z njimi se evropski predstavniki v tej organizaciji zavzemajo za uvedbo po- sebnega prispevka (davka) za tropski les, ki bi ga bilo treba poravnati, ko bi les prispel v deželo porabnika. Predlagajo prispevek za financiranje naprednih programov v vi- šini 3% vrednosti lesa, kar bi za ta fond pomenilo pribl. 200 milijonov USD vsakolet- nega dohodka. Čeprav je predlog požel 334 G. V. 6/90 precejšnje odobravanje, so proti takšnemu načinu zbiranja sredstev tudi pomisleki. Za dežele, ki oskrbujejo trg s tropsko hlodovi- na, bi lahko prispevek pomenil zmanjšanje njihove konkurenčnosti v primerjavi z deže- lami dobaviteljicami lesa s severa. Iz stališča, ki ga zagovarjajo lesni trgovci in tudi nekateri gozdarski strokovnjaki raz- vitih dežel, da le pridobitno gospodarjenje lahko reši tropske gozdove, pa se zdi, da veje bolj skrb za njih same kot skrb za tropske pragozdove. Naj bodo zamisli o reševanju tropskih gozdov takšne ali drugačne, spoznanje, da so tropski gozdovi preveč izkoriščani, je v svetu vendarle vse bolj razširjeno. Zahod- nonemškim in britanskim podjetjem so lju- dje iz vlad celo svetovali, naj bojkotirajo tropski les. Pritisk za drugačno gospodarje- nje s tropskim zelenim bogastvom narašča, čeprav počasi. 20% iz tropskih predelov uvoženega lesa porabi Japonska, eden največjih uvoznikov tropskega lesa, za nad- vse zapravljive namene za opažne ploš- če. Tropski les je mogoče skoraj popol- noma nadomestiti z drugim lesom in dru- gimi snovmi, a porabniki segajo po njem zaradi njegove nizke cene. * * * Prispevek, ki opisuje žgočo problematiko tropskih gozdov, dobro nakazuje tudi kon- traste našega sveta. Bogate dežele kot npr. Japonska v svojih gozdovih sekajo malo, celo manj kot polovico prirastka lesa, les pa po nizki ceni kupujejo v revnejših deže- lah, ki so za ceno golega preživetja prisi- ljene v gozdove posegati močneje kot bi smele. Ko bereš, kako pisec obsoja porabo trop- skega lesa za opažne plošče, se nehote vprašaš, kam smo pripluli tudi mi in kakšne cilje si zastavljamo, saj celo v Sloveniji na desettisoče kubičnih metrov lesa stoletnih dreves vsako leto vgrajujemo v prav tak izdelek -tujcem v nekajkratno uporabo kot pomoč pri betoniranju. Tudi oni se odločajo zanj zaradi nizke cene. Je to cena naših gozdov, davek dokončni revščini ali pred- vsem cena naše pameti? Živan Veselič cen, saj bi z nizkimi cenami razvrednotili tudi njihove zaloge. Predstavniki lesno pre- delovalne industrije so zagotovili, da bodo prevzemali predvsem les iz poškodovanih gozdov. Iz sklada za naravne nesreče bo vsak upravičenec prejel 150 A TS/m3 pomoči. Vlada je izdala tudi smernice in ukrepe, s katerimi bo stabilizirala trg. V zvezni državi Baden-Wurtemberg (ZRN) je deželna vlada takoj reagirala. Ukrepi za pomoč majhnim gozdnim poses- tnikom (do 200 ha) so naslednji: - premije za lupljenje - 5 DEM/m3 - premije 15 DEM/m3 za les iz poškodo- vanih gozdov, ki bo prodan po 30. 9. 1990 (težnje za podaljšanjem obdobja, ko bo trg najbolj obremenjen s ponudbo) - pavšalni znesek 2000 DEM/ha za po- škodovane mlade sestoje, če je poškodova- nih vsaj 0,3 ha gozda · - nadomestilo dela obresti za sredstVa, ki jih morajo posestniki najeti kot obratni kapital zaradi povečanega obsega proi- zvodnje v kratkem času (obdobje od goz- dne proizvodnje do prodaje lesa). Za velike gozdne posestnike (nad 200 ha) je predvideno predvsem nadome- stilo dela obresti za obratna sredstva, ki so potrebna v času od predelave lesa do prodaje. Deželna vlada je tudi sklenila, naj se GDK: 907 ministrstvo za gozdove poveže z lesno predelovalno industrijo in bankami, ki naf bi zagotovile sredstva za pravočasno plačilo lesa in se povezale z deželno banko za poroštvo. Prva pomoč (do 26. 4. 1990) je znašala 40 milijonov DEM. Evropski značaj katastrofe je v veliki razprostranjenosti, saj je v večini držav stanje podobno. Povpraševanje na evropskem trgu žaga- nega lesa je bilo do ujme v februarju pre- cejšnje, cene so bile trdne in so imele skupaj z izdelki predelovalne industrije ten- denco rasti. Ker so bile žage že prej skoraj popolnoma izkoriščene, po nesreči ne mo- rejo predelati visoke ponudbe hlodovina. Gozdarstvo si mora prizadevati za čimbolj enakomerno ponudbo hlodovina v daljšem obdobju. Zaradi velikih količin nepričako­ vano napadlega lesa lahko pride dp zniža- -nja cen . lesa, vendar lahko po mnenju opazovalcev lesnega tržišča v zahodni Evropi ob premišljenem ravnanju cene. ?aL ganega lesa ohranijo dotedanje rav~n:.,Po­ zno jeseni 1990 ali kvečjemu v letu 1991 bo povpraševanje po kvalitetnem lesu pora- slo (in zato tudi cena), zato sedaj nikomur ni do podiranja celotnega sistema cen. (po lnternationaler Holzmarkt, št. 6-7, 8, 9/1990) Milan Šinko . .: . ' Prizanesi drevesu in uniči gozd Michael Cross: S pare the tree and spo il the Forest, New Scientist, 26. nov. 1988. Vsi vemo, da tropski gozdovi zemeljske oble naglo izginjajo. Organizacija Združenih narodov FAO navaja, da od 1,2 milijarde ha tropskih gozdov na zemlji vsako leto izgine z njenega površja 7,5 milijona ha oz. 0,6 %. Po mnenju WWF (World Wide Found for Nature) je ta ocena znatno prenizka, saj ne zajema gozdnih površin, ogroženih za- radi objedanja živali, ognja in preintenzivne sečnja zaradi domače uporabe. WWF oce- njuje, da vsako leto propade okrog 1 , 15% vseh tropskih gozdov. Poleg prekomernega izkoriščanja gozdov- s tehnologijo, prilago- jeno gozdu hladnejšega zmernega podne- bja - tropske gozdove velikopovršinsko uničujeta tudi sodobno kmetijstvo in živino- reja, ki pogosto sledita neustreznim pose- gom gozdarjev v gozd. Julio Cezar Centa- no, direktor Južnoameriškega gozdarskega inštituta, pravi: »Resnica je, da industrijsko G. V, 6/89 335 GDK: 914 Mit o širjenju puščav Bill Forse: The myth of the marching desert. New Scientist, 4. febr. 1989 Avtor analizira trditve o širjenju puščav, ki na svojem pohodu požirajo cele narode. Sprašuje se, kakšna je resnica pojava za- puščavljenja? Ali morda OZN ne zapravlja milijarde dolarjev, ker je zgrešla odgovor na to vprašanje. Po trditvah UNEP (United nations envi- ronment programe) neizmerne puščave po- žirajo obdelovalne zemljo. Program UNEP sloni na dejstvu, da šir- j~nje puščav pri proizvodnji hrane povzroča vsako leto za 26 milijard dolarjev škode, s 4;~ milijarde dolarjev na leto pa bi lahko pojav širjenja puščave zaustavili. Vendar je do sedaj bilo na voljo le borih 1 o% pl~niranih sredstev. Podatki UNEP-a so naslednji: Sahara se širi s hitrostjo 6 krn/leto oz.: v letih 1985-75 je njena meja napredovala za 1 OO km. Na podoben način je ogroženo 35 % zemeljske površine. Vsako leto postane za proizvod- njo povsem neuporabnih 21 milijard hektar- jev. Tovrstni podatki predstavljajo izhodišče programu UNEP, zato jih velja proučiti. Podatkom gre najprej očitati, da so pri- dobljeni brez poglobljenih znanstvenih raz- iskav. UNEP je sestavil vprašalnik, na ka- terega so afriške države odgovarjale brez ustreznih meritev in s podatki iz sušnih obdobij. Iz istih razlogov je sporno tudi širjenje Sahare. Izjavi o 35 % ogrožene zemeljske površine se oporeka z dejstvom, da je ta površina aridna cona in kot taka v vseh pogledih za kmetijstvo rizična. Pole- mike so pripeljale do definicije pojma de- z~rtifikacije oz. zapuščavljenja. Definicija OZN je: >,Zmanjšanje ali uniče­ .nje biološkega potenciala površine, kar ,povzr9ča puščavske pogoje". V novejšem času prevladuje mnenje, da mora biti zapuščavljenje vsaj delno povzro- čeno pd človekl1l. To utemeljujejo z opazo- vanji, da se zapuščavljenja ne širijo z robov puščav temveč iz centrov prekomerne po- pulacije. 336 G. V. 6190 Lahko pa je zapuščavljenje tudi posle- dica spremembe podnebja. Za trditve o širjenju puščav moramo imeti na voljo podatke o padavinah za dolgo obdobje. Iz vsega navedenega kaže, da je po- trebna pravilna diagnoza. Kolikor je vzrok suša, je pojav vezan na 2 ali 3 leta. Klimatske spremembe imajo dolgoročnejše posledice. če pa se puščava širi zaradi vpliva ljudi, potem je potrebno braniti ro- bove plodnega sveta kot to narekuje pro- gram. Nesmiselno je saditi drevje za ustav- ljanje puščave, če odsotnost padavin one- mogoča rast. To naj bi bil po raziskavah vzrok širjenja puščav v Avstraliji. Zaradi netočnih izhodiščnih podatkov in tudi neustrezno porabljenih sredstev- pre- več porabljenega denarja v administrativne namene in premalo za strokovno delo je bil program UNEP v preteklosti precej kriti- ziran. Šele na podlagi opravljenih bazičnih razi- skav degradacji tal in po proučitvi vzročnih zvez lahko pričnemo uspešno reševati pro- bleme zapuščavljenja. Pogosto tudi v naši sredini naletimo na pojav, da na podlagi birokratskih analiz zaključujemo usodne hipoteze. Tako zado- stimo modi formalno-strokovnega pristopa, še zdaleč pa nismo ugotovili vzročnost analiziranih pojavov. V našem prostoru je prizadevanje za ohranitev gozda najbolj prisotno na Krasu. Zgodovinsko gledano je razvoj gozdov na Krasu prešel od dob pustošenja preko pogozdovanj do njihovega naravnega vra- čanja na ogolele površine. Vse spremembe so se zgodile v relativno kratkem času in nepredvideno. Pestrost sprememb ovira predvidevanje bodočega razvoja. Nepredvidenost še stopnjuje po- manjkanje temeljnih raziskav današnjih gi- banj v vegetaciji. Del te naloge lahko opravi Zavod za pogozdovanje in melioracijo Kra- sa, za kar potrebuje razvojne programe in sredstva. Mladen Prebevšek ozdarsk~ .,_., .. n~k · STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1990 • LETNIK XLVIII • ŠTEVILKA 7-8 Ljubljana, september, oktober 1990 VSEBINA INHAL T - CONTENTS 337 Milan Juvančič Oblikovanje sistema gozdarskih kart glede na merilo in format lista karte Formation of a System of Forestry Maps with Regard to the Scale and to the Sheet Size 355 Iztok Winkler Strokovni kadri v spremenjenih pogojih gospodarjenja z gozdovi Proffesionals in the Changed Conditions of Forest Managing 363 Zdravko Turk Kako pričeti s pripravo in uporabo standardov - kakovostnih meril lesnih sortimentov- na sproščenem tržišču An Approach towards the Preparation and Use of Standards- Quality Measures of Wood Assortments in a Free Market 373 Samo Grošelj Slovensko gozdarstvo 1991-1995- razvojne možno- sti in perspektive Slovene Forestry from 1991 to 1 995- Developmental Possibilities and Prospects 383 Marjan Zupančič Genetski vidik propadanja gozdov Genetic Aspect of the Dying of Forest 387 Strokovna srečanja 389 Književnost 391 Iz tujega tiska Naslovna stran: Miha Zabret: Jesen Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. ·oušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Battč, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 o issues per year Letna individualna naročnina 105,00 din za dijake in študente 35,00 din Polletna naročnina za delovne organizacije 210,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 25,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 23·90 dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana GDK: 58 Oblikovanje sistema gozdarskih kart glede na merilo in format lista karte Milan JUVANČIČ* Izvleček Juvančič, M.: Oblikovanje sistema gozdarskih kart glede na merilo in format lista karte, Gozdar- ski vestnik št. 7-8/1990. V slovenščini s povzet· kom v angleščini, cit. lit. 17. Razprava obravnava pomen merila in formata karte pri njeni uporabi v procesu gozdnogospo- darskega načrtovanja. Temelji na pojmu polifunk- cionalnosti pri urejanju gozdov in na fizioloških in psiholoških vidikih percepcije vsebine karte. Prou- čevanja so odkrila, da sta merilo in format karte odvisna predvsem od nivoja gozdnogospodar- skega načrtovanja in vidika uporabe karte. 1. UVOD Analiza stanja obstoječih gozdarskih kart v Sloveniji dokazuje, da so gozdarske karte med seboj kvalitetno različne in težko pri- merljive. Različni so merila, vsebina, forma- ti, kartografski prikazi, tehnologija izdelave in reprodukcija. Vzrok za takšno stanje so pomanjkljiva gozdarska zakonodaja, slabo medsebojno informiranje, zelo različno kar- tografsko znanje gozdarjev in geometrov, vpliv okolja, v katerem gozdar dela in razpo- ložljiva finančna sredstva. Vse to vpliva na uporabno vrednost kart (7). Že nekaj let je v ospredju vprašanje, katera merila in formati kart so pri njihovi uporabi v procesu gozdnogospodarskega načrtovanja najprimernejši. Za določitev merila in formata karte je treba poznati in razumeti sistem gozdnogo- spodarskega načrtovanja, njegovo struk- . turo in razvojne procese, okolje, v katerem sistem dela, pa tudi specifične lastnosti karte. Revolucionarni razvoj znanosti in tehno- * Prof. dr. M. J., dipl. inž. geodezija, Biotehni- ška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljub- ljana, Večna pot 83, YU. Synopsis Juvančič, M.: Formation of a System of Forestry Maps with Regard to the Scale and to the Sheet Size. Gozdarski vestnik, No. 7-8/i 990. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 17. The study deals with the significance of the scale and sheet size of forestry map with regard to its use in the process of forest management planning. It is based on the idea of multiple-use forestry and on physiological and psychological aspects of perception of the map content. It has been found that the map scale and size depend primarily on the level of forest management plan- ning and on the aspect of map application. Jogije v 19. in 20. stoletju je povzročil spremembe v fizičnem, družbenem, eko- nomskem in zaznavnem prostoru. V zadnjih desetletjih je ta razvoj vedno hitrejši, zato prihaja marsikje, tudi v gozdarstvu, do veli- kih težav. še pred nedavnim smo bili prepričani, da je mogoče vse vnaprej predvideti, danes pa vemo, da so naravni in družbeni tokovi nepredvidljivi in jih ni mogoče determinirati. Spoznali smo, da je razvoj mogoče usmer- jati le z dinamičnimi načrtovalnimi sistemi, ki so grajeni na zakonih neravnotežne ter- modinamike. Ne zanimajo nas več relativno stabilni in zaprti, temveč odprti večciljni in adaptivni načrtovalni sistemi. Za prehod na novi način usmerjanja raz- voja pa nam primanjkuje kakovostnih infor- macij in znanja. Podatki so velikokrat ne- usklajeni med seboj, informacije premalo kakovostne in nepovezane, informacijski podsistemi pa med seboj neprilagojeni. Se- danjega, še posebej pa prihodnjega znanja nimamo ravno v izobilju, prav tako se težko privajamo na novi, ))entropijski<< način raz- mišljanja. Geodeti in kartografi se že od zgodnjih dni Babilona, skozi antične in rimske čase, G. V. 7·8/90 337 čase velikih potovanj in geografskih odkritij pa do današnjih dni ukvarjajo z zajema- njem, obdelavo, prikazovanjem in izdaja- rijem prostorskih podatkov in informacij. Vendar jih je v zadnjih stoletjih zanimala predvsem tehnika izmere in izdelave kart. Šele v zadnjih desetletjih se tudi geodetska in kartografska dejavnost usmerjata k infor- macijskim znanostim. Tako postajajo teoretske osnove karto- grafskega prikaza poleg matematike tudi in predvsem teorija informacij, teorija komuni- kacij, semiotika, spoznavna teorija, psiholo- gija, teorija modelov, tudi likovna umetnost in industrijsko oblikovanje. Po teoriji infor- macij je treba prostorske informacije in njihovo spreminjanje iz ene oblike v drugo obravnavati v kartografskih komunikacijskih sistemih, ki zagotavljajo integracijo proce- sov priprave podatkov, kartografskega mo- deliranja in percepcijske vsebine karte. Tak preobrat pa poraja številne probleme tako pri zajemanju prostorskih podatkov, njihovi klasifikaciji, načinu obdelave, prika- zovanju in arhiviranju kot pri ugotavljanju uporabnikovih potreb in nenazadnje proble- me, ki nastopajo pri percepciji vsebine kar- te. Karte so imele v preteklih časih včasih poudarjeno uprabno, drugič znanstveno pa spet umetniško vrednost, odvisno od druž- benih potreb posameznega obdobja. Da- nes štejemo karto za eno najboljših vizual- nih komunikacijskih sredstev. Na splošno pravimo, da karta v vseh obdobjih izraža stopnjo civilizacije in kulture vsakega na- roda pa tudi raven njegovega tehničnega razvoja. 2. SISTEM GOZDNOGOSPODAR- SKEGA NAČRTOVANJA Danes gledamo na gozdnogospodarsko načrtovanje precej drugače kakor pred dvajsetimi ali štiridesetimi leti. Takrat je bila naloga gozdnogospodarskega načrtovanja predvsem ureditev gozdnega prostora in inventarizacija stanja gozda s predpisanim etatom, danes pa je osnovna naloga ,,orga- nizirati gospodarjenje z gozdovi z gozdno- gospodarskimi ukrepi v gozdu v skladu z večstranskimi družbenimi potrebami<~ {4). Bistvo tega načela je v vzdrževanju dina- mičnega ravnovesja med naravo in družbo, 338 G. V. 7-B/90 med ekonomsko in ekološko rabo gozda. Tak pogled na gozdnogospodarsko načrto­ vanje pa v bistvu pomeni integracijo pro- storskega, socialnega, ekonomskega in za- znavnega načrtovanja v celoto. Pri takem načrtovanju v procesu izdelave gozdnogo- spodarskega načrta sodelujejo različni stro- kovnjaki. To pa zopet zahteva medsebojno obveščenost in zlasti stalno odprte kanale komunikacije, kar vse je značilno za dina- mične in kontinuirane procese. Neodvisnega, monofunkcionalnega raz- voja go_zda danes ni več. Probleme gozda je mogoče reševati le v kontekstu polifunk- cionalnosti (večnamenskosti). Polifunkcio- nalnost, ki upošteva silnice fizičnega, so- cialnega, ekonomskega in zaznavnega raz- voja, pa je vezana na šir~"a gozdnogosp'o- darska območja. Samo območni (širši) po- gled na gozd in gozdni prostor omogoča pravilno oceno stanja in uspešno usmerja- nje razvoja. Gozdnogospodarsko načrtova­ nje pa ne vsebuje samo usmeritvenega (načrtovalskega), temveč tudi izvajalski in kontrolni vidik, to pa zahteva izgradnjo celotnega sistema gozdnogospodarskega načrtovanja na načelih dinamičnega usmer- janja procesov. Načrtovanje postaja s tem permanentni proces. V sistemu gozdnogospodarskega načrto­ vanja ne nastopajo samo bolj ali manj nedeterminirane informacije o gozdu kot sistemu in njegovem družbenem okolju, temveč tudi ljudje. Ti v bistvu odločajo o prihodnjem razvoju gozda in od njihove sposobnosti predvidevanja, znanja in na- čina razmišljanja je odvisen uspeh gospo- darjenja z gozdom. Po Gašperšiču (2) so konkretne naloge gozdnogospodarskega načrtovanja nasled- nje: - periodično ugotavljanje stanja gozdov ter drugih gozdogospodarskih in splošno družbenih dejavnikov, ki vplivajo na gospo- darjenje z gozdovi; - spremljanje gospodarjenja z gozdovi (evidenca); - kritično analiziranje in kontrola učinkov preteklega gospodarjenja z gozdovi (per- manentna kontrola razvoja gozdov in go- spodarjenja); - adaptivno usmerjanje (načrtovanje) prihodnjega razvoja gozdov in gospodarje- nja. Tako zasnovan koncept gospodarskega načrtovanja mora biti povezan z vertikalno in horizontalno komunikacijsko linijo (mre- žo) ter imeti ustrezno organizacijsko obliko. Vertikalna komunikacijska linija naj bi zajemala informacijske potrebe celotnega sistema gozdnogospodarskega načrtova­ nja od detajlnega načrtovanja (operativni nivo) preko načrtovanja na ravni gozdnogo- spodarske enote (taktični nivo) do načrtova­ nja na ravni gozdnogospodarskega ob- močja in republike (strateški nivo), horizon- talne komunikacijska linija pa podatke in informacije za povezavo z bližnjim in širšim (družbenim) okoljem. Medsebojna povezanost različnih nivojev gozdnogospodarskega načrtovanja omo- goča dinamično interakcijo med njimi. Us- klajevanje interesov med panogami (go- zdarstvo, kmetijstvo, predelava lesa, vodno gospodarstvo, lovstvo, varstvo okolja, turi- zem in rekreacija) pa zagotavlja dotok ne- gativne entropije v sistem, torej njegov obstoj. Informacije, ki se pretekajo po horizon- talni komunikacijski liniji, so v bistvu gibalo razvoja adaptivega sistema gozdnogospo- darskega načrtovanja. O = matična enota = baza podatkov NIVOJI DEJA V- GOZDAR-NAČRTO- r- VANJA NOSTI STVO 1 ~ OPERATIVNI rl\ '-1/ 1 f-;; TAKTIČNI LI\ \....1/ 1 4 STRATEŠKI rl\ 'l... V Na sliki 1 je v obliki matrike prikazan koncept gozdnogospodarskega načrtova­ nja, ki je povezan z vertikalno in horizon- talno komunikacijsko linijo. S tem smo dokazali, da· nov koncept gozdnogospodarskega načrtovanja potre- buje učinkovit informacijski sistem, spo- sobne kadre, nov entropijski način razmi- šljanja pa tudi novo obliko organiziranosti te tako pomembne gozdarske dejavnosti. Posebnost modela sistema gozdnogo- spodarskega načrtovanja je v tem, da je »zgrajen na informacijski podlagi o gozdo- vih in gospodarjenju (evidenca o gospodar- jenju z gozdovi), kot je predvidena v stro- kovnih podlagah za obnovo načrtov gospo- darskih enotcc (3). Tak model načrtovanja pa se v svojih informacijskih potrebah bistveno razlikuje od klasičnih, hierarhičnih modelov načrto­ vanja. Tipična grafična ponazoritev hierar- hičnega sistema načrtovanja je piramida s tremi nivoji, od operativnega, taktičnega do strateškega nivoja. Osnovnica piramide predstavlja operativni nivo, ki mu ustreza množica podatkov. Piramida se oži proti vrhu odločanja, za katerega pa ni več značilna množica podatkov, temveč pred- vsem njihova kakovost. Pri sodobnem kon- ceptu gozdnogospodarskega načrtovanja, Slika 1 : Matrični sistem komuniciranja VODNO VARSTVO TURIZEM 1- IT GOSPODAR· IN REKRE· STVO OKOWA ACIJA rl\ (1\ {_i\ ..... '-V '-V '-V (1\ rb rl\ ...... \..1/ \..V 'V .... rt\ rl\ rl'\ ..... \....1/ '1...1/ '-V .... G. V. 7·8/90 339 D ŠTEVILO PODATKOV ki temelji na informacijskih potrebah goz- dnogospodarske enote, pa klasična pona- zoritev informacijskih potreb z enojno pira- mido ne velja več, enojna piramida se spremeni v dvojno. Osnovnica dvojne pira- mide predstavlja tu taktični (gospodarska enota) nivo, ki mu pripada množica podat- kov. Piramida se oži proti operativnemu (podrobno načrtovanje) in strateškemu (ob- močje, republika) nivoju. Kvaliteta podatkov in informacij se od osnovnice dvojne pira- mide povečuje v smeri podrobnega načrto­ vanja zaradi podrobnejših podatkov, v smeri območnega načrtovanja pa zaradi sinteze podatkov (slika 2). že iz samega grafičnega prikaza oblik načrtovanja je razvidno, da je klasično, hierarhično načrtovanje statično (enojna pi- ramida) in sodobno zasnovano gozdnogo- KVALITETA INFORMACIJ spodarsko načrtovanje dinamično (dvojna ~------------------------------·· • ŠTEVILO PO~ATKO~lit--------1 piramida) . Do podobnega zaključka pridemo, če pogledamo oba sistema skozi pojem entro- pije.1 Pri hierarhičnem linijskem načrtovanju pretok informacij poteka preko različnih ni- vojev, s tem se hitrost prenosa informacij upočasni, posledica je izguba informacij. Pri dinamičnem načrtovanju je pot informa- cij krajša (glej sliko 1, 2), hitrost prenosa informacij večja in s tem izguba informacij manjša. Prehod od monofunkcionalnega na polifunkcionalni sistem gozdnogospo- darskega načrtovanja je prehod od linij- skega na mrežni model načrtovanja. če bo gozdarstvu uspelo spojiti posege v gozd (tehnika izvedbe), ki se izvajajo na 1) Beseda entropija izhaja iz grške besede ))entrope>in- formacijska teorija, njena načela, njeni pojmi in temeljni sklepi o količini informacij, njeno kodiranje in hitrost prenosa, sposob- nost komuniciranja ... « je dal Sališčev (15), ki je kartografijo definiral kot znanost »O prikazu in raziskovanju razporeditve, po- sebnih lastnosti, povezanosti in časovnih sprememb pojavov v naravi in družbi s kartografskim prikazom kot posebnim zna- kovnim modelom« (14). Tako je karta definirana kot vizualno komunikacijsko sredstvo, kot znakovni mo- del stvarnosti, s katerim prenašamo infor- macije o predmetih, pojavih in stanjih v naravi in družbi. Karta kot nosilka informacij omogoča raziskovanje preteklosti, sedanjo- sti in prihodnosti. Ta ugotovitev izhaja iz značilne lastnosti karte, ki shranjuje znanje o lokaciji, stanju, medsebojnih relacijah in dinamiki spreminjanja naravnih in družbe- nih stanj s kartografskim prikazom. Po Meinenu (1 O) ima karta lahko različne funkcije, >>je sredstvo za orientacijo, nosilec podatkov in informacij, znanstveno sred- stvo izražanja, analitični instrument kvanti- tativnega raziskovanja in osnova za prikaz novih in tudi bodočih objektov«. Iz teh funkcij izhajajo trije glavni vidiki uporabe karte: »komunikacijski, spoznavni in opera- tivni« (13). Za vsak vidik uporabe karte so značilne določene funkcije. Komunikacijski vidik uporabe karte vključuje predvsem funkcije shranjevanja, prenosa in razširjanja pro- storskih informacij. Za spoznavni vidik upo- rabe karte so značilne prostorske in pro- storsko-časovne raziskave naravnih in družbenih pojavov in stanj in pridobivanje znanja o teh pojavih. Za operativni vidik uporabe karte so značilne praktične funkci- je, kot je orientacija na terenu in v pisarni, meritve na karti namesto na terenu, prenos podatkov s karte na teren ipd. Z vidika uporabe karte je treba opredeliti predvsem prenos podatkov s kartograf- skega modela do njegovega uporabnika. »Uporaba karte poteka kot vizualna percep- cija oziroma kot sinteza zaznavnih, spomin- skih in miselnih procesov« (11). ,,Percep- cija obsega psihofizične in spoznavna pro- cese oziroma je produkt obeh vrst proce- sov« (12). Pri oblikovanju sistema gozdarskih kart se morajo pri izbiri merila in formata za posamezno karto upoštevati vidiki uporabe karte in osnove vizualne percepcije. Merilo in format karte morata olajšati njeno vnaprej določeno uporabo. Podatke in informacije je mogoče prido- biti s karte direktno in indirektno, zato je obseg pridobljenega znanja v veliki meri odvisen od znanja in sposobnosti uporabni- ka. Natančnost podatkov, ki se pridobijo z merjenjem, je odvisna od metode dela, projekcije in merila karte, natančnosti čital­ nih naprav pa tudi od usposobljenosti upo- rabnika. Natančnost podatkov bo tem več­ ja, čim večje je merilo karte. V sistemu gozdnogospodarskega načrto­ vanja je treba nekatere gozdnogospodar- ske teritorialne enote kartografsko prikazati na enem listu papirja. Opazovanje karte kot celote je večstransko pomembno s psiholo- škega vidika. Karto vizualno opazujemo kot celoto s pomočjo premikanja oči in glave. S premi- kanjem oči posamezne dele karte parcialno fiksiramo, s tem dobijo možgani zaporedne parcialne informacije, ki jih združijo v celoto. Združitev v kompleksno sliko omogoča do- tok simultanih informacij, ki jih je mogoče dobiti za celotno gozdnogospodarsko terito- rialno enoto samo, če je enota kartografsko prikazana na eni karti. G. V. 7·8/90 341 Fiksiranju karte kot celote sledi proces identifikacije, ki je odvisen, poleg drugega, tudi od velikosti karte. Če je prevelika, se v odvisnosti od informacijske vsebine karte (preveliko število parcialno fiksiranih slik} proces identifikacije upočasni ali prekine. "Ker neposredni spomin zelo hitro razpa- de, se mora informacija kar najhitreje pre- nesti v obstoječi pomnilnik, v kratkotrajni spomin. če transformacija ni dovolj hitra, se posamezne komponente slike nepo- vratno izgubijo. Za sestavo celotne slike so zato potrebna ponovna fiksiranja, dokler ni slika kompletna. Kratkotrajen ~pomin omo- goča simultano shranitev sekvenčne pri- spelih informacij« (12}. Transformacija parcialno fiksiranih delov karte iz neposrednega spomina v pomnilnik kratkotrajnega spomina, kjer se parcialne slike združijo v celoto in kjer se opravi identifikacija, je mogoča samo, če poteka sestava celotne slike dovolj hitro, kar je odvisno tudi od velikosti karte. Če je karta prevelika, pozornost kot osnovni moto spo- znavnih procesov popusti in proces identi- fikacije se upočasni, s tem pa tudi selekcija kompleksnih senzoričnih informacij. S fiziološkega in psihološkega vidika je pomembno, da je posamezna gozdnogo- spodarska teritorialna enota (enota, območ­ je} kartografsko prikazana na eni karti, ki naj bo po dimenziji lista čim bližja ideal- nemu formatu. Lovric (9} je z vidika uporabnosti karte razdelil na: a} zidne karte, b} priročne karte in c} karte v knjigah. Idealno velikost kart je določil za nasled- nje pogoje: - da je najprimernejša razdalja za opa- zovanje zid nih kart dzk = 2,0 m, pri ročnih kart dpk = 0,6 m in kart v knjigah dkk = 0,3 m; - da se karto opazuje samo s premika- njem oči, in ne s premikanjem glave ali telesa (fiziološki pogoj gledanja}; - da obstajajo, gledano s psihološkega vidika, ))najlepši pravokotniki«, v katerih so razmerja stranic: a1 : b1 = 21 : 34 (zlati rez- pokončen}, a2 : b2 = 1 : 1,25 (slikarski pravokotnik- pokončen}, Slika 3: Idealne velikosti stenskih in namiznih kart ter kart v knjigah (9) a1 x b1 za sredina za najbližja a1: b1 položne in velikost 21 :34 pokončne papirja po 1 : 1,25 pravokotnike JU S-u 1,33: 1 (vem} (vem} 34:21 106 x 172 117 x 166 2AO = 118,9 x 168,2 zidne karte 128 x 160 dzk= 2,0m 162 x 122 167 x 118 2CO = 129,7 x 183,4 172 x 114 32 x 52 35 x50 83 = 35,3 x 50,0 priročne karte 38 X48 dpk = 0,6m 49 X37 50,5 x 35,5 A2 = 42,0 x 59,4 52 x 34 16 x 26 17,5 x 25 85 x 17,6 x 25,0 karte v knjigah 19 x 24 dkk = 0,3m 24 x 18 25 x 17,5 A4= 21,0 x 29,7 26 x 17 342 G. V. 7-8/90 a3 : b3 = 1,33 : 1 (slikarski pravokotnik - podolžen), a4 : b4 = 34 : 21 (zlati rez- podolžen). Rezultati raziskave so podani na sliki 3. 4. FUNKCIJSKI MODEL POVEZAVE SISTEMOV S funkcijskim modelom kot abstraktnim modelom želimo prikazati logično zgradbo in načela delovanja sistema gozdnogospo- darskega načrtovanja in sistema gozdar~ skih kart ter njuno medsebojno povezavo in soodvisnost. V funkcijskem modelu gozdnogospodar- skega načrtovanja ločimo kot funkcijske enote nivoje načrtovanja,({./ sistemu gozdar~ skih kart pa vidike uporabe kart. Rezultati raziskav (7) kažejo, da med vidiki uporabe kart in nivoja načrtovanja obstaja tesna medsebojna soodvisnost. Tako se na operativnem nivoju gozdnogo- spodarskega načrtovanja karta uporablja predvsem z operativnega vidika, na taktič­ nem nivoju predvsem s spoznavnega vidika in na strateškem nivoju predvsem s komu- nikacijskega vidika. Na sliki 4 so razvidne medsebojne funk- cijske povezave obeh sistemov. V dinamič­ nih sistemih se posamezni vidiki uporabe kart med seboj povezujejo in dopolnjujejo, strogih mej med njimi ni. Lahko bi tudi rekli, da se trdi sistemi umikajo mehkim. Po Sališčevu (13) pa uspešna komunika- cijska uporaba karte ne zahteva samo ob- vladovanja grafičnega jezika karte, temveč tudi poznavanje pravil matematične forma- Slika 4: Funkcijski model sistema načrtovanja in sistema kart VIDIKI UPO RABE NIVOJI KARTE NAORTO· VANJA OPERATIVNI NIVO TAKTICNI NIVO STRATEŠKI NIVO OPERATIVNI VIDIK @· pooudarjena funkleja karte SPOZNAVNI VIDIK KOMUNIKACIJ· SKI VIDIK 0 krazHo poudorjeM funkcijo''"' G. V. 7·8/90 343 cije karte. Torej vidiku uporabe karte ni treba prilagoditi samo kartografskih izraznih sredstev in metod kartografskega prikaza, temveč tudi kartografsko projekcijo, merilo in format karte. Analogno je treba nivojem načrtovanja prilagoditi matematične ele~ mente karte. Za ustvaritev sistema gozdarskih kart so zanimiva predvsem razmerja med vidiki uporabe karte ter njenim merilom in forma- tom. Iz funkcij karte, ki so značilne za posamezne vidike njene uporabe, se vidi, da zahteva operativni vidik uporabe karte njeno metričnost. Merilo karte mora biti večje od 1 : 7.500, kar je po lmhofu (6) prag metričnosti. Spoznavni vidik uporabe kart, ki temelji na spoznavni teoriji in psiho- logiji, zahteva, da so posamezne terito- rialne enote prikazane na enem listu papir- ja. Komunikacijski vidik uporabe karte, ki vključuje predvsem shranjevanje in razširja~ nje prostorskih informacij, pa zahteva, da je velikost karte primerna za komuniciranje preko različnih medijev (ureditveni načrt, publikacija, televizija ipd.) Merilo karte je drugotnega pomena, bistveno je, da format karte ustreza sredstvu komunikacije. Analogno je mogoče opredeliti razmerja med nivoji gozdnogospodarskega načrto­ vanja ter merilom in formatom karte. Razu~ mevanje sistema načrtovanja kaže, da po~ drobno načrtovanje zahteva predvsem karte v velikih merilih, načrtovanje na nivoju gospodarske enote kot izvajalski del si- stema predvsem karte v srednjih merilih in načrtovanje na nivoju območja predvsem karte v majhnih merilih. Merilo karte je v veliki meri odvisno od velikosti teritorialne enote, saj je format lista karte za posamezni vidik njene uporabe bolj ali manj določen. Iz slike 5 je razvidno, da si na preseku operativnega nivoja načrtovanja in komuni- kacijskega vidika uporabe karte ter na pre~ seku strateškega nivoja načrtovanja in ope- rativnega vidika uporabe karte zahteve po merilu in formatu karte diametralno naspro~ tujejo. Ker takega kartografskega modela ne znamo ustvariti, je uporaba karte na teh dveh presekih nesmiselna. Kartografska informacija bi imela toliko entropijskih te- ženj, da bi bila neuporabna. Druga značil­ nost modela ]e, da se na presekih OO, TS in SK zahteve po merilu in formatu karte 344 G. V. 7-8/90 popolnoma ujemajo. Uporaba karte bo na teh presekih imela največjo informacijsko vrednost, entropijske težnje kartografskih informacij bodo najmanjše. Na ostalih pre- sekih OS, TO, TK in SS pa je s smiselno izbiro merila in formata karte mogoče od- praviti manjša nesoglasja med neidentič­ nimi zahtevami. Ker so tu prisotne entropij- ske težnje, je treba pri izbiri matematičnih elementov karte to upoštevati. Iz entropij- skega gledanja so matematični elementi karte zelo pomembni pri izdelavi kartograf- skega modela, saj pripomorejo k uspešni uporabi karte. Kljub temu, da se ne spuščamo v raz- pravo o vsebinski kategoriji obvestil, je treba reči, da se lahko eno in isto obvestilo (informacija) posreduje v nazorni (slika, fotogram), znakovni (karta, diagram) ali pomenski obliki (tekst). Vsaka oblika infor- macije vsebuje entropijske težnje, sporoči­ lo, ki se prenese skozi poljuben komunika- cijski kanal se zaradi >>šuma<< do neke mere popači, postane bolj ali manj nedolo- čeno. Vprašanje je, katere informacije iz množice podatkov in informacij o gozdu in gozdnem prostoru naj se v procesu goz- dnogospodarskega načrtovanja prenašajo v nazorni, katere v znakovni oziroma po- menski obliki. Teoretičen odgovor je pre- prost: najprimernejša je takšna vsebinska oblika obvestila, ki ima za določeno infor- macijo najmanjšo entropijo (izgubo informa- cije). Za prostorske informacije je to obi- čajno kartografska oblika prenosa informa- cij. 5. SISTEM GOZDARSKIH KART V skladu s splošno teorijo sistemov lahko sistem kart opredelimo kot množico kart, ki so med seboj povezane z določenimi raz- merji in tvorijo celoto. Sistem kart lahko razporedimo v skupine z različnih vidikov, med katerimi so pomem- bnejši: - oblika karte (analogna, digitalna), - namen karte (dejavnosti, nivo, faze), - uporaba ali funkcija karte (komunika- cijska, spoznavna, operativna), - merilo karte (veliko, srednje, majhno), - vsebina karte (geografska, katastrska, tematska), - teritorialni obseg (republika, gozdno- gospodarsko območje, gospodarska enota, oddelek), - format karte (karta v nizu, karta za določeno območje), - kartogr?,~ski prikaz (izvirne, izvedene, signaturne diagramske)} · - oddaljenost čitalca od karte (stenske, na!)lizne, publikacijske) lpd. Stevilni avtorji (Barčic, Freitag, lmhof, Lovric, Meynen, Witt in drugi) so raziskovali in predlagali različne delitve kart in njim ustrezno terminologijo. Zanimivi sta Freita- gova (1) in Lovriceva (8) delitev kart. Slika 5: Funkcijski model obeh sistemov s prikazom meril in formatov kart ~ ~ ~ VIDIK UPORA- BE KARTE OPERATIVNI SPOZNAVNI KOMUNIKACIJ~ ... VIDIK VIDIK SKI VIDIK -NIVO UPORABE UPORABE UPORABE NAČRTOVANJA ,. ®- OPERATIVNI v AO s A2 M A4 NIVO ... NAČRTOVANJA v AO v AO v AO ... 0- TAKTIČNI v AO s A2 M A4 NIVO .... NAČRTOVANJA s A2 s A2 s A2 - ®- STRATEŠKI v AO s A2 M A4 NIVO ... NAČRTOVANJA M A4 M A4 M A4 ,. ,, , LEGENDA: V = veliko merilo *..,..___: t ~ VPLIV VIDIKA UPORABE KARTE S = srednje merilo VPLIV NIVOJA NAČRTOVANJA M = majhno merilo FORMAT KARTE A =format lista po JUS-u MERILO KARTE G. V. 7·8/90 345 1 Freitag (1) deli karte po vlogi na: 1 . splošne ali generalne karte: 1 .1. topometrične, 1.2. topografske, 1 .3. horografske; 2. posebne ali specialne karte: 2.1. informacijske (po strokah), 2.2. orientacijske (prometne, turistične), 2.3. planerske. Po merilu deli karte na: - topometrične karte - 1 : 1 0.000 in večje, - topografske detajl ne karte - 1 : 25.000 do 1 : 50.000, - topografske pregledne karte 1 : 50.000 do 1 : 200.000, 1 : 200.000 in 1 : 300.000. Lovri6 (8) karte razvršča v skupine po tematskih področjih, kakor prikazuje slika 6. Freitagova (1) delitev kart po vlogi je pomembna predvsem zato, ker jo je mo- goče povezati z izborom podatkov glede na namen karte. Lovriceva (8) delitev kart na karte iz naravnega okolja in tiste s področja človekove dejavnosti pa nakazuje pove- zavo med naravo in družbo pa tudi pove- zavo med znanostmi, ki dajejo podatke o predmetu kartografskega prikazovanja, in kartografijo. Juvančič (7) deli gozdarske karte po vsebini v dve osnovni skupini: 1. splošne gozdarske karte, - topografsko-horografske pregledne · 2. posebne gozdarske karte {tematske gozdarske karte). karte - 1 : 200.000 do 1 : 1.000.000, - horografske detajlne karte 1 : 1.000.000 do 1 : 20.000.000, - horografske pregledne karte - manjše od 1 : 20.000.000. Izrazi topometričen, topografski in horo· grafski se neposredno navezujejo na m~rilo karte. Karta je metrična do merila 1 : 7.500, to je do merila, v katerem je še mogoče prikazovati pomembnejše manjše objekte in njihove dele (6). Najmanjše me- rilo, pri katerem so površine objektov (zgradb) še v merilu, ki omogoča prikazati naselje točno v merilu, je 1 : 20.000 (5). mejno merilo med topografskimi in horo- grafskimi kartami pa naj bi bilo med merilom Splošne gozdarske karte so osnovno kartografsko gradivo za izdelavo posebnih gozdarskih kart, ki jih glede na vlogo, ki jo imajo v procesu gospodarjenja z gozdovi, lahko razdelimo na: 1 . temeljne gozdarske karte, 2. pregledne gozdarske karte, 3. publikacijske gozdarske karte. Temeljna gozdarska karta (TGK) je iz- virna karta v velikem merilu, na kateri sta s kartografskimi izraznimi sredstvi prikazani topografska in gozdarska vsebina, za go- zdove v zasebni lasti pa tudi katastrska. Pregledna gozdarska karta (PGK) je iz- vedena karta v srednjem merilu, na kateri Slika 6: Razvrstitev kart po tematskih področjih (8) z naravnega področja - geofizikalne (zemeljski magnetizem, sila, teža, temperatura, potresi) geološke (stratigrafske, tektonske, geotehniške idr.) - pedološke (vrsta, tip, boniteta tal) - geomorfološke - meteorološke (sinoptične idr.) - klimatološke - hidrološke (hidrografske, limnološke, oceanografske idr.) - botanične (flora, vegetacija) - zoološke 346 G. V. 7-8/90 Karte s področja človekove dejavnosti - prebivalstva (gostota, razvoj, rasa, vera, jezik, narod in narodnosti) - naselij (genetske oblike, funkcionalni tipi, arheološke idr.) - politične in upravne - zgodovinske - medicinske (razširjenost bolezni idr.) - gospodarske (poljedelstva, industrije, rudarstva, prometa) - planerske in vojaške sta s kartografskimi izraznimi sredstvi prika- zani topografska in gozdarska vsebina. Publikacijska gozdarska karta (PuGK) je izvedena karta, izdelana v formatu standar- dnih listov po JUS A4 oziroma A3,· na kateri sta s kartografskimi izraznimi sredstvi prika- zani topografska in gozdarska vsebina. Posebne gozdarske karte so izvedene karte, izdelane na osnovi splošnih gozdar- skih kart; na njih so s kartografskimi izraz~ nimi sredstvi in izbrano metodo prikazane posebne gozdarske tematike. Vsebina po- sebne gozdarske tematike je osnova za določitev imena posamezne posebne go- zdarske karte. Osnove za razvrstitev gozdarskih kart po tematskih področjih so lahko zelo različne. če vzamemo kot osnovo za delitev kart naravne lastnosti gozda in gozdnega pro- stora ter vplive človekove dejavnosti na gozd (posegi v gozd), lahko posebne go- zdarske karte razdelimo na: 1. karte naravnih lastnosti gozda in goz- dnega prostora, 2. karte dejavnosti v gozdu (karte pose- gov v gozd in gozdni prostor). če vzamemo za osnovo pri delitvi go':' zdarskih kart proces gozdnogospodar- skega načrtovanja in planiranja, lahko go- zdarske karte razvrsti mo na: l. inventurne gozdarske k~rte (stanje), 2. analizne gozdarske karte (valorizaci- ja), 3. planske ali sintezne gozdarske karte, 4. karte evidenc in kontrole gospodarje- nja z gozdovi. lnventurne gozdarske karte so karte v različnih merilih, na katerih je s kartograf- skimi izraznimi sredstvi in izbrano metodo kartografskega prikazovanja prikazano sta- nje gozda in gozdnega prostora. Analizne gozdarske karte so karte v raz- ličnih merilih, na katerih so s kartografskimi izraznimi sredstvi in metodo kartografskega prikazovanja prikazani rezultati analiz, ki nastanejo v procesu gospodarjenja z go- zdovi. Planske ali sintezne gozdarske karte so karte v različnih merilih, na katerih so s kartografskimi izraznimi sredstvi in izbrano metodo kartografskega prikazovanja. prika- zane planske odločitve, dobljene na osnovi inventurnih in analiznih gozdarskih kart. Karte evidenc in kontrole gospodarjenja z gozdovi so karte v različnih merilih, na katerih je s kartografskimi izraznimi sredstvi in izbrano metodo kartografskega prikazo- vanja prikazana dejanska realizacija na- črtovanih odločitev. Zaradi nerazumevanja mesta in vloge karte v sistemu gozdnogospodarskega na- črtovanja se pojavljajo stalne dileme o me- rilu in formatu gozdarskih kart. Zato smo raziskali številne dejavnike, ki vplivajo na merilo in format karte, in pri tem ugotovili, da so najpomembnejši med njimi: 1. nivo gozdnogospodarskega načrtova­ nja, ki je neposredno povezan z velikostjo .gozdarske teritorialne enote, 2. vidik uporabe karte, ki je povezan z merilom in formatom karte, 3. vpliv okolja, 4. ekonomski vidik. Rezultati analize, izpeljani iz funkcijskega modela sistema načrtovanja in sistema go- zdarskih kart, so pokazali: a) Da je na nivoju podrobnega gozdnogo- spodarskega načrtovanja izrazito poudar- jen operativni vidik uporabe karte, ki za- hteva njeno metričnost. Merilo karte mora biti enako ali večje od 1 : 7.500. Na tem nivoju načrtovanja pa je poudarjen tudi spoznavni vidik uporabe karte, ki zahteva, da je oddelek kartografsko prikazan na formatu lista A2 (42 x 59,4 cm) ali B3 (35,3 x 50,0 cm). Ker se velikost oddelka praviloma giblje med 1 O - 40 ha, je mogoče kartografsko prikazati na formatu lista A2 skoraj vse oddelke že v merilu 1 : 2.500. Primerjava tako določenega merila in for- mata TGK s sistemom kart v SR Sloveniji kaže, da je temeljni topografski načrt (TTN) v merilu 1 : 5.000 ( za 71 % površine Slovenije) oziroma v merilu 1 : 10.000 (za 28% površine Slovenije) in v formatu lista 45 x 60 cm idealni osnovni kartografski ma- terial za izdelavo TGK. Iz podrobnejše štu- dije o merilu TGK (7) je razvidno, da na izbor merila vplivajo predvsem naslednji dejavniki: delež zasebnih gozdov, pav~ prečna nadmorska višina, delež gozdov, vpliv okolja, stanje izdelanih TGK, stanje izdelanih TTN, vse na nivoju gospodarske enote, in kot dodatni kriterij stroški izdelave karte. Na osnovi različnih vrednotenj dejav- nikov so bili izdelani trije stvarni alternativni G. V. 7-8/90 34 7 modeli pokritja območja Slovenije s TGK. Glavne značilnosti teh modelov so pred- stavljene v obliki tabele (slika 7). b) Da je pri načrtovanju na nivoju goz- dnogospodarske enote izrazito poudarjen spoznavni vidik uporabe karte, ki zahteva, da je gospodarska enota kartografsko pri- kazana na formatu lista A2 ali 83. Ker se velikost gospodarske enote praviloma giblje od 1 000 do 5000 ha, dejansko pa od 57 4 ha (G. E. Golobičevec - GG Postojna) do 34.960 ha (G. E. Istra - G\30 Kras), je povprečno veliko gospodarsko enoto mo- goče prikazati na formatu lista A2 v merilu 1 : 28.000, najmanjšo v merilu 1 : 10.000 in največjo v merilu 1 : 53.000. Slika 8. Z manjšim odstopanjem od idealnega formata lista A2 ali 83 in iz čisto praktičnih razlogov {čim manjše število meril) bi bilo najracionalnejše izdelati pregledno gozdar- sko karto (PGK) v merilu 1 : 25.000 oziroma 1 : 50.000, odvisno od velikosti gospodar- ske enote. Iz stvarno izdelanega modela za vse gozdnogospodarske enote v Slove- niji sledi, da je mogoče kartografsko prika- zati v merilu 1 : 25.000 na standardnem formatu lista A2 120 gospodarskih enot in v merilu 1 : 50.000 ostale gospodarske enote. Izjema so samo štiri gospodarske enote, ki bi jih bilo potrebno kartografsko prikazati na nekoliko večjem formatu lista (slika 9). Primerjava tako določenega me- rila in formata PGK s sistemom kart v Sloveniji kaže, da sta primerni kartografski gradivi za izdelavo PGK topografska karta v merilu 1 : 25.000 (TK - 25/G, format 40 x 55 cm), ki jo je Slovenija privzela od Vojaško geografskega inštituta, in topograf- ska karta 1 : 50.000 (TK-50, format 78 x 50 cm). Iz čisto strokovnega vidika je najprimernejša topografska karta v merilu 1 : 50.000, ki jo je mogoče povečati v merilu 1 : 25.000. Povečana topografska karta je preglednejša, njena grafična obremenitev je manjša, hkrati pa je zelo primerno karto- grafsko gradivo za izdelavo posebnih go- zdarskih kart. Za gozdarstvo je TK-25/G manj uporabna zaradi naslednjega: ker ni namenjena za osnovo za izdelavo posebnih gozdarskih kart, je grafično preobremenje- Slika 7: Značilnosti alternativnih modelov TGK v Sloveniji (7) Alternativni TGK-1 : 5.000v% TGK-1: iO.OOOv% modeli gozdovi v ha skup. gozdovi v ha skup. TGK družb. zaseb. s k. pav. družb. zaseb. s k. pav. 1.modeiTGK 40,7 90,6 72,4 78,0 59,3 9,4 27,6 21,0 2. modeiTGK 37,3 77,7 63,0 71,5 62.7 22,3 37,0 27,5 3.modeiTGK 26,5 53,1 49,8 59,3 73,5 36,9 50,2 39,7 Slika 8: Merilo pregledne gozdarske karte v odvisnosti od velikosti gozdnogospodarske enote (7} Gospodarska Velikost v Format Modul enota naravi v km lista merila f:..y t:..x k y - x Golobičevec A2 9047 4,0 3,8 GGO Postojna 83 10765 Istra A2 53030 31,5 21,0 GGOKras 83 63000 Povprečna A2 28333 16,8 11,9 velikost GE 83 33711 348 G. V. 7-8/SO ,._. !"> ::::. ";'1 ~ o (.o.) ~ co GGO FORMATA4 FOAMATA3 Šilra ime š~e~. 25000 50000 75000 100000 Nad 25000 50000 75000 100000 01 TOLMIN 20 - 4 10 6 - 13 7 02 BLED 10 - 3 5 1 1 - 8 1 03 KRANJ 16 1 10 5 - - 1 15 04 LJUBWANA 36 4 18 14 2 - 10 25 3 os POSTOJNA 39 11 27 1 25 14 - 06 KOČEVJE 21 1 12 6 2 - 3 16 2 07 NOVO MESTO 19 - 7 9 3 - 4 12 3 08 BREŽICE 13 - 2 9 2 - - 10 3 09 CELJE 17 - 6 11 - - - 16 1 10 NAZARJE 7 - 3 4 - 7 - 11 SLOVENJ GR. 10 1 - 9 - 1 8 1 12 MARIBOR 25 1 10 10 4 3 16 6 13 MURSKA SOB. 9 - - 4 4 1 - 3 6 14 KRAS 9 - - 3 4 2 - 3 5 SKUPAJ 253 19 102 100 28 4 47 166 36 Slika 9: Izračun modulov meril glede na standardne formate listov za gozdnogospodarske enote. Slika 12: Rezultati analize - primerna merila in formati listov za pregledne in publikacijske gozdarske karte GGO (7). Vrstil no Ločilno Pokritje razmerje, Ime Merilo raz- GGO karte karte merje formati v% listov } 81-BO 71 pregledna 1 :50.000 gozdarska karta 1 :2 B2-A1 100 pregledna 1 :100.000 } gozdarska karta 1:2,5 publikacijska 1 :250.000 A4-A3 100 gozdarska karta FORMATA2 100000 10000 25000 37500 50000 75000 - - 4 10 6 - 1 - 3 5 1 1 - 1 10 5 - - - 3 20 13 2 o 4 34 1 - - 13 6 2 - - 7 9 3 - - 1 8 4 - - - 6 11 - - - - 3 4 - - - 1 9 - - 1 9 12 3 - - - 4 4 1 1 - 3 4 2 2 9 111 100 29 4 modul mP.rila(y v 000 350 GGO: Ljubljana velikost obmo~ja v km: y 87 km, x = 57 km, K = 87 km, format polo~ni l 1 1 GGO: Nazarje. 300 1 1 1 l t f 1 velikost območja v km: y = 48 km, x = 24 km, K = 48 km, format = položni 250 200 150 100 l PK-25d ----.,.-- 1 1 1 1 1 1 1 t. ,\ 1' 1 \ 1 \ 1 1 \ : \ 1 1 .\ 1 l 1 1 \ 1 1 \~ 1 .'t 1 ,, 1 1\ 1 1 ·,, 1 1 '· 1 1 '· 50 TK-50 1 '·, -----r----~----------~z------------- -· -·-- 1 1 - • .._ 1 1 l r 1 1 1 1 o ----'------'. , ---r-r-r-------,.--,------,---r· J co K p 1 1 1 1 " 1 format lista 2AO (x) 1 s Slika 10: Grafični prikaz modulov meril glede na standardne formate listov za GGO Nazarje in GGO Ljubljana na, ni mogoče dobiti vseh založniških origi- nalov, obremenjena je z uradno uporabo. Na taktičnem nivoju načrtovanja pa sta poudarjena tudi operativni in komunikacijski vidik uporabe karte. Iz operativnega vidika se uporablja tudi na tem nivoju TGK v merilu 1 : 5.000 ali 1 : 10.000, komunikacij- ski vidik pa zahteva, da je karta izdelana v velikosti gozdnogospodarskega načrta kot elaborata. 350 G. V. 7-B/90 c) Da je pri načrtovanju na nivoju goz- dnogospodarskega območja izrazito pou- darjen komunikacijski vidik uporabe karte, ki zahteva, da je karta izdelana v formatu lista A4 (21 x 29,7 cm) oziroma A3 (29.7 x 42 cm), merilo karte je tu drugot- nega pomena. Na tem nivoju načrtovanja pa je poudarjen tudi spoznavni vidik upo~ rabe karte, ki zahteva, da je območje prika- zano na formatu A2 ali 83. Ker se velikost Gozdno Velikost Formati listov po JUS Idealne velikosti listov gospodarsko v naravi Razmerje območje v km 6.Y1 : 6.x1 A4 A3 A2 A1 AO S=2AO K P=B3 fl.yl x 6.x1 01 Tolmin 59 x 78 260952 198653 140476 99327 70155 49622 337143 167139 p 02 Bled 45 x 34 1 161905 114478 80952 57239 40428 28595 194286 96316 PO 03 45 x 45 214286 151515 107143 75758 53508 37847 257143 127479 PO 04 87 x 57 292929 207143 146465 103448 73171 51724 348000 174000 PO 05 42x49 200000 141414 100000 70707 49941 35324 240000 118980 p 06 47X 49 223810 158249 111905 79125 55889 39529 268571 133144 p 07 Novo mesto 51 x 62 242857 171717 121429 85859 60642 42893 291429 144476 p 08 Brežice 62 x 38 208754 147619 104377 73722 52145 36861 248000 124000 PO 09 70 x 50 238095 168350 119048 84175 59453 42052 285714 141643 PO 10 48X 24 161616 114286 80808 57075 40370 28537 192000 96000 PO 11 Gradec 50 x 31 168350 119048 84175 59453 42052 29727 200000 100000 PO 12 Maribor 81 x 51 272727 192857 136364 96314 68124 48157 324000 162000 PO 13 Murska Sobota 64X45 215488 152381 107744 76100 53827 38050 256000 128000 PO 14 Kras 65 x 53 252381 178451 126190 89226 63020 44575 302857 150142 PO Krat lce pomenijo: S stenska karta, K karta v publikaciji, P priročna (namizna) karta, p P = pokončni format lista, PP = položni format lista :< Slika 11: Izračun modulov meril kart glede na standardne formate listov za GGO (7) -..J &:. ~ o cu <.n ..... SISTEM GOZDARSKIH KART - KARTOGRAFSKA OSNOVA VIDIK NIVOJI HACRTOVANJA - GOSPOOAAJENJA - OBVEZNA IZHOOISCA UPORABE KARTE ODDELEK GOSPOOA.RSKA ENOTA OBMOCJE IME FOAW.T MERILO ....,. IME FORMAT MERIL-O IME FORMAT MERIL-O IME FORMAT MERIL-O KA.FITE VCI.I VCM VCM VCM 1 :5000 OPERATIVNI ~ TTN 1 :2500 TTN 1 :5000 / / / TTN ~s x so TGK 45><1!.0 1 :5000 TGK ~5><50 1:10000 1:10000 1:10000 40x 55 ?8x50 TK ~0><55 1 :25000 ~ SPOZHAVNI f-' TGK TTH 1 :5000 PGK A2 1 :25000 PGK B3-A1 1 :50000 ?8><50 1 :50000 , :10000 78><50 , :50000 n1anem , : 100000 na on. l. listu 112><80 1 :250000 ~ / / / PUGK .... POWUBNO PUGK A4 1 :250000 PK 70><50 1 :400000 .u A:J POWUBNO KOMU NI· ~ KACIJSKI 1 :750000 1 :750000 PK 1 : 1000000 ~ ---? PRIKAZ CELOTNE SLOVENUE PUGK M 1 :1000000 1 :2000000 LEGENDA: rrN - tamt1nt ~ralikl nlln TK-tapograralc:akln• PK- ~egiKn.1 karla TGK - lema;n.1 go.tdltih k.lr11 POK- pUGK- puQ!Ikacl]sk.l vozd&r•'-' kano A, 9 - lorn1a~ n111ri ~JUS-Il A3 1 :2000000 Slika 13: Sistem gozdarskih kart po merilu in formatu območja v Sloveniji giblje od 69.000 ha (GGO Nazarje) do 251.000 ha (GGO Ljub- ljana), je izdelan grafični prikaz ločilnega razmerja, ki omogoča vizualno primerjavo možnih vrednosti modulov meril glede na standarde formata papirja. Diagram na sliki 1 O je dopolnjen z ideal- r1imi dimenzijami listov papirja po Lovricu (9) in s podatkom o obstoječem merilu topografske karte 1 : 50.000 (TK-50) in pregledne karte Slovenije v merilu 1 : 250.000 (PK-250). Izračun modulov meril kart glede na standardne formate listov za gozdQogospodarska območja je privzet po Juvančiču (7) (slika 11 ). Analiza grafičnih prikazov ločilnih razme- rij za posamezno gozdnogospodarsko ob- močje (GGO) je ugotovila (7): - vsa GGO je mogoče kartografsko pri- kazati v merilu 1 : 250.000 na standardnih formatih listov A4 (10-GGO) in A3 (4-GGO); - vsa GGO je mogoče kartografsko pri- kazati v merilu 1 : 1 00.000 na standardnih formatih listov A2 do A 1 ; - deset (1 O) GGO je mogoče prikazati v merilu 1 :50.000 na enem listu standardnih formatov od 81 do BO, štiri (4) GGO pa na dveh listih; - na formatu lista 83 (idealne dimenzije namiznih kart) je mogoče prikazati vsa GGO v merilu od 1 : 100.000 do 1 : 175.000 na formatu lista A2 pa od merila 1 : 80.000 do merila 1 : 150.000; na formatih listov 2AO oziroma 2CO 352 G. V. 7·8/90 (idealna dimenzija lista za stenske karte) je mogoče prikazati vsa GGO v merilih od 1 : 30.000 do 1 : 50.000. Iz dosedanjega znanja o kartografski ko- munikaciji lahko izdelamo konkretni sistem gozdarskih kart po merilu in formatu, ki bo z vidika uporabe karte za posamezni nivo gozdnogospodarskega načrtovanja najpri- mernejši, v katerem bodo entropijske težnje čim manjše in ki bo v dinamičnem ravno- težju. Zaradi velikih razlik med najmanjšo in največjo površino gospodarskih enot 1 : 61 in najmanjšo in največjo površino gozdno- gospodarskih območij 1 : 3,6 se je zelo težko opredeliti do enotnih meril. Za medse- bojno primerjavo med gospodarskimi eno- tami bi bilo idealno, da bi bile pregledne gozdarske karte izdelane v istem merilu za vse gospodarske enote, ki jih je v Sloveniji 263 (7). S fiziopsihološkega vidika pa bi bilo najprimernejše, da bi bila pregledna gozdarska karta za posamezno gospodar- sko enoto izdelana na idealnem formatu priročne karte (A2, 83). Iz praktičnih razlo- gov se je treba omejiti na čim manjše število meril in pri tem upoštevati potrebo po različnih merilih. Na sliki 13 je prikazan sistem gozdarskih kart po merilu in formatu, ki optimalno upošteva nivoje gozdnogospodarskega načrtovanja, vidike uporabe karte in je ho- rizontalno povezan s sistemom kart Slove- nije. Iz čisto praktičnih razlogov bi bilo po- trebno pregledno gozdarsko karto v merilu 1 : 25.000 izdelovati v dveh formatih, enkrat v standardnem formatu topografske karte TK 25/G (7' 3011 x 7'30"), drugič pa z zdru· žitvijo standardnih formatov na en list, odvi- sno od velikO$ti gozdnogospodarske enote. S tem bi bila omogočena hitra komunikacija v vertikalni in horizontalni smeri. Oblikovani sistem gozdarskih kart velja .le pod pogojem, da so gozdarske terito- rialne enote (E) oblikovane kot funkcijski model geografskega (g), ekonomskega (e), socialnega (s) in zaznavnega (z) prostora: E f (g, e, s, z). Samo tedaj je smiselno večnamensko in večnivojsko gozdnogo- spodarsko načrtovanje. 6. UGOTOVITVE Iz razprave je mogoče ugotoviti nasled- nje: - Prehod od monofunkcionalnega na po- lifunkcionalen sistem gozdnogospodar· skega načrtovanja je v bistvu prehod od linijskega na mreži model načrtovanja. Tak sistem načrtovanja pa potrebuje učinkovit informacijski sistem, zasnovan na mrežni obliki komunikacije, sposobne kadre, nov entropijski način razmišljanja pa tudi novo organiziranost te tako pomembne gozdar- ske dejavnosti. - Karto štejemo za eno najboljših sred- stev vizualne komunikacije, s katerim je mogoče najbolj verna in racionalno prena- šati prostorske informacije. Karto kot zna- kovni model stvarnosti je mogoče uporab- ljati s komunikacijskega, spoznavnega in operativnega vidika. Za vsak vidik uporabe karte so značilne določene funkcije, ki vpli- vajo na merilo in format karte. - Osnovna ugotovitev je, da sta merilo in format karte odvisna od nivoja gozdnogo- spodarskega načrtovanja in vidika uporabe karte. Vzporedno z razvojem gozdnogospo- darskega načrtovanja je treba razvijati tudi sistem gozdarskih kart. - Na operativnem nivoju načrtovanja se karta uporablja predvsem z operativnega vidika. Operativni vidik uporabe karte pa zahteva, da je karta metrična - v velikem merilu. Format karte tu ni pomemben, odvi- sen je le od standardov formatov listov po JUS-u. - Na taktičnem mvOJU načrtovanja se karta uporablja predvsem s spoznavnega vidika, to pa zahteva, da je posamezna gozdnogospodarska enota prikazana na eni karti, ki naj bo po dimenziji lista čim bližja idealnemu formatu. Po Lovri6u (9) so najprikladnejše velikosti listov 2CO za zidne karte, A2 za priročne karte in A4 za karte v knjigah. - Na strateškem nivoju načrtovanja se karta uporablja predvsem s komunikacij- skega vidika, ki zahteva, da je karta izde- lana v velikosti ureditvenega elaborata. Me- rilo karte je tu drugotnega pomena. - Pri prehodu z abstraktnega funkcij- skega modela obeh sistemov na stvarni model so bili nivoji načrtovanja smiselno nadomeščeni z velikostjo gozdarskih terito- rialnih enot, vidiki uporabe karte pa z meri- lom oziroma formatom lista karte po JU S-u. Rezultat je sistem gozdarski}.). kart Sloveni- je, ki za posamezni nivo načrtovanja določa optimalna merila ln formate listov karte. POVZETEK Danes gledamo na gozdnogospodarsko načrto­ vanje precej drugače kakor pred dvajsetimi ali štiridesetimi leU. Takrat je gozdnogospodarsko načrtovanje slovelo na načelu monofunkcionalno- sti, danes pa na načelu polifunkcionalnosti. Poli- funkcionalnost, ki upošteva silnice fizičnega, eko- nomskega, socialnega (družbenega) in zaznav- nega razvoja, pa je vezana na širša gozdnogo- spodarska območja. Samo širši pogled na gozd in gozdni prostor omogoča pravilno oceno stanja in uspešno usmerjanje njunega razvoja. Tak si- stem načrtovanja pa potrebuje učinkovit informa- cijski sistem, zasnovan na mrežni obliki komuni· kacije, sposobne kadre, nov entropijski način razmišljanja pa tudi novo organiziranost te tako pomembne gozdarske dejavnosti. V zadnjih desetletjih se je bistveno spremenil tudi pogled na karto, ki jo štejemo za eno najbolj· ših sredstev vizualne komunikacije, za model stvarnosti, ki ga je mogoče uporabljati s komu ni· kacijskega, spoznavnega in operativnega vidika. Za vsak vidik uporabe karte so značilne določene funkcije, ki vplivajo na merilo in format karte. Iz funkcijske povezave sistema gozdnogospo- darskega načrtovanja in sistema gozdarskih kart izhaja osnovna ugotovitev, da sta merilo in format karte odvisna od nivoja načrtovanja in vidika uporabe karte. Vsak nivo načrtovanja oziroma vidik uporabe karte zahteva določeno matema· tično konstrukcijo karte, pri kateri je percepcija vsebine karte najboljša - pri kateri je izguba informacij najmanjša. Na ugotovitvi, da sta merilo in format karte odvisna od nivoja načrtovanja in vidika uporabe G. V. 7-8/90 353 karte, je izdelan stvarni model sistema gozdarskih kart. Pri tem so nivoji načrtovanja nadomeščeni z velikostjo gozdarskih teritorialnih enot, vidiki uporabe karte pa z merilom oziroma formatom lista karte po JU S-u. Rezultat je sistem gozdarskih kart Slovenije, ki določa za posamzni nivo načrto­ vanja in vidik uporabe kart optimalna merila in formate listov karte. THE FORMATION OF FORESTRY MAP SYSTEMS AS TO THE SCALE AND MAP SHEET SIZE Summary Forest managing planning has been looked upon quite differently nowadays than it used to be twenty or fourty years ago, At that time, forest managing planning was based on monofunctiona- lity and nowadays its basis is represented by polifunctionality. Polifunctionality which ta kes into consideration the factors of physical, economic, social and perceivable development referrs to wider forest enterprise areas. Only broader con- sideration of forest and forest environment ena- bles right evaluation of the situation and success- ful directing of its development. Such planning system demands efficient information system conceived on net form of communication, well qualified experts, the new entropic way of thinking and also a new way of organization of the forestry activity of such importance. ln the last decades, the attitude towards the map, which is considered as one of the best means of visual communication, a model of rea- lity, which can be used from the communication, cognition and operation aspect has also greatly changed. There are definite functions which are characteristic of each application aspect which exert influence of the scale and size of a map. A functional connection of the system of forest managing planning and the system of forestry maps leads to the conclusion that the scale and size of a map depend on the level of planning and the aspect of map use. Each level of planning or map application aspect demands a specific mathematical map construction at which the per- ception of the map contents is the best - at which the less of information is the least. Based on a statement that the scale and size of a map depend on the level of planning and the aspect of map application, an objective model of forestry map system has been worked out The levels of planning have been substituted for by the size of forestry territory units and the map application aspects by the scale or the map sheet size according to JUS standards. The result is the system of forestry maps of Slovenia which prescribes the optima! scales and map sheet sizes for an individual planning level. 354 G. V. 7-8/90 LITERATURA 1. Freitag, U.: Semiotik und Kartographie, Kar- tographische Nachrichten, 21 (1971 ), 5. 2. Gašperšič, F.: Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, Strokovne podlage za izdelavo gozdnogospodar~ skih načrtov - interno gradivo, Ljubljana, Bioteh- niška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljub- ljani, VTOZD za gozdarstvo, 1988. 3. Gašperšič, F.: Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, Strokovne podlage za obnovo območnih gozdno- gospodarskih načrtov, Ljubljana, Biotehniška fa- kulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, VTOZD za gozdarstvo, 1989. 4. Gašperšič, F.: Temeljni principi polifunkcio- nalnega gozdnogospodarskega načrtovanja, Go- zdarski vestnik, Ljubljana, 45, 1987, 6. 5. lmhof, E.: Gel ande und Karte, Zurich, 1950. 6. lmhof, E.: Kartographische Gelandedarstel- lung, Berlin, 1965. 7. Juvančič, M.: Funkcije gozdarskih kart pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji, doktorska disertacija, Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 1988. 8. Lovrič, P.: Opča kartografija, Zagreb, Geo- detski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1988. 9. Lovrič, P.: Temeljne karte za izradu prostor- nih i urbanističnih planova, Savetovanje: Karto- grafija u prostornom planiranju, Ljubljana, SGIGJ, 1973. 1 O. Meine, K.-H.: Cartographic Communica- tion Links and a Cartographic Alphabet, Carto- graphica (The Nature of Cartographic Communi- cation), Toronto, B. V. Gutsell, 19, 1979. 11. Ogrissek, R.: Zur Bedeutung psychologi- scher Komponenten in der Kartennutzung, Ver- messungstechnik, Berlin, 32, 1984, 7. 12. Rojc, B.: Prispevek k raziskovanju percep- cije vsebine karte, doktorska disertacija, Ljublja- na, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakul- teta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 1986. 13. Salichtchev, K. A: CartographicCommuni- cation: A Theoretical Survey, Graphic Communi- cation and Design in Contemporary Cartography, New York, John Wiley and Sons, 1981. 14. Sališčev, K. A.: ldei i teoretičeskije pro- blemi v kartografiji BO-h godov, ltogi nauki i tehniki, Kartografija, tom 1 O, Moskva, Akademija nauk SSSR, 1982. 15. Salichtchev, K. A, Berliant, A. M.: Metho- des d'utilisation des cartes dans les recherches scientifiques, International Yearbook of Carto- graphy, 13, 1973. 16. Strategija razvijanja informacijskih siste- mov, XXIII. posvetovanje o ekonomiki in organiza- ciji združenega dela, Portorož (Zbornik referatov), Društvo ekonomistov Ljubljana, 1989. 17. Trstenjak 1 A.: An antropological approach to the forest, 18 h IUFRO World Congress, Yugo- slavia, Congress Report, 1986. GDK: 68 Strokovni kadri v spremenjenih pogojih gospodarjenja z gozdovi Iztok WINKLER* Izvleček Winkler, l.: Strokovni kadri v spremenjenih pogojih gospodarjenja z gozdovi. Gozdarski ves~ tnik, št. 7-8/1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 13. Spremenjeni pogoji gospodarjenja z gozdovi znova postavljajo v ospredje znanje in usposob- ljene strokovne kadre. Zaradi nove organiziranosti gospodarjenja z gozdovi bo prišlo do presežka delavcev zlasti med administrativno~finančnimi delavci na sedanjih temeljnih organizacijah za kooperacija in v skupnih službah gozdarskih po- djetij, pa tudi v neposredni proizvodnji v zaseb- nem sektorju. Hkrati pa se bo povečala potreba po kadrih v novih dejavnostih gozdarstev. Višja izobrazbena raven pa bo potrebna tako med delavci v neposredni proizvodnji kot tudi za oprav- ljanje najodgovornejših strokovnih del. 1. UVOD Spremenjeni pogoji gospodarjenja z go- zdovi postavljajo gozdarstvo v bistveno dru- gačen položaj. Novi poudarki pri opravljanju dosedanjih nalog pa tudi povsem nove naloge bodo zahtevali spremenjeno organi- zacijo gozdarstva in zlasti visoko strokovno delo. Ne gre samo za spremembe, ki se tičejo gozdarstva, ampak za celotni dru- žbeni proces izobrazbe. V prizadevanjih, da bi se otresli podedo- vane nerazvitosti, imajo prav kadri in nji- hovo izobraževanje nedvomno posebno mesto. Dinamika, obsežnost in globina preobratov v celotni družbi, v proizvodnji, v tehničnih novostih in znanstvenih odkritjih kažejo, da se tudi pri nas začenjajo procesi, ki v temeljih spreminjajo strukturo proizva- * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. Synopsis Winkler, l.; Proffesionals in the Changed Con- ditions of Forest Managing. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 13. The changed conditions of forest managing again put in the forefront the know-how and well qualified professionals. Due to a new forest managing organization there is going to be a surplus of workers especially of those in mana- ging-financial services in the present basic orga- nizations of cooperation and in joint services of forest enterprises as well as in the production within the private sector. At the same time there will be a greater demand for workers in new activities which will have to be started in forestry. A higher educational level will be necessary for workers in the production as well as for the performing of most responsible professional acti· viti es. jalnih sil in osnovo človekovega življenja. Cim bolj se razvija znanstveno-tehnološka revolucija, tem bolj ustvarjalne in razvite duhovne zmožnosti bodo potrebne, da bomo lahko obvladovali nove razsežnosti in oblike človekove dejavnosti in načinov življenja. V naše razvojne strategije morajo zato biti vključeni znanje, znanost in kadri. Bližnjica za dohitevanje razvitejšega sveta pelje predvsem po polju znanja in uveljav- ljanja inovacijskih procesov na vseh pod- ročjih družbenega življenja. Stabilen poli- tični in gospodarski napredek je bistveno odvisen od pritegnitve vseh ustvarjalnih sil za razvoj proizvajalnih sil, za dvig produktiv- nosti in gospodarnosti, ter od pospešene uveljavitve tržnega gospodarstva. Zlasti strokovni in vodilni delavci lahko v procesu družbene reprodukcije bistveno prispevajo k širjenju prostora za ustvarjalno in umsko fizično delo tako, da bo ustvarjalno delo postalo lastnost vse družbe in vsakega posam~znika G. V. 7-8/90 355 Samo deklaracije o znanju, ki nikogar ne obvezujejo, pa seveda same po sebi ne dajejo rezultatov, če jih ne prevedemo tudi v ustrezen sestav pričakovanj in dejavnosti v celotni družbi. Ni dovolj samo ugotavljati stanja, tudi ne samo predvidevati prihodnosti, sposobni moramo biti uravnavati prihodnost. Zlasti v gozdarstvu potrebujemo strokovne kadre, ki bodo videli daleč naprej in imeli razvojno pobudo pri prednostnih smereh gospodar- jenja z gozdovi. Le tako bo znanje tudi v gozdarstvu postalo dejansko eno izmed gibal napredka. Slovensko gozdarstvo je tem vprašanjem pravzaprav že doslej posvečalo razmeroma veliko pozornosti. Zlasti v zadnjih dvajsetih letih smo nekajkrat podrobno obravnavali in se opredeljevali do aktualnih in razvojnih vidikov kadrov in njihovega izobraževanja, tako na gozdarskih študijskih dnevih l. 1971 v Ljubljani in l. 1975 na Bledu ter na posvetovanju Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije l. i 977 na Otočcu. Posebno pozornost smo posvetili tudi pošolskemu izpopolnjevanju {posveto- vanje Zveze inženirjev in tehnikove gozdar- stva in lesarstva Slovenije l. 1988 v Ljublja- ni) ter podiplomskemu študiju {Gozdarski študijski dnevi l. i 988 v Martuljku). Ni mo- goče reči, da se po takih posvetovanjih ni v praksi nič spremenilo, vendar pa so dejanski premiki gotovo prepočasni. Zato ne kaže vedno znova modrovati, kaj je treba storiti, poglejmo raje že sprejete us- meritve in dogovore - kako jih uresničuje­ mo, kaj zavira njihovo uresničevanje in v čem jih je treba dograditi, ker novi čas pač zahteva tudi spremembe. V zadnjih letih smo tudi povsem zanema- rili načrtno spremljanje kadrovskih razmer v gozdarstvu, ki je potekalo vse do l. 1982 in je nujna podlaga za kadrovske razvojne odločitve. 2. NEKATERI VIDIKI ŠTEVILA IN IZOBRAZBENE STRUKTURE STROKOVNIH KADROV V SLOVENSKEM GOZDARSTVU Slovensko gozdarstvo je po podatkih Za- voda SRS za statistiko imelo l. 1988 6.963 356 G. V. 7·8190 zaposlenih. število zaposlenih se zmanjšu- je, in sicer predvsem število delavcev v neposredni proizvodnji. Preglednic~ 1 število zaposlenih v slovenskem gozdarstvu v obdobju 1970-1988 Leto 1970 1980 1985 1986 1988 zaposlenih 8.534 7.664 7.548 7.332 6.963 Indeks 100 90 88 86 82 Dejansko število zaposlenih po l. 1980 je nekoliko večje, kot kažejo statistični podat- ki, ker so nekateri tozdi stranskih dejavno- stih v gozdnogospodarskih organizacijah registrirani kot negozdarske dejavnosti. Izobrazbene struktura zaposlenih kaže v primerjavi s povprečjem v gospodarstvu in v časovni dinamiki naslednjo podobo: Preglednica 2 Zaposleni s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo v slovenskem gozdarstvu v l. 1981 in 1986 Gospodarstvo 1981 1986 Gozdarstvo · 1981 1986 V"/o Delež zaposlenih z višjo/visoko srednjo strokovno izobrazbo 5,2 6,9 6,4 8,5 13,7 16,1 17,4 20,5 Boljša izobrazbena struktura v gozdar- stvu se kaže zlasti v večjem deležu zapo- slenih z višjo in visoko strokovno izobrazbo in kot celota tudi v t. i. izobrazbenem količ­ niku {število pogojno nekvalificiranih delav- cev glede na vse zaposlene): Preglednica 3 lzobrazbeni količnik zaposlenih delavcev v slovenskem gozdarstvu in gospodarstvu v obdobju 1978-1986 Gospodarstvo Gozdarstvo 1978 1,24 1,26 1981 1,25 1,28 1986 1,28 1,30 Slika pa je ugodna samo deloma. Go- zdarstvo še vedno sodi med dejavnosti z največjim deležem zaposlenih zgolj s kon- čano oz. nedokončano osnovno šolo. Tako skrajno diferencirana struktura za- poslenih v gozdarstvu ne zagotavlja zado- voljivih sinergetskih učinkov delavcev raz- ličnih profilov in nesmotrna zaposluje višje izobrazbene skupine. Očitno je torej, da nas doslej gospodar- ska nuja še ni prisilila k temu, da bi se v resnici oprli predvsem na lastne sile in v največji meri črpali svojo razvojno moč prav iz znanja. V pogojih tržnega gospodarstva se preprosto ne bo dalo več mimo tega in brez ustvarjalnega dela ustvariti tudi boljše pogoje za obstoj in razvoj. Kako kratko- vidno bi bilo drugačno razmišljanje, nam potrjujejo tudi naši proizvajalci, ki so se že srečali z neusmiljeno konkurenco na tujih trgih, pa tudi tisti, ki so zanemarili lastno strokovno bazo in so tudi zaradi tega danes v hudih gospodarskih težavah. Za razvojno analizo pa je pomembno tudi, kaj delajo zaposleni. Žal o tem nimamo najnovejših podatkov. Za raziskovalno na~ logo o organiziranosti gozdarstva smo l. 1983 (KAVČIČ 1985) zbrali naslednje po- datke, ki pa jih je treba upoštevati le kot okvir: 3. PREVEČ All PREMALO STROKOVNIH KADROV? V sedanjem času v gozdnogospodarskih organizacijah pogosto sprašujejo, koliko ka- Preglednica 4 drov bo odveč. Tak pristop je defenziven. Ne smemo sicer zanikati potrebe po smotr- nejši razporeditvi strokovnih kadrov in od- stranjevanju morebitnih, vendar pa bi mo- rala biti v ospredju razmišljanja o tem, kaj bomo delali, da bodo naši delavci socialno varni. Pogovarjaj mo se torej o novih progra- mih, dejavnostih in se nanje strokovno pripravljajmo. V takih razmerah se mora pokazati prava vrednost vodstvenih ljudi, njihova sposobnost za prilagajanje, inicia- tive in inovativnosti. V utečenih razmerah pač ni težko biti vodilni delavec. V novih pogojih gospodarjenja z gozdovi bodo gozdarska podjetja, če bo uveljavljena predlagana zasnova, morala intenzivirati svojo dejavnost in okrepiti lastno pobudo zlasti: - v dejavnostih posebnega družbenega pomena v vseh gozdovih ne glede na lastništvo, - v podjetništvu z novimi proizvodnimi programi, razvojem marketinga itd., v gospodarjenju in prodaji splošnoko- ristnih vlog gozdov, - v drugačnem odnosu do zasebnih go- zdov. O tem smo podrobneje govorili že na lanskem posvetovanju v Topolšici (WIN- KLER 1989). Vsi ti novi poudarki in nove Delež zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo v slovenskem gozdarstvu v l. 1981 in 1986 Skupaj Brez osnovne šole ali 1-3 razredi Gospodarstvo 1981 45,3 2,5 1986 42,6 1,6 Gozdarstvo 1981 57,2 3,8 1986 53,3 4,2 Preglednica 5 Zaposleni v slovenskem gozdarstvu po delovnih mestih Neposredna Delo· Ad ministr. Skupaj lin. in pom. proizvodnja vodje delavci Skupaj 8.109 5.088 607 1.133 % 100 62,7 7,5 14,0 TOZD gozdarstva 4.256 3.358 294 196 TOK gozdarstva 1.383 603 210 143 TOZD stranskih dejavnosti 1.540 1.127 "103 153 DSSS 930 641 4-7razr. osn.šole 21,3 19,5 34,5 30,5 Revirni gozd. 678 8,4 285 325 68 Končana osn.šola 21,5 21,5 18,9 18,6 Strok./ vodstveni delavci 603 7,4 123 102 89 289 v% G. V. 7-8/90 357 smeri ter načini delovanja pa bodo zahtevali izjemno veliko znanja. Menimo, da se bo v prihodnje povečal obseg gojenja in varstva gozdov. Potrebnih bo več kvalificiranih delavcev. Tudi pri izko- riščanju propadajočih gozdov bomo zaradi težjih proizvodnih razmer vsaj začasno po- trebovali več delavcev. Tudi v obdobju sanacije gozdov bo gozdarstvo potrebovalo več usposobljenih delavcev v neposredni proizvodnji. Del teh potreb bomo lahko zadovoljili z vključevanjem kmečkih gozd- nih posestnikov pa tudi zasebnih podjetni- kov v delo v družbenih in zasebnih gozdo- vih. Ne bi pa smeli iti v skrajnost in izgubiti lastno stalno jedro delavcev v neposredni proizvodnji. Izobrazbeno raven delavcev, ki sedaj nimajo niti končane osnovne šole, pa bo treba bistveno dvigniti, sicer ne bo mogoče uspešno opraviti vse zahtevnejših nalog v gozdni proizvodnji. Gozdarska pod- jetja morajo ohraniti tudi svoje zanimanje za delo v zasebnih gozdovih. Zato se tudi ne morejo odreči soodgovornosti za go- zdarsko izobraževanje gozdnih posestni- kov. Temeljna ozemeljska delovna enota bodo najbrž tudi v novi organizaciji gospo- darjenja z gozdovi ostali gozdni revirji. Po- stavlja pa se vprašanje, kakšnega strokov- njaka potrebujemo v revirju? Povečana zahtevnost nalog bo nedvomno zahtevala, da ima revirni gozdar vsaj višješolsko, v zahtevnejših revirjih tudi visokošolsko go- zdarsko izobrazbo. Ob povprečni velikosti gozdnega revirja o k. 1500 ha potrebujemo okoli 700 revirnih gozdarjev. Samo za odka- zevanje gozdnega drevja za posek potrebu- jemo 230 strokovnih delavcev in enako število pomožnih delavcev. Vsebinsko pa bi bilo primernejše, če bi bili revirji nekoliko večji in bi revirni gozdar imel tudi pomočnika - gozdarskega tehnika. Namesto sedanjih temeljnih organizacij združenega dela in kooperantov bodo nujne nove ozemeljske enote (npr. gozdni obrati) oziroma se bomo bržčas bolj ali manj vrnili na ozemeljsko organiziranost pred uveljavitvijo ustavnih dopolnil. To pa pomeni okoli 90 gozdnih obratov s pov- prečno velikostjo okoli 11.000 ha. Predvi- deti bi morali dva diplomirana gozdarska inženirja na en gozdni obrat. 358 G. V. 7-8/90 Gozdarska podjetja so izrazito deficitarna zlasti v razvojnih službah, ki bi morale povezovati službo za napredek gozdne proizvodnje, gojenje gozdov, razvojni del kadrovske funkcije, izobraževanje in razi- skovalno jedro. Okrepiti bo treba tudi službe za gozdno- gospodarsko načrtovanje. Zanje potrebu- jemo okoli 70 diplomiranih gozdarskih inže- nirjev in 70 gozdarskih tehnikov ter ustre- zno število administrativnih in pomožnih delavcev. Večjo pozornost bo treba posve- titi kakovosti delavcev v gozdnogospodar- skem načrtovanju. Prenehati bomo morali s prakso, da pri gozdnogospodarskem nač­ rtovanju delajo predvsem diplomirani inže- nirji- začetniki, temveč za ta dela zagotoviti najboljše strokovnjake s široko gozdarsko razgledanostjo in tudi s posebnimi znanji iz gozdnogospodarskega načrtovanja. Nekaj strokovnih kadrov (inženirjev in finančnih delavcev) bo treba tudi za kakovostno de- lovanje območnih in republiškega sklada za ohranitev in razvoj gozdov. Podiplomsko izobražene gozdarske stro- kovnjake (magistre in specialiste) bomo potrebovali zlasti pri razvojnem delu in pri kompleksnem vodenju zahtevnejših gozd- nih proizvodenj skupaj z vodenjem zahtev- nejših ozemeljskih enot, specialiste pa zla- sti za vodenje posameznih sektorjev in služb v gozdarskih podjetjih. Sproščanje znanja in ambicij gozdarskih kadrov pa zahteva tudi primerno moralno in materialno motiviranje. Razmisleka vredna je tudi pobuda, da bi oblikovali enoten sistem napredovanja strokovnih de~ !avcev z ustreznimi strokovnimi nazivi. Gozdarstvo je bilo doslej preveč zaprto za strokovnjake drugih področij. Pa vendar na nekaterih področjih naše dejavnosti, zla- sti pa v nastajajočih novih dejavnostih go- zdarji nimamo vedno ustreznega znanja, zato bo treba vključevati tudi druge poklice (npr. na centralnih skladiščih, v marketingu, v računalniških središčih itd.). Pri tem imam v mislih tako občasno sodelovanje kot tudi trajnejše nastavitve. Strokovnjake drugih strok je treba obravnavati kot sodelavce in specialiste v štabni (specialistično svetoval- ni) funkciji, praviloma pa ne morejo biti nosilci celotne dejavnosti, zlastni ne tistih, ki zahtevajo široko gozdarsko znanje in sposobnost usklajevanja različnih gozdar- skih dejavnosti. Glede na zamišljeno novo organiziranost gozdarstva v Sloveniji je treba ob splošnih racionalizacijskih razmišljanjih na vseh rav- neh videti morebitne presežke delavcev zlasti med: administrativno-finančnimi delavci v sedanjih temeljnih organizacijah kooperan- tov, - delavci v neposredni proizvodnji v te- meljnih organizacijah kooperantov, - delavci v stranskih dejavnostih, - delavci v skupnih službah gozdnogo- spodarskih organizacij, zlasti v računovod­ stvih. Presežki delavcev bodo manjši, če bodo gozdarska podjetja dovolj intenzivno vklju- čena tudi v izkoriščanju zasebnih gozdov, pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov in pri iskanju novih pro- izvodnih možnosti (dejavnosti). Poseben problem bo organizacija stranskih dejavno- sti, kjer pa se odpirajo možnosti organizira- nja posebnih podjetij (tudi z mešano lastni- no) kot npr. organiziranje sedanjih mehani- ziranih skladišč kot podjetij za odkup, dode- lava in prodajo gozdnih lesnih sortimentov. 4. POVRATNI VPLIVI SPREMENJENIH POGOJEV GOSPODARJENJA NA IZOBRAŽEVANJE Ena izmed pomembnih predpostavk za hitrejše uveljavljanje ustvarjalnega dela je tudi ustrezen poudarek vzgojnoizobraže- valnim prizadevanjem za razvoj ustvarjalne misli. Že med mladino moramo širiti smisel za opazovanje, načrtno obravnavo, sklepa- nje, posredovanje spoznanega in končno za raziskovanje kot načrtno, metodično opazovanje danosti. Taka prizadevanja mo- rajo biti sestavni del prizadevanj za pre- obrazbo vzgoje in izobraževanja. S tega vidika je treba gledati tudi študij- ske programe na gozdarskem visokošol- skem študiju in jih stalno dograjevati, vna- šati nove sodobnejše vsebine, po potrebi pa tudi nove predmete in odpravljati nepo- trebne. Žal se v praksi to pogosto omeji na prestižno razpravo o tem, koliko ur je po- trebnih za posamezni predmet. To pa malo prispeva h kakovosti študija. Bolj pomemb- no se mi zdi v sedanjem času predvsem: - zmanjšati število ur predavanj in uvesti več seminarskega in praktičnega dela, - skrčiti obseg izobraževalnega dela ter tako pridobiti čas za vključevanje študentov v raziskovalno delo itd., - spremeniti izpitni režim. Zahteva, da je revirni gozdar mzenir, spreminja naravo in vsebino sedanjega višješolskega študija. Gotovo je, da višje- šolcu ni mogoče dati ustreznega znanja v dvoletnem študiju brez predhodne gozdar- ske izobrazbe. Zato bi se morali vrniti k našim razmišljanjem ob začetku uvajanja višješolskega študija, da lahko ta študij vpišejo samo gozdarski tehniki. Pretežni del godzarskih tehnikov bi torej neposredno po srednji šoli ali kasneje nadaljeval z višješolskim študijem, ostali pa bi delali v gozdarskih podjetjih pri drugih delih, npr. kot vodje delovnih skupin, pri manj zahtev- nih delih v revirju, pri gozdnogospodarskem načrtovanju, gospodarjenju s splošnokorist- nimi vlogami gozdov itd. Vse to pa zahteva temeljito preveritev učnega programa go- zdarske srednje šole in preoblikovanje pro- grama višješolskega študija, ki ne bo mogel biti več miniaturka štiriletnega študija, am- pak bo usmerjen v uporabna gozdarska znanja. Več znanja za že zaposlene strokovnjake pa zagotavlja le razvit sistem pošolskega izobraževanja, zlasti podiplomski študij. To poteka na štirih ravneh: - podiplomski študij - magistrski in spe- cialistični, ki usposabljata za zahtevnejše strokovno delo) - podiplomski seminarji, na katerih obravnavamo trenutno problematiko posa~ meznih dejavnosti; ti omogočajo hitro pre- našanje znanstvenih dosežkov v prakso, gozdarski študijski dnevi, ki so name- njeni vsem gozdarskim strokovnjakom in jih obveščajo o dogajanjih v stroki, sezna- njajo udeležence z zanimivimi dejavnostmi v operativi in dosežki v svetovnem gozdar- stvu, - individualno izpopolnjevanje; njegova poglavitna oblika je spremljanje in študij literature. Čeprav imamo torej razmeroma razvejan sistem pošolskega izobraževanja, je še G. V. 7-8/90 359 vedno premalo načrten ter ne vključuje vseh storokovnjakov iz prakse. Nekateri gozdarski inženirji iz prakse tudi po nekaj let niso bili na nobenem seminarju. Zato bi morali del podiplomskih seminarjev organi- zirati tudi v gozdnogospodarskih organiza- cijah, sami ali v sodelovanju s fakulteto. Za podiplomski študij pa velja, da je bil doslej premalo učinkovit. Na gozdarskih študijskih dnevih l. 1988 smo o tem sprejeli nekaj konkretnih dogovorov, ki se že uresničujejo in dajejo prve rezultate (WINKLER, ROBIČ 1989). V gozdnogospodarskih organizaci- jah organizirajo tudi dopolnilno izobraževa- nje za svoje delavce in gozdne posestnike, najbolj zapostavljena skupina pri dopolnil- nem izobraževanju so pravzaprav gozdar- ski tehniki. Vse to kaže, da povsod še niso izpolnjeni vsi temeljni pogoji za uspešno pošolsko izobraževanje, tako pri samih kandidatih v gozdarskih podjetjih in tudi na obeh izobra- ževalnih organizacijah. Motiv in spodbuda za pošolsko izobraževanje sta vendarle še preveč subjektivna in individualna, torej bolj posledica osebnega zanimanja in po- trebe gozdarskih podjetij. Dopolnilno izobraževanje v vseh oblikah, od formalnih do neformalnih bi morali po- staviti kot obvezo in uresničevanje te ob- veze spremljati (izobraževalna izkaznica) in spodbujati. Prav tako bi morali uveljaviti prakso, da vsak strokovnjak ob vsaki spre- . membi delovnega mesta pride po ustrezen dopolnitveni paket znanj na ustrezno šolo. Med taka specialna znanja, ki bi jih moralo takoj pridobiti nekaj gozdarskih strokovnja- kov, sodijo npr.: - znanje o vrednotenju gozdne škode in določanju odškodnin, - znanje o marketingu, - znanje o gospodarjenju in prodaji splo- šnokoristnih vlog gozdov, - znanje o komuniciranju z gozdnimi posestniki itd. 5. OBVEZNI POGOJI ZA OPRAVLJANJE NEKATERIH DEL V GOZDARSTVU? Gozdarstvo je ena izmed dejavnosti, v kateri so dosežki dobrega dela pogosto opazni šele čez leta, žal pa je tako tudi z mnogimi slabostmi. Dva izhoda sta: 360 G. V. 7-8/90 - ustvariti učinkovit sistem strokovnega nadzora opravljenega dela, - vnaprej postaviti minimalne obvezne pogoje za opravljanje posameznih ključnih del v gozdarstvu. Sorazmerno slab nadzor opravljenega strokovnega dela je danes gotovo ena iz- med najšibkejših točk gozdarstva in gozdne proizvodnje. Ta šepa v neposredni proiz- vodnji, še bolj pa pri strokovnem delu na višjih ravneh. Gozdarska inšpekcija, čeprav okrepljena in s strokovno mnogo bolj uspo- sobljenimi delavci, vsega nadzora ne bo mogla opraviti. Gozdarska podjetja morajo zgraditi lasten sistem nadzora opravljenega strokovnega dela. Ta ne sme biti admini- strativen ali formalen, ampak predvsem strokoven. To pa predstavlja, da je vsak strokovnjak na višji ravni tudi bolj strokovno usposobljen. S tega vidika bi morali znova presoditi celotno problematiko pripravništva v go- zdarstvu in sedanji način ugotavljanja uspo- sobljenosti za samostojno strokovno delo (strokovni izpit). Vse več razlogov govori v prid enotnim strokovnim izpitom na republi- ški ravni in ne več v gozdarskih podjetjih. Spremenjene strokovne naloge in zahteve za njihovo opravljanje pa bodo narekovale tudi dopolnitev l. 1982 sprejete nomenkla- ture poklicev v gozdarstvu. Veljavni zakon o gozdovih (1985) ima sedaj le določila o obvezni izobrazbi go- zdarskih inšpektorjev in nadzornikov ter določila, da sme odkazovati le pooblaščeni delavec. S pravilnikom o gozdnem redu pa je to določilo konkretizirano z določbo, da lahko odkazuje le delavec z višjo ali visoko gozdarsko izobrazbo, delavec s srednješol- sko izobrazbo pa le s triletnimi delovnimi izkušnjami in pod vodstvom strokovnega delavca z višje- ali visokošolsko izobrazbo. Delovni osnutek novega zakona o gozdovih pa predvideva za načrtovalca visokošolsko strokovno izobrazbo, tri leta delovnih izku- šenj in opravljen strokovni izpit, za odkazo- valca in gozdnega inšpektorja pa ohranja sedanja določila. Veljavna in predvidena določila o obve- znih pogojih za opravljanje nekaterih stro- kovnih del v gozdarstvu so nedvomno pre- ohlapna in premalo ambiciozna. Zavzeti bi se morali za zaostritev pogojev za opravlja- nje nekaterih strokovnih del, zlasti v dejav- nostih posebnega družbenega pomena, kot so odkazovanje gozdnega drevja za posek, gozdnogospodarsko načrtovanje in vode· nje glavnih sektorjev v gozdarskih podjetjih. Za vodenje služb za gozdnogospodarsko načrtovanje, gojenje gozdov, gozdno pro- izvodnjo in razvoj bi morali zahtevati - s primarnim predhodnim obdobjem - magi- stre ali specialista, za odkazovanje gozd- nega drevja za posek pa samo gozdarske inženirje ali diplomirane inženirje. Podi- plomsko izobrazbo bi morali postopoma zahtevati tudi za vodenje ozemeljskih enot, ki bodo nastale po ukinitvi temeljnih orga- nizacij združenega dela in kooperantov (gozdni obrati). 7. SKLEP Nastale razmere v gozdarstvu, zlasti v prehodnem obdobju, nas ne smejo demora- lizirati, ampak prav obratno - mobilizirati. To mora biti čas, v katerem bodo prišli do izraza znanje, iniciativa in inovativnost pa tudi pripravljenost nekaj tvegati. Pri vsaki dejavnosti moramo upoštevati, da smo go- zdarji zaradi gozda in ne obratno. Hkrati pa imamo veliko odgovornost tudi za socialno varnost nekaj tisoč delavcev v gozdarstvu in njihovih družin. Če bomo ravnali tako, bo tudi manj tarnanja, kdo je odveč, pogovar- jali se bomo o tem, kaj storiti, kdo kaj zmore in je pripravljen delati. Povzetek Spremenjeni pogoji gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji znova postavljajo v ospredje znanje in usposobljene strokovne kadre. Zaradi nove orga- niziranosti gozdarstva bo prišlo do presežka de- lavcev, zlasti med administrativno-finančnimi de- lavci. Hkrati pa se bo zaradi novih nalog povečala potreba po dodatnih kadrih za opravljanje števil- nih novih nalog pri gospodarjenju s splošno korist- nimi vlogami gozdov. Povečan obseg gojenja in varstva gozdov ter izkoriščanja gozdov v težjih proizvodnih razmerah bodo zahtevali tudi več kvalificiranih gozdnih delavcev. Del povečanih potreb bomo zadovoljili z večjo udeležbo gozdnih posestnikov pri delu v zasebnih in družbenih gozdovih. Okrepiti bo treba zlasti znanje strokovnih delavcev, ki vodijo goz- dne revirje. Zavzemamo se za to, da imajo ti vsaj višješolsko gozdarsko izobrazbo. Na gqzdnem obratu, ki naj bi obsegal površino ok. 11.000 ha, pa bi morali zaposliti dva diplomirana gozdarska inženirja. Gozdarska podjetja so sedaj izrazito kadrovsko deficitarne zlasti v razvojnih službah in službah za urejanje gozdov. Slabo je tudi, da delajo v službah za urejanje gozdov predvsem začetniki, ki še nimajo dovolj široke gozdarske razgledano- sti. Zavzemamo se za hitrejše zaposlovanje podi- plomsko izobraženih gozdarskih strokovnjakov - magistrov in specialistov - tudi v gozdarskih podjetjih, predvsem pri razvojnem delu in pri kompleksnem vodenju zahtevnejših proizvodenj, vodenju posameznih služb v gozdarskih podjetjih in tudi pri vodenju zahtevnejših gozdnih obratov. Vse to zahteva tudi temeljito prenovo izobraže- valnih programov, zlasti višješolskega študija go- zdarstva, ki mora študentom dati zlasti uporabna gozdarska znanja. Na višješolski študij gozdar- stva naj bi se vpisovali samo kandidati s srednjo gozdarsko izobrazbo. Za že zaposlene strokov- njake pa so pomembne tudi vse oblike pošol- skega izpopolnjevanja, ki jih slovensko gozdar- stvo v zadnjem desetletju zelo uspešno razvija. Zavzemamo se tudi za to, da bi z zakonom o gozdovih predpisali za opravljanje nekaterih go- zdarskih del obvezne izobrazbene pogoje, zlasti za odkazovanje gozdnega drevja za posek, za urejanje gozdov in vodenje ključnih služb v go- zdarskih podjetjih. PROFESSIONALS IN THE CHANGED CONDITIONS OF FOREST MANAGING Summary The changed forest managing conditions in Slovenia emphasize the importance of the know- how and well trained professionals. Due to a changed organization within forestry, there will be a surplus of workers, especially among manag- ing-financial employees. At the same time, a demand for additional workers for performing several new tasks in the managing of forest functions of general interest will emerge. Greater scope in the field of silviculture, forest protection and the utilization in hard production conditions will demand more qualified forest wor- kers. A part of greater demands will be covered by a greater involving of forest owners into the work in private and state forests. Especially those experts who are in charge of forest districts will have to improve their knowledge. They should have finished at !east a two~year study at the Faculty of forestry. A forest enterprise of about ii 000 ha is planned to employ two foresters with a B. Se. degree. There Is a lack of professionals in forest enterprises which especially holds true of research departments and departments for forest management planning. It is also of negative consequences that a lot of beginners with scarce forestry experience are employed in forest seed- departn;ents. G. V. 7-B/90 361 Professionals who have finished the ir post~gra­ duate studies should be employed in forest enter- prises which especially ho lds true of the research work and complex managing of difficult production types, the leading positions of individual depart- ments in forest enterprises. All these speaks in favour of the reformation of educational studying programs which should offer the students applicable know-how. Only those candidates should apply for forestry studies who have finished a forestry high school. Post-gra- duate studies, which have been well organized in Slovenia in the last decade, are considered to be very important for the already employed pro- fessionals. Another suggestion is to promote a law on forests which would define obligatory educational conditions for those employed in the field of tree marking, in forest management planning and in leading positions of forest enterprises. VIRI 1. Gozdarski študijski dnevi 1975, GozdV 33, 1975, 4. 2. Izobraževanje odraslih kot strateški dejavnik pospeševanja našega družbenega in tehnolo- škega razvoja, Zbornik referatov 73. posvetovanje ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije, Ljubljana 1988. 3. Kavčič, S. in sod., Optimalna poslovna in samoupravna organiziranost gozdarstva, Ljub~ ljana 1985. 4. Kavčič, S. in sod., Merjenje gospodarske zmogljivosti gozdnogospodarskih območij, Ljub- ljana 1989. S. Podiplomski študij potreba in zahteva sodobnega časa, Gozdarski študijski dnevi, Mar- tuljek 1988. 6. Statistični letopis SR Slovenije 1981, Ljub- ljana 1981. 7. Statistični letopis SR Slovenije 1986, Ljub- ljana 1986. 8. Strokovni kadri in izobraževanje v gozdar- stvu, Zbornik posvetovanja ZIT gozdarstva in lesarstva Slovenije, Otočec 1977. 9. Urleb, F., Analiza stanja in potrebe po stro- kovnih kadrih v gozdarstvu, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Ljubljana 1982. 10. Urleb, F., Analiza stanja, gibanje in potrebe po strokovnih kadrih v gozdarstvu Slovenije, Splo- šno združenje gozdarstva Slovenije, Ljubljana 1979. 11. Winkler, 1., Izpopolnjevanje gozdarskega visokošolskega študija, GozdV 29, 1971, 4. 12. Winkler, 1., Robič, D., Podiplomski študij- potreba in zahteva sodobnega časa (zaključki gozdarskih študijskih dni), GozdV 47, 1989, 4. 13. Winkler, 1., Gozdovi in gozdarstvo v spre- menjenih pogojih gospodarjenja, Zbornik refera~ tav posvetovanja ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije »Gozdovi, gozdarstvo in lesarstvo v spremenjenih pogojih gospodarjenja«, Ljubljana 1989. Da nam voli ne odpeljejo še gozda! (aktualni komentar- V. Ž.) 362 G. V. 7-8/90 GDK: 325 Kako pričeti s pripravo in uporabo standardov - kakovostnih meril lesnih sortimentov- na sproščenem tržišču Zdravko TURK: Izvleček Turk, Z.: Kako pričeti s pripravo in uporabo standardov- kakovostnih meril lesnih sortimentov - na sproščenem tržišču. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1990. V slovenščini s povzetkom v anglešči­ ni, cit. lit. 13. Avtor navaja nezadovoljivo delo pri izdelavi in predpisovanju obveznih JUS lesnih sortimentov v Zveznem zavodu za standardizacijo v Beogradu in neprimerno predpisovanje obveznih cen lesa, kar je onemogočilo uporabo standardov lesnih sortimentov v praksi. Sedaj, v sproščenem tržnem gospodarstvu, navedene ovire odpadejo, kar omogoča pripravo ustreznih kakovostnih meril ali standardov za smotrno opredelitev in vrednotenje lesnih sortimentov po njihovi kakovosti ali uporab- nosti. Predlagani so postopki, kako to nalogo izvesti v gozdarstvu in lesarstvu Slovenije. UVOD Sedaj, ob sproščenem tržnem gospodar- jenju, ni več ovire za ustrezno opredelitev in vrednotenje lesnih sortimentov po njihovi kakovosti. Prej je namreč prihajalo do raz- koraka, ko je po eni strani Zvezni zavod za standardizacijo (ZZS) predpisoval obvezne jugoslovanske standarde (JUS) lesnih sor- timentov, drugi oblastni organ pa ločeno in neusklajeno tržne cene. Ta neusklajenost, okrepljena še z rastočo inflacijo, je namreč praktično prisilila gozdna gospodarstva, da so pri prodaji hlodov (lesna surovina), na katere odpade največji delež gozdnih sorti- mentov, z okolišanjem označevali in zara- čunavali lažne. višje kakovosti hlodov, da bi tako dosegli vsaj približno ekonomsko ali življenjsko nujno ceno, kupci- lesnoindu- strijci pa so nato ravnali enako pri svojih * Z. T., prof. v pok., dipl. inž. gozd., 61000 Ljubljana, Rožna dolina XVII/21, YU Synopsis Turk, Z.: An Approach towards the Preparation and Use of Standards - Quality Measures of Wood Assortments in a Free Market. Gozdarski vestnik, No. 7~8/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 13. The article deals with inadequate setting and prescribing of obligatory JUS wood assortments within the scope of the Federal Institute for Standardization in Belgrade as well as of prescrib- ing of timber prices which made the use of forest timber assortment standards impossible in practi- ce. A changed situation of free, marked oriented economy has done away with the above stated obstacles and enables the preparation of ade- quate quality measures or standards which serve for the proper defining and evaluation of wood assortments according to their quality or useful- ness. It suggests the procedure s to carry out this task in Slovene forestry and timber economy. lesnih proizvodih. Uzakonitev JUS, na ka- teri je ZZS nesmiselno vztrajal, ni pri tem prav nič zalegla in je bila povsem zgrešena, saj je bilo vnaprej na dlani, da je neživljenj- ska in neizvedljiva. Čeprav je navadno okolišanje in lažno prikazovanje kakovosti lesnih sortimentov bilo očiten strokovno gospodarski nesmisel in posmeh strokov- nemu napredku visoko izobraženih kadrov, se mu v danem birokratskem sistemu ni dalo izogniti. Za predpisovanje JUS, po katerih bi se morali v praksi klasificirati in vrednotiti lesni sortimenti, je bil pristojen ZZS v Beogradu. Standarde po strokah so pripravljali njegovi referenti, ki so sklicevali in vodili ustrezne strokovne komisije, sestavljene iz delegira- nih strokovnjakov vseh prizadetih republik. Pri tem je bila zelo pomembna sposobnost referenta. Ta pa je bila v gozdarstvu po l. 1970 na žalost izpod vsake kritike. Po referentovi krivdi so bili objavljeni tudi ne- točni, nejasni in neuporabni JUS. kar je G. v. 7-8/90 363 povzročalo nepotrebne stroške in krnilo ugled osrednje institucije. Glede teh nepra- vilnosti in drugih nevščnosti smo se iz Slovenije (obe naši združenji gozdarstva in lesarstva) ustno in pismeno pritoževali tudi pri najvišjem vodstvu ZZS, toda kljub oblju- bam zaman. Nazadnje smo v dopisu iz l. 1984 menili, da je škoda stroškov in napo- rov za pošiljanje naših strokovnjakov v njihove strokovne komisije. ZZS je v času svojega obstoja izdal serije JUS gozdnih sortimentov l. 1955~ 1961 (ti so bili naslednjega leta razveljavljeni in ponovno uveljavljeni JUS iz 1955), 1967 in 1979. Vsi so bili proglašeni za obvezne (razen izjemoma med leti od 1968 do 1979). V lesarstvu je bil l. 1981 revidiran JUS žaganega lesa iz l. 1955 in nato izdani še nekateri JUS finalnih lesnih proizvodov. Vse te obvezne JUS je doletela enaka usoda, da v praksi niso bili nikdar dosledno ~veljavlj~ni, ampak so ostali le na papirju, ceprav Je znano, da so tudi pri lesnih sortimentih vseh vrst različne kakovosti in tem ustrezne uporabnosti, ki so osnova njihove stvarne vrednosti. Za to pa so potrebna ustrezna, izvedljiva kakovostna merila. V Sloveniji smo vsa ta leta s pomočjo gozdarskih in lesarskih podjetij proučevali preizkusili in zbrali veliko podatkov z~ osnutke JUS, predvsem hlodov in žaga- nega lesa, in jih posredovali ZZS (SVETLI- ČIČ 1968, TURK 1969, 1981. 1983). Čepr~v je bilo delo v strokovnih komisijah ZZS, k1 so pripravljale in obravnavale osnutke JUS lesnih sortimentov, malo p~odno za ~tvarn~ uporabo v praksi, pa je brlo na sreeo konstno v toliko, ker smo s svojimi ustreznimi podatki in razpravami postopoma, iz leta v leto, izboljševali osnutke raznih JUS mimo zastarelih gle- danj, zlasti pri sortimentih iglavcev. Pri tem te namreč odločilnega pomena, da se upo- steva, da se dopustne napake lesa ali »tolerance«, ki vplivajo na klasifikacijo po- sameznega kvalitetnega razreda sortimen- tov, sčasoma povečujejo zaradi napredka tehnologije industrijske predelave ali načina uporabe. Sedaj, v prostem tržnem sistemu so torej dani pogoji za izdelavo in uporabo ustreznih sodobnih standardov kot kakovostnih meril 364 G. V. 7-8/90 lesnih sortimentov, ki so podlaga za njihovo uporabnost in vrednost ter hkrati vodilo v proizvodnji, kako razpoložljivo lesno suro- vino usmejati v najvrednejše izdelke. Pri tem pa je danes odprto vprašanje, kako uresničiti to nalogo v praksi ozi- roma s katerimi sestavinami imamo opravka, da bi jih predhodno osvetlili in t~ko prispevali k reševanju tega vpraša- nJa. MNENJE IN PREDLOG 1 . Kdo in kako naj izvaja revizijo (dodelava) obstoječih in pripravo novih standardov lesnih sortimentov v prostem tržnem gospodarstvu Po dosedanjih izkušnjah se zdi najbolj priporočljivo našo nadaljnjo standardizacijo usmeriti in osredotočiti na Slovenijo. Pozne- je, ko bo to urejeno v Sloveniji, bi se mogli povezati z drugimi republikami in Jugoslavi- JO. Za to akcijo naj bi pri nas skrbele oziroma jo izvajale strokovne komisije pri naših združenjih gozdarstva in lesarstva, po ena pri vsakem, vsaka sestavljena iz sedmih članov, po pet iz operative, ki bi jih izbrala ali imenovala navedena združenja, po enega člana pa bi povabile iz ustrezne fakultete in instituta. Vodje komisij naj bi bili iz sestave združenja ali po dogovoru iz komisije. Komisije naj bi si zastavile program dela evidentirale obstoječe JUS in določile pred~ nostni red njihove revizije. Za terensko delo naj bi komisije naprosile podjetja svoje stroke, da bi po razpoložljivih možnostih opravila poizkusne klasifikacije prednostnih vrst ali skupin sortimentov, vključno z za- sebnim sektorjem gozdov, in za posame- zna področja sestavila kakovostne struk- ture sortimentov, to je prikaz odstotnih de- ležev po kakovostnih razredih sortimentov (glej vzorca 1 in 2). Iz kakovostnih struktur po področjih naj bi podjetja sestavila sumarno strukturo po drevesnih vrstah in vse skupaj posredovala komisiji združenja skupaj s svojim zapaža- nji ali pripombami in predlogi. Tam, kjer gre oblovina iglavcev v obde- 1. vzorec: kakovostna struktura jelovih sortimentov po JUS 1979 v o/o Področje F 1 Il JII Drob. obl. Skupaj Slovenija 3 27 46 13 11 100% 2. vzorec: kakovostna struktura bukovih hlodov JUS 1979 v% Področje F L 1 Ožje področje 3 12 3 Opomba: 2. vzorec zajema samo hlade, ker bi ostala oblovina za celulozni les, plošče in drva, delež katere po rastiščih zelo niha, motila presojo strukture hlodov ali pa bi morala vsebovati vsa glavna rastišča (TURK 1981, 1983). lavo na mehaniziranih skladiščih (melesih), je potrebno za primerno količino poseka- nega drevja ali deloma razkrojene oblovine izmeriti in s pomočjo vzorčne klasifikacije izdelati vzorčno kakovostno strukturo sorti- mentov, kot bodo predvidoma napadli po mehanizirani izdelavi na melesu {glej pogla- vje 5). Podjetja z omenjenimi JUS verjetno raz- polagajo, če ne, pa bi jih nabavila komisija ali izdelala fotokopije. Običajne pomožne tablice za klasifikacijo sortimentov {glej po- glavje 7) bi si napravili sami ali bi zanje poskrbela komisija. Pri JUS je treba vključiti tudi tisto, kar je bilo pri njihovi objavi pomo- toma izpuščeno, kot je navedeno v poglavju 3 tega sestavka. Ko bi bila prva akcija na terenu končana in na razpolago njihove kakovostne struk- ture in pripombe, bi komisija izdelala su- marno kakovostno strukturo, in sicer eno z razponom razlik v odstotkih in drugo s povprečnimi sumarnimi odstotki po sorti- mentih, ter dopolnilo z analitičnimi pripom- bami za končno presojo uporabnosti obrav- navanega standarda ali za potrebne po- pravke. Morda bo umestno tudi posebno posvetovanje za operativo. Z rezultatom mora biti seznanjena tudi druga zainteresi- rana komisija sorodne stroke. Dokonča ob- delane in sprejete standarde je treba obja- vit~ za dosledno uporabo v praksi. Nato naj bi komisija izbrala in naročila enako obdelavo, to je dodelave obstoječih JUS in nato po potrebi izdelavo novih standardov za naslednjo drevesne vrsto ali skupino sortimentov. Morda bi bilo umestno, da bi revizijo Il III+P Skupaj 16 66 100% obstoječih JUS pospešili, tako da bi hkrati nekatera podjetja zadolžili prvenstveno za jelovino in smrekovine, druga pa za bukovi- no, z upoštevanjem njihovega mnenja in možnosti. Vse navedeno analogno velja smiselno tudi za lesarstvo in za ustrezno ukrepanje njihove komisije v povezavi z njihovimi podjetji. 2. Evropski ali mednarodni standardi lesnih sortimentov in možnost njihove uporabe · Evropski ali mednarodni standardi lesnih sortimentov, ki bi jih lahko preprosto prev- zeli ali uporabili, ne obstajajo in jih je pri lesu tudi zelo težko izdelati ali doseči {LIPO- GLAVŠEK 1990). Razni poizkusi v ta na- men niso pripeljali daleč in malo verjetno je to tudi v bodoče, zlasti pri gozdnih sortimentih, ki so nepomemben delež med- narodne menjave. Kot možnost bi morda veljalo omeniti hlede tropskih lesov, zlasti furnirskih. 3. Uporabnost obstoječih, objavljenih JUS gozdnih lesnih sortimentov in postopek njihove dodelave JUS jelovih in smrekovih hlodov iz l. 1979 {ZSS 1979) povsem ustreza, če se vključi še tisto, kar je bilo v strokovni komisiji ZZS sprejeto, pa po krivdi referenta pri objavi JUS pomotoma izpuščeno. Mi smo namreč svoj predlog osnutka tega JUS za ZZS temeljito proučili, preizkusili, tako da je bil v strokovni komisiji ZZS v celoti sprejet. Tudi poizkusna kakovostna struk- tura teh sortimentcw (TU RK 1981, 1983) je po dotedanjih analizah ustrezna, kar je zelo pomembno, ker na te sortimente odpade najve9ja količina lesa v Sloveniji. Omogoča G. V. 7·8190 365 tudi zelo hitro klasifikacijo, kar so pokazali poizkusi. Za primerjavo je v literaturi po- dana tudi kakovostna struktura po JUS 1967 (ZZS 1967, TURK 1981, 1983). Pri objavi JUS 1979 je bilo pomotoma izpušče­ no, da spadajo v 111. kakovostni razred hlodov tudi hlodi debeline ali premera 17- 19 cm (t. i. »pod merski hlodi« - l ~ Sort. F 11 111 Tablica 1 - za klasifikacijo jelovih in smrekovih hlodov po JUS 1979 0 L Gr če Kriv. Oval. Kon. Zav. Nap. Rane, Črv., Omej. cm m %L srca Rjav. Razp. zate s Žleb. muš. štev. zdr. mm nezr. mm %0 nap. oo-6 oo -6 ič. 35 2,0 1/m'-20 2 - 3 - - - 1- - - - 3 ven. ven. 1/20 4,0 oo-20 oo-6 2č. 1- 5%. 25 1/m'-40 3/m'-20 3 20 4 10 i/100 1/40 5 20%-3 ven. ven. 1/20 i/100 0 oo-40 oo -20 2č. č. 20 4,0 1/m'-60 3/m'-40 3 oo 6 20 1/20 i/30 s k. 2- oo 1/m', 20%-3 ven. ven. 10 i/100 m. 3/m' 20 3,0 Gnil oba v srcu do 50% 0, na perifer. do 20 '%. Vsaj 60% hlada izkoristljivega. ------ ------- ------- ------- ------- ------- ---------- ------- - 17-19 3,0 Kvaliteta l. razreda. Opombe Najmanj 3branike ~E na i cm g_'E ,_o Napake, ~~ pokline ·u;..,.... do 1/100 eG> o.2 Nap., pok. oen ..,.... ~ o!2 1/100, modr. a. c: . i/100, vraslo ~::: § lubje, dvojno '7 5. ~ srce z razm. -g e . i/40 .... (]) ~ a.Ero ~-gE gc:ll) !a~c: o 0·- CICIE ~ Tablica 2 - za klasifikacijo bukovih hlodov po JUS 1979 ~ 0 L Grče Kriv. Oval. Kon. Zav. Nap. Zdr. Rane, ~ Črv., qmej. ";" Sort. cm m % L srca nep_r. Razp. zates Zleb. muš. stev. Opombe ~ črnJ. nap. ~ zdr. mm slep. % 0 oo-10 1 č. 1120 Prav.zgrad. F 40 2,0 11m,_20 - 2 20 3 - 1/100 1150 _10cm 0 - - - dob.3014,sp. . 31151. 1 mes. E o oo _ 20 oo 2č. 3 % Upor. plašč. ~ L 35 2,0 2/m'-40 glob. 2 - 3 20 -10cm 70% sk. - 0 - 5 116~ Možn: Ci> >z bon. -1 O cm vpenJ. v stroJ. .2 C/) oo -20 Perif. nagn. ~2 S 18 1 ,4 11m'- 40 na~n. 7 co 3 - 1130 1130 1 č. 115 - 31m' 6 2Cm, Dvoj. srce ::._ 11m,_ 60 112m -40 1130 0 zrazm.Bcm, .... mazer21m' c. ~ _ 20 2č. 113 S% č.112m' Sečnjapozimi, E 30 2,0 11;,_15olc 0 112m' 3 co 4 10 20% 20% sk. 0 0 o m. 4 dob.3014, u 0 -0 z bon. 3/m' letna spor. ~ 40 brad. 2č. 113 10 o, č. z d - d ~ 11 25 2,0 o::- co-4cm 4 co 6 20 1140 1140 sk. 0 10 11m' 6 a ~s, 0 o 11m -1140 >1/m' -0 zbon 0 m.31m' 10 Vol E o 00 _ 40 brad. 2 č. 113 č m Zaduš. obeh ~ 25 2,0 2/m'-30o/c 0 co-4cm 5 co 10 co 1120 1120 Sk. 0 co 5·1m; 6 čel.do15%l, o 111 o > 2/m' -20 z bon do 2cm '7 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - glob. Dvoj. -g 20-24 2,0 Kvaliteta 1. razreda. srce g. c: ~ 2 č. v Mušič. do 5°/~ ~ P 29 2,5 Lez -40 v srcu 3 co _ 20 112 0 112 0 sk. _ _ c. m. _ Ko~ .• Nagn. grce ~ 2, 6 - co - co - 112 0 20 cm 3 pn deb. nad 35 o cm v Dob. 30/4 ° 5. Vprašanje klasifikacije oblih lesnih sortimentov iglavcev, dodelanih, izmerjenih in sortiranih po debelini v mehaniziranih lesnih skladiščih Glede t~ga vprašanja so v strokovni ko- misiji ZZS .razpravljali o osnutku JUS t. i. »dolge oblovine«, kakršna se dobavlja me- haniziranim skladiščem, ki ga je bila pred- ložila Slovenija. Komisija je ta osnutek od- klonila oziroma se ni poglobila v odprto vprašanje, v precejšnji meri zato, ker je bilo tedaj v· drugih republikah mehanizirane skladišče še premalo znano. Tako je ostalo odprto vprašanje kako klasificirati po kako- vostnih merilih tako dodelane oble sorti- mente, sorti rane v sortirnih boksih po debe- lini, kot glede hlodov narekuje tehnologija žagarske proizvodnje, v času, ko na hlade odpadejo okoli tri četrtine te oblovine. Do- datna klasifikacija po kakovostnih merilih s ponovnim merjenjem že izmerjenih sorti- mentov in ponovno pomožno skladiščenje bi bila hudo neracionalno delo, v navzkrižju s sodobno tehnologijo mehanizirane obde- lave. Saj se mora vendar standard prilago- diti racionalni tehnologiji proizvodnje, ne pa obratno. V Sloveniji je do sedaj prevladalo stali- šče, da pride najbolj v poštev t. i. »vzorčna klasifikacijac<, s katero se izmerijo vzorci sortimentov na primerni količini poseka- nega drevja po ustreznem standardu in tako ugotovi kakovostna struktura pričako­ vanih sortimentov po mehanizirani obdela-. vi. Ti vzorci bi se mogli dodatno primerjati ali izpopolniti še z vzorci določene količine izdelanih sortimentov, vzetih iz boksov me- haniziranega skladišča. Pri tem gre pri nas večinoma za mehanizirana skladišča, zgra- jena ob sodelovanju gozdarstva in lesar- stva. če je skladišče v lasti žage, kot večina v tujini, pride v poštev klasifikacija dobavljene dolge oblovine, kot je bila mi- šljena z omenjenim osnutkom JUS dolge oblovine, pri čemer pride podobno v poštev tudi vzorena klasifikacija. O tem vprašanju bi bilo dobro posebej načelno in solidarno razpravljati na se- stanku obeh komisij združenj, uvodoma predlaganih za obravnavo standardov les- nih sortimentov. 6. Kakovostne napake lesa in njihove posebnosti Kakovostne napake lesa so poleg dimen- zij odločilne za opredelitev stopnje uporab- nosti ali kakovostnega razreda lesnih sorti- mentov. Les je, kot je znano, nehomogena tvarina. V večji ali manjši meri vsebuje napake različnih vrst in velikosti ali jakosti škodljivega vpliva na izdelek. Ni vedno lahko odmeriti njihovega škodljivega vpliva, še zlasti, ker se pojavljajo v različnih veliko- stih in na različno škodljivih mestih sorti- menta. Enaka napaka vpliva tem bolj, čim tanjši je sortiment. Tedaj velikost dovoljene napake izražamo z odstotkom debeline sor- timenta. Podoben relativen odnos izražamo tudi pri drugih napakah, kjer se to da, kot npr. pri krivosti, ovalnosti in koničnosti sor- timenta. Sortimente iste vrste tako raz- vrščamo v več kakovostnih razredov (TURK 1962). Ker so napake lesa tako številne in odločilne, zanje obstaja poseben stan- dard napak lesa, ki ga je izdelala in izdala ISO, tj. mednarodna organizacija standardizacije in ustreza za prakso ter se tudi mi ravnamo po njem. Za vsako napako navaja način merjenja njene ve- likosti in ugotavljanja relativne stopnje · njenega škodljivega vpliva. Določena kakovostna stopnja sortimenta dovoljuje določeno vrsto, število in velikost napak ali t. i. toleranco napak lesa, kar upoštevamo pri klasifikaciji sortimentov, ko jih razvrščam o v ustrezni kakovostni razred. Sčasoma, ko se z napredkom tehnologije predelave in uporabe lesa zmanjša škodljivi vpliv določenih napak lesa. se poveča tole- ranca dovoljenih napak lesa in zato dvigne kakovostna stopnja prizadetih sortimentov ali njihova uporabnost in vrednost. 7. Pomožne tablice zahtevanih dimenzij in dovoljenih napak lesa določene vrste ali skupine lesnih sortimentov kot pripomoček pri njihovi klasifikaciji Na podlagi standarda lesnih sortimentov v obliki teksta si za posamezno vrsto ali skupino sortimentov izdelamo priročno ta- blico, v kateri v vodoravnih vrstah sistema- tično navedemo sortimente in njihove kva- litetn~ razrede, v navpičnih kolonah pa G. V. 7·8/90 369 najprej zahtevane dimenzije, to je za vsak sortiment spodnjo mejo njegove debeline in dolžine, nato pa dovoljene napake lesa po vrsti napak, ki so označene v glavi kolon. Ustrezne podatke iz standarda vpišemo v zelo skrajšani obliki ali s primernimi znaki. Posebej, v posebnih kolonah na koncu tablice oziroma v opombah, vpišemo še druge potrebne podatke, npr. o stopnjeva- nju dolžin sortimentov, o njihovi dolžinski nadmeri, o roku sečnje in dobave, dodatne dovoljene napake in podobno. Na ta način je podana po eni strani zelo r:tregledna primerjava med navede- nimi sortimenti po kakovostnih razredih ~o. dr~gi strani ~a. nam tablica zelo olaj~ SUJe m pospesuJe ugotavljanje, kam spada posamezen sortiment po svojih dimenzijah in napakah lesa v klasifikaciji (tablici 1, 2, LIPOGLAVŠEK 1980, 1988, TURK 1962). Pri klasifikaciji posameznih sortimentov navadno zadostujejo poleg dimenzij le še 1-3 tolerance napak lesa. Preostale naM pake lesa ali kakovostna merila pogledamo v tablici le, kadar pridejo v poštev. Torej ne mot~~ če je v tablicah precej več podatkov, kot Jih navadno potrebujemo, čeprav neka- teri mislijo in trdijo, da številčnost teh podat- kov komplicira delo, kar ni točno. Saj so le posn_etek pre_dpisanega standarda! Pač pa Je pn sestava standarda možno presoditi a~i ne kaže izpustiti nekaterih malo vpliv: mh napak lesa, ki se javljajo poredkoma, da se tako standard in z njim povezano delo poenostavila. To pa.se ujema prav z glavnim namenom tega članka da se ~!m .bo_lj smotrno opravi revizija.obstoje- cth m Izdelava novih standardov. S pomočjo tablic si pri klasifikaciji sorti- mant~~ že v nekaj dneh zapomnimo najpo- gostejsa kakovostna merila, kar omogoča veliko hitrejše in zanesljivejše izvajanje kla- sifikacije. Te tablice koristijo že tudi pri krojenju deblovine na sortimente, ko z ust- ~ezn~. ~res?jo lahko občutno zmanjšamo skodiJIVI vpl1v nekaterih večjih napak lesa, zlas~i~~ri ~istavcih, ko je škodljivi vpliv napak manJSI, ce so npr. na koncu sortimenta (TURK 1962). Podobne ali prilagojene tablice se upo- rabljajo tudi pri klasifikaciji žaganih lesnoin- dustrijskih proizvodov. 370 G. V. 7-8/90 8. Obeleževanje po JUS klasificiranih lesnih sortimentov. Vprašanje racionalnega načina obeleževanja To obeleževanje pomeni, da bi na izkla- siranem sortimentu, morda na njegovem čelu, označili njegovo standardno kakovost s primerno označbo, z barvo, kredo ali kako drugače. Pri oblih sortimentih pride kot obeležba v poštev: pri hlod ih kakovostni razred sortimenta: 1, 11, 111, F, L, P, S, pri drugih oblih so!1imentih kakšna druga označba. Pri žag anicah je možna obeležba kakovostnega razreda z barvnimi pikami in točkami ali z žigom. V poštev pridejo tudi pločevinasti znaki z vtisnjeno označbo. To označevanje naj bi služilo za naknadno kontrolo, ali je sortiment pravilno izklasiran in za sortiranje v prodajnem ati manipulativ- nem skladišču, kadar in kjer je to potrebno, zlasti pri izvoznih izdelkih. Pri gozdnih sor- timentih je takšno označevanje na čelu s?rtimenta problematično, kadar sledi spra- VIlo lesa, ko se preprosti znaki na čelu sorti~~nta izb rišejo, kot je pokazala praksa. Kaksm posebni vzdržljivi znaki pa bi bili predragi, nesorazmerni s koristjo in zato neracionalni, zlasti pri številnih drobnih sor- timentih. Večkratna razprava o tem vprašanju v strokovni komisiji ZZS je končno pri- vedla do sklepa, naj se to vprašanje prepusti dogovoru med neposredno so- delujočimi strokovnjaki pri ravnanju z lesom, da se odločitev v posameznem primeru čim bolj racionalno prilagodi stvarnim potrebam in koristim. Medtem pa ~~ bilo v nasprotju s tem sklepom, po volJI referenta ZZS, v omenjenih JUS iz l. 1979 vključeno tudi obvezno obeleže- vanje z označbo kakovostnega razreda. Menim, da je umesten le navedeni sklep strokovne komisije ZZS, da se prizadeti smotrno dogovorijo, ali je potrebno obe- leževanje in kakšno. 9. Objektivni načini ugotavljanja klasifikacije lesnih sortimentov v interesu prodajalca in kupca Najbolje je, če klasifikacijo lesnih sorti- mentov po kakovostnih merilih, ki je pod- laga za obračun njihove prodajne vrednosti, hkrati izvajata in beležita oba, to je proda- - jalec in kupec oziroma njuna zastopnika. Pri številnejših hkratnih potrebah klasifika- cije na raznih mestih je najbolje pooblastiti ali zadolžili najbližjo manipulacijo, ki razpo- laga z dovolj veščimi strokovnjaki. Kraj klasifikacije je po dogovoru lahko mesto prevzema ali prodaje ali kakšno dobavno skladišče. če je predhodno dogovorjeno obeleževanje kakovosti sortimentov, je ta kraj navadno na zaključku proizvodnje. Da bi bili klasifikacija in izmera objektivni za obe prizadeti stranki, ponekod, npr. na Norveškem, uporabljajo vladne nevtralne merilce ali klasifikatorje. 1 O. Izračun razmerja vrednosti najpomembnejših lesnih sortimentov določene lesne vrste po kakovostnih razredih Pri gozdnih lesnih sortimentih posame- zne lesne vrste je najpogostejše vprašanje ustreznega razmerja cen po m3 po kvalitet- nih razredih hlodov kot najpogostejših sarM timentov, to je po njihovi uporabni vredno- sti. V ta namen je najbolje, da žagarska industrija za neki, praktično izbrani izhodiš- čni kakovostni razred hlodov, npr. za l. kakovostni razred, za nekaj m3 teh hlodov (zaradi večje zanesljivosti) ugotovi komer- cialno vrednost napadlih običajnih žaganih proizvodov in s tem komercialnost za 1 m3 teh hlodov. Nadalje lahko isto na enak način ugotovi za druge kakovostne razrede teh hlodov (F, 11, 111) in tako dobi njihovo razmerje vrednosti, izraženo z odstotkom vrednosti izhodiščne kakovosti hlodov l. {Pri jelovini in smrekovini se hladi kakovosti F {furnirja) običajno uporabljajo kot žagarski hladi primerno boljše kakovosti. Sicer ob- staja JUS F za rezani furnir, toda furnir se pri teh lesnih vrstah izdeluje poredkoma). Tako ugotovljeno razmerje uporabne vred- nosti bi koristilo tudi pri presoji vrednosti drugih, podobnih oblih sortimentov iste dre- vesne vrste {TURK 1984). Povzetek Pred uvedbo sedanjega, prostega tržnega go- spodarstva so obstajali obvezni jugoslovanski standardi lesnih sortimentov tako za gozdarske kot lesnoindustrijske proizvode, ki jih je izdajal ZZS v Beogradu. Toda v praksi jih nismo izvajali, ker ni bilo potrebne usklajenosti med predpisova- njem kakovosti sortimentov in tržnih cen. Praksa je bila tako prisiljena potvorjano označevati in zaračunavati lažne, boljše kakovosti. Tako namen standardizacije ali smotrne uporabe kakovostnih meril lesnih sortimentov ni mogel biti dosežen. Z uvedbo prostega tržnega gospodarstva je sedaj omogočeno, da se uveljavijo ustrezna kako- vostna merila tudi za lesne sortimente tako v gozdarstvu kot v lesni industriji. Opredeljena ka- kovost sortimentov pa je podlaga za njihovo uporabnost in vrednost. Pri tem pa je odprto vprašanje, kako smotrno uresničevati to nalogo in osvetlili in odtehtati sestavine, ki to vprašanje zadevajo. Predlagano je bilo, da bi to nalogo, tj. revizijo ali dopolnitev obstoječih in izdelavo novih stan- dardov, osredotočili na Slovenijo. Obstoječa zdru- ženja, posebej za gozdarstvo in posebej za lesar- stvo, bi mogla s pomočjo komisij izbranih strokov- njakov spodbuditi in zadolžiti svoja podjetja, da bi na terenu opravila potrebne preizkuse in razi- skave, na podlagi katerih bi prišli do ustreznih kakovostnih meril in njihove uporabe na prostem tržišču lesa. Evropskih ali mednarodnih standardov, ki bi jih mogli neposredno uporabiti, ni. Najpomembnejši lesni sortimenti, ki jim je po- trebno posvetiti prvenstveno pozornost, so v go- zdarstvu hladi in v lesarstvu žagani les, ker so najštevilnejši. Za nekatere obstoječe, objavljene JUS hlodov jelovine in smrekovine ter bukovine je navedeno, kaj po dosedanjih izkušnjah ustreza in kaj ne, da bi se olajšale prvenstvene revizije. Podobno je treba presoditi za žagani les navedenih lesnih vrst. Kakovostno klasifikacijo oblih lesnih sortimen- tov, dodelanih na mehaniziranih skladiščih ali melesih, je mogoče racionalno opraviti s klasifi~­ cijo predhodne deblovine, da bi tako dobili vzor- čno strukturo sortimentov, ki jih pričakujemo po dodelavi na mehaniziranih skladiščih. Kakovostne napake lesa, ki so številne in raznovrstne, so vsebovane v posebnem standar- du, ki ga je izdala mednarodna organizacija ISO. Napake lesa poleg dimenzije soodločajo o upo- rabni vrednosti lesnih sortimentov. Določen sorti- mant zahteva določeno dimenzijo in dovoljuie omejeno število, vrsto in velikost napak 1esa. Izvajanje klasifikacije lesnih sortimentov olajšu- jejo tablice, ki si jih napravimo po besedilu stan- darda, toda sistematično in z zgoščenimi znaki, ki navajajo kakovostne razrede za posamezne sortimente in zahtevane dimenzije in dovoljene napake lesa ter omogočajo hitro presojo. Prizadete stranke sporazumno odločajo, ali je potrebno obeleževanje sortimentov, ki naj bi omo- gočalo občasno kontrolo pravilnosti klasifikacije in kako ga racionalno izvesti. Najbolj objektivna klasifikacija sortimentov je omogočena, če jo opravita in zabeležita skupaj prodajalec in kupec ali njuna zastopnika na dogo- vorjenem kraju. Z vzorčnim žaganjem nekaj m3 hlodov po posameznih kakovostnih razredih se lahko po G. V. 7-8/90 371 komercialni vrednosti napadlih, običajnih žaganih proizvodov ugotovi komercialna vrednost po m3 posameznih kakovostnih razredov oziroma nji~ hovo medsebojno razmerje. To olajšuje tudi pre- sojo komercialne vrednosti drugih podobnih sortiM mentov iste lesne vrste. AN APPROACH TOWARDS THE PREPARATION AND USE OF STANDARDS- QUALITY MEASURES OF WOOD ASSORTMENTS IN A FREE MARKET Summary Before the introduction of the present free, market oriented economy, there existed obliga- tory Yugoslav standards of wood assortments for forestry as well as for woodworking industry products which were passed by the Federal Institute for Standardization in Belgrade. Howe- ver, they were never really observed in practice due to lack of coherency between the prescribing of the wood assortment quality and prices. It was necessary to establish and charge false, better quality of wood assortments. Thus the purpose of standardization or the adequate use of quality standards for wood assortments could not be achieved. The introduction of free, market oriented eco- nomy has also enabled that appropriate quality standards have made their way as regards wood assortments in forestry as well as in woodworking industry. The defined quality of assortments ser- ves as the basis for their usefulness and value. An answer to the question how to deal with this task satisfactorily and to explain the factors refer- ring to it has not been found yet A proposal has been worked out according to which this task, i.e. the revision or supplement of the already existing standards and the elaborating of new ones be concentrated on Slovenia. The existing associations, for forestry and timber eco- nomy separately, could, with the help of experts, make their enterprises interested in and entrust them with necessary field research work, which would serve as the basis for setting new appro- priate quality standards to be used in free market There are no European or international standards which could be put into use. The most important wood assortments, which should be paid greatest attention to, are logs in forestry and sawn wood in timber economy be- cause of their mass character. There are some data concerning the JUS standards for logs of fir, spruce and beech wood, stating what has proved to be appropriate and what not, which could serve as a useful help in preferential revisions. Similar data have to be cotlected for sawn wood of the above stated wood speci es. The quality classification of round wood assort- ments finished in mechanized conversion places can rationally be performed by means of prelimi· nary classification of logwood with the intention to get a sample structure of assortments which are expected after the finishing in mechanized 372 G. V. 7·8190 conversion places. Defects in wood quality, which are numerous and various, are covered by a special standard issued by the international orga- nization ISO. Apart from dimensions, quality de- fects determine the useful quality of wood assort- ments. A definite assortment demands definite dimensions and concedes a limited number, kind and size of wood defects. The carrying out of wood assortment classifica- tion are made easier by tables elaborated accord- ing to standards yet systematically and with a lot of marks, which state the required dimensions and tolerated wood defects for individual wood assortments and quality classes and enable quick estimation. The justifiability and the way of the marking of wood assortments, which should enable periodi- cal control as to the correctness of classification, is decided upan by the parties concerned. The most unbiassed classification of wood assortments is carried out if it is performed and marked by the seller and the buyer or their representatives on the spot agreed upan. With sample sawing of some m3 of logs accord- ing to individual quality classes, the commercial value according to m3 of invidual quality classes can be established according to commercial value of cut, ordinarily sawn products or their relation. This also makes easier the estimation of the commercial value of other similar wood assort- ments of the same wood species. LITERATURA 1. Lipoglavšek, M.: Gozdni proizvodi. Učbenik za študij gozdarstva, Ljubljana, 1980. 2. Lipoglavšek, M.: Gozdni proizvodi. Učbenik srednjega izobraževanja gozdarstva. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1988. 3. Lipoglavšek, M.: Standardizacija gozdnih lesnih proizvodov v Jugoslaviji in Evropi. Edicija ZDIT gozd. in les. Slov. Posvetovanje v Gorici, 1990. 4. Svetličič, A: Primerjalna klasifikacija hlodov in žaganega lesa smreke, jelke in količinske ter vrednostne soodvisnosti. Publikacija Biroja za lesno industrijo, Ljubljana, 1968. 5. Turk, Z.: Krojenje gozdnih lesnih sorti men- tov. Institut GLG, Ljubljana, 1962. 6. Turk, Z.: Vprašanje konsolidacije jugoslovan- skih standardov za hlade, Gozdarski vestnik 9-1 Ol 1969. 7. Turk, Z.: Krojenje oblovine na CMS, Gozdar- ski vestnik 7-8/1978. 8. Turk, Z.: Vprašanje standardizacije hlodov in dolge oblovine, Gozdarski vestnik 5/1980. 9. Turk, Z.: Kvalitetna struktura lesnih sortimen- tov, Gozdarski vestnik 3/1982, Les 11-12/1981. 1 o. Turk, Z.: Vprašanje konsolidacije kvalitetnih meril gozdnih lesnih sortimentov, Les 9M10/1983. 11. Turk, Z.: Kako priti do realnih tržnih cen hlodov žagovcev na osnovi vrednosti žaganega lesa, Gozdarski vestnik 7-8/1984. 12. ZZS: Jugoslovanski standardi iglavcev in listavcev, Beograd, 1967. 13. ZZS: Jugoslovanski standardi iglavcev in listavcev, Beograd, 1979. GDK: 903:(497.12) Slovensko gozdarstvo 1991-1995- razvojne možnosti in perspektive Samo GROŠELJ* Izvleček Grošelj, S.: Slovensko gozdarstvo 1991-1995 - razvojne možnosti in perspektive. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1990. V slovenščini, cit. lit. 1 O. Prispevek podaja na osnovi analize trendov gibanja ekonomskih in produkcijskih kazalcev slovenskega gozdarstva v preteklem desetletnem obdobju, trenutnega stanja slovenskega gozdar- stva in predvidenih prihodnjih družbenogospodar- skih gibanj pri nas in v svetu, prognoza razvoja slovenskega gozdarstva v petletnem obdobju 1991-1995. 1. STANJE V GOZDARSTVU Z OSNOVNIMI PROBLEMI 1 .1 . Ekološki problemi gozdov V zadnjem času se je propadanje gozdov zelo stopnjevale. Vzroki za to so številni, vendar vsi niso pojasnjeni. Eni izvirajo iz same dejavnosti (neustrezen način gospo- darjenja z gozdom), ostali pa od zunaj (vse hujše onesnaževanje okolja, grobi in nepre- mišljeni posegi človeka v okolje). Stopnja poškodovanosti slovenskih gozdov se giblje od 30% (Prekmurje) do 75% (Koroška).1 , V zadnjem času je opaziti znake poškodb tudi v hribovskih gozdovih nad 1 000 m, kar da sklepati na daljinske emisije onesnaže- nih zračnih mas. Propadanje gozdov je vseevropski in svetovni problem z narašča­ jočim trendom pri nas in v vzhodni Evropi. Ogrožene so vse funkcije gozdov (lesna, varovalna, socialna). Zato je večja nevar- nost usadov in plazov, posledice delovanja hudournikov in vetra pa hujše. Kjer so uničeni gozdovi na vodozbirnih območjih, * S. G., dipl. inž. gozd., Zavod Republike Slovenije za družbeno planiranje, 61000 Ljublja- na, Gregorčičeva 25-27, YU Synopsis Grošelj, S.: Slovene Forestry from 1991 to 1995 - Developmental Possibilities and Pro- spects. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1 990. ln Slo- vene, lit quot. 1 O. Based on the analysis of the trends of economic and production index curve of Slovene forestry in the past decade, the present situation in Slovene forestry and the anticipated future socio-economic trends in Slovenia and in the world, the article presents the prospects of the development of Slovene forestry in a five-year period from 1991- 1995. je tudi že zaslediti padanje kakovosti pitne vode. Drugi vzroki poškodb v gozdovih so še divjad (7%), nato 5% poškodb zaradi in- sektov, 10% jih povzročijo naravne kata- strofe in 2,5% gozdarska dejavnost.1 Ob- seg in stopnja poškodovanosti gozdov se še naprej povečujeta. 1.1.1 . Odnos gozd - divjad in poškodovanost gozdov Tovrstne poškodbe v gozdu povzročajo tiste vrste rastlinojede divjadi, ki jim gozd daje prehrano in kritje. Med te vrste divjadi štejemo jelenjad, srnjad, lopatarja (damjak), gamsa in muflona. Škodo delajo z objeda- njem, obgrizovanjem in lupljenjem, kar ima za stabilnost gozda hude posledice. Ob pospešenem propadanju gozdov, ki smo mu priče danes, so posledice škode, ki jo povzroča divjad, še mnogo hujše. Ko iz · raznih znanih in neznanih razlogov propade zgornji starejši sloj drevja, so tla in nižji sloji bolj osvetljeni. Prostor pod propadajočim gozdom se prične zaraščati, število zelišč­ nih, grmovnih in drevesnih vrst pa večati. Hkrati z zaraščanjem in pomlajevanjem se 1 Vir: Poročevalec 11, 1989. G. V. 7·8190 373 prično večati nosilne, prehranjevalne in pro- storske zmogljivosti gozda za rastlinojedo in parkljasto divjad. Zaradi povečane bio- mase je več hrane, to pa pomeni, da se ob odsotnosti plenilcev nenadno izboljšujejo življenjski pogoji rastlinojede divjadi. Posle- dica tega je, da se poveča stalež. Podobno se dogaja tudi v gospodarskih gozdovih (lesno-proizvodna funkcija), kjer lahko z neustreznim načinom gospodarjenja na po- doben način porušimo naravno ravnotežje. V takih razmerah lahko preštevilna divjad v obeh primerih zaustavi ali pa celo prepreči obnovo obstoječega ali razvoj bodočega gozda. Onesnaženo okolje je prizadelo tudi divjad, kar se najbolj odraža v njenem zdravstvenem stanju (prisotnost težkih ko- vin v organizmu, večja obolevnost, manjša telesna teža). V končni posledici tudi pro- pade (pogin), predtem pa se zmanjša kako- vost populacije. To škodo bi lahko zmanjšali z ustrezno politiko odstrela oziroma s po- novno naselitvijo naravnih plenilcev (volk, ris), ki so nekoč že tvorili prehranjevalni krog, pozneje pa so bili iztrebljeni. 1.1.2. Propadanje varovalnih gozdov To so posebej izločeni gozdovi, kjer je lesna funkcija (posek drevja) omejena le na najnujnejša gojitvena dela. Z namenom, da sta posebej zagotovljena njihov obstoj in varovalna vloga, so proglašeni za trajno varovalne. Po zakonu o gozdovih je njihova naloga varovati zemljišča pred usadi, izpiranjem ali krušenjem, preprečevati škodljivo delo- vanje hudournikov in erozije ter prepreče­ vati in ustavljati plazove. Varovalni so tudi gozdovi na območjih, kjer preti nevarnost hujših vetrov in zametov. To so pretežni del · gozdovi gornje vegetacijske meje, ki so prav tako trajno varovalni. Njihova pomembna vloga je tudi varovanje vodo- zbirnih območij (podtalnice). Z naraščajo­ čim onesnaževanjem okolja, zlasti zraka, pospešeno slabi z njihovo stojnostjo tudi sposobnost varovanja prej naštetih zemljišč in območij. Posledice so praviloma hude: čedalje slabša kakovost pitne vode, na katero neposredno vpliva tudi zastrupljanje okolja z odplakami in pesticidi, povečano število plazov in usadov, močnejše izpiranje zemlje, delovanje hudournikov, zakraseva- 37 4 G. V. 7·8/90 nje in podobno. Vse naštete posledice lahko nastopijo tudi zaradi napačno oprede- ljenih ciljev in neustreznega načina gospo- darjenja, pri načrtovanju in sami izgradnji gozdnih prometnic pa zaradi neupoštevanja geografskih oziroma geoloških značilnosti terena. 1 .1.3. Skupno gospodarjenje z gozdovi in financiranje dejavnosti posebnega družbenega pomena Po zakonu o gozdovih (Ur. list SRS, 24. 5. 1985, št. 18) je gospodarjenje z gozdovi, ki so družbena lastnina, in s takimi, na katerih je lastninska pravica, skupno. Last- ninska pravica na gozdovih je omejena z zakonom in lastnik gozda lahko uresničuje pravice in dolžnosti v mejah tega zakona. Skupno gospodarjenje z gozdovi v gozdno- gospodarskem območju zagotavljajo de- lavci v TOZD in kme~e. lastniki gozdov, združeni v temeljnih organizacijah koope- rantov (TOK). Osnova za gospodarjenje z gozdovi so gozdnogospodarski načrti, ki se izdelujejo za vse gozdove. V njih se upošte- vajo biološke značilnosti razvoja gozdov in na osnovi tega opredelijo strokovni cilji. Z njimi morajo biti zagotovljeni pogoji za smotrno izkoriščanje in ohranitev ter krepi- tev njihovih splošno koristnih funkcij. NjiM hovo izvrševanje je obvezno v okviru osnovnih ureditvenih enot ne glede na par- celne meje. Sredstva za gozdno biološko reproduk- cijo se za družbene gozdove zagotavljajo v sredstvih biološke amortizacije gozdov in ne smejo biti manjša od 13% vrednosti od prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov. Podobno jih obračunavajo tudi v zasebnih gozdovih, in sicer v breme celotnega pri- hodka TOK, in to tudi za les, ki ga lastnik gozda pridobi za neposredno uporabo. Od prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov lastniki gozdov plačujejo še stroške gospo- darjenja z gozdovi, ki jih ima gozdnogospo~ darska organizacija pri delu v njihovem gozdu (stroški odkazovanja, poseka. spra- vila, prevoza), ki jih lastnik lahko nekatere opravi tudi sam in v tem primeru se mu prizna tudi stroške, vendar pa mora dobiti vsaj 5% vrednosti prodanega lesa. Na ta način zbrana sredstva so namenjena za varstvo, gojenje in urejanje gozdov v gozd- negospodarski organizaciji v skladu s plan- ski mi akti DO ter SlS za gozdarstvo goz- dnogospodarskega območja in ne smejo biti manjša od 1 O%. Območnih skupnosti je 14 (toliko kot GG). Preostali del sredstev, ki ne sme biti manjši od 3% prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov v goz- dnogospodarskem območju, pa se združuje pri republiški SlS za gozdarstvo. Ta sred- stva so namenjena za izvajanje skupnega programa melioracij in pogozdovanj v SR Sloveniji ter za financiranje dejavnosti po- sebnega družbenega pomena v kraških gozdovih. 1.2. Gospodarski položaj gozdnogospodarskih organizacij Gospodarjenje z gozdovi je organizirano po regionalnem načelu. Tako z gozdovi v SR Sloveniji upravlja 14 gozdnogospodar- skih organizacij. Družbeni produkt gozdar- stva pada že od leta 1981 (Vir: Statistične informacije Zavoda SRS za statistiko, letniki 1981 do 1987). To najbolje predoča pre- glednica, ki zajema nekaj najpomembnejših kazalcev, in sicer iz let 1981 in 1988. Podatki iz zadnjih Jet zaradi obračunskih sprememb ne dajejo primerljivih rezultatov. Prav tako sta v teh letih neprimerljivi aku- mulacija in reprodukcijska sposobnost go- zdarstva. 1.3. Uresničevanje proizvodnih ciljev V obdobju 1986-1990 je bil predviden bruto posek v višini 18,0 milijonov m3 , kar znese povprečno 3,6 milijonov m3 letno, blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov pa 12,5 milijona m3 lesa, to je povprečno 2,5 milijona m3 letno. Realizacija poseka v letih od 1986 do 1988 je znašala za leto 1986 3,501 mio m3 , za leto 1987 3,399 mio m3 in za leto 1988 3,432 mio ms. Realizacija blagovne proizvodnje je razvidna iz tabele 3. Posek se je v obdobju od 1980 do 1987 gibal med 2,520 milijona m3 (bruto) 1982. leta in 3,501 milijona ms (bruto) leta 1986. V zadnjem času je posek v zasebnih gozdo- vih nekoliko večji kot v družbenih. Delež odpadkov se ne spreminja bistveno in znaša 13% bruto poseka. V zadnjih letih se je gibal med 12 in 14%. Delež drv je Preglednica 1 :Nekaj podatkov o ekonomski moči gozdarstva za leti 1981 in 1988 v primerjavi z gospodarstvom Celotni prihodek 1981 1988 indeks povp. let. st. v miodin 1988/81 rasti v% Gospodarstvo 1191 983 79117358 6637 182,0 Gozdarstvo 9880 554 791 5615 177,0 Porabljena sredstva Gospodarstvo 920050 61831684 6720 182,4 Gozdarstvo 5391 315516 5853 179,0 Sredstva za biol. repr. Gozdarstvo 734 52696 7179 Akumulacija Gospodarstvo 49876 1929588 3869 186,6 Gozdarstvo 694 17984 2591 Sredstva za tehn. Gospodarstvo 70721 3593598 5081 175,3 Gozdarstvo 836 29393 3516 166,3 Povprečni čisti mes. OD/delavca v din Gospodarstvo 11236 686067 6106 179,9 Gozdarstvo 12998 734 711 5652 177,9 Vir: Splošno združenje gozdarstva SRS G. V. 7-8/90 375 naraščal od 16% leta 1978 na 20% v letu 1986, nakar je 1987. leta znova padel na 17%. V zasebnih gozdovih je bil ta delež višji (22% leta 1987), leto prej pa je znašal 3% več. Redne sečnje predstavljajo 75, sanitarne sečnje pa 25% vseh sečenj. Obseg gojitvenih del zaostaja za planira- nimi zaradi pomanjkanja sredstev. Potrebe po vlaganjih naraščajo v glavnem zaradi propadanja gozdov. Obnova, nega in var- stvo gozdov v celotnem obdobju od leta 1986 do 1988 dosegajo povprečno 90% letnega plana, melioracije in pogozdovanja povprečno okoli 72% planiranega, gradnja gozdnih cest pa okoli 75% planiranega letnega povprečja. (Vir: Poročevalec, šte- vilka 17, 1988, stran 29, in SlS za gozdar- stvo SRS). Preglednica 2: Desetletni etat po sektorjih lastništva (1981-1990) Sektor lastništva lglavci (m3) Listavci {m3) Družbeni gozdovi 9 401 240 6130 907 Zasebni gozdovi 1 O 644 985 9 182 915 SKUPAJ 20492895 15313822 15978817 19827900 35806717 Opomba: Desetletni etati so prikazani na osnovi podatkov v območnih gozdnogospodarskih načrtih, ki veljajo za obdobje 1981-90. Letni etat pomeni desetino desetletnega etata. Preglednica 3: Blagovna proizvodnja po sektorjih lastništva za obdobje 1981-1984 in 1985-1988 (v 000 m3) Sektor 1981 1982 1983 1984 last. ig l. list. ig l. list. ig l. list. ig l. list. Družbeni 876,9 606,1 891,7 596,8 893,7 607,1 895,4 568,4 Zasebni 724,0 407,6 774,4 456,6 784,5 406,0 795,1 386,8 Skupaj 1600,9 1013,7 1676,1 1053,4 1678,2 1013,1 1690,5 955,2 SKUPAJ 2614,6 2719,5 2691,3 2645,7 nadaljevanje: Sektor 1985 1986 1987 1988 last. ig l. list. ig l. list. ig l. list. ig l. list. Družbeni 865,7 588,2 911,0 513,0 928,0 512,0 873,0 539,0 Zasebni 796,8 429,3 793,0 408,0 785,0 361,0 743,0 385,0 Skupaj 1662,5 1017,5 1704,0 921,0 1713,0 873,0 1616,0 924,0 SKUPAJ 2680,0 2625,0 2586,0 2540,0 Komentar: Blagovna proizvodnja je v letih 1986-88 nekoliko nazadovala zaradi zmanjšanega obsega sečenj (zaradi propadanja gozdov}. Bila bi še nižja, če ne bi bilo naravnih nesreč. Les je tanjši in slabše kakovosti. Večji je delež celuloznega lesa in lesa za proizvodnjo plošč. Planirani povprečni letni obseg 2,5 mio m3 bo prekoračen. V vseh letih, zajetih v obeh tabelah, je bil delež iglavcev v obeh sektorjih lastništva večji od deleža listavcev. Preglednica 4: Planirana letna blagovna proizvodnja (v 000 m3) Obdobje 1981-85 1986-90 Družbeni iglavci listavci 863 573 820 530 Zasebni iglavci listavci 733 505 720 430 Vir: RKKGP: 10-letni etat in desetletna blagovna proizvodnja (14. 9. 89). 376 G. V. 7·8/90 Skupaj iglavci listavci 1596 1078 1540 960 Preglednica 5a: Lesna bilanca za leto 1985 (v 000 din) 1985 Lesni Skupaj Druge Uvoz sortim. ostan. repub. 1. Les za meh. pred. - skupaj 1694 1525 1525 123 46 - igl. 1100 1100 1100 - list. 594 425 425 123 2. Les za cel. in plošče - zaeel. sk. 957 358 90 448 154 355 - igl. 733 281 90 371 48 314 - list. 224 77 77 106 41 zaploš.sk. 716 252 218 470 240 6 ig l. 297 43 197 240 57 - list. 419 209 21 230 183 6 3. Teh. les za druge nam. - skupaj. 298 290 290 8 - igl. 246 238 238 8 - list. 52 52 52 4. Drva -list. 255 255 255 5. Vsa poraba - skupaj 3920 2680 308 2988 517 415 - igl. 2376 1662 287 1949 105 322 - list. 1544 1018 21 1039 412 93 Komentar: Z domačimi gozdnimi lesnimi sortimenti so bile potrebe v mehanski predelavi lesa pokrite 90-odstotno. Iz drugih republik so dobavili 7%, uvozili pa 3%. Od 38% domačega lesa za celuloze in plošče je bilo 28% gozdnih sortimentov in 1 O'% lesnih ostankov. Iz drugih republik je bilo dobavljeno 16% lesa, uvozili pa so ga 37 %. Skupna poraba je znašala 76 %, od česar je bilo lesnih sortimentov 68%, lesnih ostankov pa 8%. Iz drugih republik so dobavili 13%, uvoz pa je znašal 11 %. Vidimo, da je v letih 1985 in 1990 oskrb- ljenost z domačo lesno surovino za mehan- sko predelavo rastla. Prav tako je rastla tudi oskrbljenost z domačim lesom za celu- loze in plošče, tako da je rastel delež domače oskrbe tudi v skupni porabi. Uvoz lesa je padel. Na rast deleža domačega lesa, zlasti v oskrbi z lesom za celuloze in plošče) vplivajo vse številnejše sanitarne sečnje, ki praviloma dajejo tanjši les slabše kakovosti. Do l. 1995 je predvideno nadalje- vanje takšnih teženj. Vir: Splošno združenje gozdarstva SR Slovenije 2. POLOŽAJ GOZDARSTVA V SVETU (SREDNJA EVROPA) IN MOŽNOSTI UPORABE NJIHOVIH REŠITEV PRI NAS Propadanje gozdov je evropski in sve- tovni problem. Sredstva za sanacijo v posa- meznih državah zbirajo iz različnih virov in na različne načine. Temu prilagajajo tudi zakonodajo in oblikujejo kriterije financira- nja sanacijskih programov. Sektor lastni- štva pri tem ne igra vloge. V ZRN prihaja pod pritiskom javnosti vedno bolj v ospredje načelo »ekologija pred ekonomijo<<, Denar za pomoč pri ukrepih za izboljšanje stanja gozdov prispevajo posamezne zvezne de- žele za gozdove svojega območja in vlada iz zveznega sklada za !zboljšanje agrarne strukture in zaščito obale (od tod dobiva gozdarstvo 1,5 do 2%). Splošna ocena je, da pomoč ni zadostna niti pravilno usmer- jena. Nemški gozdovi so bili zaradi zgodo~ vinskih razlogov (vojne!) zelo izčrpani in zato je še danes potrebno veliko sredstev za sanacije. Podobno kot v ZRN je tudi v Švici ekološka zavest zelo velika. Po načelu >)škodo plača povzročitelj« gozdarstvu na- . menjajo del sredstev carinskih prihodkov G. V. 7·8/90 377 Preglednica 5b: Lesna bilanca za leto 1990 (plan- v ~OO m3) 1990 (plan) Skup. por. Gozdni Lesni Skupaj lesa 1990 sortim. ostanki 1. Les za meh. pred. - skupaj 1500 1260 1260 230 10 - igL 910 900 900 10 - list. 590 360 360 220 10 2. Les za cel. in plošče -zaeel. sk. 1046 349 128 477 244 325 - igl. 765 268 128 396 79 290 - list. 281 81 81 165 35 - zaploščesk. 735 225 230 455 280 - igl. 273 36 183 219 54 - list. 462 189 47 236 226 3. Teh. les zadruge nam. - skupaj 283 283 283 - igl. 197 197 197 - list. 86 86 86 4. Drva -list. 180 180 180 5. Vsa poraba skupaj -skupaj 3744 2297 358 2655 754 335 - igl. 2145 1401 311 1712 143 290 - list. 1599 896 47 943 611 45 Komentar: V mehanski predelavi naj bi bile potrebe po lesu pokrite 84-odstotno. Dobave iz drugih republik naj bi znašale 15 %, uvoz pa 1 %. Od 47% lesa za celuloze in plošče naj bi bilo 32% lesnih sortimentov, 15% pa lesnih ostankov. Dobava iz drugih republik naj bi znašala 29%, uvoz pa 18%. Skupna poraba z gozdnimi lesnimi sortimenli naj bi bila pokrita 61-odslotno, lesnih ostankov naj bi bilo 1 O%. Lesa iz drugih republik naj bi dobavili 20%, uvozili pa 9 %. od uvoza goriv. Druga oblika pomoči so brezobrestni krediti za kritje dela stroškov za dela v gorskih gozdovih ali pa nabavo gozdarske mehanizacije. Zvezno ministr- stvo nadzoruje projekte, ki imajo pravico do subvencije. To so projekti za naložbe v varovalnih gozdovih, ki služijo transportu lesa (gozdne prometnice), komasacije, ki jih zahteva zvezna vlada v večjih strnjenih kompleksih (kjer je treba rešiti tudi problem prometnic), od leta 1984 pa so upravičeni do subvencije tudi ukrepi za borbo proti imisijskim poškodbam in gozdnim škodljiv- cem ter projekti za nego gozdov na težavnih terenih (nagib 50%). Torej: Gozdarstvo dobiva pomoč pri sanacijah od zvezne vlade, kantona, v posebnih primerih pa tudi od občine. Za nas pridejo v poštev tiste rešitve, ki bi ob čim manjših obremenitvah gospodar- stva prestrukturiranje onesnaževalcev oko- 378 G. V. 7-8/90 lja usmerjaJe v ekološko čim čistejšo tehno- logijo (brezcarinski uvoz filtrov in čistilnih naprav, ugodni kreditni pogoji za uvoz mo- derne tehnologije) in proizvodnjo (raba se- kundarnih surovin, povratna in ekološko neoporočena embalaža itd.), v motorna vozila pa je potrebno vgrajevati katalizatorje vžiga. Posledica propadanja gozdov je ogrožena trajnost gozdov v vseh pogledih, oslabljene pa so tudi vse njihove splošno koristne funkcije. 3. DEJAVNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA, PODJETNIŠTVO V GOZDARSTVU IN BODOČA ORGANIZIRANOST Družbena pozornost se obrača tudi k splošno koristnim funkcijam gozda. Zato je treba jasno ločiti, kaj so v gozdarstvu dejav- nosti posebnega družbenega pomena, kjer Preglednica Se: Lesna bilanca za leto 1995 (prognoza - v 000 m3) 1995 (prognoza) Skup. por. Gozdni Lesni Skupaj Druge Uvoz lesa 1995 sortim. ostanki re pub. 1. Les za meh. pred. - skupaj 1660 1360 1360 280 20 - igl. 1040 940 940 90 10 - Hst. 620 420 420 190 10 2. Les za cel. in plošče zaeel. sk. 1080 320 135 455 250 375 - igl. 785 230 135 365 120 300 - list. 295 90 90 130 75 - za plošče sk. 700 220 235 455 245 - igl. 295 80 215 295 - list. 405 140 20 160 245 3. Teh. les za druge nam. - skupaj 330 330 330 - igl. 270 270 270 - list. 60 60 60 4. Drva -list. 180 180 180 5. Vsa poraba - skupaj 3950 2410 370 2780 775 395 - igl. 2390 1450 200 1650 370 370 - list. 1555 950 170 1120 405 30 Komentar: Potrebe po lesu za mehansko predelavo naj bi bile pokrite 82-odstotno. Dobava lesa iz drugih republik naj bi znašala 17%, uvoz pa 1 %. Za celuloze in plošče naj bi bilo na razpolago 51 % domačega lesa (30% sortimentov in 21 % lesnih ostankov). Dobave iz drugih republik naj bi znašale 28%, uvoz pa 21 °/o. Skupna poraba naj bi bila pokrita 70-odstotno, od tega naj bi bilo 60% lesnih sortimentov in 1 O% lesnih ostankov. 20% lesa naj bi dobavili iz drugih republik, 1 O% pa naj bi ga uvozili. ne nastopamo na trgu in ne ustvarjamo dohodka po tržnih zakonitostih, in kaj je v gozdarstvu podjetništvo. Ker se v praksi te dejavnosti prepletajo in vplivajo druga na drugo, je razmejitev le navidezno preprosta. Dejavnosti posebnega družbenega po- mena morajo imeti zato natančno določen program, zanesljiv vir financiranja in strog javni nadzor. Te dejavnosti je treba ločiti na tiste, ki zagotavljajo gozdno reprodukcijo (vlaganja v gozdove), in na tiste s prvinami javne gozdarske službe (odkazilo, urejanje gozdov itd.). Gozdno reprodukcijo financi- rajo pretežno gozdna podjetja in lastniki gozdov sami, ob družbeni pomoči za ure- sničevanje nekaterih splošno koristnih vlog gozdov in ob neposrednih prispevkih drugih uporabnikov gozdnega prostora. Javno go- zdarsko službo, ki naj bi bila organizrana za družbeni sektor, mora s proračunskimi sredstvi podpreti še država. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sor- timentov mora v celoti prestopiti meje ob- močij, tako da bodo les lahko kupili tisti, ki ga bodo lahko tudi bolje ovrednotili v nadalj- nji predelavi. Trg bo postavil pred gozdarje zahteve po ustrezni ceni za ustrezno kako- vost. Prehod na podjetništvo terja tudi organi- zacijske spremembe v panogi. Pri tem gre zlasti za podjetništvo v prometu z lesom, vpeljavo podjetništva v izkoriščanje gozdov in obvladovanje dejavnosti posebnega dru- žbenega pomena v celotnem prostoru. Za vzpostavitev prave tržne prodaje gozdnih lesnih sortimentov bo potrebna tudi reorga- nizacija prodajnih služb, pričeti pa bo treba tudi s tržnimi raziskavami (marketing) ter za to usposobiti ustrezne kadre. V gozdarstvu bo v bodoče potrebna večja ekonomičnost proizvodnje in bolj gospo- darno obnašanje. Pri tem so v prvi vrsti G. V. 7-8/90 379 mišljenje naložbe v gozdne ceste {katerih mreža je ponekod že pregosta), v centralna mehanizirana in mehanizirana skladišča ter mehanizacijo. Stroške teh naložb se je doslej skrivala v drugih dejavnostih. V vseh go~dnogospodarskih organizacijah je treba nujno zmanjšati proizvodne in splošne stro- ške. Nova organizacija zahteva tudi nove opredelitve v zasebnem gozdarskem sek- torju. Ohraniti je treba načelo skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo. To načelo se mora izraziti v skupnem delu in enotni strokovni odgovor- nosti za dejavnosti, ki so sedaj po Zakonu o gozdovih opredeljene kot dejavnosti po- sebnega družbenega pomena. Strokovno odgovornost za te dejavnosti prevzema gozdno podjetje. Gozdni posestnik mora biti svoboden pri izkoriščanju svojega go- zda. Gozdna podjetja bi morala biti motivi- rana za vse vrste sodelovanja z gozdnimi posestniki. 4. POSLEDICE INTEGRACIJSKIH PROCESOV V EVROPI IN GOZDARSTVO Integracijska gibanja v EGS in gospodar- ske reforme v naši državi terjajo odpiranje gozdarstva v svet. Gozdarji se bodo morali navaditi osvajati tuja tržišča in na njih orga- nizirano nastopati. Ker bodo možnosti več­ jega vključevanja v trgovino z gozdnimi lesnimi sortimenti, bo standarde gozdnih proizvodov nujno prilagoditi evropskim. Vsekakor je prav gozdarstvo tista pano- ga, ki ima na ekološkem področju zaradi umiranja gozdov, ki je, kot sem že omenil, vseevropski pojav, največ možnosti za so- delovanje. Tukaj gre omeniti predvsem or- ganizirano znanstveno sodelovanje na pod- ročju umiranja gozdov, zlasti med inštituti in fakultetami, in sicer na področju celotne panoge. Zato je potrebno dati znanju in razvoju znanosti v panogi pomembnejša vlogo. 5. OCENA STOPNJE IZKORIŠČENOSTI IN ODPISANOSTI KAPACITET V GOZDARSTVU Gozdarstvo je delovno intenzivna pano- ga. Delo poteka na različno zahtevnih tere- nih. Zaradi napornega fizičnega dela so pogoste tudi težje delovne nezgode. Meha- nizacija je pri delu v gozdu zato potrebna tudi zaradi humanizacije delovnih pogojev. V gozdarstvu se mehanizacija uporablja predvsem pri izkoriščanju gozdov, pri sečnji in izdelavi (motorna žaga za posek, preža- govanje, kleščenje), pri spravilu in prevozu (traktor, kamion, prikolica) ter za gradnjo gozdnih prometnic. Del te mehanizacije se uporablja tudi pri gozdnogojitvenih delih. Ker so posamezne vrste strojev (zlasti mo- torne žage) last gozdnogospodarskih orga- nizacij ali zasebna last bodisi delavcev, zaposlenih v gozdnogospodarskih organi- zacijah, bodisi gozdnih posestnikov, ki de- lajo v svojih gozdovih tudi z lastnimi spravil- nimi in transportnimi sredstvi, je težko oce- niti izkoriščenost in odpisanost zmogljivosti. Preglednica 6: Stanje in izkoriščenost strojnega parka za gradnjo gozdnih cest 1984 1986 štev. ur/stroj izkor. (%) štev. ur/stroj izkor. {%) Buldožerji 68 1159 72,44 66 1141 71,31 Bagri 17 852 53,25 17 1149 71,81 Nakladalniki 16 970 60,63 15 1004 62,75 Grederji 31 986 61,63 24 1125 70,31 Kompresorji 68 568 35,50 106 351 21,94 Vrtal na kladiva 437 564 35,25 446 459 28,69 Lafete 15 448 28,00 16 401 25,06 Plugi 61 16 1,00 27 51 3,"19 Kamioni 22 80 5,00 12 105 6,56 Opomba: Pri izkoriščenosti se upošteva letni fond 1600 ur. Vir: Stanje mehanizacije ter storilnosti in izkoriščanja delovnega časa delavcev v neposredni proizvodnji gozdarstva SR Slovenije konec leta 1986. 380 G. V. 7·8/90 Realno oceno onemogočajo tudi neenotne evidence, razpršenost sečišč zaradi sani- tarnih sečenj itd. še najbolj zanesljivi so podatki za kapacitete za gradnjo gozdnih prometnic. 6. OCENA MOŽNOSTI RASTI V GOZDNI PROIZVODNJI Zaradi pričakovanih trendov bioekološke nestabilnosti se bo sedanja obremenjenost gozdov s sečnjami znižala, tako da ni moč pričakovati rasti obsega proizvodnje gozd- nih lesnih sortimentov. Zaradi propadanja gozdov je pričakovati le začasno povečanje proizvodnje lesa slabše kakovosti, in sicer od sanitarnih sečenj (sušic). Kljub temu pa se bo zaradi pričakovanega padca lesnih zalog in prirastkov v gozdovih zaradi njiho- vega propadanja v prihodnje občutno zmanjšal obseg lesne proizvodnje. Zaradi naglega propadanja gozdov bodo potrebe po vlaganjih v gozdove v prihodnje večje. Zaraščenost z gozdom v Sloveniji je na taki stopnji, da je ne kaže več povečevati. 7. TEMELJNI RAZVOJNI CILJI IN UKREPI Zaradi hude bioekološke nestabilnosti slovenskih gozdov bo gospodarjenje z njimi usmerjeno v sanacijo poškodovanih gozdov in v zagotavljanje njihove trajnosti. Zato so predvideni naslednji cilji: - raziskave temeljnih problemov pri go- . spodarjenju z gozdovi; - vzdrževanje bioekološke stabilnosti gozdov; - proizvodnja kvalitetnega lesa in krepi- tev splošno koristnih funkcij gozdov; - zagotavljanje pogojev za zagotovitev primerne ravni reprodukcije in normalnega ekonomskega poslovanja pri gospodarjenju z gozdovi; - dograjevanje sistema družbenih obvez za gozdove z dokončno opredelitvijo nosil- cev materialnih obveznosti; - ohranjanje gospodarske in socialne varnosti kmečkih gozdnih posestnikov, še posebej v hribovskem in gorskem svetu, kjer je gozd osnova za socialno varnost; - ohranitev divjadi v skladu s prehram- benimi zmogljivostmi v gozdnih ekosistemih in v harmoniji z ostalimi gozdnogospodar- skimi cilji in - razvijanje informacijskega sistema za- radi pridobivanja podatkov za oblikovanje strokovnih odločitev. Za zagotovitev temeljnih razvojnih plan- skih ciljev in nalog so potrebna naslednja vlaganja v gozdove preglednica 7. Pri vlaganjih v gozdove je potrebno soča­ sno vzdrževati in krepiti vse funkcije go- zdov, kar zahteva dosledno uresničevanje nalog in ciljev, zastavljenih v planskih aktih in gozdnogopodarskih načrtih na področju vlaganj v gozdove. Z republiškimi (državnimi) ukrepi naj se zagotovi: - da zagotavljajo sredstva za financira- nje dejavnosti posebnega družbenega po- mena gozdna podjetja, lastniki gozdov, drugi uporabniki gozdov in gozdnega pro- stora in družbenopolitične skupnosti, , - uporabniki gozdov s posebnim name- nom, - dejavnosti. ki ustvarjajo dohodek na račun izrabe splošno koristnih funkcij go- zdov, - trajni uporabniki gozdnih cest, - tisti občani, ki ustvarjajo dohodek s prodajo sadežev, Opomba: Razvrstitev po alineah je prednostna. Preglednica 7: Potrebna vlaganja v gozdove Obnova, nega Melior. in Gradnja Skupaj varstvo goz. pogozdov. g. cest Plan 1986/90 letno povpr. (mio din) 5.065,3 1.722,8 3.528,2 10.316,3 (OOODEM) 25.668 8.730 17.879 52.277 Vir: Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SRS. Pripomba: Pri izračunu je upoštevan devizni tečaj za DEM z dne 30. 9. 1989: 19.734,92 din. G. V. 7-8190 38i - družbenopolitične skupnosti naj pri- spevajo namenska sredstva iz proračuna ter z ukrepi ekonomske politike zagotavlja- jo, da se gozdna podjetja oprostijo plačila vodnega prispevka, da se gozdarskim pod- jetjem zagotovijo olajšave pri plačilu davka na dohodek, da dobi gozdarstvo odškod- nino za spremembo namembnosti zemljišč in da se zagotovi vračilo dela sredstev za uporabo cest in stroškov za gorivo. LITERATURA 1. Hočevar M., Pogačnik J., Šolar M.: čas za rešitev gozdov se izteka. Ljubljana, SlS za go- zdarstvo SRS, 1987. 2. Hočevar M., Pogačnik J., Šolar M.: Kako rešiti gozdove. Ljubljana, SlS za gozdarstvo SRS 1988. ' Nekoč je bilo tudi tq_ gozdarstvo (Foto: mag. Janez Cernač) 382 G. V. 7-8/90 3. Winkler Iztok: Družbeno-ekonomski vidiki propadanja gozdov. Gozdarski vestnik št. 2/XLVII, str. 49-57, Ljubljana, februar 1989. 4. Winkler Iztok: Družbene spremembe in go- zdarstvo. Gozdarski vestnik št. 3/XLVII, str. 126- 131, Ljubljana, marec 1989. 5. Hrček Dušan: Problemi varstva zraka v Sloveniji. Gozdarski vestnik št. 3/XLV, str. 134- 139, Ljubljana, marec 1987. 6. Udovič Marko: Umiranje gazda na območju Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Gozdarski vestnik št. 9/XLV, str. 389-395, Ljubljana, sep- tember 1987. 7. čop Janez: Gozd-divjad-propadanje go- zdov. Gozdarski vestnik št. 4/XLVI, str. 186-187, Ljubljana, april 1988. 8 .Adamič Miha: Prehrambene značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parklja- ste divjadi s poudarkom na jelenjadi. Gozdarski vestnik št. 4/XLVII, str. 145-163, Ljubljana, april 1989. 9 .Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje 1986-2000. Uradni list SRS št. 1/1986. 1 O. Družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1986-1990. Uradni list SRS št. 2/1986. GDK: 156.5:165.61 Genetski vidik propadanja gozdov Marjan ZUPANČIČ* Izvleček Zupančič, M.: Genetski vidik propadanja go- zdov. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1990. V sloven- ščini, cit. lit. 11. Vsem današnjim obremenitvam gozdnega oko- lja se pridružuje še spreminjanje podnebja zaradi t. i. učinka tople grede. V takih razmerah je treba gozdu pustiti vse možnosti naravnega prilagajanja spreminjajočem se okolju. K temu lahko največ prispeva naravno pomlajevanje z ohranjanjem avtohtonosti in genetske pestrosti gozda, ter ne- moteno delovanje naravneg~ izbora v vseh mlaj- ših razvojnih fazah sestojev. Skode zaradi divjadi, ki pomenijo izginevanje naravnega mladja, najre- sneje ogrožajo obstoj gozda v prihodnosti. . i ~ 1 OGROŽEN OBSTOJ GOZDA še pred dobrimi dvemi desetletji smo živeli v prepričanju, da so uničenja, in po- mori prvih povojnih let in desetletij za nami, da se stvari obračajo na bolje in da se tudi gozd popravlja. Kasneje nas je ohromila svinčena samoupravna doba, začelo pa se je tudi naglo ekološko propadanje naše domovine. Nato je prišlo še t. i. umiranje gozdov. Poleg vseh domačih so začeli na nas pritiskati še svetovni ekološki problemi. To ni samo kisel dež, ampak še kaj hujšega. Zemlja se pregreva zaradi učinka tople grede, da o drugih zloveščih spremembah v zemeljskem ozračju ne govorimo. O tem že ne more več biti dvoma, pravijo mnogi znanstveniki (prim. BURSCHEL in WEBER 1988, BURSCHEL 1990, BRUNIG 1990). To pa za nas oz. za južno in srednjo Evropo pomeni bolj vroče in suho podnebje, po- manjkanje vode, nepredvidljiva močna vre- * Or. M. Z., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. Synopsis ~. Zupančič, M.: Genetic Aspect of the, Oying pf Forest. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1990.1n Slb\re~\:­ ne, lit. quot. 11. The change of the climate due to the so called green house effect could be added to the present burdening of the forest environment. Such situa- tion demands that all the possibilities for natural accommodation to the changing environment be left to the forest. ln this respect natural regenera- tion with the preserving of the autochthony and genetic variety of the forest and the undisturbed process of natural selection in all young develop- ment stages of forest stands are considered as the grestest possible contributions. The damage caused by the game which means the disappea- ring of natural young trees represents the most serious danger for the existence of the forest in the future . nienska nihanja s hudimi nalivi, orkanskimi viharji, dolgimi sušnimi obdobji, s toplimi in suhimi zimami brez snega. Sicer se ekolo- ški grehi že dolgo kopičijo, od drobnih vsakdanjih razvad do večjih projektov (pri nas Trbovlje, Šoštanj itd.). K temu lahko dodamo še uničenje tropskih gozdov v bedi nerazvitega sveta in še marsikaj. Vse to prispeva k onesnaževanju zemeljskega ozračja, k rušenju svetovnega podnebnega ravnotežja. Pri tem ne gre za naravno spreminjanje podnebja, ki traja stoletja ali tisočletja . .Podnebne spremembe, ki jih pov- zroči človek, utegnejo biti zelo nagle in lahko že v. nekaj desetletjih močno spreme- nijo pogoje za življenje na Zemlji. ln kakšne so možnosti gozda pri vsem tem ? Najbolj ogrožene so dolgožive drevesne vrste, ki so danes še ponos naših gozdov. Jelko smo morali žal že odpisati. Še najlaže bi preživele kratkožive pionirske drevesne vrste, ki niso izbirčne glede podnebja, ki se odlikujejo s kozmopolitsko razširjenostjo. Kako naj torej preprečimo, da iz gozda ne bo nastalo nekaj grmišču podobnega? G. V. 7·8/90 383 POMEN NARAVNE GENETSKE PESTROSTI IN AVTOHTONOSTI Zaradi jasnosti primerjajmo gozdarstvo s kmetijstvom. Na njivi, v sadovnjaku, v plan- taži si ne prizadevamo za genetsko pestrost posameznih kmetijskih rastlin oz. kultur. Najraje se omejimo na manjše število sort ali sploh na eno samo. Seveda ne gre za divje rastoče rastline, ampak za rezultate dolgoletne selekcije in žlahtnenja. Sicer si kmetijstva brez genetskega žlahtnjnjenja rastlin in živali sploh ne moremo zamišljati. Plemenite sorte in pasme seveda nimajo odpornosti in nezahtevnosti njihovih davnih divjih prednikov. Novovzgojene sorte kme- tijskih rastlin se hitro »izrodijo(( oz. odkrijejo jih bolezni in škodljivci. Tako je treba vzga~ jati vedno nove in nove. To genetsko poži- vila je v kmetijstvu že nekaj nujnega. Se- veda se kmetijstvo ne more odpovedati pomoči fungicidne in druge kemije. V gozdu si vsega tega preprosto ne moremo privoščiti, ker tako gozd sploh ne bi bil več gozd, ampak v najboljšem primeru lesna plantaža. Najbrž ni treba gozdarjev prepričevati, da mora gozd ostati skupnost prosto živečih rastlin in živali in tako naravni ekosistem. To je pojmovanje gozda, kate- remu se ne moremo odpovedati. Tudi ge- netsko žlahtnjenje ne sme ogrožati narav- nosti gozda. Avtohtono poreklo in naravna genetska pestrost gozda pomenita dobre možnosti za preživetje. Brez tega narav- nega genetskega temelja je gozd nekakšen genetski pohabljenec, je malo odporen proti boleznim in drugim ujmam. Čeprav je veliko pomembnih razlik med gozdarstvom in kmetijstvom, pa celo v kmetijstvu pogrešajo svoj naravni genetski temelj. Kmetijsko ge- netsko žlahtnjenje prihaja v slepo ulico in bi pri vzgoji novih sort spet potrebovalo dobre stare odporne sorte oz. pasme, ali celo divje prednike današnjih gojenih rastlin in živali. Toda žal so mnogi že izumrli (SETT AUR 1 989). Od starejših in bolj ali manj izoblikovanih gozdnih sestojev ne moremo pričakovati nobenega prilagajanja spremembam oko- lja, ampak prej propadanje gozda. Več upanja nam daje mlada generacija gozda z veliko izbiro kandidatov za odrasel gozdni sestoj, ki se še odlikuje z mladostno vital- 384 G. V. 7-8/90 nostjo. Obilno in gosto naravno mladje pomeni tudi veliko izbiro genetskih kombi- nacij in genetskih zasnov sploh. Taka izbira skupaj z delovanjem naravnega izbora je edina možnost za prilagajanje spremenje- nim razmeram okolja in za nadaljnji genet- ski razvoj gozda. Brez tega si tudi preživetja gozda v današnjih kritičnih razmerah ne moremo predstavljati. Seveda naravni izbor deluje neusmiljeno, pušča živeti trenutno najprimernejše in tudi marsikaj iztrebi. Toda naravni izbor je te- meljni in glavni usmerjevalec evolucije in prilagajanja okolju, je naravna obramba proti degeneraciji. Poleg naravnega izbora delujejo tudi ne- naravni, ki jih je povzročil človek, npr. vpliv onesnaženega zraka. V onesnaženem zraku preživijo le drevesa, ki onesnaženost še nekako prenesejo, ne glede na to, ali imajo prirojene odlike, kot je dobra rast in oblikovanost, odpornost na razne ujme itn. Tako izginejo mnoge genetske zasnove, ki jih ne moremo brez škode pogrešati. Ge- netska pestrost v gozdu se tako zelo zmanjša in če nastopijo hude suše ali hud mraz, je katastrofa toliko večja. Vpliv one- snaženosti zraka na genetsko pestrost go- zda obširneje obravnava SCHOLZ (1986). Avtohtonost gozda pomeni veliko pred- nost pri njegovem zdravju in odpornosti. Je rezultat delovanja večtisočletnega narav- nega izbora, kar pomeni najboljše in brez- plačno genetsko žlahtnjenje. Potomstvo av- tohtonih sestojev ohranja oblike svojih star- šev, kar je pomembno za semenarsko in drevesničarsko službo. Nasprotno so zelo problematični sestoji neznanega in meša- nega genetskega porekla. Tudi če taki se- stoji dobro uspevajo, ne vemo, kakšne lastnosti se bodo pokazale pri njihovih po- tomcih (BEHM 1990). Upravičeno se sprašujemo, ali se je gozd s svojim počasnim menjavanjem generacij sposoben prilagoditi naglim spremembam v okolju. Kakšnega bistvenega genetskega preoblikovanja gozda v nekaj desetletjih prav gotovo ne moremo pričakovati. Zana- šamo se lahko le na trenutno genetsko pestrost in na možnosti, ki jih ima pri tem naravni izbor. Naravni izbor deluje v vseh mlajših razvojnih fazah sestojev in lahko opravi veliko selekcijsko delo. Možnosti za prilagajanje gozda le niso tako skromne. Največja ovira za prilagaja- nje in preživetje gozda ni počasno menjava- nje drevesnih generacij, ampak propadanje naravnega mladja. že desetletja nemočno opazujemo, kako gozdno mladje izginja v gobcih divjadi, seveda po zaslugi lovstva, ki mu ni treba odgovarjati za škodo v gozdu. Posledica tega je ekološka, gospo- darska in tudi genetska izkrvavitev gozda. če se gozd ne more pomlajevati naravno, izgublja svojo avtohtonost, naravno genet- sko pestrost, postaja genetski pohabljenec in žrtev propadanja gozdov. KAJ JE OSTALO OD NEKDANJE NARAVNE GENETSKE DEDIŠČINE GOZDA? Mnogo je dežel na svetu, kjer je od nekdanjega bujnega gozda ostalo malo ali nič. Tako je tudi skoraj brez sledu izginila njegova naravna genetska dediščina. Kas- nejša pogozdovanja so le nasadi in dreve- sne monokulture z mnogimi gozdnovarstve- nimi problemi od bolezni in škodljivcev do gozdnih požarov. Celo v visoko kulturni in civilizirani Evropi najdemo take dežele, npr. britansko otočje. Nekdanji gozd je izginil že pred pribl. dvesto leti, njegovi ostanki morda še živijo v živih mejah, parkih in podobnem. Sicer pa imajo v glavnem le · mlajše drevesne nasade tujerodnih ameri- ških iglavcev, ki niso povezani z nekdanjimi avtohtonimi gozdovi. Težav z boleznimi, škodljivci, vetrolomi itn. imajo več kot do- volj. Zato je v Angliji gozdna fitopatologija zelo razvita in cenjena veda. Nekoliko drugačen je bil razvoj v Srednji Evropi, predvsem v nemško govorečih de- želah, pa tudi na Poljskem, Češkem in v Sloveniji. Avtohtoni gozd je bil že pred dvesto leti močno iztrebljen, razen v od- maknjenih legah Alp, sredogorij ipd. Nato je nastopila doba velikopotezne obnove gozda. Pod vplivom prosvetljenskih idej in nauka o največji zemljiški renti so osnovali predvsem smrekove in borove monokultu- re. Pomena genetskega porekla oz. prove- nienc semena se dolgo niso zavedali. Vzgajali so sadike iz semena, ki so ga najlažje dobili v večjih količinah in tako je še danes genetsko poreklo obširnih iglav- skih monokultur neznano, mešano in nepri- merno. V nastajajočih monokulturah so iz- ginili tudi ostanki avtohtonih gozdov, ker se preprosto niso mogli več naravno pomlaje- vati, ali pa so se zgubili med vnešenimi genetskimi zasnovami. Posledica tega je zelo razširjeno nenaravna zasmrečenje (in zaborovljenje) v velikem delu srednje Evro- pe. Temu primerni so gozdnovarstveni pro- blemi, ki so naravnost katastrofalni na Polj- skem, kritični pa še marsikje v srednji Evropi kljub vsem gozdarskim prizadeva- njem. Za genetsko pohabljenost srednjeevrop- skega gozda niso krive samo nenaravne iglavske monokulture, ampak tudi škoda zaradi divjadi. Sicer ta ni ravno pojav najno- vejšega časa. V Nemčiji ima že večstoletno tradicijo. V Sloveniji je veliko škode zaradi divjadi šele v zadnjih treh desetletjih. Zani- mivo je, da je bila ta škoda največja v obdobjih, ko so si fevdalni in drugi lovski privifegiranci lahko privoščili največ samo- stojnosti. Npr. po marčni revoluciji l. 1948, ko je moč fevdalcev oslabela, se je npr. tudi številčnost lovno zanimive divjadi zmanjšala, kar je vsaj ponekod v nemških deželah prineslo olajšanje za gozd. Sicer je problem lova večni preizkusni kamen demokratičnosti družbe, veljave splošnih interesov družbe, kamor gotovo spada ohranitev gozda. Zavidljivo ohranjena je naravna genetska dediščina v gorskih gozdovih jugovzhodne Evrope, predvsem v Bosni in Črni gori. Čeprav so ti gozdovi sedaj postali žrtev zgrešene realsocialistične lesne industrije, pa v njih še najdemo dediščino pragozda. To so posamezna orjaška drevesa, ki jim gozdno izkoriščanje ni prišlo do živega, pa tudi bujno in zdravo pomlajevanje gozda, ki je sledilo pragozdu. Naravno pomlajeva- nje v teh gozdovih ni bilo nikoli prekinjeno. Škoda zaradi divjadi postaja problem šele v zadnjem času. Pa tudi zelo degradirani gozdovi, kjer že stoletja gospodarijo pašna živina, gozdni požari in močan posek, so se dosedaj vedno pomlajevali naravno. Tako se je ohranil avtohtoni naravni genet- ski temelj gozda. Gozd tu kljub vsemu ni tak genetski pohabljenec, kot so mnogi gozdovi v gozdarsko tako razviti in napredni G. V. 7-8/90 385 srednji Evropi. Ti gozdovi so lahko drago- cen vir gozdnega semena, ne samo za krajevne potrebe, ampak tudi za širši sred- njeevropski prostor (HORVAT -MAROLT 1986). ·SKLEP Ko iščemo vzroke za propadanje gozda, pozabljamo na genetski vidik. Srednje- evropski gozd je zaradi nenaravnih mono- kultur iglavcev in škode zaradi divjadi močno genetsko osiromašen. Manjka mu naravna avtohtonost in genetska pestrost gozda, kar ne pomeni samo manjše odpor- nosti proti raznim ujmam, ampak tudi manjšo možnost za prilagajanje spremem- bam v okolju, kot je onesnažen zrak in podnebne spremembe. Te značilnosti sred- njeevropskega gozda veljajo v veliki meri tudi za Slovenijo. Pričakovane podnebne spremembe zaradi (t. i.) učinka tople grede utegnejo razmere za uspevanje gozda močno poslabšati. Zato je še posebej po- membno, da ohranimo prilagodljivost gozda spreminjajočemu se okolju. To prilagajanje je možno le v mladi drevesni generaciji oz. v gozdnem mladju, kjer naravni izbor daje prednost najbolj prilagojenim. Nujen pogoj za prilagajanje gozda je zato dovolj obilno in vitalno naravno gozdno mladje, v kate- rem se ohranjata tudi naravna avtohtonost in genetska pestrost gozda. Temu primerno moramo presojati škodo zaradi divjadi, ki se kaže v izginevanju naravnega gozdnega mladja. Tako je priza- deta najbolj občutljiva točka gozda. Stalno izginevanje naravnega mladja ne pomeni samo ekološke in gospodarske, ampak tudi genetsko izkrvavitev gozda. Prav to je v sedanjih razmerah posebej nevarno za ob- stoj gozda. V Zahodni Nemčiji je skupina najugled- nejših gozdarskih genetikov izdelala načrt za ohranitev gozdnih genetskih fondov (AR- BEITSGRUPPE 1989). V tem načrtu dra- matično pozivajo k rešitvi problema škode 386 G. V. 7-8/90 zaradi divjadi. Brez tega je ohranitev genet- skih fondov Sizifovo delo. Podobno ugotav- lja tudi BURSCHEL (1989). Pomena naravnega mladja Zp ohranitev gozda naj bi se zavedali tudi gozdarji, ki so hkrati lovci.. Ti se ne morejo zagovarjati, da »ne vedo, kaj delajo«. S svojim ravnanjem, s svojo poklicno in splošno človeško etiko, lahko marsikaj obrnejo na dobro, pa tudi na slabo. Sicer je pa težko razumeti, kakšno vrednoto in etiko naj bi predstavljalo lov- stvo, ki tudi v sedanjem kritičnem času ne prizanaša gozdu, čeprav bi se dale stvari razumno urediti. Cena takega početja je nepredstavljivo visoka. Plačujemo jo vsi, in sicer s propadanjem zelene blagodejnosti naše dežele, pa tudi z zmanjšanim dohod- kom gozda. LITERATURA 1. Arbeitsgruppe: Konzept zur Erhaltung fors- tlicher Genresourcen in der Bundesrepublik Deutschland. Forst und Holz. , Hannover, 1989, 15, 379-398. 2. Be hm, A.: Forstgenetik bietet wichtige Ent- scheidungshilfen fUr den Waldbau. Allg. Forstz., Munchen, 1990, No. 9-10, 215-216. 3. Brunig, E. F.: Forstwirtschalft und Klimaa- derung Allg. Forstz., Munchen, 1990, No. 11, 258-261. 4. Burschel, P.: Waldbau - Forstgenetik - Forstpflanzenzuchtung. Forst und Holz, Hanno- ver, 1989, No. 24, 665-673. 5. Burschel, P.: Das Mentekel - Klimaande- rung, Konsequenzen fOr die Forstwirtschaft wel- tweit. Allg. Forstz, Munchen, 1990, No. 11, 255- 257. 6. Burschel, P., Weber, M.: Der Treibhausef- fekt. Allg. Forstz., Munchen, 1989, No. 37, 1010- 1016. 7. Horvat-Marolt, S.: Genreserven in den Waldern Jugoslawiens. 18th IUFRO World Con- gress Ljubljana 1986, Proceedings Division 2, Vol. 2, stran 525-535. 8. Scholz, F.: Genetic effects of air pollutants. 18th IUFRO Ljubljana 1986. World Congress. Proceedings, Division 2, Vol. 1, 286-294. 9. Settaur, O.: The shrinking gene pool. New ·Scientist, 29. Juli 1989, No. 1675, 37-41. 1 O. Sperber, G.: Gojenje gozdov kot varstvo narave? Gozdarski vestnik, 1989, št. 9, 380-392. 11. Zupančič, M.: Ali divjad res povzroča ge- netsko siromašenje gozda? Lovec, Ljubljana, 1989, št. 12, 350-351. STROKOVNA SREČANJA GDK: 946.1 :(436) Letno zasedanje avstrijskega gozdarskega društva Solnograd, julija 1990 Vse kaže, da se v avstrijskem gozdarstvo nekaj spreminja. Zelo obiskano posvetova- nje z letno skupščino avstrijskega gozdar- skega društva letos v Salzburgu je prineslo polno presenečenj. Društvo si je za temo posvetovanja izbralo delovni naslov: ZA ZELENO POLOVICO AVSTRIJE (FOr die grOne Helfte Osterreichs) in povabilo veliko udeležencev. Slavnostni referat je imel pri- znani avstrijski profesor dr. Gerhard Bruc- kmann, profesor matematike in velik zago- vornik varstva okolja. Naslov njegovega referata je bil Pota v prihodnost. Posebno pozornost je pritegnila prisotnost vidnih osebnosti iz javnega življenja. Zvezni mini- ster za kmetijstvo in gozdarstvo dr. F. Fisc- hler je v uvodnem govoru na široko zajel· problematiko varstva okolja v Avstriji in dal razumeti, da v tej deželi prihaja novo eko~ loško obdobje, ko bo tudi v kmetijstvu potrebno govoriti o ekosocialnem tržnem gospodarstvu. Kmetijstvo postaja vse bolj ekološko usmerjeno. Zato se ne sme zgo~ diti, da bi naravnejši pridelavi konkurirala pridelava, ki sloni na roparskih metodah pridetovanja iz tujine. Podobno se je glasil tudi apel ministra gozdarskim krogom. Zelo živahna razprava je potekata v na- slednjih problemskih krogih: - gozdarstvo in razvoj lesarstva, - gozdarstvo in razvoj nesnage, - gozdarstvo in razvoj prostorskega na- črtovanja in varstva narave, - gozdarstvo in razvoj >>družbe oddiha«, - gozdarstvo in razvoj odgovornosti do okolja in informacijske družbe. Naj navedem te nekaj misli in sklepov, ki so se mi zde li še posebej pomembni: - V prihodnje ne more biti uspešnega varstva okolja brez gozdarstva in kmetij- stva. - Gozd je najdragocenejša naravna do- brina v avstrijski državi. - Lesna industrija bo uspešna le ob kakovostni pridelavi in predelavi. - Gozdarstvo postaja učitelj v prihod- njem varstvu okolja. - Les ima veliko prihodnost ob katasto- . fatnem dejstvu, ki dokazuje, da v našem okolju kroži nekaj tisoč umetnih kemičnih substanc in ogroža vse živo. Vrnitev k naravnim substancam, kot je les, rešuje okolje. - Gozdarstvo se mora v prihodnje pov- sem usmeriti k večnamenskemu gozdu, vendar ob ugotovitvi, da les v prihodnje ne bo več mogel pokrivati stroškov za krepitev drugih funkcij gozda. To dejstvo postaja vse pomembnejše zaradi mednarodne kon- kurence na lesarskem trgu. - Gozdarstvo se mora močno povezati z varstvom narave. Pri iskanju teh vezi je pomembna ugotovitev, da med varstvom narave in gozdarstvom prevladuje tisto, kar nas povezuje, in ne tisto, kar nas razdvaja. Pri tem bosta gozdarstvo in varstvo narave morala presoditi, kje uporabiti »metodo vitri- ne(< in kje ne. - Gozdarstvo in kmetijstvo se morata, da bi se izognila motnjam, zavzemati za razvoj >>Voljnega(( oziroma >>mehkega« turi- zma. - Podobno vetja za samo gozdarstvo. Potrebno je razvijati sonaravno gospodarje- nje z gozdovi z opuščanjem golosekov, s prehodom na naravno pomlajevanje in har- monizacijo vseh funkcij gozda, prenehati je treba z eksploatacijskimi metodami, pov- sem na novo urediti vprašanja divjadi, pri- haja nov tip gradnje gozdnih cest, odločno se je treba upreti vsem naravi tujim vplivom pri delu z gozdom itd. še posebej pa je pomembna pritegnitev javnosti k delu z gozdom. S tem pa se odpirajo povsem nova pota informacijske dejavnosti v go- zdarstvu. G. V. 7-8/90 387 Posvetovanje je bilo zaključeno z vrsto strokovnih ekskurzij, in so se vse nanašale na osrednjo tematiko. Pri tem je vsaka ekskurzija obravnavala svoj problem v šir· šem solnograškem gozdnatem prostoru. Kot gostu in opazovalcu na tej prireditvi so se mi nehote vzbudile misli in pomisleki: sosednja Avstrija se je tudi v gozdarstvu po dolgem času ekološko zbudila. Gozdar- GDK: 946.1 stvo išče svoj razvoj in obstanek po sana- ravnih poteh. V Sloveniji pa, kjer je v gozdarstvu na tem področju mnogo storje- nega, grozi uničenje naših uspehov zaradi neodločnosti gozdarjev, včasih neodgovor- nosti, še večkrat pa zaradi spanja pravič­ nega na divanu, ki se mu pravi les. dr. Dušan Mlinšek Srečanje gozdarjev treh dežel - Panonija '90 Gozdarji severovzhodne Slovenije, za- hodne Madžarske in avstrijske Gradiščan­ ske se redno srečujemo na vsakoletnih majskih srečanjih. Letošnje srečanje je bilo že 18. po vrsti in to na Gradiščanskem. Ko smo se letos ob koncu srečanja pogovarjali o tem, ali naj upoštevamo željo slovaških gozdarjev in jih priključimo, smo rekli, naj ostane vse skupaj tako, kot je bilo doslej. Kaj nas sploh združuje? Skupni in po- dobni gozdarski problemi in njihovo reševa- nje v tem delu panonskega prostora (enake ali podobne drevesne vrste, podobna klima ter tla in podobno). Kot vedno je srečanje trajalo tri dni. Letos smo se zbrali v mestu Oberpullendorf. Prvi dan (28. maja) smo si v kraju Lockenhaus ogledali tovarno in proizvodnjo stolov Braun. To je tovarnica s skupno 65 zaposlenimi in letno proizvodnjo 28.000 stolov iz bukovega lesa. Vse skupaj je pravzaprav na pol ročno delo v eni izmeni. Njihov boljši in dražji stol stane npr. v tovarni 2.000 ATS, v trgovini v Avstriji 4.000 ATS, na Japonskem pa 1 0.000 ATS. Vse se dela po naročilu in vse izdelke imajo prodane. Njihovo proizvodnjo nam je direk- tor in lastnik tovarne pokazal v tovarni sami, obširneje pa v lepem poslovnem prostoru z diapozitivi, opremljenimi s ko- mentarji in glasbo. Po naročilu delajo tudi opremo za znane hotele in kongresne dvo- rane po vsem svetu. Kot zanimivost naj povem, da so zaradi 388 G. V. 7-8/90 pomanjkanja prostora in proizvodnih zmog- ljivosti na tovarniškem prostoru morali poru- šiti nekaj manjših, starih stavb. V samo treh tednih je 16 kooperantov postavilo novo proizvodno halo in namestila stroje, tako da je proizvodnja stolov že 21. dan nemoteno stekla. 16 kooperantov je natančno usklaje- vala delo in posamezne delovne postopke načrtovalo do ure natančno. Jasno je, da se je 21 dni delalo noč in dan. Popoldne smo si ogledali še grad Schlaining v okraju Oberwart in zanimivi muzej v njem. Ogledali smo si še zdravilišče Tatzmannsdorf. Na terenu, kjer se sedaj nahaja zdravilišče, je bilo prej 30 hektarjev močvirja. Avstijska država in dežela Gradiš- čansko sta z ugodnimi krediti pomagala zgraditi to sodobno zdravilišče, v katerem je zaposlenih 400 domačinov iz okoliških, prej revnih vasi. Lep in zanimiv je zdraviliški park s skulpturami znanih umetnikov. Drugi dan (29. maja) smo si ogledali upravo Dorfl na posestvu dr. Paula Esterha- zya. Veleposestvo Esterhazy na Gradi- ščanskem obsega 50.000 hektarjev in je največje veleposestvo v Avstriji. Od tega je 28.000 ha gozdov, gozdna uprava Dorfl pa je že 313 let v posesti družine Esterhazy. Gozdna uprava Dorfl ima 7.200 ha go- zdov, vodi pa jo dipl. ing. Walter Maleschitz, ki nas je ta dan vodil po terenu. Kaj smo videli? Na gozdni upravi je zaposlenih 1 O ljudi gozdarskega (7) in administrativnega (3) poklica. Poleg tega imajo še 22 ( !) ·~ 1 1 1 :/ Il !1 :] I l ~ li li stalnih in 20 sezonskih gozdnih delavcev - pri letni sečnji 28.000 m3 lesa. Sečnjo opra- vijo z lastnimi delavci, pogodbenimi delavci in kmeti (Bauernakkordanti). 30% vse seč­ nje oddajo na panju za drva. Zanimiva je primerjava s podobnimi našimi gozdnimi obrati, zlasti glede števila zaposlenih. že nekaj let približno iste prodajne cene lesa in stalno naraščajoči proizvodni stroški gozdni upravi· narekujejo varčevanje in ra- cionalizacijo. Od leta 1955 pa do danes so število zaposlenih prepolovili. Zadnja leta uvajajo vzgojo hitrorastočih in vrednejših drevesnih vrst. Namesto rde- čega bora sadijo precej zelene duglazije in pričakujejo letni prirastek 1 O do 12m3/ha (pri rdečem boru 5m3/ha). Domači hrast nadomeščajo z ameriškim rdečim hrastom, pri katerem pričakujejo letni prirastek 12m3 (pri domačem hrastu 4,5 m3/ha). To pisano paleto drevesnih vrst dopolnjujejo orehova in češnjeva drevesa. To »sadno drevje« sadijo v razdalji 4 x 4 m. Prava banka pa je 1 O ha ograjenih nasa- dov s kavkaško jelko (Abies Nordmannia- na) in veliko jelko (Abies grandis). V treh letih imajo iz teh nasadov že prva božična drevesa, glavni donos pa pobirajo v osmem letu starosti nasada, ko so drevesca visoka okoli 3m. Sadijo jih v razmaku 1, 5 x 1 ,5 m. Prodajna cena božičnega drevesa je od 50 do 200 A TS/tm. KNJIŽEVNOST GDK: 903:(497.12):945.21 Največji finančni uspeh pričakujejo od nasadov ortaškega mamutovca (Sequoia gigantea). Stiriletne sadike so visoke že okoli 2m, pričakujejo pa letni prirastek od 25 do 30m3/ha, s tem da se pri pogozdova- nju ))primejocc praktično vse sadike. Sadijo v razmaku 5 x 5 m. Tretji dan (30. maja) smo si ogledali obnovljeni grad Lockenhaus in življenje v njem ter spoznali samofinanciranja gradu (hotel visoke kategorije s stalnimi koncerti klasične glasbe, kjer glasbeniki igrajo samo za potne stroške, hrano in stanovanje). Na koncu smo si v kraju Unterkohlstatten ogle- dali še novo centralno kurilno napravo na žagovino in sekance iz gozdnih odpadkov in vej. Skoraj cela vas je že priključ~na na to centralno ogrevanje. Avstrijska država, deželne vlade in občine s finančnimi po- močmi spodbujajo gradnjo kotlovnic na le- sne odpadke. Na koncu naj omenim še, da je bil vse tri dni z nami predsednik gradiščanskega gozdarskega društva princ Rasso von Bayern, poudariti pa moram, da je bil dva dni z nami tudi okrajni glavar mesta Ober- pullendorf. To kaže, kako velik pomen po- svečajo okrajni in občinski možje takšnim gozdarskim srečanjem. Branko štampar Marko KMECL: Slovenija brez gozda? Obup! Z nekoliko dramatičnim, a negotovi usodi naših gozdov zaradi vse večjih motenj v našem okolju primernim naslovom, je pri Gozdarski založbi pred kratkim izšla knjiži- ca, ki ima namen v kratkem in pregledno seznaniti bralca z gozdom nasploh, še posebej pa s slovenskim gozdom in gozdar- ·stvom. Knjižica ima 73 strani. V njej naj- demo 53 pretežno barvnih slik ter 43 skic in grafikonov. Knjižica avtorja Marka Kmecla, direktorja Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, je v naši ponudbi poljudnih gozdarskih del zapolnila veliko vrzel. Slovensko gozdar- stvo še vedno nima celovitega programa seznanjanja ljudi z gozdovi in gozdarstvom. opremljenosti slovenskega gozdarstva, odprtosti gozdov ter obsežnejši pregled njihovega zdravstvenega stanja, ki seveda vključuje problem umiranja gozdov, škode G. V. 7·8/90 389 To se nam maščuje. V usodnih časih, ne le za gozd, ampak tudi za gozdarstvo, njegovo prihodnjo organiziranost in vlogo pri gospodarjenju z gozdom, kot jih doživ- ljamo v letošnjem letu, to občutimo še posebno močno. Ljudem je informacijo pač treba ponuditi, in sicer kakovostno in v primerni obliki. Pri tem smo šibki, neinven- tivni in pasivni. Pričujoča knjižica prihaja kot naročena in je zelo primerna svojemu poslanstvu. Zaokrožuje dolgoletna avtor- jeva prizadevanja za seznanjanje ljudi z gozdom in gozdarstvom in njihovo osvešča­ nje za varovanje slovenskih gozdov, izpri- čana s številnimi uspešnimi in domiselnimi razstavami, različnimi drugimi prireditvami, prospekti, letaki ipd. V besedi in sliki, s skicami, grafikoni in številnimi podatki knji- žica bralce seznanja z zakonitostmi goz- dnega ekosistema, z njegovo vlogo pri ohranitvi vse bolj obremenjenega okolja, pa tudi s potrebnimi podatki o slovenskem gozdu in gozdarstvu. Knjižica je vsebinsko razdeljena v štiri poglavja: - Gozdni ekosistem, Funkcije gozdnega ekosistema, - Gospodarjenje z gozdovi, - Dodatek. V prvem poglavju avtor na kratko pred-· stavi zgradbo gozdnega ekosistema in poda pregled najpomembnejših gozdnih združb v Sloveniji. Znatna pozornost je posvečena funkcijam gozdnega ekosiste- ma. Avtor jih je razčlenil nekoliko drugače, kot smo tega vajeni v naši strokovni litera- turi. Funkcije gozdnega ekosistema je zdru- žil v regeneracijske (potrebne za obstoj in razvoj gozda), produkcijske in neprodukcij- ske, sicer pa je posamezne vloge gozda prikazal zelo nazorno in izčrpno. V poglavju Gospodarjenje z gozdovi je poudarjena sonaravna usmerjenost sloven- skega gozdarstva. Opozorjeno je na zgodo- vinske korenine načrtnega dela z našimi gozdovi. V poglavju je podan pregled nego- vanosti naših gozdov, tržne proizvodnje lesa, izvoza lesa, zaposlenosti ter tehnične zaradi divjadi in ogroženosti slovenskih go- zdov od ognja in vremenskih ujm. V tem poglavju so tudi pregledno navedeni najpo- membnejši politično-gospodarski in gozd- nogospodarski cilji, za katere se zavzema 390 G. V. 7-8/90 slovenska gozdarska stroka. V Dodatku avtor bralce seznanja z orga- niziranostjo slovenskega gozdarstva, pri čemer opozarja, da smo v organizacijskem pogledu v slovenskem gozdarstvu bržčas pred bistvenimi spremembami. Spregovori še o slovenskem gozdarskem šolstvu, o najmogočnejšem drevju naše dežele, o gozdnih rezervatih, navedene so nekatere dejavnosti, ki so v našem gozdu izrecno prepovedane, podan je pregled učnih poti in seznam gozdarskih podjetij, ustanov in drugih inštitucij. S knjižico lahko slovensko gozdarstvo s ponosom stopi med ljudi in predstavi sebe in slovenski gozd, ki bi ju slovenski narod, če bi ju podrobneje spoznal, vendarle moral ceniti. Če bi že posebej iskal kakšno osebno sugestijo k njeni vsebini, bi morda dejal, da bi lahko bila še bolj poudarjena sonaravna usmerjenost slovenskega go- zdarstva in kakšna beseda več posvečena našim gozdnogojitvenim načelom. Morda bi bralec tako spoznal še več duha v našem delu. A pustimo to ob strani, idej je lahko veliko, obseg knjižice mora biti omejen. Knjižica je tiskana v 5.000 izvodih, pri- _merno širokem krogu ljudi, ki bi jo morali imeti na svoji polici. Ocenjujem jo kot nepo- grešljiv pripomoček vseh učiteljev in men- torjev v naših osnovnih in srednjih šolah in potrebni »priročnik« vsem drugim kot uvod v seznanjanje z našim gozdom in gozdar- stvom. Knjižica je lahko tudi koristen pripo- moček gozdarskemu tehničnemu kadru na terenu, ki v njej dobi zbrane podatke, ki jih človek nima vselej pri roki, ko bi jih potrebo- val. Avtorju knjižice Marku Kmeclu gre prizna- nje in hvaležnost, da mu je kljub odgovor- nim delovnim zadolžitvam uspelo pripraviti knjižico, ki bo dobrodošla zares mnogim. Ne nazadnje moramo pohvaliti tudi njeno zelo lično zunanjo in notranjo opremo. S posvetilom na samem začetku knjižice je avtor knjižico posvetil »velikemu prijatelju gozda in ljudi, velikemu humanistu in narod- njaku« Tugomerju Cajnku ob njegovem 75. rojstnem dnevu. Ob visokem življenjskem jubileju se čestitkam uglednemu sloven- skemu gozdarju pridružujemo tudi njeni bralci. Živan Veselič IZ TUJEGA TISKA GDK: 907(048.1) Gospodarstveniki pomagajo Zemlji David Pearce: Economists befriend the Earth, New Scientist, 19. novembra 1988 Avtor poučnega prispevka je profesor ekonomije na Univerzitetnem kolidžu v Lon- donu in direktor Centra za ekološko ekono- mijo v Londonu. V članku razloži misel , da naložbe, ki škodujejo okolju, postanejo manj donosne, če k stroškom prištejemo tudi (v denarju izraženo) vrednost nastale škode v okolju. Gospodarstveniki, ki se posvečajo izračunom stroškov posegov v okolje, so zato v službi zaščite našega okolja. Ekonomija v splošnem ne velja za zna- nost, ki bi bila naklonjena Zemlji. Gospodar- ski razvoj razgrajuje in spreminja naravno okolje, ki se zdi nepotrebna podrobnost v borbi človeka za višjo raven življenja. Toda gledano celoviteje in dolgoročno si gospo- darski razvoj in skrb za okolje nista nasprot- na, ampak komplementarna cilja. V mnogih deželah v razvoju, zlasti tistih najrevnejših, je uspešnost njihove dolgoročne razvojne poti odvisna prav od skrbnega gospodarje- nja z naravnimi dobrinami, kot so pašniki, vode, plodna tla, gozdovi ipd. Razvila se je nova veja ekonomske zna- nosti - ekološka ekonomija, ki skuša na nov način reševati probleme dežel v razvo- ju . Pozornost usmerja v študij odnosa med okoljem in delovanjem gospodarstva in na teh spoznanjih nakazuje ekonomski politiki povsem nove usmeritve. Primer: Običajno ekonomsko sklepanje uči, da bodo ob po- večanju cen kmetijskih proizvodov kmetijski proizvajalci povečali njihovo proizvodnjo. Vemo pa, da to lahko storijo na dva načina: z intenziviranjem proizvodnje (gnojenjem, intenzivnejšo kmetijsko zaščito ipd.) ali pa tako, da v proizvodnjo vključijo novo površi- no. V revnih deželah so možnosti intenzivi- ranja proizvodnje omejene, širjenje obdelo- valnih površin pa zahteva krčenje gozda ali pa zajemanje vse strmejših zemljišč v hri- bovju v kmetijsko proizvodnjo. Oboje pa povzroči degradacijo okolja. Uveljavljene ekonomske zakonitosti postanejo v luči nuj- nega ohranjevanja okolja kot posebne do- brine relativnejše. V razvojnih programih bo treba posameznim prvinam in razvojnim ciljem spremeniti vrstni red pomembnosti. Nekatere mednarodne organizacije, tudi banke, so že veliko storile za uveljavljanje novih usmeritev pri oblikovanju razvojnih programov dežel v razvoju, med njimi npr. Svetovni inštitut za naravne vire v Wash- ingtonu, Svetovna banka, banki za razvoj Azije in Afrike in novoosnovani Center za ekološko ekonomijo v Londonu. Novi ekonomski pogledi imajo mnoge možnosti za uveljavljanje oz. vplivanje na razvojne usmeritve, npr. ob razgovorih vlad dežel, ki denar dajejo in tistih, ki ga spreje- majo, tudi ob sodelovanju nevladnih organi- zacij teh dežel, za zelo učinkovito se je npr. izkazalo ocenjevanje načrtovanih naložb. Pri tem se seveda pojavi nerešeno meto- dološko vprašanje upoštevanja ••cene« ekoloških in socialnih posledic naložb. Pri analizi načrtovanih naložb sta mogoči dve poti. Po prvi lahko od naložbe zahtevamo, da okolja sploh ne sme okvariti ali pa mora nadomestiti izgubljeno naravno dobrino drugod. Ker bi tak pristop, upoštevan do- sledno, onemogočil vsak razvoj družbe, uporabljamo njegovo blažjo inačico, po ka- teri je treba v stroške naložbe šteti pomoč krajem, ki jih bo naložba ekološko ali so- cialno prizadela. Z njo bi, kolikor pač mogo- če, zacelili ekološke in socialne rane, ki bi jih naložba povzročila. (Ta pristop je zelo blizu načelu »ohranitvenega« razvoja, ki temelji na nujnosti ohranjevanja »ekolo- škega kapitala«, kot so npr. tla, gozdovi, površinska in podtalna voda.) G. V. 7-8/90 391 Drugi pristop zahteva, da se podobno kot stroške naložbe prikaže tudi ekološke in socialne posledice, tako ugotovljene skupne stroške naložbe pa primerja z nje- nimi koristmi. če so skupni stroški naložbe večji od njenih koristi, naj bi naložbe ne uresničili. Metode denarnega ovrednotenja ekološke škode ekološki ekonomisti proučujejo že več kot dvajset let. Tudi tu so pristopi različni. Zanimiv je ·primer ovrednotenja boljše vidljivosti (ob morebitnem očiščenju ozrač­ ja) v Grand Canyonu. Uporabili so metodo ankete - spraševanja ljudi. Ljudi so vpraša- li, koliko bi bili pripravljeni plačati za boljšo vidljivost. Odgovore so preračunali v skupno vsoto, ki je znašala 7 milijard USD na leto. Čiščenje ozračja, ki je veljalo vsako leto 3 milijarde USD, je bilo torej nadvse donosna. Takšna metoda za revne dežele seveda ni uporabna. Pri ugotavljanju ))cene« uničenega okolja je treba poznati tudi reakcije ljudi, ki se bodo znašli v pomanjkanju. Tako so npr. ljudje v Etiopiji po krčitvi gozdov, izmučeni od suše, vojn in pomanjkanja kurjave, za- čeli kuriti z živalskim gnojem. S tem pa so poljem odvzeli prepotrebna gnojila. Enosta- . ven sklep za rešitev neugodnega stanja bi bil: saditi drevje za kurjavo. A s saditvljo drevja bi površino vzeli kmetijski rabi. Potre- ben je izračun. Strokovnjaki Svetovne banke so izraču­ nali, da je prav zaradi vrnitve gnoja zemlji naložba v pogozdovanja nadvse donosna. Pogozdovanje bi se po teh izračunih obre- stovalo že, če bi bila cena gnoja le 4 USD za tono, vrednost gnoja kot gnojila pa je 20 USD za tono, njegova uporaba na polju pa 392 G. V. 7·8/90 poveča pridelek za vrednost 60-90 USD. Izračun je torej pokazal, da je pogozdova- nje v opisanih etiopskih razmerah tudi eko- nomsko več kot upravičeno. Avtor končuje prispevek z ugotovitvijo, da je ne glede na dobre in slabe strani posameznih pristopov pomembno pred- vsem spoznanje, da potrebujemo znanje o denarnem ovrednotenju ekološke škode .. Načrtovanja v deželah v razvoju namreč vprašanju okolja redko posvečajo večjo pozornost. O gospodarskih načrtih odločajo ministri za finance in gospodarsko planira- nje, ne tisti iz okolju bližnjih področij. Edina pot do tega, da bi pri odločitvah upoštevali vprašanje okolja, je zato prikazati njegovo gospodarsko vrednost. To je prva naloga ekološke ekonomije kot veje ekonomske znanosti. Razumnejša presoja vlog in vrednot okolja bo že še sledila. * * * Očitno je pomanjkanje čuta za okolje pri tehnologih in gospodarstvenikih, ki priprav- ljajo in odločajo o velikih gospodarskih naložbah, splošno razširjena bolezen. Z njo se seveda srečujemo tudi v našem okolju. Človeku se upira, da bl vrednost zdravega okolja, lahko rečemo tudi svojega zdravja in zdravja naših otrok, spustil na raven denarnega ovrednotenja. A če to pomaga, je vredno poskusiti tudi po tej poti. Toda ali naj se potem ob trajno izgubljeni dobrini okolja tudi letna škoda zaradi nje- nega uničenja pomnoži s pravim številom let. .. ? Frenk Kovač 1 •• , -LJulltl,ana SlovenliJa STROKOVNA REVIJA Gozdarski westnlik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1990 • LETNIK XLVIII • ŠTEVILKA 9 Ljubljana, november 1990 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 393 Edvard Rebula Delovni učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov Work Effecls in Forest Timber Assortments Transpor- tation 407 Franc Gašperšič Gozdnogospodarsko načrtovanje v nekaterih evrop- skih državah Forest Managing Planning in some European Coun- tries 420 Teja Koler Svetovni sistem znanstvenih in tehniških informacij in gozdarstvo World's Information System of Scientific and Techni- cal Information and Forestry 424 Teja Koler, Marja Zorn-Pogorelec Jugoslovanski in slovenski sistem znanstveno-tehni· ških informacij za gozdarstvo Yugoslav and Slovene System of Scientific and Technical Information for Forestry 429 Vesna Tišler, Dominika Gornik Barve lesov nekaterih domačih drevesnih vrst The Colours of Wood of some Slovene Tree Species 432 Jani Bele Semenska plantaža sudetskega macesna 437 Ivo Žnidaršič Znak kakovosti za gozd, 442 Strokovna srečanja 447 ln memoriam 448 Naši nestorji Naslovna stran: Marjan Močivnik: Javor pred zimo Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev Inženirjev ln tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir,_ Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Du~an Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipL inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kanda Uredništvo in uprava Editors address YU 61 000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva i 5 50i 01-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 105,00 din za dijake in študente 35,00 din Polletna naročnina za delovne organizacije 210,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 25,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 23-90 dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati temeljnega .-~ davka od prometa proizvodov. · Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 6i 1 02 Ljubljana GDK: 305:375.5 Delovni učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov Edvard REBULA* Izvleček Rebula, E.: Delovni učinek pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov. Gozdarski vestnik, št. 9/1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 14. Z obdelavo tahogramskih lističev smo zbrali podatke o časih prevoza lesa in o prepeljanih razdaljah za 478 voženj. Te podatke smo stati- stično obdelali. V raziskavi so obdelani sestava časa prevozov, povprečne razdalje, hitrosti prevozov in dejavniki, ki nanje vplivajo, čas prekladanja sortimentov in doseženi delovni učinki. Podan je tudi primer sestave delovnih normativov prevoza lesa. 1. UVOD Hitrost premikanja gozdarskih transport- nih kompozicij (GTK) in dejavniki, ki nanjo vplivajo, so odločilna prvina, ki odloča o uporabnosti in gospodarnosti dela posame- znih vrst GTK. Zaradi spreminjanja motor- jev in vozil vsa dognanja hitro zastarajo. Ostanejo le splošne zakonitosti. Pred leti sva z Novakom (REBULA 1985 a in 1985 b, NOVAK 1985 a in 1985 b) razpravljala o tem, kakšne so hitrosti pri odvozu gozdnih lesnih sortimentov z GTK na naših cestah. Ugotovila sva, da so zelo različne in odvisne od vrste dejavnikov. Kako vplivajo razni dejavniki, so pri nas (v Jugoslaviji) raziskovali razni raziskovalci. Za nas so zanimive ugotovitve iz sosednje Hrvatske (BOJANIN 1985, 1987, 1988, KRPAN 1988, SEVER, HORVAT 1988 idr.) in seveda naše domače (REBULA 1986, 1987, KURE 1987, 1990). Ugotovitve lahko povzamemo v naslednjem. .. Prof. dr. E. R., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. Synopsis Rebu la, E.: Work Effects in Forest Timber Assortments Transportalion. Gozdarski vestnik, No. 9/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot 14. By means of the processing of tachogram records, the data on time values as regards wood transportation and the distances travelled have been collected for 478 travels. The data have been statistically processed. ·- The research has dealt with the processing of transportation time structure, the average distan- ce, the transportation speed and the influential factors, the time of assortment reloading and the achieved work effects. The example of work standardization structure as to wood transporta· tion is also presented. Na hitrost vožnje vplivajo: - voznik, - cesta, - vozilo, - prometna gostota in režim. Najmočnejši je vpliv ceste. Običajno sta z njo povezana tudi prometna gostota in režim. Po moči vpliva sledi voznik. Najmanj na razlike v hitrosti vpliva vozilo (v okviru podobnega razreda vozil). Podrobnejša proučevanja (REBULA 1987,1990, BOJANIN 19f35, 1987, SEVER, HORVAT 1988) kažejo, da cesta najbolj vpliva s svojimi nakloni v smeri vožnje. Sledi vpliv kakovosti vozišča. Najmanj vpliva kategorija (lastništvo) ceste uavna, gozdarska). Enak vrstni red vpliva ceste sta ugotovila tudi KURE (1990) in REBULA (1990), ko sta proučevala porabo goriva pri odvozu gozdnih lesnih sortimentov. V teh raziskavah je razmeroma podrobno obdelan vpliv posameznih dejavnikov na hitrost vožnje ali na porabo goriva pri vožnji. Vendar so ugotovitve, take kot so, nepo- sredno, za prakso, manj uporabne. Zato se kaže potreba po študiji, ki bi podala vplive vrste cest, voznih razmer ipd. v praktično uporabnejši obliki. G. V. 9/90 393 Prav to bomo poskušali narediti v tem delu. Na osnovi podatkov analize prevozov pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto bomo ugotovili čas in hitrosti vožnje v povprečnih pogojih raznih cest ln letnih časov. Na tem mestu se zahvaljujem kolektivu in vodstvu GG Novo mesto, ki sta nam odstopila zbrane podatke in dovolila njihovo .. uporabo. Podatke sta računalniško obde- lala mag. V. Puhek in L. Godlerjeva na VTOZD za gozdarstvo. 2. ZBIRANJE PODATKOV IN NJIHOVA OBDELAVA Na GG Novo mesto so za potrebe svoje analize prevozov (KURE 1989) zbrali za vozila magi rus (TAM) in voznike v letu 1987 vzorec 478 voženj. Vzorec je zajemal vsa vozila (MAG 210, 232, 256, 270, 310 in 320) in celo leto 1987 ter voznike, ki so ta vozila vozili. Osnova za podatke sta bila potni nalog in tahogram (tahogramski listič). Iz potnega naloga so ugotovili relacija vožnje in razda- ljo vožnje, ki jo je vpisal voznik v potni nalog. Iz tahograma pa so odčitali razdaljo vožnje in čas vožnje ter zastojev. Ločili so prazno vožnjo od polne. Vsako relacijo (razdaljo in čas vožnje) pa so s pomočjo karte, poznavanja cest in tahograma razde~ lili še na makadamsko in asfaltno cesto. Vse te podatke so vpisali v zbiralni sne- Razpredelnica 1 : Velikost in značilnosti vzorca malni list, ki je bil osnova za vnos podatkov v računalniške nosilce. Z računalniško obdelavo smo iskali raz- like v razdaljah med posameznimi podatki (potni nalog- tahogram), zveze {korelacije) med razdaljami in časi ter razlike v časih vožnje po asfaltu in makadamu ter razlike v časih vožnje poleti in pozimi. Izračunali smo tudi vsa povprečja in eks- trema, ki označujejo posamezen znak. Obseg vzorca, njegova sestava in najpo- membnejše značilnosti so razvidne v raz- predelnici 1. V razpredelnici 1 vidimo, da je obdelani vzorec razmeroma velik. Skupno zavzame f278 delovnih ur oziroma skoraj 160 delov- nih dni. Zajema vožnjo in prekladanje na vseh obratih družbenih in zasebnih gozdov. 3. REZULTATI RAZISKAVE 3.1. Delovni čas Delovni čas in njegovo sestavo smo prika- zali v razpredelnici 2. Ločeno smo podali delovni čas in sestavo za prevoz kamionov in kamionov s prikolico in ločeno za prev6z kamionov s polprikolico. Na koncu je vsota za vse prevoze. Za razumevanje podatkov v razpredel nici 2 so potrebna naslednja pojasnila: . Vsi podatki o časih so odčitani iz taha- gramskega lističa. Zato so toliko točni in razčlenjeni, kot omogoča čitanje listka. čas gibanja vozila je štet v polno ali prazno Prevožena Prepeljani Po rab- Povprečna Pov- VrstaGTKin razdalja sortimenti ljeni čas hitrost prečna nosilnost km ms min km/h relacija potni taho- km prazen poln iglavci listavci nalog gram K+pp- 23t 6.885 7.113 2.994 2.895 40.784 36,4 33,0 28,8 K+pp - 19t 1.150 1.213 155 483 7.152 42,4 36,4 34,9 K+p 24t 3.869 3.874 375 877 17.649 42,7 40,5 42,2 K - 12t 2.577 2.662 259 584 11.078 45,3 41,5 34,4 Skupaj 14.481 14.862 3.783 4.839 76.663 39,8 36,4 32,1 Opomba: GTK = gozdarska transportna kompozicija K+pp kamion s polprikolico K+p kamion s prikolico K =kamion potni nalog = hitrost, izračunana iz razdalje v potnem nalogu ta ho gram = hitrost, izračunana iz razdalje iz tahogramov 394 G. V. 9/90 vožnjo. Kratki časi vožnje (premiki) in ves ostali čas, ko motor obratuje, so šteti v prekladanje. Tako je sem vštet tudi čas priprave vozila za nakladanje in razkladanje ter vožnja po razkladanju. Sem so všteti tudi zastoji med delom, če je motor deloval. V neproduktivni čas so tako vštete le prekinitve dela, ko je motor miroval. Del neproduktivnega časa je tako zajet v produktivnem času. Ta delež je majhen (kakšen odstotek in ga lahko za naše po- trebe zanemarimo. Tako je dejanski delež neproduktivnega časa nekaj večji, kot ga kažejo vsi podatki. V razpredelnici so opazne razlike v seM stavi delovnega časa med obema vrstama GTK. Pri kamionih s polprikolico je delež vožnje nižji, delež prekladanja pa višji kot pri avtovlaku in kamionu (solo). Višji je tudi delež neproduktivnih časov. Podrobnejša analiza pokaže, da so raz- like v sestavi delovnega časa odraz okoli- scrn, v katerih posamezna vozila delajo. Kamioni s polprikolicami vozijo na krajših relacijah in je zato delež vožnje nižji. Prav tako so te GTK prevoz ile večji delež drobnih sortimentov (manjši delež hlodov), pri kate· rih je čas prekladanja daljši. Zato je delež prekladanja večji. Končno tudi ni objektivnega vzroka za razlike v neproduktivnih časih. Tako lahko zaključimo, da pri obravnavi delovnega časa lahko jemljemo vsoto časa vseh GTK. Iz razpredelnice 2 lahko zaključimo, da GTK v povprečju skoraj tri petine časa prevaža sortimente, dobro četrtino časa pa te sortimente preklada. Skoraj 14 odstotkov časa motor ne deluje - voznik počiva. Produktivnega časa je okoli 86 odstotkov. Računajoč na produktivni čas je neproduk- tivnega časa 15,76 odstotka. V neproduk- tivnem času ni zajet pripravljalno zaključni čas zjutraj, preden vozilo spelje, in opravila voznika popoldan (zvečer), ko vozilo ustavi. Razpredelnica 2: Delovni čas in njegova sestava Delež Delovni element K+p,K K+pp Skupaj Delež od pr. Opravilo delež delež minut 0/o časa minut 0/o minut 0/o % prazna vožnja 8.228 28,6 12.772 26,6 21.000 27,4 31,7 C\:1 U) ·c: polna vožnja 9.578 33.4 13.636 28,5 23.214 30,3 35,1 •N m g >O skupaj 17.806 26.408 ·c: 62,0 55,1 44.214 57,7 66,8 > ~ :::J "' Q) nakladanje 4.892 17,0 10.440 21,8 15.332 20,0 23,1 o ·c: o: C\:1 "' razkladanje 2.580 9,0 4.098 8,5 6.678 8,7 10,1 ctl 32 ~ skupaj 7.472 26,0 14.538 30,3 22.010 28,7 33,2 a.. Produktivni čas skupaj 25.278 88,0 40.946 85,4 66.224 86,4 100,0 U) zaradi delavca 2.619 9,1 5.606 11,7 8.225 10,7 12,42 ctl >O ·c: zaradi stroja .::: 830 2,9 1.384 2,9 2.214 2.9 3,34 ~ :::J "' e neproduktivni čas o. Q) skupaj 3.449 12,0 6.990 14,6 10.439 13,6 15,76 z Vse skupaj 28.727 100,0 47.936 100,0 76.663 100,0 115,76 G. V. 9/90 395 Dolžine delovnika s to analizo nismo ugotavljali. Upoštevajoč načelo, da naj bi bil pripravljalno-zaključni čas izven delov- nega časa, bi delavnik znašal 495 minut (480 + 15). Od tega bi bilo: produktivni čas odmori pripravlj. zaklj. čas skupaj 414,6 min 83,8% 65,4 min 13,2% 15,0 min 3,0% 495,0 min 1 OO % Dodatnega časa (odmori in pripravljalno- zaključni čas) bi tako bilo 19,38% produk- tivnega časa. Faktor za preračunavanje produktivnega časa v delovni je tako F = 1,1938. 3.2. Prekladanje sortimentov V razpredelnici 3 so prikazani podatki o količinah in časih prekladanja. Podatke o času smo dobili tako, da smo povprečne produktivne čase prekladanje povečali za dodatni čas. v razpredelnici 3 so časi prekladanja podani za kamione s polprikolico (23 ton), kamione solo skupaj s kamioni s prikolico in za vse GTK skupaj. Podatki so za nakla- danje in razkladanje ter za vse vrste (tipe) nakladalnikov skupaj. V teh časih so tudi časi premikov med nakladanjem in čas priprave vozila pred nakladanjem in po razkladanju. Pri razkladanju so podatki samo za razkladanje, pri katerem je voznik razkladal z nakladalnikom. čas za 1 tono smo ugotovili tako, da smo količine preračunali. Upoštevali smo na- slednje gostote: hlodi iglavcev 0,8t/m3, ostali tehnični iglavci 0,75 t/m3, listavci 1,1t!m3• Namen analize je: - Ugotoviti razlike v časih prekladanja med vozili s polprikolico in kamioni ))solo<~ oziroma avtovlaki (kamioni s polprikolico). - Primerjati normative v panožnem spo- razumu z novimi ugotovitvami. Ugotovimo lahko, da je nakladanje na kamione oziroma kamione s prikolico po- časnejše (za okoli 20%) od nakladanja na GTK kamion s polprikolico. Pri razkladanju pa ni večjih razlik v času razkladanja različ­ nih GTK. 396 G. V. 9/90 Primerjava povprečnih časov nakladanja in razkladanja za 1 t sortimentov z normativi iz panožnega sporazuma pa kaže, da so doseženi časi v tej raziskavi nekoliko nižji. Vozniki torej v povprečju presegajo norma- tive. Izjema je ostali tehnični les iglavcev. Vzrok za to pa je, da smo pri preračunava­ nju upoštevali gostoto 0,75 Um3 (drobni, suhi, obeljeni sortimenti iglavcev), in ne 0,85 t/m3, kot to določa panožni sporazum. Računajoč z gostotami iz panožnega spo- razuma bi se tako povprečni časi za hlode iglavcev v razpredel nici 3 znižali za 6,25 %, pri ostalem tehničnem lesu iglavcev pa za 13,3%. Zaključimo lahko, da so normativi prekla- danja sortimentov v panožnem sporazumu ustrezni. 3.3 Razdalje prevozov V razpredelnici 4 smo prikazali pov- prečne razdalje prevozov. Razdelil smo jih na: - prevoze v območju, kamor smo všteli vse vožnje, kjer je bila polna vožnja po potnem nalogu dolga največ 40 km. Ne gre torej za dejanske vožnje v območju, pač pa za vožnje, ki po razdalji prevoza dosegajo najdaljše razdalje v območju. Takih voženj je po številu okoli 86% in na njih je pravo- ženo 62% prevoženih razdalj. - Ostale vožnje, daljše od 40 km, smo uvrstili v vožnje izven območja. Takih vo- ženj je po številu 14% in na njih prevozijo 38% razdalj. Iz razpredelnice 4 lahko zaključimo: Povprečna razdalja prevozov v ob~ močju je okoli 20 km (po tahogramu). Pri posameznih vrstah GTK se nekoliko razli- kuje. Od tega je vožnje po makadamskem cestišču okoli 6 km ali okoli 30 %, po asfaltu pa 14 km ali okoli 70% . Razdalje prevozov po makadamu precej nihajo (KV = ok~li 70 %). Najdaljša razdalja po makadamu Je 34km. - Povprečne razdalje prevozov izven ob- močja so znatno daljše, v povprečju vseh GTK kar 82 km. Od tega je okoli 8 km po makadamu, okoli 75 km ali 90 °/o po asfaltu. - Razlike v razdaljah prevozov med po- datki iz potnih nalogov in odčitki iz tahograf- skih lističev (tahogramov) so razmeroma Razpredelnica 3: Količine in časi prekladanja sortimentov po vrstah GTK in skupaj ..Q Kamion s pol prikolico Kamion in kamion s prikolico Skupaj ·:;: ~ SORTIMENT količina delovni čas količina delovni čas količina delovni čas c.. o minit Hlodi iglavcev 1608 1,26 1,58 471 1,66 2,08 2279 1,37 1,71 Q) Hlodi listavcev 727 1,91 1,74 386 2,79 2,54 1113 2,54 3,31 c: Ostali teh. l. ig lav cev 1342 2,03 2,70 162 2,31 3,08 1504 2, 11 2,81 t:tl "O t:tl Goli in dr. teh. les list. 2650 2,00 1,82 122 2,97 2,70 2772 2, 14 1,95 ...\<:: t:tl Skupaj drobni les z iglavci in listavci 3992 2,01 2,05 284 2,59 2,88 4276 2,13 2,18 Drva (prost. les) - - 954 3,40 3,09 954 3,40 3,09 Hlodi iglavcev 1808 0,59 0,74 471 0,59 o, 74 2279 0,61 0,76 Q) Hlodi listavcev 115 0,73 0,69 73 0,91 0,83 472 0,90 0,82 ~ c: eG Ostali teh. les igl. 1342 0,78 1,05 162 0,63 0,84 1504 0,78 1,04 "O t:tl - Goli in dr. teh. l. list 2650 0,75 0,68 ...\<:: 122 0,88 0,80 2772 O, 78 0,71 N eG Skupaj drobni les a: iglavci in listavci 3992 0,76 0,78 284 0,74 0,82 4276 0,78 0,80 p :cc Drva (prost. les) - 954 2,39 2,17 954 2,39 2,17 !e c:o o C".) co -....1 Razpredelnica 4: Povprečne razdalje prevozov (polne vožnje) (i5 Vrsta voženj o izven co c Izvor podatkov v območju skupaj (i5~~ območja ::> o o ..c o... .!!! asfalt 13,48 velike . Prve vpisuje voznik in potrdi mani- pulant (merilec lesa) na vozilu. Druge pa je ugotovil analitik. Razlika je 14 %. Nastaja vprašanje, od kod ta razlika in kaj upošte- vati pri nadaljnji obdelavi? O vzrokih razlik lahko samo sklepamo. Osnova za sklep je razpredelnica 5, kjer smo podrobneje analizirali razlike. Podatki v razpredelnici 5 so sicer zelo zanimivi, ne kažejo pa nobene doslednosti, iz katere bi lahko sklepali o objektivnih vzrokih razlik. Gre torej za subjektivna raz- like pri oceni razdalj, ki jih voznik vpisuje v potni nalog. Odgovor na vprašanje, kaj je .prav in pošteno, ni enostaven. Dejstvo je, da prevoznik obračuna svojo storitev po razdaljah v potnem nalogu in da so te razdalje tudi osnova za obračun zaslužka voznika. Če bi bile te razdalje pri vseh 398 G. V. 9/90 indeks km indeks km indeks 117 147,92 107 54,32 110 100 138,67 100 49,40 100 19 9,33 7 5,24 11 81 129,34 93 44,16 89 115 50,95 106 23,24 113 100 48,19 100 20,55 100 34 6,48 13 6,25 30 66 41,71 87 14,30 70 111 101,04 107 50,97 108 100 94,44 100 46,99 100 31 9,36 10 8,11 17 69 84,88 90 38,88 83 114 88,66 107 31,09 112 100 82,48 100 27,86 100 31 7,98 10 6,21 22 69 74,50 90 21,65 78 voznikih obremenjene z enako napako, bi lahko bile popolnoma uporabne. Prevelika razdalja bi se nadomeščala z višjo normo in nižjo ceno storitev, če bi upoštevali te presežke. Ker pa to ni tako _in so ·r~l9tivne napake pri posameznih voznikih zelo različ­ ne~-kar kaže razpredelnica 5, še natančneJe pa· analiza Kureta (KURE 1988), je edina objektivna osnova razdalja po tahogramu. 3.4. Hitrost vožnje Hitrost je najpomembnejši gqspodarski kazalec vožnje. Povrečne hitrosti na raz- lične GTK, ceste in vožnje smo prikazali v razpredel nici 6, iz katere lahko zaključimo: - Hitrost vožnje je po podatkih iz pot- nega naloga vedno večja kot po podatkih iz tahograma. Večja je za toliko, kot je večja razdalja. Razpredelnica 5: Razlike v razdaljah po potnih nalogih in tahograrnih Vrsta Prazna vožnja Polna vožnja Skupaj voženj Kazalec potni ta ho- index potni taho- index potni ta ho· index nalog gram nalog gram nalog gram v razdalja km 9203 8536 108 9188 8038 114 18.391 16.574 111 območju delež% 50,0 51,5 50,0 48,5 100 100 Izven razdalja km 5278 5002 106 5674 5279 107 10.952 10.281 107 območja delež% 48,2 48,7 51,8 51,3 100 100 Skupaj razdalja km 14.481 13.538 107 14.862 13.317 112 29.343 26.855 109 delež% 49,4 50,4 50,6 49,6 100 100 Razpredelnica 6: Povprečne hitrosti vožnje (polne in prazne) km/h ti c:o ·- c: !9~== Izvor podatkov v območju območja skupaj U) 1- CJ) :><.!::d? km/h indeks km/h indeks km/h indeks potni nalog 42,29 117 47,12 106 45,35 111 C\1 E skupaj 36,12 100 44,60 100 41,49 100 c: ~ o 22,53 .E O) makadam 26,22 73 19,22 43 54 o «! .&:. ~ $ asfalt 39,30 109 49,37 111 45,90 111 1 o_ potni nalog 35,57 107 42,31 113 36,41 108 c..Ct) +C\1 E skupaj 32,40 100 37,33 100 33,02 100 c:~ ro .Q= e:n makadam 24,29 75 23,48 63 24,23 73 E~ o ~·§_ .&:. $ asfalt 38,60 119 41,71 112 39,10 118 1 "§_ potni nalog 37,62 110 46,26 103 42,72 105 +- E skupaj 34,32 100 44,81 100 40,51 100 -:t c:C\1 co .Q ro e:n makadam 25,24 74 22,85 51 24,29 60 E.Q o ~~ .&:. $ asfalt 40,24 117 49,64 111 46,46 115 potni nalog 36,98 109 43,52 101 39,82 108 Q.) E skupaj 33,36 100 42,91 100 36,44 100 :rr ~ ro c.. m makadam 24,48 73 21,96 51 24,02 66 > o o .&:. 0.. $ asfalt 39,22 118 47,73 111 42,58 117 Opomba: Povprečne hitrosti so izračunane tako, da smo vsote razdalje prazne in polne vožnje delili z vsoto časa prazne in polne vožnje. V = Spr +Spo Tpr + Tpo Največje hitrosti dosega kamion sam, najmanjše pa GTK kamion s polprikolico nosilnosti 23 ton. Razlike med kamionom s prikolico oziroma polprikolico niso velike. Vzrok zanje je verjetno moč motorja, ki je pri kamionih s prikolico v povprečju za G. V. 9190 399 36 KW večja kot pri kamionih s pol prikolico. - Velike so razlike v povprečnih hitrostih voženj v območju (na kratke razdalje) in voženj izven območja. Slednje so večje za okoli 30 %. Vzrok za te razlike je različna. kakovost cest oziroma deleži cest različnih kakovosti. - Največje so razlike med posameznimi cestišči. Na makadamskem dosegajo le okoli 70 in 75% povprečnih hitrosti, na asfaltnih cestiščih pa jih presegajo za skoraj 20%. Tako je vožnja po asfaltnih cestah- za 50 do 60% hitrejša kot po makadamskih. Zanimivo je, da je hitrost na makadam- skih cestah pri vožnjah izven območja vedno nižja od hitrosti pri vožnjah v območ­ ju. Vzroka za to ne vemo. Možno je, da so tovori pri vožnjah na daljše relacije večji. Tega nismo preverjali. Zaključimo lahko z dejstvom, ki smo ga ugotovili že večkrat, da se hitrost vožnje spreminja glede na okoliščine vožnje. Zelo se razlikujejo tudi groba povprečja. Zato enoten (enak) delovni normativ in cena storitev v okviru območja ne moreta zado- stiti niti voznikovi niti prevoznikovi moti- vaciji. 3.5. Povprečni časi (normativi) vožnje V razpredelnici 7 smo prikazali pov- prečne delovne čase za prevoz 1 tkm z različnimi GTK in po različnih cestah. Na- men računanja ni izračun normativov. To bomo naredili v naslednjem poglavju. Hoteli smo le primerjati povprečne čase vožnje z normativi v panožnem sporazumu oziroma preveriti normative v sporazumu. Poleg tega smo hoteli ponovno opozoriti na velik (prevladujoč) vpliv dejavnikov, ki sedaj v normativih sploh niso upoštevani. Gre za vpliv kakovosti ceste, kar smo že poudarili v prejšnjem poglavju. Aazpredelnica 7: časovni normativi za prevoz 1 tkm t) t:O ·- t: skupaj .!9~= Izvor podatkov v območju območja ~~-- ~ >C!Jc: km/h indeks km/h indeks km/h indeks . potni nalog 0,286 85 0,246 94 0,259 91 C:i- O..C') UJC\J E skupaj 0,335 100 0,262 100 0,285 100 c:O (lj .Qg o makadam 0,425 127 0,613 234 0,507 179 E~ o ~·g_ .c: .$ asfalt 0,313 93 0,237 90 0,258 91 '§. ..... potni nalog 0,173 87 0,140 95 0,168 88 Ul...;t E skupaj 0,198 100 t:::C\J (t! 0,148 100 0,190 100 .Q o rn makadam 0,255 129 0,265 179 0,256 135 E.9 o ~~ .c: .$ asfalt 0,170 86 0,130 88 0,162 85 potni nalog 0,164 90 0,126 93 0,140 93 Q) E skupaj 0,183 100 0,135 100 0,151 100 iu ~ r:! makadam 0,241 0,236 156 0.. Ol 0,232 127 179 > o o .c: a. l! asfalt 0,161 88 0,123 91 0,134 89 Opomba: Normative smo izračunali tako, da smo delovni čas vožnje (polne in prazne) delili s prepeljanimi tkm: N = (Tpr + TQ.) · F s. Q 400 G. V. 9/90 . i.' Iz razpredel nice 7 lahko povzamemo: - Povprečni časi vožnje 1 tkm na maka- damskih cestah so za 45 do 1 OO% daljši kot na asfaltnih. - Povprečni časi vožnje 1 tkm v območju so za 25 do 35% večji kot pri vožnjah na daljših relacijah (izven območja). - Povprečen čas vožnje 1 tkm, izraču­ nan iz razdalj po potnih nalogih, je za okoli 10% (od 5 do 15%) krajši od časa, izraču­ nanega iz podatkov tahograma. Primerjava doseganja normativov iz pa- nožnega sporazuma pokaže, da jih vozniki GG Novo mesto v povprečju močno prese- gajo. če primerjamo podatke po potnih nalogih, po katerih so vozniki dejansko plačani, presegajo normative za 13 do 30 %. Najmanj presegajo normative vozniki GTK kamiona s polprikolico, največ pa vozniki kamiona s prikolico nosilnosti 24 ton. Če primerjamo podatke iz tahogramov, je preseganje manjše. Vozniki kamiona s pol prikolico - nosilnosti 23 t- komaj dose- gajo normative iz panožnega sporazuma. Osnova za primerjavo so bili normativi iz panožnega sporazuma za težke GTK na relacijah nad 20 km. Če bi primerjali do- sledno po relacijah, kot so v sporazumu, bi bilo preseganje normativov še znatno več­ je. 4. PRIMER IZDELAVE NORMATIVOV ODVOZA GOZDNIH SORTIMENTOV V Sloveniji pretežni del gozdnih sortimen- tov prepeljemo z GTK, kamioni s polpriko- lico nosilnosti 22 do 23 ton. V tej sestavi je največkrat kamion znamke TAM (Magirus) različnih tipov. Temu v naši obravnavi ust- reza GTK nosilnosti 23 ton. Za to imamo tudi največ podatkov- 306 voženj. Skupni pregled prevoženih razdalj in do- seženih povprečnih hitrosti je podan v raz- predelnici 8. Tu vidimo, da te GTK vozijo pretežno doma (v območju). Okoli 30% prevozijo po makadamskih cestah, ostalo pa po as- faltnih. Potni nalogi izkazujejo okoli 1 O% daljše vožnje od podatkov v tahogramih. Podrobnejša analiza teh razlik je pokazala, da razlike nastajajo zaradi netočnega vpi- sovanja razdalj v potne naloge. To pona- zarja tudi podatek o povprečnih hitrostih ))po potnem nalogu", kjer vidimo, da so hitrosti v območju pri polni vožnji večje kot pri prazni, kar je zelo čudno. Zaradi navedenega (tudi v prejšnjem po- glavju) menimo, da so realna (zanesljiva, korektna) osnova le podatki iz tahograma in bomo vnaprej obravnavali le-te. V preglednici 9 smo podali razlike med vožnjo pozimi (meseci november, decem- ber, januar, februar in marec) in vožnjo poleti (meseci od aprila do oktobra). Kot vožnje »V območju« smo tu šteli vožnje, kjer je bila ))po potnem nalogu« razdalja prevoza - polne vožnje - največ 35km. V obeh razpredelnicah (8 in 9) vidimo: 1. Povprečne hitrosti voženj »izven ob- močja« so približno 3-5% večje kot v območju. 2. Hitrosti na asfaltu so za okoli 19% večje od povprečnih hitrosti. Na makadam- skih cestah so hitrosti za 25-30% nižje od povprečnih oziroma za okoli 40% nižje od hitrosti na asfaltnih cestah. 3. Pozimi so povprečne hitrosti okoli 3% nižje od poletnih. Največje so razlike na makadamskih cestah (okoli 8 %). Na asfal- tnih cestah razlik skoraj ni. Razlike so večje pri prazni kot pri polni vožnji. 4. Poleti vozijo na nekoliko daljših razda- ljah. Pojavlja se vprašanje o vzrokih vseh teh razlik in katere od njih še upoštevati pri izdelavi normativov, ki morajo biti kar se da enostavni, pregledni in razumljivi, istočasno pa morajo zagotavljati primerno motivira- nost pri delu. Da bi lahko odgovorili na gornja vpraša- nja, smo podatke o vožnjah podrobneje obdelali. Korelacijska in regresijska analiza ter testiranje značilnosti razlik med regresijami so dokazali: 1. Linearne regresije med časom vožnje in prevožene razdaljo so zelo zanesljive na vseh cestah. Indeksi korelacije so okoli 0,90 do 0,95. V nekaterih enačbah je sicer značilen tudi kvadratičen člen, vendar pov- sod dodatno pojasni manj kot 1 % variance. 2. Podrobnejša primerjava časa vožnje na določeni razdalji in istovrstnem cestišču kaže, da razlike med vožnjami v območju in izven območja nastajajo le na večjih G. V. 9/90 401 Razpredel nica 8: Prevožene razdalje in povprečne hitrosti Kazalec Vse vožnje Vožnje v območju količina razmerje količina razmerje delež delež po potnem nalogu 6885 107 5486 103 ID po tahografu 6406 100 5319 100 co c ID ID c: •N!:" namakadamu 1897 29,6 1659 31,2 O al >"O >N ID NE o o.~~ na asfaltu 4509 70,4 3660 68,8 :> co c: po potnem nalogu 36,84 108 34,71 103 N ('(l Q) po tahografu 34,28 100 33,65 100 c >O 0.. ~~.c namakadamu 73,3 25,05 74,4 >E-- 25,11 o~ E na asfaltu 40,49 118,2 39,85 118,4 a..c: .::.=: po potnem nalogu 7113 113 5592 115 Q) po tahografu 6288 100 4868 100 ('[! c: Q)Q) lN~ namakadamu 30,4 1665 34,2 c OC\1 1911 >"'' >N IDN o "-CO a. .... na asfaltu 4377 69,6 3203 65,8 :> co c: po potnem nalogu 36,01 113 35,46 115 o Q) po tahografu 31,83 100 30,87 100 c: 0.. •o Q)·-o. Ci) .c namakadamu 23.40 73,5 23,45 76,0 >E-- o.~ E na asfaltu 37,7 118,7 35,95 119,7 a..c .::.=: podatke o prevoženih razdaljah. razdaljah - nad 35-40 km. še te razlike nastajajo verjetno zaradi ekstrapolacije re~ gresije za vožnje v območju na daljše relacije. 3. Test razlik med regresijami kaže zna- čilne razlike med vožnjo po asfaltnem in makadamskem cestišču ter med vožnjo poleti in pozimi. Ostale razlike so naznačil­ ne. Iz gornjih ugotovitev izhaja, da bi za vsako vrsto GTK morali izdelovati 4 norma- tive: Zato kaže normative poenostaviti, in sicer tako, da bomo izdelali le povprečne letne in zimske normative. Cestišče bomo upo- števali tako, da bomo v normative vračunali povprečno razdaljo prevoza po makadam- skem cestišču. V našem primeru bo to povprečje za Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Lahko pa je to povprečje za kateri- koli gozdni obrat, revir, delovišče ipd., od- visno od želja in potreb posameznega goz- dnega gospodarstva. - za makadamsko cestišče poleti, - za makadamsko cestišče pozimi, - za asfaltno cestišče poleti, - za asfaltno cestišče pozimi. Izdelava takih normativov ni nobena te- žava. Tudi obračun po teh normativih v današnji (računalniški) dobi ne bi smel biti problem. Problem pa je, kako zbrati osnove za obračun oziroma kdo in od kod naj zbere 402 G. V. 9/90 Vse regresijske enačbe so naslednjega tipa: T K+ as+ bs kjer je: T = čas vožnje - min K = konstanta za vsako vožnjo s = prevožena razdalja - km a in b sta člena J Razpredel nica 9: Razlike med vožnjo pozimi in poleti Kazalec Cestišče Količina makadam 535 ttl c: asfalt 1182 •N skupaj 1717 o > ttl c: makadam 23,50 N «S ~ asfalt 39,44 0.. ~ skupaj 32,56 makadam 517 crJ asfalt 1056 c: •N skupaj 1573 o > ttl (J) makadam 22,32 c: c: >U (J)·- o 5..7ii..c: asfalt 37,47 0.. >8-o:= E o....c:~ skupaj 30,63 •t: makadam 1052 (J) •N asfalt O..c: 2238 >-. ~E skupaj 3290 0.~ «S o. ::::1 (J) ~ c: makadam 22,90 >U (J) Il)•- 5..t5..c: asfalt 38,54 >e- O::! E skupaj 31,61 o...c:~ Povprečna relacija/km (polna) 17,48 Z oziroma na to, da člen »bS« skoraj nič ne prispeva k točnosti izračuna časa, veli- kokrat pa sploh ni značilen, ga kaže iz praktičnih razlogov opustiti. Tako dobimo regresije: T K+ as 31 69 100 72 121 100 33 67 100 73 122 100 32 68 100 72 122 100 Izraz (enačba) nam pove, da traja vsaka vožnja (T): K- minut, konstanta, neodvisna od razdalje as- del, odvisen od razdalje, kjer vsakemu km prevožene poti pripada a - minut. Razmerje zim. :polet. 1124 31 47 2478 69 48 3602 100 48 25,87 76 91 40,05 117 98 34,20 100 95 1148 35 45 2147 65 49 3295 100 48 23,99 77 93 36.70 118 102 30,98 100 99 2272 33 46 4625 67 48 6897 100 48 24,88 76 92 39,42 i 18 100 32,58 100 97 18,00 97 T je čas za vso nosilnost (Q) vozila. Za 1 tkm je torej: K+ as Q k+ A ·s K a a+a s Za naš primer glej razpredelnico 1 O. Pri enačbi za skupni čas prazne in polne vožnje je (s) razdalja polne vožnje. Za zimski čas glej razpredelnico 11. Izračunali bomo primer za vožnjo poleti. Iz pregleda vidimo, da vozi po makadamu G. V. 9/90 403 Razpredelnica 10: Koeficienti regresijskih enačb - za poletje Vrsta Konstanti Indeks Povprečna Cestišče vožnje regresijske enačbe korelacije relacija K a km prazna 1,161 o 2,1391 0,931 6,28 asfalt prazna 3,0614 1,2658 0,976 15,07 skupaj prazna 9,4680 1,2769 0,963 21,35 makadam polna 4,2881 1,8355 0,813 6,41 asfalt polna 3,6355 1,3416 0,967 14,43 skupaj polna 12,3721 1,2801 0,907 20,84 Skupaj polna in prazna 25,5946 2,4080 0,891 20,84 Razpredelnica 11 : Koeficienti regresijskih enačb - za zimo Cestišče Vrsta regresijske enačbe Indeks vožnje korelacija K makadam prazna 0,7995 asfalt prazna 3,5589 skupaj prazna 7,9775 makadam polna 1,2526 asfalt polna 1,4445 skupaj polna 5,9506 Skupaj prazna in polna 23,2280 6 km in da je prazne vožnje v povprečju nekaj več (okoli 1 ,9 %) kot polne. Voženj na kratke razdalje je zelo malo. Vseh voženj na relacijah (po potnem nalo- gu) do 1 O km je komaj 6,5 %, do 7 km pa 3,2 %. Na teh razdaljah so zaslužki vozni- kov in prevoznikov vedno sporni. Zato kaže predpostaviti, da gre vsa vožnja do neke razdalje po makadamski cesti. Za naš slu- čaj do 6 km razdalje. Tako je čas vožnje po makadamu Tmpr = 1,1610 + 2,1391 · 6 = 13,9956 min prazne vožnje. Skupni čas prazne vožnje je vsota časa vožnje po makadamskem in asfaltnem ce- stišču: Tp= Trn+ Ta. če predpostavimo, da vsem relacijam >•priznamo« 6 km makadama, moramo za toliko skrajšati skupno razdaljo, da dobimo razdaljo po asfaltu, in za to Tp = Trn + K + a (s - 6) razdaljo (s 6 = S a) izračunati čas vožnje. Z vnosom podatkov v enačbo za čas prazne vožnje po asfaltu in redukcijo členov do- bimo enačbo za produktivni čas prazne vožnje: Pp = 9,4322 + as. 404 G. V. 9/90 a km 2,3958 0,949 6,04 1,2565 0,957 14,04 1,4190 0,925 20,08 2,4843 0,952 5,90 1,4758 0,962 14,05 1,6110 0,930 19,95 2,5730 0,842 19,95 Ker je prazne vožnje 1,9% več kot polne, moramo za toliko povečati konstanta pri členu »S«. Tako je enačba Tp 9,4322 + 1,2899s. Enačba se le malo razlikuje od skupne enačbe (skupno za makadam in asfalt) za čas prazne vožnje. Podoben izračun za polno vožnjo nam da Tpo = 10,8870 + 1,3416s. Vsota obeh enačb nam da enačbo za skupni produktivni čas polne in prazne vožnje (s) T = 20,4129 + 2,6315s. če to enačbo pomnožimo s faktorjem 1,1938 (dodamo dodatni čas), dobimo enačbo za delovni čas vožnje poleti: Td = 24,3764 + 3,1415s. Po enakem postopku dobimo enačbo za delovni čas vožnje pozimi: Td = 23,8071 + 3,2935s. Razlike med vožnjo pozimi in poleti so kljub statistično značilnim razlikam majhne in vprašljivo je, ali jih kaže v praksi uporabiti. Kot smo že ugotovili, so te razlike na slabših (makadamskih, gozdnih) cestah večje, na asfaltnih cestah pa jih skoraj ni. Za praktično rabo še dva napotka: 1. Z večanjem razdalje »po makadamu« bolj motiviramo (bolje nagrajujemo) vožnje na kratke razdalje. Obratno, z majhnimi razdaljami »po ma- kadamu« bolj motiviramo vožnjo na dolgih razdaljah. 2. Obračun zaslužkov voznikov je smo- trno speljati tako, kot predlaga NOVAK (1985). Za vsako polno vožnjo dobi voznik plača­ nih 24,38 minut in za vsak tkm O, 1366 min ne glede na razdaljo (relacijo prevoza). 5. POVZETEK IN ZAKLJUČKI Na Gozdnem gospodarstvu Novo mesto so za leto 1987 zbrali vzorec 478 voženj (ciklusov) pri prevozu lesa s kamioni MAGI- RUS - DEUTZ {TAM) različnih tipov in z različnimi priklopniki. Vzorec je zajemal celo leto in celotno območje gozdnega gospodarstva. Za vsako vožnjo so iz doku- mentacije (potni nalog, oddajnica, tahoram- ski listič) ugotovili: - trajanje (čas) posameznih delovnih operacij in zastojev, - količino in vsoto prepeljanih gozdnih sortimentov, - relacija, po kateri je potekal prevoz, in njeno dolžino. Relacijo so ločili na asfaltne in makadamske ceste, - dolžino relacije so ugotavljali po podat- kih iz tahogramskega lističa in potnega naloga. Analiza in primerna računalniška obde- lava je omogočila naslednje najpomemb- nejše zaključke: 1. Vozniki delajo razmeroma velik delež časa produktivno. Od skupnega delovnega časa porabijo 57,7% časa za vožnjo, 28,7% za prekladanje lesa in 13,6% časa za razne odmore, zastoje ipd. Dve tretjini (66,8 %) delovnega časa porabijo za prevo- ze, tretjino (33,2 %) pa za prekladanje lesa. Sestava delovnega časa je zelo podobna pri vseh vrstah vozil. Z daljšimi relacijami narašča delež produktivne~a časa. 2. čas prekladanja 1 m sortimentov je precej različen za posamezni sortiment. Najkrajši časi so pri hlodih iglavcev, naj- daljši pa pri prostorninskem lesu (razpredel- nica 3). Pri ostalih oblih sortimentih so časi precej podobni. Razkladanje z nakladalnikom traja okoli 35-45% časa nakladanja. 3. Razdalje prevozov, ugotovljene po potnih nalogih, so vedno večje (za okoli 10-13%) od istih razdalj, ugotovljenih iz tahogramskih lističev. Razlike so zlasti ve- like pri nekaterih voznikih. Ugotovili nismo nobene zveze, ki bi pojasnila te razlike. Zato sodimo, da so razlike subjektivnega izvora in nastajajo zaradi netočnega bele- ženja razdalj v potnih nalogih. Zato meni- mo, da je objektivna osnova lahko le poda- tek iz tahogramskega lističa. Te smo tudi vzeli v nadaljnjo analizo. 4. Večina voženj, blizu 82, je krajših od 36 km. To so vožnje v območju. Povrečna razdalja teh voženj je okoli 19 km. Ostallh dolgih voženj je manj. So pa daljše, v povprečju okoli 80 km. V povprečju prevozijo 22% po makadam- skem in 78% po asfaltnem cestišču. 5. Povprečne hitrosti vožnje so okoli 36 km/h (razpredelnica 6). Razlikujejo se med vozili in relacijami. Zaključimo lahko, da največje razlike v hitrostih nastajajo zaradi kakovosti cestiš- ča. Hitrosti na asfaltnih cestiščih so v pov- prečju skoraj 80% večje kot na makadam- skih. Podrobnejša regresijska analiza kaže, da je čas vožnje v zelo tesni zvezi s kakovostjo ceste in prevožene razdaljo. Razlike, ki se kažejo v povprečnih hitrostih na različnih relacijah in tudi med različnimi tipi vozil, izhajajo v največji meri iz različne dolžine prevozov in s tem različnega deleža asfaltne oziroma makadamske ceste. 6. Analiza kaže statistično značilne raz- like v hitrosti vožnje poleti in pozimi. Razlike so večje na slabih cestah. V povprečjih pa so te razlike majhne in vprašljivo je, ali jih kaže upoštevati pri normiranju dela. 7. Na koncu smo na primeru kompozicije kamiona s polprikolico nosilnosti 23 ton prikazali način sestave delovnih normativov za odvoz gozdnih sortimentov. WORK EFFECTS IN FOREST TIMBER ASSORTMENT TRANSPORTATION Summary ln the Novo mesto forest enterprise a sample of 478 travels (cycles) in wood transportation by means of the MAGIRUS - DEUTZ (TAM) trucks G. V. 9/90 405 of various types with different trailers was prepar- ed for the year 1987. The sample comprised the whole year and the whole forest enterprise area. On the basis of the documentation (a travel order, a delivering certificate, a tachogram record) the following was established for each travel: - time of individual work phases and delays, - the quantity and the type of wood assort- ments delivered, - the transportation route and its length. The route was divided into asphalt and macadam roads, · - the length of the route was established on the basis of a tachogram report and a travel order. On the basis of the analysis and a comparative computer processing the following important con· clusions were made: 1. A considerably great share of drivers work- ing time is productive time. 57.7% of the total working time is spe nt for travel, 28.7% for reload- ing and 13.6% for various breaks, delays etc. Two thirds (66.8 %) of the working time is spent for trave Is, one third (33.2 %) for the reloading of wood. The structure of the working time is very similar in all types of vehicles. The share of the produc- tive time increases with greater distances. 2. Reloading time of 1 m3 of assortments dif· fers greatly with individual assortments. The shor- test time values occur with the logs of coniferous trees and the longest with cordwood (table 3). With other round assortments, time values are fairly similar. The reloading by means of loading machines occupies approximately 35-40% of loading time. 3. Travel distances established on the basis of travel orders are always Ion ger (for about 1 o- 30 %) than the same distances established on the b(\sis of tachogram records. The differences are especially great with some drivers. No corre- lation was established which could explain for these differences. It is estimated that they are of subjective origin and occur because of inaccurate recording of the distances in travel orders. For this reason, only the data from tachogram records can be considered as objective. They also served as the basis of the analysis. 4. Most of the travels (around 82) are shorter than 36 km. These trave Is are performed with in the forest enterprise area. The average distance of these travels is about 19 km. Other long er travels are more scarce. They are, however, Ion ger by 80 km on the average. On the average, 22% of transportation is car- ried out on macadam and 78% on asphalt roads. 5. The average travels amount to about 36 km/h (table 6). They differ according to vehicles and distances. A conclusion can be made that the greatest differences in speeds occur due to the quality of the roadway. Speeds on asphalt roadways are 406 G. V. 9/90 on the average al most by 80% greater than on macadam ones. A detailed regression analysis shows that the travel time is in close relation to the roadway quality and the distance travelted. The differences reflected in the average speeds in various distan- ces and with different vehicle types primarily result from different travel lengths and thus from a different share of an asphalt or macadam road. 6. The analysis shows statistically characteri- stic differences in travel speeds in summer and winter. The differences are greater in roads in bad condition. Yet on the average they are small and their consideration in the work standardiza· tion is therefore questionable. 7. At the end of the analysis a standard struc- ture type for the transportatron of wood assort- ments was presented on the example of a truck with a semi·trailer with a carrying capacity of 23 ton s. LITERATURA 1. Bojanin, S., 1985: Komparacija prijevoza tru paca pomoču kamiona i kamiona sa prikollcom, šumarski list, Zagreb 99 (1985), s. 137. 2. Kure, J., 1987: Poraba goriva pri prevozu gozdnih sortimentov GV 45 (1987), s. 120. 3. Bojanin, S., 1989: Odredljivanje dodatnog vremena kot prijevoza drva kamionima, referat, Zagreb 1988. 4. Krpan, A. P. B., 1988: Analiza nekih eleme· nata daljinskog transporta drva kamionima FAP 16-26 BD 48, referat, Zagreb 1988. 5. Kure, J., 1989: Analiza prevoza lesa s kamioni Magirus-Deutz za leto 1987, GG Novo mesto 1989. 6. Novak, M., 1985a: Hitrost in čas vožnje pri prevozu lesa v gozdni proizvodnji, GV 43 (1985). 7. Novak, M., 1985b: Hitrost in čas vožnje pri prevozu lesa v gozdni proi~vodnji, GV 43 (1985). 8. Rebula, E., 1985a: Cas in hitrost vožnje pri prevozu lesa, GV 43 (1985), s. 155. 9. Rebula, E., 1985b: Normiranje prevoza goz- dnih lesnih sortimentov, GV 43 (1985), s. 313. 1 O. Rebu la, E. 1986: Die Qualitat der Strassen und die Geschwindigkeit des Holztransportes, Brno 1986. 11. Rebula, E. 1987: Fahrttechnik und Kraft- stofverbrauch bei der Holzabfuhr, Research No- tes No. 49, Helsinki 1987. 12. Rebula, E. 1990: Tehnika vožnje in poraba goriva pri odvozu lesa, GV 48 (1990), s. 57. 13. Sever, S., Horvat, D., 1988: Prilog prouča­ vanju potrošnje goriva pri prijevozu drva kamion- skim kompozicijama, referat, Zagreb 1988. 14. Bojanin, S. in dr., 1987: Prijevoz tehničke oblovine i industrijskog višemetrskog drva po- meču kamiona i kamiona s prikolicam, Mehaniza- cija šumarstva, Zagreb 1987, št. 3. GDK: 62 Gozdnogospodarsko načrtovanje v nekaterih evropskih državah Franc GAŠPERŠIČ* Izvleček Gašperšič, F.: Gozdnogospodarsko načrtova­ nje v nekaterih evropskih državah. Gozdarski vestnik, št. 9/1990. V slovenščini, cit. lit. 22. V prispevku je podan pregled stanja in organi- ziranosti gozdnogospodarskega načrtovanja v več evropskih državah in v ostalih jugoslovanskih republikah. Prispevek je namenjen sedanjim raz- pravam o novi organiziranosti gozdarstva v Slove- niji. 1. UVOD V sedanjih razpravah o reorganizaciji gozdarstva v Sloveniji prihaja do najrazlič­ nejših pogledov tudi na vlogo gozdnogo- spodarskega načrtovanja. Razmišljanja gredo v skrajnosti. po eni strani bi bilo treba gozdnogospodarsko načrtovanje skrajno poenostaviti (»racionalizirati(<), v zasebnem sektorju celo opustiti, drugi pa menijo, da je zastarelo in bi morali zanj poiskati vzore pri gospodarsko naprednih državah srednje Evrope. Ta pregled naj bo v orientacijo pri sedanjem odločanju o vlogi, vsebini in orga- niziranosti tega strokovnega področja v slo- venskem gozdarstvu. Pod vplivom naraščajočih potreb po splo- šno koristnih funkcijah gozdov in ekoloških gibanj je v zadnjih desetih do petnajstih letih večina evropskih držav novelirala za- kone o gozdovih in temu ustrezno prilago- dila vsebino in metode gozdnogospodar- skega načrtovanja. V prispevku bom orisal razmere na po- dročju gozdnogospodarskega načrtovanja v nekaterih evropskih državah. Podatke "' Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. Synopsis Gašperšič, F.: Forest Managing Planning in some European Countries. Gozdarski vestnik, No. 9/1990. ln Slovene, lit. quot. 22. The article offers the presentation of the situa- tion and organization of forest managing planning in different European countries and other Yugo- slav republics. It is intended for the present discussion on the new organization of Slovene economy. sem črpal iz literature. veliko informacij sem dobil s študijem sedaj veljavnih inštruk- cij (navodil) za gozdnogospodarsko načrto­ vanje v teh državah in v razgovorih na študijskih obiskih v nekaterih izmed njih. Zaradi enostavnosti bom začel z vzhod- noevropskimi državami, ki imajo gozdnogo- spodarsko načrtovanje precej enotno orga- nizirano. 1 . Bolgarija Bolgarija ima 3,2 mio ha gozdov (gozdna- tost 29%), vsi gozdovi so v državni lasti. Večina gozdov je bila prvič urejena po Il. svetovni vojni. Bolgari so vse gozdove ure- dili že pred letom 1970. Za urejanje gozdov skrbi osrednja orga- nizacija Agrolesprojekt v Sofiji s svojimi izpostavami v Plovdivu. Velikem Trnovem in Burgasu. Podrejena je ministrstvu za gozdarstvo. Agrolesprojekt vključuje poleg urejanja gozdov v ožjem smislu še načrto­ vanje !avnega gospodarstva, protierozijsko projektiranje, projektiranje izgradnje gozd- nih cest in izdelavo načrtov za rekreacijska območja. Gozdnogospodarski načrti slonijo na tipoloških raziskavah gozdov. Vsa raču­ nalniška obdelava podatkov in kartografija je koncentrirana v centrali v Sofiji. V celot- G. V. 9/90 407 nem Agrolesprojektu je zaposleno 3251judi, od tega 180 projektantov (načrtovalcev). Od strokovnjakov drugih strok zaposlujejo geodetske inženirje, inženirje računalništva in ekonomiste. V letošnjem letu so novelirati lnštrukcijo za urejanje gozdov iz leta 1975. Zato si prizadevajo uveljaviti polifunkcio- nalni koncept gospodarjenja z gozdovi. Strokovnjaki Agrolesprojekta (navadno odgovorni sestavljalci načrtov} so v pove- zavi z gozdarsko inšpekcijo zadolženi tudi za kontrolo izvrševanja gozdnogospodar- skih načrtov. 2. Češkoslovaška Površina gozdov 4,6 mio ha (gozdnatost 36 %} Vsi gozdovi so v državni lasti in so bili urejeni že pred letom 1970. Za gozdno- gospodarsko načrtovanje skrbita centralni organizac~i Lesoprojekta v Brandisu nad Labo (za Ceško) in v Zvolenu (za Slovaško} s svojimi izpostavami (7 na Češkem in 5 na Slovaškem}. Obe organizaciji sta podre- jeni ministrstvu za gozdno in vodno gospo- darstvo. Leta 1977 so novelirali zakon o gozdovih, leta 1984 pa izdali obsežne lns- trukcije za izdelavo kompleksnih gozdnogo- spodarskih načrtov. Načrte izdelujejo za gospodarske enote, ki so večje od naših. Gozdnogospodarsko načrtovanje je razšir- jeno na problematiko ohranitve in nege naravnega okolja (kartiranje splošno korist- nih funkcij, protierozijska problematika, iz- delava kompleksnih rekreacijskih načrtov v gozdnih parkih, v primestnih gozdovih in v gozdovih okrog naravnih zdravilišč- toplic}, na načrtovanje lovnega gospodarstva in na izgradnjo gozdnih cest. Gozdnogospodar- ski načrti so zasnovani na podrobnih tipolo- ških raziskavah gozdov. V Lesoprojektu izdelujejo tako imeno- vane sumarne gozdnogospodarske načrte za republiko in skrbijo za permanentno inventarizacijo (aktualizacijo) stanja go- zdov, kar je vse podlaga načrtovanju narod- nega gospodarstva. Pri nadzorovanju go- spodarjenja z gozdovi in pri prostorskem planiranju sodelujejo z inšpekcijsko službo ter z državno statistiko. Notranja zgradba centralnih organizacij (Lesoprojekt) pa tudi izpostav je zelo razve- jana. Računalniška obdelava podatkov in 408 G. V. 9/90 kartografija (izdelava tematskih kart) sta centralizirani. Zaposlujejo številne speciali- ste drugih strok (inženirje računalništva, inženirje geodezije, ekonomiste in celo zgo- dovinarje}. Kadrovska zasedba je v primer- javi z našimi razmerami izredno bogata (po površini, ki odpade na enega inženirja - načrtovalca} in za naše pojme celo preob- sežna. 3. Romunija Površina gozdov je 6,3 mio ha, gozdna- tost 27%, vsi gozdovi so državni in so bili urejeni že pred letom 1970. Služba za gozdnogospodarsko načrtovanje je po- dobno kot v ostalih vzhodnoevropskih drža- vah organizirana centralno (v okviru sek- torja za gozdnogospodarsko načrtovanje pri Inštitutu za gozdarske raziskave) ter s petimi filialami v državi. Po zaslugi prof. l. Popeska-Zeletine (bil je precej časa pred- sednik sekcije za urejanje gozdov v IUFRO) so začeli razmeroma zgodaj razmišljati o polifunkcionalnem gozdno-gospodarskem načrtovanju. Z novelirano inštrukcijo za ure- janje gozdov iz leta 1979 in nacionalnim programom za razvoj gozdov v obdobju 1976-2010 je zelo poudarjena polifunkcio- nalnost pri gospodarjenju z gozdovi. 4. Poljska Površina gozdov znaša 8,6 mio ha, od tega je 18% lastniško zelo razdrobljenih zasebnih gozdov, ostalo so državni gozdo- vi. Gozdnatost je 27%. Vsi gozdovi, vključno z zasebnimi, so urejeni. Gozdno- gospodarsko načrtovanje izvaja Biro za urejanje gozdov in gozdarsko geodezijo (Biuro Urzadzania Lasu i Geodezji Lesnej) v Varšavi z 12 filialami po državi. Podrejeno je ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Omeniti velja še posebnost. Leta 1989 se je v Krakovu pojavil prvi zasebni biro za urejanje gozdov kot konkurenca tamkajšnji filiali centralnega biroja iz Varšave. Celotna služba za gozdnogospodarsko načrtovanje zaposluje 1300 delavcev, od tega 1000 inženirjev in tehnikov. Gozdnogospodarski načrti slonijo na po- drobnem fitocenološkem kartiranju~ ki mora biti opravljeno eno leto pred začetkom te- renskih del. V biroju deluje poseben odde- lek za gozdarsko tipologijo. Gozdnogospo- darsko načrtovanje (Biro) vključuje tudi na- črtovanje izgradnje cest, borbe proti eroziji in hidromelioracij. Računalniška obdelava podatkov in izde- lava kart sta centralizirani v Varšavi. Načrte za državne gozdove izdelujejo za prostorski okvir organizacijske enote nad- gozdarstva (nadlesnictwo), ki je bistveno večja od naših gospodarskih enot. Za za- sebne gozdove izdelujejo ločene načrte v nekoliko poenostavljeni obliki po katastrskih občinah. Poljska je edina vzhodnoevropska dežela, ki ima tudi zasebne gozdove in so vsi urejeni. Nadalje izdelujejo tako imeno- vane inventarizacijske načrte za okrajno upravo državnih gozdov, in to vsakih 5 let za potrebe načrtovanja. Kot podlaga se rabijo načrti za nadgozdarstva in evidenca o gospodarjenju z gozdovi za posamezne okraje. Naloga službe za gozdnogospodar- sko načrtovanje je tudi nadzor nad izvaja- njem gozdnogospodarskih načrtov. Inštrukcije za izdelavo gozdnogospodar- skih načrtov iz leta 1980 kritizirajo, ker slabo upošteva večnamenskost pri gospo- darjenju z gozdovi. Izdelali so že novelirani osnutek, ki pa še vedno ni ustrezal sodob- nim zahtevam in so ga zato zavrnili. 5. Madžarska Madžarska ima 1,6 mio ha gozdov in 17-odstotno gozdnatost. Lastninska struk- tura gozdov je naslednja: 71 % državni gozdovi, 0,5% razne institucije, 28% za- druge in 0,5% zasebni gozdovi. Po podat- kih iz leta 1983 so bili urejeni praktično vsi gozdovi. Neurejenih je bilo le 50.000 ha ali 3 % vseh gozdov. Zasebni gozdovi so vsi urejeni. Leta 1976 so novelirali navodila za iz- delavo gozdnogospodarskih načrtov. Gozdnogospodarske načrte izdelujejo za gospodarske enote v okviru nadgozdarstev. Gozdnogospodarsko načrtovanje je organi- zirano v centralnem biroju, ki je podrejen ministrstvu za kmetijstvo in prehrano. Tu je koncentrirana tudi vsa računalniška obde- lava podatkov. Izdelava gozdnogospodar- skih načrtov je državna naloga, upravljalci (gospodarji) gozdov dobijo načrte brezplač­ no. Za terensko delo so oblikovane skupine od štirih do osmih strokovnjakov, ki dobijo samostojne naloge. Na enega strokovnjaka odpade letno povprečno od 1500 do 1600 ha. Skupino vodi diplomirani gozdar- ski inženir z veliko praktičnimi izkušnjami, ki je hkrati odgovorni nosilec obnove goz- dnogospodarskega načrta. Načrte preverja in potrjuje služba pri ministrstvu. Gozdno- gospodarski načrti slonijo na podrobnem fitocenološkem kartiranju gozdnih združb. Vsa izdelava kart je centralizirana. Vodja delovne skupine v pripravljalni fazi izdelave načrta skupaj z upravljalci gozdov opredeli izodišča in probleme, na katere mora gozdnogospodarski načrt odgovoriti, in jih zapiše v posebnem protokolu. Pomembna naloga službe za gozdnogo- spodarsko načrtovanje je nadzor nad go- spodarjenjem z gozdovi. To funkcijo oprav- ljajo v povezavi z gozdarsko inšpekcijo. 6. Nemška demokratična republika 1 Površina gozdov je bila 2,8 mio ha, gozd- natost 27%. Lastninska struktura gozdov; 65% država, 2% razne institucije, 28% zadruge, 5% zasebna posest. Vsi gozdovi so bili urejeni. Gozdnogospodarsko načrto­ vanje je bilo podrejeno ministrstvu za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano. Organizi- rano je bilo centralno v okviru VEB Forst- projektierung v Potsdamu, ki je imelo svoje izpostave v Schwerinu, Potsdamu, Dre- sdenu in Weimarju. Leta 1978 so novelirali navodila za izde- lavo gozdnogospodarskih načrtov (11). Centralna služba v Potsdamu je bila notranje razčlenjena na naslednje oddelke: - urejanje gozdov; - raziskava rastišč; - izmera in kartografija; - inšpekcija in kontrola gozdnih fondov; - specialne naloge (metodološki razvoj, krajinsko načrtovanje, računalniška obde- lava podatkov). Gozdnogospodarske načrte so izdelovali za gozdne obrate (površine od 25.000 do 50.000 ha), ki so se naprej delili na nadgo- zdarstva (Oberfarsterei) s površino okrog 7500 ha, ti pa na revirje (srednja površina 1000 ha). Za terensko obdelavo posame- 1 Prispevka zavestno nismo novelirali, saj je podatek o tem, kako je bilo z urejanjem gozdov do nedavnega v NDR prav tako zanimiv. G. V. 9/90 409 znih gozdnih obratov so oblikovali začasne brigade za urejanje gozdov, raziskave ras· tišč ter za geodetsko izmera in kartografijo. Izdelava gozdnogospodarskih načrtov je bila močno računalniško podprta. Uporab- ljali so modele in metode matematičnega programiranja. Kot ciljno usmeritev pri načrtovanju so uporabljali dolgoročno prognoziranje, t. i. »generalni plan razvoja gozdov«. Izredno je bil poudarjen pomen sklenjene upravljal- ske verige med dolgoročnim, srednjeroč­ nim, kratkoročnim (letnim) načrtovanjem ter med celostnim (okvirnim) in podrobnim načrtovanjem. V učinkovitem delovanju te upravljalske verige so videli učinkovitost uresničevanja nacionalne gozdnogospo- darske politike. Pomemben sestavni del službe za gozd- nogospodarsko načrtovanje je bila kontrola uspešnosti gospodarjenja z gozdovi. Tej nalogi je bila namenjena delovna skupina v centrali »Forstprojektierung« v Potsdamu. 7. Sovjetska zveza Za popolnejši vpogled v evropske raz- mere na področju gozdnogospodarskega načrtovanja je treba podati nekaj temeljnih informacij o stanju in organizaciji gozdnogo- spodarskega načrtovanja v Sovjetski zvezi. Površina gozdnega fonda je 1259,5 mio ha, od tega pod gozdom 810,9 mio ha. Sovjetska zveza ima 26% vseh svetovnih lesnih zalog in 50% vseh lesnih zalog iglavcev. Srednja gozdnatost je 36%. Med najbolj gozdnatimi republikami so Ruska federacija (45 %), Belorusija (35 %), Gruzija (40%), Latvija (42%), Estonija (40%). Zelo nizka pa je gozdnatost v srednjeazijskih republikah: Kazahstan (3,4 %), Kirgizija (4, 1 o/o), Tadžikistan (4,2 %), Uzbekistan (5,9 %). Leta 1977 so v SZ novelirali in močno modernizirali gozdarsko zakonodajo. Na tej podlagi so leta 1986 izšle nove instrukcije za gozdnogospodarsko načrtovanje (15). Na gozdarskih fakultetah so prenovili študij- ski program urejanja gozdov in učbenike za ta predmet v skladu z večnamensko vlogo gozdov. Služba za urejanje gozdov je organizi- rana centralno v vsezvezni organizaciji Le- 410 G. V. 9/90 soprojekt. S tem je po njihovem mnenju zagotovljena enotnost uresničevanja meto- dološke in gozdnogospodarske politike pri gozdnogospodarskem načrtovanju. V okviru centralne organizacije Lesopro- jekt je 19 podjetij za urejanje gozdov, ki se zelo razlikujejo po zmogljivostih. V petih podjetjih letni obseg del presega 6 milijonov ha. Največje je Severozahodno podjetje za . gozdnogospodarsko načrtovanje v Lenin- gradu. Leningrad je sploh največji gozdar- ski strokovni center v SZ in tudi na svetu. Poleg omenjenega podjetja je v Leningradu gozdarsko-teh niška akademija S. M. Ki rova z 12.000 študenti in bogato tradicijo ruske gozdarske šole (osnovana leta 1 803) ter eden največjih znanstveno-raziskovalnih inštitutov v SZ. Podjetja za urejanje gozdov se naprej organizacijsko delijo na gozdnourejevalne ekspediclj'e, ki jih je skupaj 60. Vsaka ekspedicija ima od 5 do 15 gozdnourejeval- nih partij. Partija sestoji iz vodje (izkuše- nega inženirja), od 2 do 5 inženirjev in od 1 do 5 tehnikov. Podjetja in ekspedicije za gozdnogospodarsko načrtovanje so razpo- rejeni v 40 mestih SZ. Ekspedicije in partije so sestavljene iz specializiranih strokovnja- kov (npr. gozdna tipologija, problematika varstva gozdov, načrtovanje rekreacije v gozdovih, načrtovanje gospodarjenja z ži- valskim svetom, dešifriranje aerofotopo- snetkov, računalniška obdelava itd.). Slu- žba za urejanje gozdov razpolaga z 9 računalniškimi centri. Opremljena je tudi s svojimi letali in helikopterji, saj bi bilo sicer delo v velikih prostranstvih Sibirije in Dalj- nega vzhoda nemogoče. Pri gozdnogospo- darskem načrtovanju dela nad 6000 inže- nirjev in tehnikov. Zelo podrobno sta pri gozdnogospodar- skem načrtovanju opredeljena organizacija dela ter letno in operativno nB;črtovanje. Izdelava načrtov je organizirana kot inter- disciplinarno in teamsko delo specialistov posameznih področij. Odgovorni nosilec iz- delave je vodja partije. Načrte izdelujejo za gozdna gospodarstva (leshoze) in za kol- hoze in sovhoze. Gozdna gospodarstva (leshozi) se naprej delijo na gozdne revirje (lesničestva), ki jih vodijo gozdarski inženir- ji. Vse informacije v načrtih so izkazane tudi po gozdnih revirjih. Pri načrtovanju razvoja gozdov uporabljajo gospodarske razrede. Pojem gospodarski razred (hozjajstvenaja sekcija) je v rusko urejanje gozdov v dvaj- setih letih tega stoletja vpeljal M. M. Orlov pod vplivom takratne teorije o gozdnih tipih G. G. Marozova. Letno izdelajo načrte za nad 250 gozdnih gospodarstev in nad 1000 kolhozov in sov- hozov. Letni obseg gozdnoureditvenih del presega 50 milijonov ha, pri čemer pred- stavljajo okrog 12 milijonov ha osnovni načrti, ostalo pa obnove gozdnogospodar- skih načrtov. Površina vseh urejenih go- zdov znaša že nad 700 milijonov ha. Le v najbolj nedostopnih predelih Sibirije in Dalj- nega vzhoda so gozdovi še neurejeni. Zaradi izredne heterogenosti gozdnogo- spodarskih razmer v SZ je kot temeljni princip pri gozdnogospodarskem načrtova­ nju uveljavljen diferenciran pristop. Za uve- ljavitev tega principa si pomagajo z razve- janim {večnivojskim) sistemom gozdnogo- spodarske rajonizacije. Pri rajonizaciji hkrati upoštevajo gozdnovegetacijske in ekonom- ske razmere in pridejo do gozdnogospodar- sko relativno homogenih rajonov. Gozdnogospodarsko rajonizacijo upošte- vajo tudi pri diferenciranju intenzivnosti vseh del pri gozdnogospodarskem načrto­ vanju. Razlikujejo 5 razredov natančnosti in intenzivnosti del in delovnih metod pri gozdnogospodarskem načrtovanju. V pr- vem razredu so gozdovi, kjer se zahteva največja intenzivnost gospodarjenja. Tako je urejanje gozdov v Ukrajini, Povolžju, Belorusiji, na Kavkazu in še zlasti v pribalt- skih republikah tudi za naše pojme izredno podrobno in intenzivno. Načrtovalno obdo- bje je praviloma 1 O let. v rajonih z manjšo intenzivnostjo gospodarjenja pa ga podalj- šujejo na do 15 let Pospešeno razvijajo polifunkcionalno gozdnogospodarsko načrtovanje. Izdelane imajo posebne metodologije za urejanje gorskih gozdov {večina gozdov v SZ je v nižinah), obmestnlh rekreacijskih gozdov {vključno z načrtovanjem kompletne rekrea- cijske infrastrukture), spominskih parkov, gozdnih rezeJVatov in kolhoznih gozdov, kjer zelo izpostavljajo pomen tako imeno- vane )>poljezaščitne funkcije«. Gozdnogo- spodarski načrti vključujejo tudi načrtovanje gospodarjenja z živalskim svetom, ponekod pa je le-to samostojni del. V zadnjem času v SZ močno pospešujejo tako imenovano kompleksno gozdno gospodarstvo, tj. go- spodarjenje z vsemi viri gozda na določe- nem prostoru. Služba za gozdnogospodarsko načrtova­ nje ima pomembno nalogo pri nadzorova- nju gospodarjenja z gozdovi. Nadzor opra- vijo na 5-odstotnem vzorcu vseh opravlje- nih del, s podrobnim pregledom vse razpo- ložljive dokumentacije in s terenskimi ogledi kakovosti in obsega opravljenih del. Namen nadzorovanja je odpraviti napake v izvedbi in pomanjkljivosti ter nedorečenosti v gozd- nogospodarskih načrtih. 8. ZR Nemčija2 ZR Nemčija je imela 7,1 mio ha gozdov, gozdnatost je bila 30-odstotna. Lastninska struktura gozdov je bila naslednja: država 30%, družbene institucije 21 %, korporacije 7 %, zasebna posest 42%. Izdelava na- črtov je obvezna za gozdno posest od 5 ha (Niedersachsen, Rheinland-Pfalz), v deželi Hessen pa od 1 O ha naprej. Velikostna struktura zasebne gozdne posesti je taka, da je za večji del zasebnih gozdov obvezna izdelava gozdnogospodarskih načrtov. Za zasebno posest pod 50 ha izdelujejo gozd- nogospodarske načrte v poenostavljeni obliki. Ureditev gospodarjenja z gozdovi je v zakonski pristojnosti deželnih vlad. Vse deželne vlade so že pred letom 1980 novelirale zakone o gozdovih. Za tem so izdelali nove instrukcije za izdelavo gozdno- gospodarskih načrtov. Organizacija gozdnogospodarskega na- črtovanja v {ZR) Nemčiji je zaradi tradicije v posameznih zveznih deželah precej raz- lična. Vse dežele imajo centrale za gozdnogoR spodarsko načrtovanje, ki so večinoma podrejene pristojnim deželnim ministrs- tvom. Ponekod so samostojne, drugod pa so kot referati za gozdnogospodarsko nač­ rtovanje vključene v gozdarske direkcije. Državne gozdove urejajo večinoma državne izpostave za urejanje gozdov, ki ob konicah navadno pogodbeno najemajo tudi privatne pooblaščene načrtovalce. 2 Vsi podatki veljajo za bivšo ZR Nemčijo. G. V. 9190 411 Enako velja tudi za gozdove kooperacij. Le v nekaterih deželah pa urejanje korporacij- skih gozdov v celoti zaupajo zasebnim pooblaščenim načrtovalcem. Zasebne gozdove urejajo v državni režiji ob pomoči zasebnih načrtovalcev, v neka- terih deželah pa je to delo v celoti prepuš- čeno pooblaščenim zasebnim strokovnja- kom. Veliki zasebni gozdni obrati imajo svojo lastno službo za urejanje gozdov. Izjema je dežela Niedersachsen, kjer je urejanje zasebnih gozdov organizirano pri deželni kmetijski zbornici. Z izvedbenega vidika sta uveljavljena dva sistema organizacije gozdnogospodar- skega načrtovanja. Večina dežel uporablja sistem »področnega urejevalca«. Urejeva- lec ima prostorsko določeno gozdnouredi- tveno območje. Manjšina pa uporablja tako imenovano »Sekcijsko organizacijoa, kjer se urejevalec po zaključku dela vrača v centralo in dobi naslednje leto nalogo v kakšnem drugem območju. Podrobneje bom orisal gozdnogospodar- sko načrtovanje v pokrajini Hessen. Na podlagi noveliranega zakona o gozdovih iz leta 1978 so leta 1980 izdati navodila za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov za državne gozdove in tem le dodali posebno- sti, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju v korporacijskih zasebnih gozdovih. Izdelava gozdnogospodarskih načrtov je naloga deželnega zavoda za urejanje go- zdov (Hessische Forsteinrichtungsanstalt). Zavod je podrejen deželnemu ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in varstvo narave. Določena dela se opravljajo centralizirano (načrtovanje del, koordinacija, organizacija računalniške obdelave podatkov, izdelava kart, kontrola gospodarjenja itd.). Dežela je razdeljena na 13 gozdnouredi- tvenih območij, v katerih stalno delajo eden ali več urejevalcev. Urejevalec ima status visokega deželnega uradnika. Navodila za izdelavo goznogospodarskih načrtov veljajo za vse gozdove, s tem da je treba za zasebne gozdove dodatno upo- števati še naslednje posebnosti: - pri definiranju gozdnogospodarskih ci- ljev je treba upoštevati želje gozdnih po- sestnikov, enako velja tudi za definiranje drugih ciljev; - načrtovanje v zasebnih gozdovih mora upoštevati karto splošno Isamoupravne anarhičnosti« v zadnjih 15 letih njegovo funkcijo zelo zane- marili. - Izredno pomanjkljivo je v gozdnogo- spodarskem načrtovanju v Sloveniji sprem- ljanje gospodarjenja z gozdovi oziroma nadzorna funkcija kot sestavni del gozdno- gospodarskega načrtovanja, in to na vseh ravneh, vključno z inšpekcijskim nadzorom. Tej funkciji posvečajo drugod bistveno več pozornosti; Gozdnogospodarsko načrtovanje je povsod (ne le na Vzhodu) precej centralizi- rano, zato je marsikje preveč odmaknjena od živega dela z gozdom, kar zanesljivo ne vpliva dobro na njegovo ustvarjalnost in učinkovitost. Če gledamo na slovensko gozdnogospo- darsko načrtovanje skozi ta širši evropski pregled, ne moremo biti nezadovoljni z doseženim v dosedanjem razvoju. Nujno ga je kadrovsko in organizacijsko utrditi kot razvojno službo in izpopolniti njegovo iz- vedbo, saj je tu še veliko pomanjkljivosti. LITERATURA 1. Bachmann, P.: Forsteinrichtung und Wal- derhaltung, Schweizerische Zeitschrift fUr Forst- wesen 1990/6. 2. Griess, O.: Forsteinrichtung im Bauern- wald, Allgemeine Forstzeitung 1978/6. .. 3. Goetsch, H.: Forslliche Raumplanung in Osterreich, Cbl. ges. Forstwesen, 1978/6. . 4. Gusev, N. N. in soavtorji: Lesoustrojstvo v SSSR, Moskva, 1981. 5. llijev, A., Bogdanov, K.: Lesoustrojstvo, Sofija, 1984. 6. Matič, V.: Metodika izrade šumskoprivred- nih osnova za šume v društvenoj svojini na področju SRBIH, Sarajevo, 1977. 7. Meštrovic, š., Prpic, B., Matic, s.: šumsko- gospodarska područja u organizaciji šumarstva Hrvatske, Šumarski list, 1989/1 O. 8. Mojsejev, V. S. in soavtorji: Landšaftnaja taksacija in formirovanije nasaždenij prigorodnih zon, Leningrad, 1977. 9. Priesol, A.: Hospodarska uprava lesov, Zvolen, 1988. 1 O. Tunicja, J. J.: Kompleksnoe lesnoe hozjaj~ stvo, Moskva, 1987. 11. Anweisung zur Forsteinrichtung des Wald- fondes in der DOR, BRA V/1978. Forstprojektie- rung, Potsdam. 12. Europaische Methoden fUr die Einrichtung der Walder, IUFRO, Bucharest, 1971. 13. Forsteinrichtung in verschiedene Landern der Welt, IUFRO, Bucharest, 1983. 14. Hessische Anweisung fUr Forstein- richtungsarbeiten (HAFEA), 1985. 15. lnstrukcija po provedeniju lesoutrojstva v edinom gosudarstvenom lesnom fonde SSSR, Moskva, 1986. 16. lnstrukcija za ustrojstvo na gorite v NRB, Sofija, 1975. 17. lnstrukcija urz>proizvodnih« sestankih se probleme s tega področja manj obravnava; glavni so še vedno sečnja, spravilo in pogozdovanje. ,, Trening objekti« so pravi izziv za pre- pričljivo »Učenje«, za soočanje teorije in prakse, za popravljanje in prilagajanje naših ukrepov, potem ko jih gozd preizkusi. Na- ravno je, da bi vsak gozdar, predvsem na gozdnih gospodarstvih, imel svoj poligon - primeren gozd, tako se ne bi odtujili gozdu in bi v delovni organizaciji in bolj strokovno odločali o vseh ukrepih v gozdu. Govoriti in delati moramo na pravih problemih, torej vsak gozd, odsek posebej obravnavati kot enkratno zgradbo, stvaritev. Gozd je živ- ljenjska združba, občutljiv mehanizem s povratnimi učinki. Ne moremo iz njega nasilno jemati in ga po mili volji obremenje- vati. S tem zakonom bi pospešili zadovoljeva- nje potreb pri najbolj osnovnem produktiv- nem strokovnem delu, ki stremi k ravno- vesju negovanega »racionalnega« gozda in okolja. Tako bi se lahko pogovarjali o kakovosti svojega dela in uvajali inovacije in. podobno. To pa se doseže korak za korakom po gozdni izohipsi z veliko teorije in prakse, z gojzarji in nahrbtnikom prek vsega leta. S tem bi ustavili še vedno aktualno nagrajevanje tistih, ki kar marši- rajo in )>prispevajo« k temu, da ima njihov revir najvišjo povprečno lesno maso odka- zanega drevja, realna pa je znatno nižja. Za tako »Skladiščno« odkazilo nihče ne odgovarja, negativne posledice pa so dol- goročne. S takim delom ·se krši tudi statut delovne organizacije, ki v glavnem členu pravi, da moramo predvsem krepiti lastne sile gozdov, ne pa jih uničevati. Multifun- kcionalnost gozda sicer verbalno priznava- mo, vendar ravnamo različno: ali puščama vsaj dve drevesi na hektar za pribežališče pticam, ali smo npr. vnesli v gospodarski načrt stare robne hraste v slovenjegraškem gozdu kot estetski in stabilni gozdni rob, kje so minipragozdni gaji, ))etnografski« kmečki gozd, kako ravnamo z gozdom zgodovin- skih naselbin, kot je npr. Poštela (Kelti) ali Lucijin breg, kjer je nekoč stal mariborski grad itd? Stabilnost krajine v Slovenskih goricah in Halozah je kritična, ni še popolne strokovne doktrine za gozdove in krajine v panonski Sloveniji, na kar opozarjajo tudi ujme (poplave, zemeljski plazovi) večjih razsežnosti. PODELJEVANJE ZNAKA JE ODGOVORNO DELO, ZATO GA JE POTREBNO SKRBNO PRIPRAVITI Delo na pripravi znaka je potrebno začeti takoj in postopno. V začetku ne smemo iti v širino (birokracija), da ne bi našega dru- štva preveč obremenjevali. Za začetek bi bilo primerno sledeče: v revirjih, kjer v zadnjih petih letih ni bilo večjih strokovnih spodrsljajev, kot npr. golosekov, prezgod- njih sečenj debeljakov, preveč spodbujanja mladja in preveč razvojnih mlajših faz go- ~da, ~reveč preredčenih sestojev, je treba 1zbrat1 ~~rmalen sonaraven - gospodarski gozd~ 1<1 Je .Po ~~enju selektorjev - predla· gateiJev naJbOIJSI v revirju in se je v zadnjih petih letih dobro odzival na ukrepe. Pogoj pa je, da so ostali sestoji vsaj v povprečju negovani (in s primarnim odstotkom razvoj- nih faz), sicer je nevarnost, da bi se trudili samo v posameznem gozdu. Tu ne bomo opisovali strokovnih kriterijev, ki so dobro znani. Osnovni princip je na osnovi gozdne združbe in nege težiti k multifunlšta- fetne palice«. S kakovostnim delom za trajno uporabnost mnogoštevilnih funkcij gozda pa bi pridobili in ohranili zaupanje ekoloških gibanj in vsega prebivalstva. Umestna je tudi zahteva, da gozdarji čim prej izdelamo pravila za kodeks obnašanja pri gospodarjenju z gozdom, tudi zato, ker živimo v kriznem času in v onesnaženem okolju in je kakovost težje dosegati. Za kakovostno delo pa se moramo pri- merno organizirati in spodbuditi vse zapo- slene od gozdnega delavca do direktorja in lastnike gozdov. Veriga mentorstva, sveto- vanja, izboljševanja pa vse do ukrepanja je pretrgana. Marsikdaj je oblikovanje gozda odvisno od končnega izvrševalca, revir- nega gozdarja, ki je v veliki meri osamljen, nima sprotnih konkretnih napotkov ali vča­ sih premalo preverjene strokovne napotke. Potrebne so inovacije in izboljšave dela, G. V. 9/90 441 ki pa se dosegajo tudi z nenehnim strokov- nim kultiviranjem delavcev. Takšno delo je smiselno, če imajo vsi zaposleni možnost za osebni razvoj, tudi s stalnim izpopolnje- vanjem domačega znanja ter so motivirani tudi s primarnim nagrajevanjem. Povsod v revirjih, v tozdih, v TOK in delovnih organizacijah bi v začetku osnovali prosto- voljne skupine - jedra za delo za kakovo- sten gozd, ki ima za posledico tudi znižanje stroškov. Izbrali bi najpomembnejše probleme in jih začeli reševati. Delovna organizacija pa bi vpeljala sistem dajanja predlogov izbolj- šav ter s pravilnikom zagotovila, da se preverjeni dobri predlogi tudi čimprej vpe- ljejo v redni način dela. Razume se, da je potreben nepretrgan nadzor nad kakovostjo v vsaki razvojni fazi gozda. Vodilni delavci naj bi negovali dobro socialno vzdušje tudi s tem, da bi imeli čim tesnejše stike s svojimi sodelavci, tudi v gozdu, kjer se delo odvija in nastajajo problemi. Univerza in inštitut imata svoje poslanstvo glede kako- vosti. Večja iniciativa za kakovost pa bi morala sloneti na operativnih strokovnjakih in delavcih, ki skoraj vsakodnevno opažajo odziv gozda, torej preizkus ukrepov. Bolj bi STROKOVNA SREČANJA GDK: 181.351 morali upoštevati njihovo znanje in izkuš- nje, kajti le-ti pogosto niso nikjer zapisani, da bi lahko koristili stroki. Takega strokovnega dela za kakovost pa, ko bi se enkrat razmahnilo, ne bi bilo več mogoče opravljati prostovoljno, ljubitelj- sko ampak bi že zahtevalo dobro gospodar- sko organizirano delovanje. Namen znaka je vrniti ugled strokovnemu delu, doseči občutek strokovne pripadnosti in vračanje strokovnjakov v gozd. OIT go- zdarstva in delovnim organizacijam se od- pira novo torišče dela. Je tudi sredstvo vz9.oje zaseb~ega gozdnega lastnika. Ce prav bi se podelilo znak za kakovosten gozd, bi s tem dali obenem priznanje dolgo- ročno opravljenemu delu v gozdu in vrsti dobrih gozdarjev, ki so kljub težavam znali strokovno vrednotiti in kakovostno usmer- jati gozd. Ni se vse začelo z nami, zato moramo krepiti tradicijo, strokovno zavest in etiko. Ta majhna ognjišča v osnovnih enotah nas bodo zavezovala za razvojno delo vnaprej. Potrebujemo jih brez ozira na bo- dočo organizacijo gozdarstva, kajti strem- ljenje h kakovosti je naravna prvina. Raziskave ektomikorize v svetu Hajka KRAIGHER* Poročilo s četrtega mednarodnega mikološkega kongresa v Regensburgu (International Mycological Congress - IMC 4) in s pokongresnega seminarja o identifikaciji ektomikorize v Munchnu Mednarodna mikološka zveza, univerza in Botanično društvo v Regensburgu so v • H. K., dipl. biol., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. 442 G. V. 9/90 dneh od 27. 8. do 3. 9. 1990 priredili 4. mednarodni mikološki kongres za okoli dva tisoč udeležencev z vsega sveta. Botanično društvo, ki letos slavi dvestoletnica ustano- vitve in je tako najstarejše tovrstno društvo na svetu, povezuje svoj nastanek z delova- njem J. C. Schaefferja (1718-1790), prote- stantskega duhovnika, doktorja teologije, člana osmih mednarodnih univerz, botani- ka, mikologa, entomologa in tehnika, ki je začel s postopkom izdelave papirja iz lesa (dotlej so uporabljali rižev papir) in prispeval k razvoju !upe in mikroskopa. Člani Botanič­ nega društva so bili med drugimi Goethe, Humboldt, C. G. Ehrenberg, H. A. de Bary, E. M. Fries. V času kongresa je bilo malo rimsko mestece ob Donavi povsem prilago- jeno napetemu programu, ki se je odvijal v stavbi Botaničnega inštituta in okoliških zgradb univerze v Regensburgu. Program je potekal v sedmih tematskih simpozijih: sistematika in evolucija, morfo- logija in ultrastruktura, ekologija, genetika in fiziologija, biotehnologija in aplikativna mikologija, patologija, specialne teme ter na vsakodnevnih splošnih predavanjih. V okviru kongresa so potekala delovna srečanja posameznih društev in skupin, npr. delovne skupine za popis makromicet, delovne skupine o lišajih in onesnaženju zraka ipd. V prostorih univerze je bilo orga- niziranih nekaj razstav, npr. o zgodovini botanike in Društva botanikov v Regens- burgu in na Bavarskem, razstava risb višjih gliv ter razstava znanstvenih mikoloških publikacij. Predvajali so znanstvene in izo- braževalne mikološke filme. z Gozdarskega inštituta v Ljubljani sva se kongersa udeležili asistentka za fitopa~o­ logijo Alenka Munda in asistentka z~. rastlin- sko fiziologija, predvsem za podrocje ekto- mikorize, Hajka Kraigher. Zelo na kratko bi strnila glavne misli iz ektomikoriznega dela kongresa takole: Svetovni klimazonalni razporeditvi vege- tacije ustreza tudi razporeditev mikor!znih tipov po zemlji ter po višinskih pasovih .. V gozdnih ekosistemih zmernega pasu, kJ~r so poglavitne zaloge dušika vezane v odml- rajoči rastlinski biomasi, prevladuje ektomi- koriza, pri kateri je glivni partner prilagojen predvsem sprejemu reduciranega (amonia- kalnega) dušika ter dušika iz proteinov oziroma iz aminokislin. Najbolj pogost je pojav multiplega mutualizma, kjer se ekto- mikorizne glive dodatno povezujejo z bakte- rijskimi fiksatorji dušika (npr. iz rodu Frankia ali Rhiozobium) ter z drugimi glivami, npr. VA-mikoriznimi specializanti za sprejem fosforja. Hkrati vsi talni mikroorganizmi uravna- vajo ravnotežje in dostopnost železa v tleh z izločanjem helatizirajočih ligandov, side- roforjev, preko katerih postane ta mikroele- ment dostopen višji rastlinL Zanimiv poligon za ekološke raziskave je bil predstavljen z goro St. Helen v Montani v ZDA, kjer je aprila 1980 izbruhnil vulkan: Celo severno pobočje se je sesulo, nato pa sta se ca. 2,2 kubična km snovi začela premikati od 50 do 60km daleč. Večina flore in favne v okolici vulkana je bila uničena, v jezerih se je voda le počasi ohlajala, v okolici kraterja so še do danes ostali topli vrelci in fumarole. Gozdarji so napovedali eksplozijo škodljivcev v ekolo- ških gozdovih, ki jih je prekril pepel. Pa so se ušteli: do izbruha vulkana je prišlo nekaj tednov pred začetkom vegetacijske sezo~ ne, drevje je bilo še pokrito s snegom. Po začetku rasti nove iglice niso bile prekrite s pepelom in prišlo je do povečanja pri- rastka! Ekologi so pobočja gore, prekrita s pepe- lom, in novonanešeno snov ob kraterju izkoristili za študij naravne obnove vegeta- cije in ponovne naselitve živali na to območ~ je. Prva na novo naseljena rastlina je bila iz rodu Lupinus. V prvem letu nobena rastlina ni bila mikorizna, že v naslednjem letu rasti pa so imele vse rastline razvito VA (vezikulo-arbuskularno) mikorizo (le-ta je značilna predvsem za zelnate rastline). Več vrst rastlin se je naselilo na ploskvah, kjer je primarna rastlina (Lupinus lepideus) propadla, in tam, kjer so se pojavili mali glodalci, ki so prekopavati zemljo in prena- šali spore in micelij mikoriznih gliv. Vsako leto so se na pepelu zasejali iglavci iz okoliških gozdov, vzkalili in propadli zaradi pomanjkanja dušika. Prvi iglavec, ki je pre- živel, se je zasejal l. 1984 - in imel je razvito ektomikorizo. Razmeroma pozna naselitev ektomikori- znih gliv je sprožila raziskave širjenja trosov mikoriznih makromicet {rodu Russula in Thelephora). Le-te rastejo v nizkem prital- nem sloju v gozdu, kjer je hitrost vetra premajhna, da bi lahko iztrgala in prenašala inokulum iz tal. Celo pri hitrosti vetra 3,5 m/s, ki je dosti večja, kot je normalno pri tleh v gozdu, je največja razdalja pre- nosa spor 2 m od trosnjaka. Razširjanje teh gliv je zato povezano predvsem z rastlino- jedimi živalmi v gozdu. Povzetek: G. V. 9/90 443 - obnova vegetacije je bila nepričako­ vano hitra, - vedno je prišlo do naselitve v manjših površinah, - razvoj iglavcev je pogojen s prisotnost- jo ektomikorize, - pri razširjanju VA in ektomii>mladostno-odrasle c() korelacija. Le ob zadostni juvenilno-adultni korelaciji je smotrno vzgajati hitrorastoče drevesne nasade prek juvenilne selekcije. Da bi lahko čim bolj natančno ocenili (eks- trapolirali) juvenilno korelacija pri iglavcih, smo analizirali nekaj takih nasadov. 3. ŠTUDIJE VEČJIH NASADOV PRI NAS IN NA TUJEM Mlajši smrekovi nasadi v Sloveniji Za raziskovalno nalogo Optimizacija sno- Grafikon 2: Povprečna višinska rast vseh smrek (P) iz 18 nasadov Slovenije in 3 najvišjih smrek {V) iz vsakega od teh nasadov {meritve IGLG 1983) in višinska rast 10, 11 in 12-letnih smrekovin nasadov v Nemčiji (p1, p2 ... , V1, V2 ... ) h(m) 3 .Ah (0 157m; 21%) 2 v 1 Ih (0,13m; 13% P(0,97m} 4 6 -r T T ~ VP41VP5 T_l_ VP1 .......L 6 T 'VP6 j_ 9 10.11 P. starost nasada število let T 1 1 ' 1 1 1 1 8 1 ' 1 10 1 ' 1 13 14 15 16 starost smrek . o ' G. V. 10190 451 vanja umetne obnove (ELERŠEK 1987) smo od l. 1982 do 1985 analizirali 41 smrekovih nasadov, starih 9-15 let. Za prikaz dinamike rasti hitrorastočih smrek smo izbrali 18 ploskev (nasadov), ki smo jih izmerili na terenu l. 1983. Na posame- znih ploskvah smo izmerili 21 do 23 smrek. Preglednica 1 prikazuje rast povprečnih in treh najvišjih smrek za združene nasade glede na starost, poleg tega pa še skupne vrednosti vseh ploskev v 18 nasadih. Ti podatki so prikazani tudi na grafikonu 2. Rast izbranih sadik zelene duglazije v sedemletnih nasadih (DAGENBACH 1978) Nasad je bil osnovan s sadikami, ki so bile razvrščene v tri velikostna razrede. Višinsko rast teh sadik prikazuje pregled- nica 2. Rast zelene duglazije v štiriletnem nasadu (HOČEVAR 1981) Nasad zelene duglazije je bil osnovan v Birmensdorfu s sadikami povprečne višine 68 cm. V naslednjih štirih letih so bile pose- bej opazovane vse sadike z začetno višino 1 OO cm in več. Njihova štiriletna rast je prikazana v preglednici 3. Petnajstletni nasad japonskega macesna (KRUSCHE, DECK 1980) Nasad je bil osnovan kot provenienčni poskus s 24 proveniencami. Provenience so bile rangirane glede na višino sadik pri Preglednica 1 : Mlajši smrekovi nasadi v Sloveniji - višine smrek (cm) pri različnih staroslih nasada (merjeno l. 1983) Starost nasada (štev. let) K N T 4 6 9 10 11 12 9 6 V3 101 160 311 p 91 140 262 10 V3 137 212 366 422 p 104 170 291 340 11 4 V3 145 236 420 553 p 124 203 353 470 12 4 V3 79 131 225 353 p 66 107 169 263 13 3 V3 116 201 346 p 112 180 292 Povprečje: 18 V3 110 325 p Legenda: V3 tri najvišje smreke pri končni starosti p - povprečne smreke N - število ploskev T -tip smreke K - končna starost nasada Preglednica 2: Višinska rast izbranih sadik zelene duglazije v nasadu (Dagenbach) Starost drevja (število let) Velikost sadik n 4 HO cm (%) cm Majhne 230 27,5 (72) 152 Srednje 177 37,5 (98) 193 Velike 47 50.0 (130) 214 Povprečje 454 38,3 (100) 186 Legenda: H0(7) -višina pri starosti nasada 0(7) let 452 G. V. 10/90 11 H7 13 557 466 (%) (82) (104) (115) (100) Preglednica 3: Višinska rast zelene duglazije v štiriletnem nasadu 4cm Velikostni n (%) razred ZH1 cm ZH2cm ZH3cm ZH4cm (%) ( 0/o) (%) (%) Povprečje 905 68,5 78,4 122,2 181,9 247,6 vseh sadik (100) (100) (100) (100) (100) 9,9 43,8 59,7 65,7 (100) (100) (100) (100) Povprečje 56 106,6 117,5 170,1 237,6 319,7 sadik, večjih (156) {150) (139) (131) (129) od 100cm 10,9 52,6 67,5 82,1 {110) (120) (113) (125) Legenda: H (0,1 ... ) -višina sadik pri starosti nasada O, 1 ... leto ZH (0,1 ... ) - letni višinski prirastek (cm) pri starosti nasada O, 1 ... leto Preglednica 4: Višine smrek v različnih nasadih1 ki so bili osnovani s povprečnimi in izbranimi sadikami Višina smrek v nasadu številka Ime nasada Starost povprečje 2X sortira ne velike nasada Johanngeorgenstadt (Carelsfeld) 2 Konradsweise {Hatmannsdorf) 3 Greifensteine (Hartmannsdorf) 4 Hetzdorf {Hartmannsdorf) 5 Questenberg (Bad Liebenwerda) 6 Questenberg (Kretscham-Rothensehma) starosti nasada 15 let. Kar 11 proveniec je prešlo pri ponovnem rangiranju v nižji rang, vendar je povprečni rang 5 najvišjih prove- nienc v zgornji četrtini nove razporeditve rangov. Te najvišje provencience so v še- stem letu prednjačile za 9 °/o nad povpreč­ jem (višina povprečnih: 2,3 m, višina najvi- šjih 5 :2,5 m), pri 15. letu pa še za 3% "(višina povprečnih: 9,4 m, višina najvišjih 5: 9,7m.). Deset, enajst in.dvanajstletni nasadi, ki so bili osnovani z izbranimi smrekov imi sadikami v Nemčiji (MELZER in drugi 1987) V poskus je bilo vključenih milijon smre- 12 11 11 10 10 10 cm(%) sadike, cm(%) 129 (100) 167 (129) 211 (100) 265 (126) 226 (100) 250{111) 173(100) 304 (176) 230 (100) 250 (109) 197 (100) 226 (115) kovih sajenk, ki so jih med presaJanJem razvrstili v male, srednje in velike sadike. V času izkopa, pri starosti štirih let, so jih ponovno razvrstili v iste razrede. S temi sadikami so bili osnovani številni nasadi. Višine in razmerja višin teh smrek prikazuje preglednica 4. Iz obravnavanih nasadov, pri katerih je posebej spremljana rast hitreje rastočih sadik do starosti 8, ii, 13, 16 in 17 let in so bili večinoma osnovani zato, da bi ugo~ tovili genetski dobiček, je razvidno, da se relativna prednost višinske rasti z leti sicer zmanjšuje, absolutna vrednost pa narašča. To so še mladi nasadi, vendar lahko sklepa- mo, d.a se bo ta težnja nadaljevala vsaj še G. V. 10/90 453 nekaj desetletij, kot to prikazuje grafikon 3. Tridesetletni nasad, osnovan s hitrorasto- čimi sadikami, bi bil po tej prognozi- za meter višji od nasada, osnovanega s pov- prečnimi sadikami. Po Schwapachovih ta- blicah ima tridesetletni sestoj smreke v 1. bonitetnem razredu višino srednjega dre- vesa i i ,6 m in celotno lesno maso 266 m3/ha. Dve leti starejši sestoj je višji za i m in ima za 37m3 (14%) večJo celotno lesno maso, oziroma za dober m večji povprečni starostni prirastek. 4. NAŠE DOSEDANJE DELO IN IZSLEDKI Z izborom hitreje rastočih štiriletnih smre- kovih sadik v drevesnicah in njihovim na- daljnjim vegetativnim razmnoževanjem smo pri nas začeli l. i 984. Skupino hitreje rastočih sadik je predstavljal 1 % najvišjih sadik. Z razmnoževanjem povprečnih sadik celotne populacije pa smo vzpostavili mož- nost za kasnejši izračun genetskega do- bička (ELERŠEK, JERMAN 1988). Začeto delo smo v naslednjih letih nadaljevali in tako do l. 1989 razmnožili naslednje prove- nience: Godovič, Novaki, Hrušica, Jelendol, Medvode, Jezersko-Kokra 11. Pokljuka, Pevc, Luče, Godič in Rog (pribl. 12000 potaknjencev, ki so se zakoreninili s 60- 80% uspehom). Do večjih izpadov je prišlo še naknadno pri vzgoji teh zakoreninjencev na gredicah, predvsem v času prvega pre- zimljanja. Potaknjence smo zakoreninjali v plaste- njaku v kremenčevem pesku (od ?ačetka aprila do sredine avgusta, ko smo jin presa- dili na gredico) z uporabo hormd~skega pripravke 0,25% lOK v prahu (betaindol ocetna kislina). Zadostno vlago smo vzdrževali v plastenjaku z avtomatičnim pršenjem, ki smo ga uravnavali s krmilno tehtnico. Nekoliko slabše rezultate pa smo dobili v nekaterih letih zaradi previsokih temperatur in pomanjkljivega senčenja. Grafikon 3: Prikaz razlik med višinami hitrorastočih in povprečnorastočih nasadov po letih in predvideni trend hitrejše rasti s (131 cm) 14 let 70 60 50 40 30 20 1 2 3 4 S 6 7 S '9 lO 11 12 13 14 15 16 17 lB 19 :m 25 1. Nasadi smreke v Sloveniji (IGLG) 2. Nasad z. duglazije (Dagenbach) 3. Nasad z. duglazije (Hočevar) 4. Nasad japonskega macesna (Krusche} S. Nasadi smreke v Nemčiji (Melzer} starost drevja - število let 454 G. V. 10/90 Nasad Zadobrova S štiriletnimi smrekovimi sadikami, vege- tativnimi potomci izbranih matičnih dreves provenience Jelovica, Godovič, Novaki in Hrušica smo 1988 osnovaH manjši poskusni Nasad Javorje nasad v Zadobrovi. Sadike slednjih dveh Spomladi l. 1989 smo osnovali na ekolo- provenienc so bile kasneje iz nasada odtu- jene. Rezultate meritev teh smrek prikazuje ško obremenjenem območju Črne na Koro- preglednica 5. škem nasad Javorje s štiriletnimi smreko- vimi sadikami provenience Rog, ki so bile Preglednica 5: Letna višinska rast vegetativnih potomcev selekcioniranih smrek v nasadu Zadobrava (l. 1989) in absolutne višine sadik (1. 1990) Provenienca Tip N x(cm) % s Meritve 1989 Jelovica p 23 12,7 100 6,33 Vv 19 18,5 147 5,97 Vn 22 17,0 134 7,21 Godovič p 26 12,3 100 3,60 Vv 22 18,1 147 7,36 Vn 22 15,4 124 6,15 Meritve 1990 Jelovica p 23 56,5 100 14,12 Vv 19 81,5 144 12,00 Vn 22 69,2 122 13,58 Godovič p 26 54,0 100 10,86 Vv 20 74,5 138 17,21 Vn 22 66,9 124 13,44 Legenda: x - povprečna višinska rast (1989) oziroma absolutna višina (1990) Vv- velike (izbrane) potomke velikih smrek Vn - neizbrane potomke velikih smrek P - potomci povprečno velikih smrek p1 - statistična značilnost pri stopnji tveganja p < 0,05 p2 - statistična značilnost pri stopnji tveganja p < 0,01 p3 - statistične značilnost pri stopnji tveganja p < 0,001 s- standardna deviacija Signifikanca PVv PVn VvVn p2 p1 p2 p1 p2 p2 p3 p2 p3 p2 p2 p2 p3 p3 p3 p3 Preglednica 6: Letna višinska (1) in debelinska (d) rast vegetativnih potomcev slekcioniranih smrek v nasadu Javorje 1 (cm) Tip N d(cm) % Višinska rast v 114* 12,33 127 p 122 9,71 100 Debelinska rast v 118* 1,44 114 p 122 1,26 100 Legenda: V - potomci velikih smrek P- potomci povprečno velikih smrek p3 - statistična značilnost pri stopnji tvegonja p < 0,001 s- standardna deviacija s Signifikanca 5,00 p3 3,08 p3 1,03 8,51 .. - pri štirih sadikah je bil vrh odgriznjen, zato niso upoštevane pri izračunu višinske rasti G. V. 10/90 455 vzgojene po vegetativni poti iz velikih in povprečno velikih matičnih dreves. Rezul- tate dendrometričnih meritev, ki smo jih opravili na koncu prvega vegetacijskega obdobja, prikazuje pr~glednica 6. Nasad IGLG Na inštitutskem vrtu smo jeseni 1989 ugotavljali število kresnih odganjkov pri tri- letnih smrekovih nasadih, ki so bile vzgo- jene iz potaknjencev večjih in povprečno velikih smrek provenienc Jelendol, Jelovi- ca, Hrušica in Pevc (slika). Rezultate prika- zuje preglednica 7. 5. RAZPRAVA Hektarske donose lesa lahko povečamo na več načinov, med drugim tudi s predhod- nim izborom (selekcijo) drevja in njegovim razmnoževanjem za snovanje hitrorastočih nasadov. Neenaka rast enako starih sadik je namreč opazna v prav vsaki gozdni drevesnici. Izbor rastljivejših štiriletnih smrekovih sadik, vzgoja njihovih vegetativ- nih potomcev in spremljanje njihove nadalj- nje rasti na našem inštitutu kaže na geno- tipsko pog_ojenost hitrejše rasti v dre- vesnicah . Se večji genetski dobiček pa bi Preglednica 7: število kres nih odganjkov glede na tip sadik in provenienco pri triletnih smrekovih sadikah na IGLG število sadik število(%) smrek s kresnim odganjkom Provenienca na gredi Potomke velikih Potokme povprečnih V + P sadik (V) sadik (P) -------------------------------------------Jelendol Jelovica Hrušica Pe ve Skupaj 212 + 62 5 (2,3) O (O) 178 +54 10 (5,6) O (O) 157 + 79 15 ("1 0,4) 1 (1 ,2) 158+34 12 (7,6) i (2,9) 705 + 229 42 (5,9) 2 (0,9) Izrazita kresna odganjka pri triletnih smrekovih sadikah, vzgojenih s potaknjenci izbranih smrek (h = 83 in 54cm). (foto : Lado Eleršek) 456 G. V. 10/90 dosegli, če bi tako vzgojene sadike poM novno selekcionirali (2. krog selekcije). Na bistveno vprašanje, ali se hitrejša mladostna rast nadaljuje tudi kasneje ozi- roma ali obstaja juvenilno-adultna korela- cija v gospodarsko pomembni meri, smo skušali odgovoriti z analizo nekaterih pri- merno osnovanih sestojev. Ker se v vseh primerih hitrejša rast (v absolutnem smislu) nadaljuje do zadnje meritve (pri nasadu japonskega macesna do starosti 17 let), upravičeno menimo, da se bo ta težnja še nadaljevala. Rezultati analize naših in tujih nasadov se približujejo Schonbornovemu pričakova­ nju; ta meni, da je 20% zvišanje donosov na podlagi vzgoje fenotipsko močnejših sadik povsem stvarno. (SCHONBORN 1983). Podobno trdi Kleinschmit, da je mo- goče z izborom po poreklu rastljivejših smrek bistveno povečati donose (KLEIN- SCHMIT 1975). Meni celo, da je mogoče izboljšati donose za okoli 30% - z ostrim izborom na ravni posameznih sadik ter z njihovim nadaljnjim avtovegetativnim raz- množevanjem. Selekcijski izbor pomeni sicer zmanjša- nje genetskega sklada. Zaradi nevarnosti genske osiromašitve moramo torej pri osnovanju nasadov uporabljati večje števi- lo, na primer 20-50 klonov. Po drugi strani pa zaradi snovanja klonskih hitrorastočih nasadov celotni gozdni genski sklad ne more biti prizadet, saj predstavljajo taki nasadi le majhen del gozdnih površin. ln še primerjava: poleg ogromnega svetov- nega vodovja s pestrim ribjim bogastvom (bogatim genskim skladom) obstajajo tudi majhne, gospodarsko naravnane ribogojni- ce, ki pa ne ogrožajo ostalega vodnega sveta, temveč celo nasprotno. Ker te ribo- gojnice do neke mere zadovoljujejo člove­ kovo potrebo po ribah, jih zato človek manj lovi v naravnih vodah. Produkcijski nasadi hitrorastočih dreves so torej nedvomno potrebni, predvsem za zunajgozdno pridelavo lesa ter za večje donose v gospodarskih gozdovih. V sled- njem primeru mora biti genski sklad selek- cionirane populacije večji. Potrebo po takih nasadih pa potrjujejo tudi svetovne težnje. Na svetu vsako leto v ta namen posadijo več deset milijonov klonskih sadik gozd- nega drevja. LITERATURA 1. Dagenbach, H., 1978. Erste ergebnisse eines Douglasien-Sortierversuch. Mitteilungen des vereins fOr Forstliche Standortskunde und forstpflanzenzGchtung, Baden-WGrtenberg, 26, 68-69 2. Eleršek, L., 1987. Optimizacija snovanja umetne obnove. Elaborat, IGLG, Ljubljana. 3. Eleršek, L., Jerman, 1., 1988. Pomen selek- cije in vegetativnega razmnoževanja pri vzgoji hitrorastočih smrek. Zbornik gozd. in les., Ljublja- na, 31, 27-38 4. Gračan, J., idr., 1988. šumarsko sjemenar- stvo, oplemenivanje šumskog drve9a, razsad- nička proizvodnja i sušenje šuma u Ceškoslova- škoj. Sum. list, Zagreb, 112, 3-4, 143-158 5. Hočevar, M., 1981. Die optimale Pflanzzeit bei der grunen Douglasie (Pseudotsuga menzie- sii/Mirb/Franco) in Abhangigkeit von Pflanzenzu- stand und Witterung. Mitteilungen, Birmensdorf, 57, 2, 85-187 6. Jestaedt, M., 1980. Die avtovegetative Ver- mehrung von Forstpflanzen. Allg. Forstz., Mun- chen, 35, 26, 691-693 7. Krusche, D., Reck, D., 1980. Ergebnisse 15 jahrigen Herkunftsversuche mit Japanlarche (Larix leptolepis/Gord). Allg. Forst.- u Jtg., 151, 6fl, 127-136 8. Kleinschmit, J., 1975. Vegetative Verme- hrung der Fichte. Mitteilungen, Escherode, 24, 78-83 9. Melzer, W. idr., 1987. Bedeutung der Pflan- zensortierung von Saat- und Veschulpflanzen fOr. das Kultur- und Dickungstadium der Fichte (Picea abies/L./Karst). Wissenschaftliche Zeitschrift der Technische Universitat, Dresden, 36, 6, 255-260 1 O. Schonborn, A., 1983. Produktions-Steige- rung und-sicherung im Wald mit Hilfe Pflanzen- zOhtung. Allg. Forstzu., Munchen, 38, 16, 407- 409 11. Weisgerber, H., 1983. ForstpflanzenzOch- tung, Mitteilungen des Hessischen Landesforst- verwaltung, 19, 50-57 12. Zobal, 8., Talbert, J., 1984. Applied Forest tree Improvement. John Wiley and Sond, New York, 161-162, 425-427 G. V. 10190 457 GDK: 62(497.12) Vloga gozdnogospodarskega načrtovanja pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji Franc GAŠPERŠIČ* Izvleček Gašperšič, F.: Vloga gozdnogospodarskega načrtovanja pri gospodarjenju z gozdovi v Slove- niji. Gozdarski vestnik, št. 1 0/1990. V slovenščini, cit. lit. 2. V razpravi so dani cilji in naloge sodobnega gozdnogospodarskega načrtovanja pri gospodar- jenju z gozdovi. Na tej podlagi je na novo definiran pojem gozdnogospodarskih območij v Sloveniji. 1. UVOD Z naglim razvojem družbe se je v zadnjih desetletjih zelo spremenila vloga gozdov v Sloveniji. Poleg vedno večjih potreb po lesu moramo računati z naraščajočimi potre- bami po vseh splošno koristnih funkcijah gozdov. Zaradi različnih škodljivih vplivov nam hkrati zelo peša biološka odpornost gozdov. Gospodarjenje z gozdovi se mora dejansko (ne le deklarativno) usmeriti na čim popolnejše zadovoljevanje najrazličnej­ ših družbenih potreb. Takšna usmeritev gospodarjenja z gozdovi je kategorični im- perativ za vse evropske dežele z razvitim gozdarstvom. Večina evropskih dežel je v ta namen novelirala gozdarsko zakonodajo, metodologijo izdelave gozdnogospodarskih načrtov pa prilagodila zahtevam za večna­ mensko gospodarjenje z gozdovi. V več kot 200-letnem razvoju gozdnogospodarskega načrtovasnja gre zdaj za vsebinsko zelo pomembno prelomnico, ki se je dovolj ne zavedamo. Priznati je treba, da ta vpraša- nja razmeroma dobro rešuje slovenski za- kon o gozdovih že iz leta 1985. Načela polifunkcionalnega gospodarjenja z go- zdovi so dobro konkretizirana v Pravilniku o izdelavi gozdnogospodarskih načrtov in v strokovnih podlagah za obnovo gozdno- * Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 458 G. V. 10/90 Synopsis Gašperšič, F.: The Role of Forest Managing Planning in Forest Managing in Slovenia. Gozdar- ski vestnik, No. 10/1990. ln Slovene, lit. quot. 2. The paper presents the aims and tasks of modern forest managing planning in Slovene forest managing. Based thereupon, the notion of forest managing districts in Slovenia has been defined a new. gospodarskih načrtov enot in območij. S sedanjo novelacijo zakona o gozdovih, ki ima težišče na ekonomskih in organizacij- skih vprašanjih, imamo možnost še bolj doreči celoten splet vprašanj, ki se nana- šajo na gozdnogospodarsko načrtovanje. Osvetljevanju tega je namenjena tudi ta razprava. 11. CILJI IN NALOGE SODOBNEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTOVANJA Cilj gozdnogospodarskega načrtovanja je uresničevanje načela trajnosti pri pro- izvodnji lesa in izpolnjevanju vseh potrebnih . splošno koristnih funkcij gozdov. Načelo trajnosti pomeni organizirano skrb za pri- hodnost, zato je v bistvu tudi etično načelo. Bistvo tega načela je v uravnavanju odno- sov med družbenim razvojem (zlasti druž- benimi potrebami do gozdov) in posebno naravo gozda (dolgoročnostjo, biološko za- pletenostjo in nedeljivostjo večnamensko orientiranega proizvodnega procesa v go- zdu). Zaradi te specifične narave gozda tu ni dovolj običajno planiranje. Gozdarstvo že od svojega nastanka uporablja zelo specifične metode gozdnogospodarskega načrtovanja. Z gozdnogospodarskimi načrti dobimo šele potrebno strokovno podlago za planiranje. v prihodnosti moramo računati z naraš- čanjem najrazličnejših družbenih potreb do gozdov (materialnih in nematerialnih) ob hkratnem slabšanju njihove zdravstvene kondicije zaradi najrazličnejših škodljivih vplivov nanje. Računati moramo torej z ogroženostjo uresničevanja družbenih po- treb. Za čim uspešnejše zadovoljevanje potreb v takšnih razmerah ima gozdarstvo na razpolago le eno sredstvo -intenzivira- nje gospodarjenja z gozdovi, oziroma splošno izboljšanje kulture dela z go- zdovi. Tu ima gozdnogospodarsko načrto­ vanje izredno pomembno vlogo. Trajnost proizvodnje lesa in izpolnje- vanja vseh splošno koristnih funkcij go- zdov sta neločljivo povezana. Uresnič­ ljiva sta sočasno v prav tako nedeljivem proizvodnem procesu v gozdu. Pod pro- izvodnim procesom moramo tukaj razumeti celovito: biološki + delovni proces v gozdu. Splošno koristne funkcije gozdov niso same po sebi enostavno dane, ampak so rezultat nekega proizvodnega procesa v gozdu, torej tudi delovnega procesa, s katerim specifično uravnavama delovanje biolo- škega procesa v gozdu. Posamezne fun- kcije gozdov so med seboj v komplementar- ni, indiferentni, konkurentni in celo v izklju- čujoči odvisnosti. Naloga gozdnogospodar- skega načrtovanja je tako urediti gospodar- jenje, tj. medsebojno uskladiti celoten si- stem ukrepov v gozdu, da bodo cilji doseže- ni. Naloga gozdnogospodarskega načrto­ vanja je torej »Organizirati polifunkcio- nalno (večciljno) gospodarjenje z gozdo- vi«. Ni ga strokovnega področja v gozdar- stvu, ki je za to nalogo bolj poklicana. Gozdarstvo je v zgodovini pred skoraj 300 leti nastalo kot nujnost pri zagotavljanju vedno bolj ogroženih družbenih potreb do gozdov. Z izvajanjem te naloge se je razvilo gozdnogospodarsko načrtovanje, najprej kot izkušnja in nato kot znanost. Z uporabo zelo specifičnih metod načrtovanja v pro- storu in času teži k organizaciji takega gospodarjenja z gozdovi, ki bi s specifičnim sistemom ciljev in ukrepov v gozdu zago- tavljal trajnost izpolnjevanja družbenih po- treb. Nalogo sodobnega gozdnogospodar- skega načrtovanja lahko izrazimo tudi v bolj praktični obliki. Gre za reševanje kompleks- nih nalog razvoja gozdov in gospodarjenja v skladu z načelom trajnosti vseh funkcij gozdov. Zaradi prej omenjene specifične narave gozda in gozdne proizvodnje prideta čas in prostor pri gozdnogospodarskem načrtovanju do izraza v izjemnih razsežno- stih. Gre za tipičen primer dolgoročnega načrtovanja v časovnih horizontih, ki prese- gajo 1 OO let in celostno obravnavo velikih prostorskih enot. Načrtovanje razvoja go- zdov in gospodarjenja si ne moremo-niti zamisliti brez območnih gozdnogospo- darskih načrtov. Nepredvidljivost zaradi dolgoročnosti obvladamo z adaptivnostjo pri načrtovanju, tj. s stalnim prilagajanjem na novo nastale in predvidljive pogoje in možnosti. Področja, ki zahtevajo območni, oziroma velikopovršinski pristop k načrtova­ nju, so zlasti naslednja: Pravilno oblikovanje gozdnogospodar- skih ciljev. - Popolnejša izraba rastiščnih in sestoj- nih potencialov za proizvodnjo lesa in izpol- njevanje splošno koristnih funkcij. - Ustrezno diferenciranje gospodarjenja glede na naravne potenciale in zahteve po funkcijah gozdov. - Vlaganja v gozdove, ustrezno narav- nim potencialom in funkcijam. - Obravnava gozdov kot elementa eko- loške stabilnosti v prostoru in kvalitete živ- ljenjskega okolja. - Racionalno reševanje najrazličnejših razvojnih problemov v gozdovih. - Uravnavanje odnosov s souporabniki v prostoru in reševanje konfliktov {lovstvo, vodno gospodarstvo, turizem itd.). - Vključevanje v sistem planiranja. Po- vezava s sistemom planiranja je oboje- stranska in je možna le, če funkcionira načrtovanje na območni ravni. če bi sedanje naloge gozdnogospodar- skega načrtovanja v Sloveniji omejili na najbolj bistveno, gre zlasti za dvoje: - pri gospodarjenju z gozdovi se morata uveljaviti znanje in ustvarjalnost; - uveljaviti se mora polifunkcionalni kon- cept pri gospodarjenju z gozdovi. JII. NAČELA IN ZAHTEVE Poleg vodilnega načela trajnosti mora gozdn9gospodarsko načrtovanje upošte- G. v. 10/90 459 v ati še naslednja načela in zahteve: - velikopovršinski (območni) pristop; - celostni in kompleksni pristop, tj. obravnavo vseh gozdov v določenem pro- storu in upoštevanje vseh pomembnih de- javnikov. Vrste problemov v malem (npr. v ol~V dialogu z gozdom« bolje pozna, bo ob manjših stroških lahko izdelal kvalitetnejši načrt; - velika nevarnost za birokracijo goz- dnogospodarskega načrtovanja ter oddalji- tev načrtovanja od gospodarjenja z gozdo- vi; Dobre strani decentralizirane organizaci- je: G. V. 10/90 467 - načrtovalci dobro poznajo gozdove in družbeno okolje; - boljše možnosti za kontinuiteto kakega uspešnega koncepta pri gospodarjenju z gozdovi'; - omogočen je vpliv tistih, ki razmere najbolje poznajo in imajo največ izkušenj pri gospodarjenju s konkretnimi gozdovi; - načrtovanje je obogatitev dela dobrega gozdarja - izvajalca, brez tega je njegov delovni profil okrnjen. - boljše možnosti za racionalno izvedbo nekaterih del in zaposlitev delavcev na gozdnih upravah in revirjih; Slabe strani pretirane decentralizacije so: - vse prej naštete dobre strani centralizi- rane organizacije je zelo težko, ali celo nemogoče izpeljati. Izredno resen moment pri razmišljanju o organizaciji gozdnogospodarskega načrto­ vanja je v nujnosti tesne medsebojne pove- zanosti in soodvisnosti načrtovanja in spremljave (kontrole) gospodarjenja z go- zdovi. Načrtovanje in spremljava (kontrola) gospodarjenja z gozdovi, vključno s tako imenovano inšpekcijsko kontrolo pomeni sklenjen »Upravljalski proces«. Ta dva procesa sta informacijsko tako med seboj povezana in soodvisna, da lahko rečemo: Kdor načrtuje, ne da bi vse- stransko spremljal izvedbor se lahko načrtovanju odreče. Gre za podobno si- tuacijo, kot če bi šofer avtomobila izpustil volan iz svojih rok. Kontrola daje temeljno obeležje načrtovanju in zato v Sloveniji govorimo o konceptu načrtovanja na nače­ lih dinamičnega usmerjanja procesov. Prof. J. Kostler je nekoč kritiziral poseben fenomen v gozdarstvu, kjer se veliko na- črtuje in daleč premalo kontrolira. V tej zvezi je poznan naslednji izrek: » Načrtova­ nje brez kontrole je nesmiselno, kontrola brez načrtovanja pa nemogoča.« Ko govorimo o kontroli, nimamo v mislih zgolj kontrolo izvedbe načrtovanja vključno z inšpekcijsko kontrolo, ampak tudi, ali celo predvsem kontinuirano spremljavo (kon- trolo) gospodarjenja z gozdovi kot proces neprestanega učenja v obliki dialoga »go- zdar-gozd in adaptivnega prilagajanja ukre- pov v skladu z novimi spoznanji in izkušnja- mi, pridobljenimi v tem dialogu. Tako ra- 468 G. V. 10/90 zumljena spremljava (kontrola) gospodarje- nja z gozodvi je bistvo filozofije sodobnega gozdnogospodarskega načrtovanja, ki ga razvijamo v Sloveniji. Kvaliteta tako zamiš- ljenega načrtovanja je v raziskovalnem pri- stopu k objektu načrtovanja. Tak koncept gozdnogospodarskega načrtovanja je ures- ničljiv le, če je temeljito povezan oziroma kar zraščen z gospodarjenjem z gozdovi. V zadnjem času predlagan organizacijski model izoliranih območnih izpostav republi- škega biroja za gozdnogospodarsko na- črtovanje ter ločeno gospodarjenje z dru- žbenimi in zasebnimi gozdovi je v popol- nem nasprotju s takim konceptom gozdno- gospodrskega načrtovanja. če hočemo gozdnogospodarsko načrtovanje napraviti popolnoma sterilna, neučinkovito in ga do- datno še zbirokratizirati, potem uporabimo ta model in bomo v tem hitro uspeli. IV. PREDLOG OPTIMALNEGA ORGANIZACIJSKEGA MODELA ZA GOZDNOGOSPODARSKO NAČRTOVANJE V SLOVENIJI če želimo združiti prednosti centralizi- rane in decentralizirane organizacije in hkrati uveljaviti temeljna načela sodobnega gozdnogospodarskega načrtovanja na prin- cipih kontrole, je rešitev v naslednjem orga- nizacijskem modelu: - Organizacijsko jedro gozdnogospo- darskega načrtovanja naj bo v okviru ob- močne organizacije za gospodarjenje z go- zdovi. V mislih imam pravilno razumljena skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi v območju. Edino tako in tu je mogoče ustva~ riti potrebno kritično maso kadrov in opreme za gozdnogospodarsko načrtovanje. Tu je vsa tehnična dokumentacija o gozdnem prostoru (tudi originali temeljnih gozdarskih kart), o gozdovih in o gospodarjenju (naj- različnejše evidence). Kolikor bi to doku- mentacijo raznesli na tri strani (organizacija za gospodarjenje z družbenimi gozdovi, z zasebnimi gozdovi, izpostava republiškega biroja za gozdnogospodarsko načrtovanje) je zelo velika nevarnost, da se velik del te izgubi ali pa uniči. Dobri načrtovalci se morajo vzgojiti in rekrutirati iz vrst uspešnih »gozdnih go- spodarjev«. Za tak pretok kadra v oddelek za gozdnogospodarsko načrtovanje na ob- močju je očitno nujna organizacija, kot jo tu predlagam. V organizacijskem modelu, ki ga je predlagala skupina strokovnjakov v Kmečkem glasu, je tak pretok strokovnih kadrov pa tudi informacij zelo otežkočen ali celo nemogoč. Območna organizacija za gospodarjenje z gozdovi in območna izpo- stava republiškega biroja za gozdnogospo- darsko načrtovanje bi bili hitro med seboj v konfliktu in bi se vedno bolj izolirali. Z ločitvijo gozdnogospodarskega načrtovanja iz območne organizacije za gospodarjenje z gozdovi bi morali dodatno zaposliti dolo- čen administrativni kader, potrebovali bi dodatno opremo, največkrat tudi ločene prostore itd., kar bi gozdnogospodarsko načrtovanje dodatno podražilo. , - Tam, in le tam, kjer so dani ustrezni kadrovski pogoji, je možno obnovo načrtov gospodarskih enot zaupati tudi kvalitetnim inženirjem, ki gospodarijo z gozdovi na gozdni upravi. To se lahko uredi tudi vsako leto sproti, pač odvisno od kadrovske situa~ cije, zaposlitve s stalnimi deli in odvisno od zahtevnosti načrtovalnih problemov v kon- kretnih gospodarskih enotah. - Večino prednosti, ki jih prestavlja cen- tralizirana organizacija gozdnogospodar- skega načrtovanja, bi morali uveljaviti v okviru centralne službe za gozdnogospo- darsko načrtovanje v Sloveniji. Za zače­ tek bi morali pritegniti sem vsaj minimalno jedro sposobnih strokovnjakov. Centralna služba bi morala opravljati zlasti naslednje funkcije: - Usmerjanje in koordinacijo dela služb po območjih, vključno s skrbjo za ustrezno kadrovsko sestavo. - Centralna izdelava programov za raču­ nalniško obdelavo podatkov in izdelavo načrtov sploh. - Skrb za hitro izmenjavo izkušenj in uporabo novih spoznanj (hitro uvajanje no- vosti}. - Centralno skrbeti za informacijski si- stem (najprej za njegovo uveljavitev, saj tu zelo zamujamo). Mišljen je tisti segment informacijskega sistema, ki je nujen za gozdnogospodarsko načrtovanje. - Naloge, povezane z državno statistiko. - Izdelava strokovnih podlag za srednje- ročno in dolgoročno planiranje. - Centralna skrb za kvaliteto gozdnogo- spodarskega načrtovanja v enotah in ob- močjih v zelo občutljivi in vplivni pripravljani fazi, tj. pri letnem planiranju obnov gozdno- gospodarskih načrtov. Že v tej fazi je treba poskrbeti za ustrezno vsebinsko zasnovo · načrtov. - Kontrola kvalitete opravljenih terenskih del. - Usmerjanje in pomoč območnim služ- bam v fazi sprejemanja temeljnih odločitev pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov (še posebno območnega}. - Strokovni pregled načrtov v potrditve- nem postopku v celoti ali prek pooblaščenih strokovnih poročevalcev. Ustrezen stro- kovni pregled načrtov in resen potrditveni postopek, kritični odnos do načrtov, je odziv na njihovo kakovost in s tem motiv za kvalitetno delo načrtovalcev. - Prek letno aktualizirane banke podat- kov zasledovati uspešnost gospodarjenja z gozdovi po območjih in v Sloveniji. - Usmerjanje in pomoč pri vmesni pre- verbi območnih gozdnogospodarskih na- črtov po preteku petletnega obdobja njihove veljavnosti. - Skrb za korektno izpeljavo sprememb in prilagoditev načrtov gozdnogospodarskih enot ter njihov strokovni pregled v potrditve- nem postopku. Sodelovanje z republiško gozdarsko inšpekcijo pri spremljavi gospodarjenja z gozdovi po območjih. - Dokončno urediti še odprta vprašanja evidence gospodarjenja z gozdovi. - Izobraževanje načrtovalcev, organiza- cija posvetovanj, seminarjev itd. Centralna služba mora biti od območnih organizacij popolnoma neodvisna, kar je hkrati tudi pogoj za njen avtoritativen na- stop. LITERATURA 1. Beyer, M.; Das Wegnetz im Ternovanerwal- de, Centralblatt fOr das gesamte Forstwesen, 1891/8-9 2. Guttemberg, A.: Eine Forstregulierun_g die ldrianer Staatsforste vom Jahre 1846, Oster- reichische Vierteljahresschrift, Wien, 1913/XXXI 3. Schollmajer, H.: Direk:tiven filr die Be- standesaufnahme und die Betriebseinrichtung auf der F. C. Herschaft Schneeberg, 1906 4. Več avtorjev: Forsteinrichtung in verschie- dene Jlinder der Welt, Bucharest, 1983 · G. V. 10190 469 GDK: 911 :907 Gospodarjenje z gozdovi ob gradovih in razvalinah na primeru grajske razvaline Gornji Rogatec Mitja CIMPERŠEK* Izvleček Cimperšek, M.: Gospodarjenje z gozdovi ob gradovih in razvalinah na primeru grajske razva- line Gornji Rogatec. Gozdarski vestnik, št. 1 O/ 1990. V slovenščini, cit. lit. 4. Sestavek obravnava teoretične in praktične izvedbene ukrepe rekultiviranja grajskih razvalin v Rogatcu. Zaradi tesne prepletenosti zgodovin- skih, ekoloških, naravovarstvenih in konservator- skih sestavin je pri ohranjanju arhitekturne dedi- ščine v okolju gozdov priporočljiv interdiscplinarni način rekultiviranja. 1. UVOD S tistimi kulturnimi nalogami gozdov, ki izhajajo iz spomeniško varstvenih zasnov, se gozdarji redkokdaj srečujemo ali pa se jim celo zavestno izogibamo. Razlog temu je na eni strani slabo poznavanje metod dela in nizka kulturna zavest, na drugi strani pa se pojavljajo dodatni stroški, s katerimi je redno povezano tako ravnanje. Med slovensko umetnostno dediščino imajo gradovi, graščine in njihove razvaline poseben dokumentacijski pomen. To so navidezno neme, v resnici pa zelo zgovorne priče naše preteklosti, saj so bile dolga stoletja najtesneje povezane z usodo slo- venskega naroda, ki ga je v dobi fevdalizma predstavljal naš kmet. V teh ošabnih, mrač­ nih in drznih kamnitih zložbah zaznavamo zgodovinske, umetniške, gospodarske in družbene spremembe naše bolj ali manj slavne preteklosti. V sozvočju z geomorfološko strukturo reljefa in njegovimi urbanimi prvinami go- zdovi odločilno sooblikujejo vedutno fiziog- nomijo določenega prostora. Vsak izsek naše krajine vsebuje svojevrstno zgodovin- .. Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Celje, Tozd Boč , 63250 Rogaška Slatina, Ulica 14. divizije 19, YU 470 G. V. 10/90 Synopsis Cimperšek, M.: Forest Management ln the Areas of Castle Ruins - an Example of Castle Ruins at Rogatec. Gozdarski vestnik, No 10/1990. ln Slovene, lit. quot. 4. The article deals with theoretical and practical measures for carrying out restoration of castle ruins in Rogatec. Owing to close interdependance of historical, ecological, nature-protecting and conservation components, an interdisciplinary ap- proach would be appropriate in order to preserve architectural heritage in forest areas. sko izkušnjo -prostorsko zgodovinsko ko- do, v kateri je zabeleženo vse tisto, kar je bilo doživeto, tudi tiste zamisli, ki so med razvojem propadle in so vidne samo še kot ostanki (razvaline) ali celo samo kot ustno izročilo (spomin). Toda tudi propadli kon- cepti vsebujejo izkušnjo, ki jo je koristno ohraniti in preveriti. Sodobne družbe celo- vito obravnavajo vse tisto, kar pojmujemo kot dediščino, in zlasti v povezavi s turiz- mom iščejo razvojne možnosti. V severovzhodnem delu občine Šmarje se je v zgodnjem srednjem veku razvil trg, oziroma mesto Rogatec, kot se nekajkrat omenja v starih spisih. V 18. stoletju je dosegel zavidljivo razvojno raven med slo- vensko-štajerskimi naselbinami. Varovala sta ga dva gradova, od katerih je najstarejši iz 12. stoletja. Utrjeno naselje pod njim se je ponašalo z vsemi tistimi tegobami, ki so tako značilne za takratne čase. Kljub poža- rom, kugi, napadov kobilic, zažiganju čarov­ nic, turških in madžarskih ropanj je zlasti v dobi baroka dosegel nivo, s kakršnim se niso mogla pohvaliti niti največja slovenska mesta. V Rogatcu je bila zbrana najimenit- nejša kolonija umetnikov, ki so jo vodili Ranger, Lerchinger, Mersi in Metzinger . Odnos med takratnim Rogatcem in še nepomembno Rogaško Slatino lahko pre- poznamo iz zapisov slovitega francoskega naravoslovca in raziskovalca 8. Hacqueta, ki je leta 1784 proučeval rogaške vrelce. Svoj opis začenja takole: ))Eno uro od Rogatca za neko vasjo, imenovano Sv. Križ, teži kisli vrelec ... «(2). Danes sta se vlogi zamenjali, Rogaška Slatina je sve- tovno znana, medtem ko je Rogatec utonil v pozabo. Po zatonu fevdalizma je Rogatec delil usodo, ki je tako značilna za številne koz- janske srednjeveške trge, začel je razvojno krneti in danes komajda še kaže blišč in sijaj nekdanje slavne preteklosti. Kot strate- ško, gospodarsko, politično, sodno in kul~ turno središče je bil v kraju tudi sedež velike gozdne posesti, ki je obsegala 2500 ha gozdov in je bila leta 1945 odvzeta zadnjim lastnikom knezom Windisch- gratzom. Od nekdanjih časov, ki jim v okolici Ro- gatca sledimo od surovih Keltov, bojevitih Ilirov, krvoločnih Rimljanov, do tisočletnega neenakega boja z nemškimi zavojevalci, so gradovi izraz zgodovinske dobe in neke neizprosna življenjske nujnosti. Grad Gornji Rogatec uvrščamo v tako imenovano zlato obdobje gradov. Romanska utrdba se prvi- krat omenja leta 1192. Po ohranjenem tlorisu iz leta 1574 spoznamo, da je bil zasnovan v čisti, geometrično pravilni, trdnjavski zasnovi, ki se je prilagodila ozki grebenski legi (3). Ponaša se s tem, da ga v vsej svoji zgodovini oblegovalci niso nikoli osvojili, pač pa je leta 1574, ko je bil še deloma lesen, pogorel in je bil na njegovem mestu zgrajen udobnejši in bolj reprezenta- tiven objekt. Po letu 181 O v njem niso več stanovali in je začel propadati. Pobočje je kmalu porasel gozd, po razvalinah pa se danes razraščajo že več kot pol metra debela drevesa. Na ostankih razvalin umetnostna govo- rica zamira, toda še danes sta vidni dve iz kamna izdolbeni romanski strelni lini •. za strokovnjake pa so zanimivi način gradnje. poznejše prezidave in druge dragocene podrobnosti. Estetska likovna komponenta usiha, še vedno pa je je več, kot v marsika- terem povojno zgrajenem stanovanjskem silosu. V 15. stoletju je bila v dolini Draganje postavljena graščina Strmol, ki deli mno- žično usodo vrednostno zavrženih sloven- skih gradov. V objektu deloma stanujejo in je tako zapuščen. da se mu obiskovalec le s tesnobo približa. Pred našimi očmi, brez pomoči, propada veličastna stavba. Degra- Slika 1 : Rogatec na Visherjevem bakrorezu iz l. 1681 G. V. 10/90 471 dirano je tudi okolje, ki ga je nekoč krasil park z vodnjakom in sprehajalnimi potmi. Zemljišče je Okrajna uprava za gozdarstvo dodelila kmetijcem, ti pa so najlepša dre· vesa brezčutne posekali- kot njivo koruze. V Rogatcu že več let tli želja po obnovi in prezentiranju lokalnih zanimivosti. Na severni strani grajskega hriba nastaja etno- loški muzej v spomin na domačega pesnika Jožeta Šmita. Sestavljajo ga starinska kmečka poslopja, ki so bila v izvirni obliki prestavljena iz bližnjih lokacij . Revitalizacija razvalin starega gradu je samo kamenček v mozaiku možne ponudbe kraja in okolice, ki plaho spremlja skokovit razvoj Zdravilišča Rogaške Slatine in vidi. v tem celovitem bogastvu svojo priložnost. 2. METODOLOŠKI PRISTOP 2.1 . Proučevanje virov Pobočja, na katerih so gradili gradove, so večinoma do golega posekali. Krčenja niso bila potrebna samo zaradi pridobivanja lesa in kamna za gradnjo, temveč pred- vsem zato, da so pravočasno opazili so- vražnika. Tudi za ogrevanje je bilo potrebno veliko lesa. Šele z iznajdbe smodnika so utrdbe izgubile svoj pomen, pobočjem pod njimi pa so namenili druge gospodarske naloge, kot je paša govedi in drobnice. Najbolj pogosto so jih prepustili gozdu, v ugodnejših legah pa so na njih gojili razne kmetijske kulture . Tako so na primer na strmih, južnih legah sevniškega gradu nare- dili police in na njih, še med obema vojnama pridelovali južno sadnje. Kjerkoli so po- vršine prepustili gozdu, jih je pričel zaraš- čati pionirski gozd. Tudi tam, kjer so se med pionirske vrste postopoma naselile klimaksne vrste, so ostali sestoji nenego- vani in danes ne opravljajo gospodarsko pomembnejših nalog. Na bakrorezu G. M. Vischerja iz leta 1681 (slika 1) vidimo utrdbo na povsem ogolelem pobočju. Pod njim so, kot piščanci pod koklja, nagnetene trške hiše. Na skrajni levi strani stoji v dolini potoka Draganje ponosna graščina Strmol. Na grafikah po letu 1800 (slika 2), pa je že vidno zarašča­ nje vzhodnega in zahodnega pobočja . Po starosti gozda, ki danes obrašča pobočje lahko sklepamo, da je do konca leta 1900 gozdna vegetacija zavzela celoten greben- ski pomol. Razvaline so povsem utonile v Slika 2: Po l. 1800 začne pobočje razvalin ponovno preraščati gozd 472 G. V. 10/90 ~--- gozdu in samo domačini in redki poznavalci vedo, da .nad župno cerkvijo Sv. Jerneja izginjajo neme priče sedemstoletne zgodo~ vine. Gozd se je iz konservatorja spremenil v razkrojevalca spomenika. Drevesne kore~ nine namreč bolj uničujoča pospešujejo razpadanje trdno zgrajenih zidov kot pa sam neusmiljeni >,zob časa«. Na priloženem rastrskem prikazu {priloga 1, 2) smo s pomočjo računalnika in risal nika shematično predstavili površinske spre- membe med kmetijskimi zemljišči, gozdovi in urbanizacija od leta 1 825 do današnjih dni. Delež kmetijskih zemljišč se je v tem času zmanjšal od 71 do 55 odstotkov, medtem ko je gozd osvojil v istem obdobju dodatnih 1 8% površin. Izrazito zaraščanje z gozdom, ki se je v stopetdesetih letih razširilo na območju obeh gradov, po- sredno izraža upadanje življenjske moči kraja. Nekdanji park je danes spremenjen v degradiran in zapuščen gozd, v katerem je akacija skrajno neprimerno nadomestilo za nekdanje kakovostne parkovne sestavi- ne. Delež stanovanjskih in drugih infrastruk- turnih površin se na obravnavanem krajin- skem izseku ni pomembneje povečal. 2.2. Opredelitev ciljev Razvaline gradov so svojevrsten zgodo- vinski pomnik. Grad ni bil samo središče dogajanja in nasilja v kraju, temveč tudi pribežališče v stiski in žarišče kulture, ki je bolj ali manj uspešno tekmovala s cerkveno oziroma samostansko. Ostanki grajskih lu- pin so pomemben krajinski element, ki v določenih okoljih izboljšujejo orientacijo. Kot simbol duhovno ponazarjajo preteklost ter so neme priče kultiviranosti določenega predela. Kjerkoli prispevajo k bogatejši turi- stični in rekreativni ponudbi, imajo tudi po- membno gospodarsko vlogo. Pri izbiri ukrepov za rekultiviranje takega prostora imamo ponavadi na izbiro dve skrajni možnosti: 1 . zgodovinsko, ki zahteva vzpostavitev prvotnega stanja. V odnosu do gozda to pomeni navadno ponovno ogolitev pobočij. Priloga 1: Analizirani izsek in katastrske karte (l. 1824) G. V. 10/90 473 LETO 1825 LETO 1989 urban 1_ 12 kllt.z.l_ 55 Priloga 2: Rastrski prikaz zaraščanja od l. 1825 do 1. 1989 D 83 D EE aozd 1_ 13 park 1_ B aozd 1_ 31 park 1_ a r .. _"--------------- ostanki rn.valine -------------- obnovljen dostop ... ,-:r:-:_::_ _________ očiščena ploščad ----------- Yodutno krčitev gozda ~ 1\raatl, ki ogrožajo ~ tupnlieo ROGATEC Priloga 3: Situacija razvalin gradu Gornji Rogatec v odnosu do starotrškega jedra Priloga 4: Shematski prikaz sanacije okolja razvalin G. V. 10/90 475 Razvalina ali grad postaneta ponovno daleč vidna; 2. ekološko, ki zahteva, da vegetacije ne ovirama v razvoju. Gozdu prepustimo, da ponovno osvoji svoj prvotni položaj . Popolna prevlada narave ima prednost pred zgodovinsko pričevalnostjo (1). Med obema skrajnostima se navadno odločimo za kompromisne rešitve. Drevju oziroma gozdu prepustimo tak razvoj, da se arhitektura in narava čim bolj zlijeta. Toda pri tem varujemo stavbno dediščino pred razdiralnimi učinki vegetacije. Zaže- lena je dobra vidnost objekta - iz večje razdalje. Hkrati težimo za tem, da bi bil tudi sam objekt privlačno razgledišče. V našem primeru smo se srečali s po- polno zaraščenostjo, nevidnostjo objekta in tako časovno odmaknjenostjo od prvotnega stanja, da smo se pred ukrepanjem posve- tovali s strokovnjaki Restavratorskega za- voda iz Ljubljane. Z veliko razumevanja so nam izdelali rešitve, ki so bile optimalno usklajene z željami krajanov in našimi go- zdarskimi možnostmi (4). 2.3. Povzetek najvažnejših gozdarskih ukrepov ob razvalinah a) Izboljšanje dostopov iz trga do razva- lin z obnovitvijo obstoječe kolovozne poti. b) Gradnja nove vlake bo omogočila redno gospodarjenje z do zdaj nedostopnimi sestoji, ki imajo pomembno spomeniško- varstveno funkcijo. Z vlake bo možno pose- kati tudi tista močno nagnjena drevesa, ki ogrožajo stavbe starotrškega jedra. c) Odstranitev drevja in grmovja na sa- mih razvalinah, razen na vetrovni, severni strani (zaščita). d) Premaz panjev s herbicidi. e) Trikotni izsek dreves za razgledno okno na južni strani razvalin zaradi boljše vid 1 j ivosti. 476 G. V. 10/90 Predvideni ukrepi so nazorno predstav- ljeni v skicah Restavratorskega zavoda (pri- loga 3 in 4). 3. ZAKLJUČEK Od tistih dob, ko je puntarska »uboga gmajna« pela »Grad gori, grof beži ... « se je videz nekdaj mogočnih grajskih zidov močno spremenil. Ljudje so jih z največjim sovraštvom zidali, zažigali, pa spet obnav- ljali in okraševali. če se danes ozremo po slovenski arhitekturni zapuščini , lahko za večino gradov ugotovimo njihovo neusmi- ljeno propadanje, kljub iskreni želji mnogih, da se končno najde smotrn način njihovega oživljanja. Gradovi in njihove razvaline ži- vijo v sozvočju z okoljem. Svojo prvotno vlogo so odigrali in zdaj je samo od du- hovne širine družbene skupnosti odvisno, ali vidi v njih kulturno vrednoto ali pa jih pusti vnemar in celo pomaga pri njihovem propadanju. Ena izmed nalog gozdarstva je, da sprejme kot svojo kulturno obvezo takšno ravnanje z gozdovi, ki bo hkrati varovalo, negovala in oživljalo zgodovinske pomnike in njihovo okolje. Toda ta obveza ne more biti taka, da bi gozdarstvo prevzelo sto .in sto propadajočih gradov v Sloveniji in skrbelo za njihovo nadaljno usodo. VIRI 1. Hčfle, H. H.: Zur Wald- und Forstwirtschaft in der Umgebung von Burgruinen. Forstarchiv. 59/1988, p. 56-60. 2. Leskovar, R.: Ob 300-letnici Zdravi l išča Ro- gaška Slatina. Turistični vestnik, Celje 1964, p. 3-19. 3. Stopar, l. : Razvoj sreqnjeveške grajske arhi- tekture na slovenskem Stajerskem, Ljubljana 1977 4. Vardjan, F.: Restavriranje in prezentiranje grajske razvaline Rogatec, Restavratorski zavod Ljubljana, Ljubljana 1989 (tipkopis). GDK: 425. i :425.3:48:971 Poškodbe gozdov in vzdrževanje čistoče zraka Sestanek delovnih skupnosti za Alpe (Arge Alp), Alpe-Jadran (Argen Alpen Adria) ter Podonavje Murau, 20. in 21. 6. 1990 Bilo je malo drugače, kot se je dalo razumeti iz vabila. Osebno vabljenih je bilo 9 članov, od tega štirle iz Avstrije, ostalih pet pa iz Madžarske, Svice, južne Tirolske, Hrvaške in Slovenije. Zbralo se nas je več kot 30, v glavnem ne dosti po omenjenem vabilu. Logično je, da so bili v večini doma- čini. Organizacijo sestanka je prevzela de- žeJna gozdarska inšpekcija -sektor varstvo gozdov, osebno pa g. W. Schogl, sestanek pa je vodil sedanji predsednik te delovne skupine dr. K. Weissgerber iz Munchna. Srečanje je imelo terenski in kabinetni del, vsebinsko pa smo obravnavali problemaM tika meritev škodljivih depozitov, inventure gozdnih tal, stanje gozdov na območju Alpe-Jadran, alpsko konvencijo in bodoče dejavnosti v naslovu omenjenih delovnih skupin. Za avstrijsko štajersko je značilno, da že dolgo časa pogosto merijo onesnaženje na številnih mestih {višinskih profilih) z eno~ stavnimi, cenenimi metodami (svečke z reagenti na določeno polucijo). V zadnjem obdobju je težišče na integralnih meritvah dušičnih spojin in ozona. Te metode imajo zagovornika P.a tudi nasprotnike. Slednji so mnenja, da na tak način dobljeni podatki dajejo samo približno podobo o imisijski obremenjenosti določenega prostora, vse pomembne imisijska konice pa ostanejo zabrisane. Pretežni del razprave na terenu je potekal v tem smislu. V glavnem so se med seboj dajali gostitelji sami. Kljub pozor- nemu poslušanju nekega jasnega zaključka ni mogoče potegniti. Problem pridobivanja dobrih podatkov iz širokega, oddaljenega gozdnega prostora ostaja še naprej odprt. Na višinskem profilu {800-1700 m) sicer 2400 m visokega gorskega masiva Kreisch- berg smo videli zelo tipično podobo avstrij~ ska-štajerskega gozda na prakameninah in gospodarjenja z njimi. Čeprav mi marsikaj ni bilo všeč, se v to nisem poglabljal, ker sem se posvetil mojemu področju - ocenje- vanju stanja gozda na osnovi zunanje vid- nih znakov poškodovanosti. Ponovno sem se prepričal, da imajo Avstrijci blažje krite- rije ocenjevanja, da so naši strožji od krite- rijev ECE in še taki za nekatere skrajneže preblagi. S tem želim samo opozoriti na dve nerealni skrajnosti. Zelo zapletena je bila razprava o definiciji območij čistega zraka (imisija, suhi in mokri depozit .. '.) in vlogi onesnaženja pri današnjem stanju gozdov širokega, od neposrednih izvorov onesnaženja oddaljenega prostora. Za prvo naj bi veljajo, da kompleksno gledano območij absolutno čistega zraka v srednji Evropi praktično ni, da pa s stališča poškodovanosti gozdov za območje čistega zraka lahko poimenujemo območje, kjer je obremenitev takšna, da tudi v daljšem času sama ali v interakciji z drugimi stresnimi dejavniki žive in nežive narave manjše intenziteta ne more povzročiti večje, dolgo- trajnejše ali celo nepovratne poškodovano- sti gozda. Za drugo pa, da je bila do nedavnega sodba o vlogi onesnaženega zraka, vsaj neposredni, v širokem prostoru pretirana in da veliko nesporazumov izvira iz neločeva­ nja onesnaženja širokega prostora od »imi- sijske klasike<•. Zelo poučno je bilo zasledovati, kako smreka z nadmorsko višino postaja vse bolj ščetkasta, redka, obtežena z lišaji, in obrat- no, kako cemprin, razen nekaj poškodb- kloroz-nekroz zaradi bolezni, škodljivcev, vremensko-klimatskih ekstremov in dom- nevno ozona postaja vedno bolj bujen in vitalen. To je posebno značilno za višinski pas med 1400 in 1700 m. Dreves na meja je tu celo 21 oo m visoko, tvorita jo macesen in cemprin. Da ne pozabim, na tej gori smo videli tudi pomrznjeno borovnica, sleč, bru- snice pa še nekatere rastline, ki so navaja- ne, da so pozimi pokrite s snežno odejo. Veliko izpostavljenih problemov je ostalo G. V.10190 477 nepojasnjenih, med njimi mi je posebno ostal v spominu problem, zakaj kljub bi- stveno manjši emisiji in imisiji S02 vsebnost celokupnega žvepla v smrekovih iglicah ne upada in problem razkoraka med imisijskimi konicami in celokupna obremenjenostjo prostora s polucijo. Za popestritev smo si prvi dan zvečer v St. Ruprechtu ogledali zanimiv lesni muzej. Na kabinetnem delu srečanja smo za uvod dobili informacije o delu in programu delovne skupine Alpe-Jadran. Dejstva na- vajam po izvirnem vrstnem redu. Obravna- vali so t. i. ozonsko konvencijo (zadolžitev lani oktobra v Brixnu). Inventure poškodo- vanosti potekajo v deželah članicah AA časovno in tudi metodološko še vedno različno. Ker določene dežele l. 't 990 (ZRN zaradi obilice drugih del - vetrolom) ne bodo naredile inventure, je potrebno- ob- vezno, da jo v l. 't 99'1 naredimo vsi. V Berchtesgadnu bo oktobra 't 990 alpska konferenca, ki bo obravnavala probleme turizma, gorskih kmetij, prometa. . . Izde- lana bo t. i. alpska konvencija z vsemi strokovnimi in pravnimi regulativi. V Passauu na Donavi bo novembra letos simpozij, ki ima z referati o stanju gozdov v prostorskem smislu namen povezati de- žele Alpe-Jadran z nekdanjimi državami vzhodnega bloka. Pri vsem tem vedno bolj (moje osebno mnenje !) izstopa problem, do kam gre sploh določeno delovno skup- nost razširjati. Osnovna evropska težnja so združevanja, vendar se pri tem naenkrat znajdemo pred problemom, da vse skupaj postane eno in isto (dežele Alpe-Jadran z vsemi članicami, opazovalci in sateliti, ECE, ES). Osrednji del kabinetnega dela je bilo predavanje dunajskega doktoranta A. Ko- bra s Fakultete za analitsko kemijo na temo Mokri depoziti v avstrijskem prostoru. Raz- grnil je veliko zanimivosti pa tudi že obrab- 478 G. V. 10190 ljenih izjav (pa tudi dokazov) o uvozu one- snaženja, tudi iz Jugoslavije. Omenjeni av- tor je povedal tudi, da dobi zelo malo imisijskih podatkov iz sosednjih držav, zato je bil zadolžen, da to uredi uradno preko delovne skupnosti Alpe-Jadran. Skrivati ne gre ničesar! Kot vedno smo tudi na tem sestanku »rili po tleh<<. Ponovno ugotavljamo premajhno intenziteto raziskav na tem strokovnem po- dročju. Enotna metodologija ni izdelana. Tudi v sami Avstriji ne. Kljub temu, da je diskusija občasno krenila na stranpota, je moč zaključiti, da je treba dobiti podatke o talnih raziskavah v kontekstu propadanja gozdov iz držav - dežel članic razširjene delovne skupnosti Alpe-Jadran in delati vsaj tisto, kar vsi zmoremo. Nosilec projekta tla v okviru Alpe-Jadran je letos Slovenija. Podan je bil predlog, da bi se merilci 0 3 onesnaženja drugo leto meseca maja se- stali v Solnogradu ter se uglasili. Slovenija mora posredovati podatke o ozonu pri nas! Dogovorjeno je bilo, da se drugo leto dobimo v Davosu v Švici, l. 1992 pri prof. dr. Prpicu in sodelavcih na Hrvaškem, že več let pa je pričakovati predlog za organi- zacijo sestanka pri nas. Med srečanjem nas je uradno in prijatelj- sko obiskal tudi direktor štajerske deželne gozdarske inšpekcije, dvorni svetnik g. dr. Joseph Kahls. V Murauu sem srečal stare znance in prijatelje, podmladek skupine je obetaven, olikan in zagnan. Srečanje je bilo vsestransko in koristno, ob vsem pa izstopa dejstvo, da je gledanje na stanje gozda in vzrokov za takšno stanje precej drugačno od tistega iz zgodnjih 80. let - je bolj stvarno, bolj proučene, manj čustveno in skoraj nič osebno tendencio- zno. Izjeme pa kot vedno potrjujejo pravilo - tudi pri nas ! Marjan Šolar GDK: 425.1:425.3:48:971 6. zasedanje delovne skupine za ocenjevanje in spremljanje vplivov onesnaženega zraka na gozdove ECE regije lnterlaken (Švica) 14.-17. maj 1990 6. zasedanja delovne skupine se je ude- ležilo 61 udeležencev iz 30 držav članic Evropske ekonomske komisije, trije iz Jugo- slavije: g. Dana Milovanovi6 iz Zveznega sekretariata za kmetijstvo, Marjan Šolar in Borut Sočan, oba iz IGLG iz Ljubljane. Kot opazovalci so že več let navzoči tudi Ame- ričani. Dnevni red zasedanja je že več let ste- reotipen: - enodnevna strokovno-turistična eks-. kurzija ter dva kabinetna dneva, na katerih se obravnava delo obeh programskih koor- dinacijskih centrov, poročila sekretariata in drugih mednarodnih organizacij, posame- zna nacionalna in regionalna poročila, me- todologijo, bodoče dejavnosti delovne sku- pine, finančna vprašanja in sodelovanje z drugimi vladnimi in nevladnimi organizacija- mi, ki se bavijo s problematiko propadanja gozdov. Uvodoma pa gostitelj vedno pred- stavi probleme gozda in gozdarstva lastne dežele. Iz obsežnega gradiva poskusimo za jav- nost, stroko in oblast izluščiti najvažnejše: Mala gorata Švica (40.000 km2) ima 1 ,2 mio ha gozda. Gozdnatost znaša 39 %. Polovica leži nad višino 1000m. 40% go- zda leži na strminah, večjih od 40 %. Prese- nečajo velike lesne zaloge, povprečno 333 m3 /ha. S posek om 4,2 mio m3 krije jo polovico domačih potreb. 31 % gozda je v zasebni lasti. Povprečna površina gozdne posesti je 1 ,6 ha. Veliko škodo povzročajo divjad, snežni plazovi in deloma tudi turi- zem. Glavni problem po letu 1980 pa je propadanje gozdov. Od klone od normale kaže v letu 1989 43% gozdov. Zanimiva je misel, ki so jo izrekli na ministrstvu za gozdarstvo, da so s pretiravanjem glede stanja gozdov tem samo še dodatno škodo- vali. Na enodnevni ekskurzij! smo videli stare, gorske, pretežno smrekove sestoje ter na novo postavljeno meritvene postajo za spremljanje vplivov onesnaženega zraka na gozd. Na 3454 m visokem lnngfranjoehu pa smo videli celo serijo aparatur in timsko delo pri problematiki astronomije, ozračja in nivologije klime. Med vsem nas je najbolj prevzelo sodobno merjenje onesnaženosti ozračja s tako imenovano noptično fotode- tekcijo«. Iz poročil obeh PCC in sekretariata ECE izhaja, da sta centra zelo zaposlena s prečiščevanjem nacionalnih poročil in da je na tem področju treba narediti večji red in stvari sistematizirati in tudi poenostaviti. Skozi vsa poročila je bilo zaslediti finan- čna vprašanja. Sredstev ni pretirano veliko, vendar mi tudi poti do teh ne znamo najti, tako v okviru UNEP, FAO, ES in še marsik- je. Morda ne bo odveč, če odkrito povemo, da je osnovni kriterij za pridobitev sredstev resno, visoko strokovno timsko delo. Iz večletnega sodelovanja v tej delovni skupini zaključujemo, da številni projekti, ki potekajo v vladnih in nevladnih projektih ECE, ES, UNEP, FAO, IUFRO, NAPAP itd. niso popolnoma usklajeni in da bi se z obstoječimi sredstvi dalo narediti več in bolje. Neizrečeno je bilo to misel čutiti na vsakem koraku. Nacionalna (regionalna) poročila je PCC do roka dostavilo 31 članic, med njimi tudi Slovenija, naknadno, do 14. 5. 1990, pa še pet. V mednarodnem kooperativnem pro- gramu pa sodeluje 32 držav. V predhodnem poročilu (Draft Raport) je dosti napak, ki pa smo jih razčistili na samem srečanju. Predvsem je šlo za zame- njavo regionalnih poročil z nacionalnimi in za vse mogoče primerjave, narejene iz tega, ki so popolnoma izkrivile dejansko stanje in trende. Naša delegacija je zavzela stali- G. V. 10190 479 šče, da če ne bomo imeli po enotni metodi dobljenih podatkov za vso Jugoslavijo, bomo v poročilu ECE nastopali s samostoj- nimi regionalnimi (republiškimi) podatki. Rok za dostavo poročil za leto 1989 je bil na sestanku podaljšan do 15. 6. 1990. Mogoče ni odveč povedati, da regijo lahko predstavijo samo zaključena terito- rialna (politična) enota ranga velikosti vsaj 20-30.000 km2 (1 mio ha gozda- Sloveni- ja) in v nobenem slučaju enotna, izločena po kateremkoli drugem kriteriju, sploh pa ne po poškodovanostnem. Glede vloge onesnaženega zraka pri današnjem stanju gozdov so si mnenja zelo različna. Skrajne- žev je malo, tehtnica pa se vseeno nagiba k onesnaževanju, četudi je tu tudi nekaj koristnega, političnega taktiziranja. Od razprave o metodiki sem pričakoval več. Bilo je govora o oblikah raznih obraz- cev in poročil, vendar malo o konkretnih problemih. V kompleks metodološke problematike spada tudi delovanje obstoječih ekspertnih panelnih skupin za mediteransko in alpsko- nordijsko regijo. Za ustanavljanje novih te- ritorialnih kakor tudi strokovnih ekspertnih skupin pa je še dovolj prostora in potreb. Najdlje na tem področju je skupina za tla, prav po zaslugi dosedanjega predsednika g. M. Starr-a iz Finske, ki je s svojo delovno skupino sestavil obrazec za nacionalna po- ročila, le-ta zbral in uredil ter komentiral. Težišče bodočega dela bo na izdelavi enotne metodologije za proučevanje tal v novih, spremenjenih razmerah v okolju. Države članice regije ECE so bile do sedaj · povabljene k sodelovanju, v bodoče pa bo to obveza. Zaradi splošne ugotovitve, da šepamo na področju proučevanja vzročno­ sti pojava propadanja gozdov, je delovna skupina sedmih priznanih strokovnjakov se- stavila več kot 250 strani obsegajoče poro- čilo: lnterim report cause effects relationships in Forest decline (začasno poročilo o odno- sih med vzroki in posledicami propadanja- gozdov). To poročilo bo poleg številnih drugih obravnavano tudi na ministrski konfe- renci decembra 1990 v Strassbourgu. Po- 480 G. V. 10/90 vabljeni so tudi eksperti, po dva iz vsake države. Med drugimi dejavnostmi velja omeniti oba že razpisana trening kurza: mediteran- skega v Florenci (11.-13. 7. 1990) in sred- njeevropskega v Prahaticah na Češkoslo­ vaškem (9.-14. 7. 1990). Druge dejavnosti so bolj tehnično-admini­ strativnega značaja. Z njimi tega poročila ne gre obremenjevati. Srečanje te delovne skupine vedno po- življajo, pa tudi obremenjujejo razni termi- nološki, pojmovni in lingvistični (olikani) spopadi v glavnem vedno istih oseb, pa tudi iz tega se da kaj koristnega potegniti in naučiti. Kot vedno je za odličen potek sestanka skrbel predsednik delovne skupine g. E. Wermann ob pomoči obeh predsednikov programskih koordinacijskih centrov dr. l. Materne in dr. K. F. Panzerja. Vse to pa bi bilo nemogoče izpeljati brez močne organi- zacijske, strokovne in finančne podpore (ta je omogočila tudi naše bivanje v lnterlaknu) švicarskega ministrstva za gozdarstvo. De- sna roka vsemu pa je bil ves čas priprave in izvedbe g. P. Muhlemann iz Gozdne direkcije Bern. ln za konec najbolj aktualno vprašanje: ali je na osnovi letnega poročila o stanju gozdov v regiji ECE za leto 1989 možno odgovoriti na vprašanje o perspektivi go- zda te velike in raznolike regije ali pa vsaj nam bližnjega srednjeevropsko-alpskega območja? Odgovor je: zelo težko! Razloga sta v glavnem dva: a) V poročilu so primerjani neprimerljivi podatki (na primer slovenski 1989 z delnimi jugoslovanskimi 1988); b) stratumi primerjanja (vse vrste, iglavci, listavci, posamezne vrste) dajejo popol- noma različne podobe. če pa v srednjeevropskem - alpskem območju skozi čas primerjamo stanje naj- močneje zastopanih vrst smreke in bukve, pa za smreko lahko rečemo, da se izboljšu- je, bukev pa stagnira. Marjan Šolar IZ TUJEGA TISKA GDK: 181.9 (048.1) Skrivnostne kozmične sile in gozdarstvo Hengel, H. E.: Mondeinfluss, Pflanzenwachstum und Massnahmen der forstlichen Produktion. (Vpliv lune, uspevanje rastlin in ukrepi gozdarske proizvodnje). Osterreichische Forstzeitung, 1990, 3, 27-28 · Zadnji čas so prišle naravnost v modo alternativne in paraznanosti in umetnosti, kot so razne vzhodnjaške modrosti, aku- punktura, radiostezija itn. Vsemu temu se je pridružilo še t. i. dinamično in biološko vrtnarjenje in kmetovanje, ki se ravna po luninih menah, položaju planetov in ozve- zdij. Pri tem je izredno pomemben čas setve, seveda z ozirom na položaj nebesnih teles. Dinamično biološko kmetovanje se odpoveduje uporabi kemikalij za zaščito rastlin, pač pa izdelujejo svojevrstno za- ščitno sredstvo iz kremenčevega peska na način, ki se morda zdi že kar alkimističen. Nedavno je bil v Sloveniji g. G. W. Schmidt iz Nemčije, ki je imel v prirodoslovnem muzeju v Ljubljani majhen seminar o tovr- stnem alternativnem kmetijstvu. Po njego- vih izvajanjih naj bi bila možna celo vzgoja novih kmetijskih vrst z izrabo kozmičnih sil in brez prijemov sodobne genetike. Nazad- nje se lahko spomnimo na stara kmečka pravila, ki luninim menam pripisujejo vpliv na setev, posek lesa, klanje živine, vreme in še kaj. Kako naj v tej nepregledni goščavi raznih verovanj najdemo zrna resnice in stare človeške izkušnje, ki jih ne moremo kar tako zavreči. S tem si gotovo želimo priti na jasno. Zato postanemo pozorni na čla- GDK: 907(948.1) Paraziti nas ogrožajo Članek Paraziti nas ogrožajo je izšel v reviji New Scientist oktobra 1988. Avtorja sta Andrew Thompson in Alan Lymbery iz visoke šole za veterine v Zah. Avstraliji. V njem obravnavata razvoj številnih parazit- nek o vplivu lune na gozdno rastje v avstrij- skem časopisu. Žal v tem članku ne naj- demo tistega, kar nas najbolj zanima, to je kritične ocene t. i. dinamičnega biološkega kmetovanja in njegove uporabe v gozdar- stvu oziroma v drevesničarstvu. Članek pač govori o luninih menah, planetih in ozvezdjih, ne manjka naštevanja vplivov kozmičnih sil, ki spominjajo na verovanje ali morda celo na astrologijo in magijo starih narodov izpred nekaj tisoč let. Ome- njen je tudi znameniti setveni koledar gospe Marije Thun, ki je izšel tudi v slovenskem prevodu. Ob branju članka lahko začutimo, da je naše znanje astronomije hudo revno in da ne bi škodovalo, če bi o astronomiji vedeli kaj več. Seveda pa moramo vedeti, kje se neha astronomija in začne astrologi- ja, praznoverje itn. Na koncu si človek želi, da bi kakšna resna znanstvena ustanova prišla vsej za- devi bolj do kraja. Tako pa zaenkrat ni poštenega dokaza ne za in ne proti delova- nju luninih men in podobnega. Sicer pa je naše življenje že dovolj zapleteno in ne bi ga radi še bolj zapletli s položaji lune, planetov, zvezd, s kozmičnimi silami in podobnim. dr. Marjan Zupančič skih bolezni, pogoje za njihov nastanek in možnosti obrambe pred njimi. Parazitske bolezni, še posebej, če so povezane s pomanjkanjem hrane in vitami- nov, so kljub tehnološkemu in medicin- G. V. 10/90 481 skemu napredku v 20. stoletju še vedno vzrok za veliko smrtnost ljudi. Najmanj tri četrtine človeške populacije je okužene s paraziti, veliko ljudi trpi za mnogovrstnimi okužbami, mi pa smo še daleč od tega, da bi lahko nadzorovali te bolezni. Parazitske bolezni, ki jih omenja članek, so: malarija, spalna bolezen, shistosomia- za, elephantiasa, ciste trakulj, Chagasova bolezen, giardiasa. Dejavniki, ki zavirajo nadzor nad paraziti, so: - paraziti imajo kompleksen življenjski ciklus z več gostitelji, - slaba izobraženost ljudi in nadzor nad okoljem, - sociološki moment (stik človeka z do- mačimi in divjimi živalmi), - cepiva niso uspešna zaradi velike va- riabilnosti parazitov znotraj vrst, - odpornost prenašalcev (npr. komarja) proti kemičnim sredstvom, - veliki stroški distribucije in drugi biolo- ški problemi. Parazitologi so odkrili, da obstajajo sku- pine osebkov znotraj vrst, ki imajo določene značilnosti - imenovali so jih soji. Ti soji imajo različne gostitelje, razlikujejo se v strupenosti, so različno odporni proti zdra- vilam, napadajo različna tkiva, razlikujejo se v tem, koliko larv producirajo, kako pogosta je reprodukcija, kako hitro se raz- množujejo. Z encimsko elektroforezo in z analizo jedrske DNA so hoteli poiskati genetske razlike med soji, še posebno med tistimi, ki so na videz enaki. Predpostavka za take analize je, da genetske razlike lahko ustre- · zajo medicinsko pomembnim razlikam. Vendar pa so odkrili, da se soji lahko genetsko razlikujejo, kljub temu da med njimi ni medicinskih razlik. Paraziti so se med razvojem močno pri- lagodili: - lahko ostanejo v enem gostitelju cel življenjski krog, - specifično izberejo gostitelja, 482 G. V. 10/90 - se spolno in nespolno razmnožujejo, - možna je samooploditev ali parjenje med sorodnimi vrstami, - nove značilnosti (posledice mutacij) se razširjajo skozi vrste. Prilagoditvene sposobnosti imajo velik vpliv na genetsko strukturo parazitov. Ve- lika večina parazitov se redno spolno raz- množuje, tako da je mešanje genetskega materiala močno, možnost, da bi našli ne- spremenljive genetske razlike, ki bi bile kazalci odpornosti proti zdravilom, pa maj- hna. Zaradi te neskončne variabilnosti pa- razitov bo potrebnih še veliko raziskovanj, preden bomo omejili širjenje parazitov in parazitskih bolezni. ... ... * V splošnem menimo, da mikroorganizmi zaradi svoje majhnosti nimajo tako pomem- bno vlogo, kot jo imajo v resnici. Njihova vloga je večstranska, zato upravičeno da- jejo ton življenju. Zmeraj bolj onesnaženo okolje, naraščanje strupenih kemičnih snovi v hrani in stresne situacije slabijo odpornost pri ljudeh, zaradi česar so se pojavile šte- vilne nove bolezni, med katerimi bodo v prihodnje pomembno mesto zavzele tudi parazitske. Davek na razvoj zahteva visoko ceno. Če bi hoteli obolelost ljudi zmanjšati, bi morali spremeniti način življenja. Vendar pa bo to zelo težko, saj bi se bilo treba marsičemu odpovedati. Med drugim: V ne- katerih deželah so paraziti prebavnega trakta pri gozdnih delavcih osrednji problem dela v gozdu. Znova bo treba odkriti nekoč že zdavnaj izrečene misli >>Nazaj k naravi«. Gozdarji smo se že kar zgodaj zavedli njihovega pomena. Naše gospodarjenje z gozdovi ima sonaravne zasnovo. Naša stroka je zgled in spodbuda tudi za ostali del družbe, naj se čim bolj približajo sona- ravnemu načinu življenja. Drago Nemec KNJIŽEVNOST GDK: 91 :904(02) Iztok Geister: GOZD SKUŠNJAV Znani slovenski ornitolog Iztok Geister je svoja razmišljanja o gozdu zlil v zanimivo knjižico s pomenljivim naslovom, jo po- gumno izdal v samozaložbi ter jo ponudil bralcem. Razumljivo je, da človek, ki veliko pozor- nosti in ljubezni posveti pticam, pozorno opazuje tudi njihovo okolje. Vendar se je pisec knjižice lotil opazovanja gozda in razmišljanja o vsem, kar se danes godi z gozdom, presenetljivo poglobljeno. Avtor- jev pogled na gozd je zelo čustven. Z vidno vzhičenostjo opisuje njegove lepote in z vidno prizadetosijo vse, kar mu jemlje moči, naravnost in pestrost. Ob svojih razmišlja- njih se trdo loti tudi vseh, ki gospodarimo z gozdnim okoljem: lovcev, vodarjev in gozdarjev še posebno. Knjižica Gozd skušnjav zahteva razmi- slek. Lahko rečemo, da predstavlja pri nas doslej najcelovitejši in najbolj poglobljen zapis negozdarja o ravnanju z gozdom. Med ljudi prihaja tudi v občutljivem trenutku, tako za gozd kot gozdarstvo. Knjižico zato ne gre odpraviti s skopo informacijo o vsebini in obsegu. Na vsega 95 straneh so .podani avtorjevi pogledi o gozdu, o katerih je vredno razmišljati, se učiti iz njih, v nekaterih pogledih pa se vendarle posku- šati ubraniti besed, za katere sodimo, da so, upoštevajoč stvarnost sveta, vendarle prestroge. Knjižica je razdeljena v enajst poglavij, ki jih tu suhoparno ne bomo navajali, največ pozornosti (in kritike) pa je avtor posvetil zasmrečenju slovenskih gozdov (v podob- nem smislu ožigosa tudi kraške borove gozdove), napačemu in sprenevedavemu odnosu lovcev do narave, grmičevnim »gmajnam«, lepotam in neustrezni usodi poplavnega gozda, brezsrčnosti sekanja drevja ter odtujenosti človeka od narave in gozda. Začnimo pri koncu Prav pri opisu zadnjih dveh tem (tudi poglavij) je čutiti tisto, kar zelo čustvene ekologe in zaščitnike narave nemalokrat zavede, namreč od stvarnosti sveta po- vsem odtujena razmišljanje in kot posledica tega večkrat tudi krivično zaključevanje. Jemanje iz nedrij narave dobrin, ki se jim v današnjem času tudi sami ne želijo odreči, očitajo tistim, katerih poklicna dolžnost je, da ljudi oskrbujejo s temi dobrinami. Siti ljudje očitajo živinorejcem brezsrčnost, da koljejo živino, zdravi ljudje očitajo zdravni- kom poskuse na miškah, ljudje, obdani z lesom in papirjem, očitajo gozdarjem brezs- rčnost sekanja drevja in brezdušnost go- spodarskega gozda v primerjavi s prago- zdom. Ne opravičujem napak, za katere ni opravičila, govorim o bistvu očitka, ki v svojem ekstremu vendarle težko vzdrži kri- tiko. Ali je res grešnik gozdar, ki mora (predvsem zaradi sebe?) posekati drevo, ali smo grešniki vsi, ker želimo »pohištvo z več lesa(<, bogato časopisno čtivo in ker nas je preveč? Takšni očitki skrivajo v sebi sprenevedanje in kritika gozdarjem, teme- lječa na takšnih izhodiščih, je zato krivična. Z izjemo tega je avtorjevo razmišljanje o tem, kako bi z gozdom in vsem okoljem morali prenekaterikrat ravnati drugače, bo- lje, prilagodljiveje naravi, vredno vsega upoštevanja. V tem pogledu knjižica zasluži veliko pozornosti in njene najpomembnejše poudarke bomo v kratkem tudi povzeli. Gozdarski znanosti Geister očita prezir do gozda, zato v knjigi želi govoriti o gozdu drugače: ,>z vidika gozda in ne z vidika njegovega varuha in zmagovalca, z vidika drevesa in ne z vidika kubičnega metra lesa, z vidika življenjske skupnosti v gozdu in ne z \(idika tovarne lesa, z vidika pora- žene bukve in ne z vidika zmagovalčeve G. V. 10/90 483 smreke ... « Skratka, v knjigi govori »O zma- govalčevem gozdu z vidika njegovega po- raza«. Najsrditejše očitke nameni avtor knjižice gozdarjem zaradi zasmrečenja rastišč li- stavcev. Navaja sestavo naših gozdov po drevesnih vrstah in razmišlja o tem, koliko se je delež iglavcev v naših gozdovih pove- čal od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Pravi, da je smreka ušla človeku iz rok, vendar je zaradi neodpornosti na njeJ tujih rastiščih prejkoslej obsojena na pogubo. Zelo stroga je avtorjeva ocena ozelenitve Krasa s črnim barom, s katerim naj bi gozdarji po nepotrebnem opravili tisto, kar bi ob spremenjenih gospodarskih in družbe- nih razmerah v tem času ekološko mnogo ustrezneje opravilo avtohtono kraško rastli- nje. Priznava sicer, da »je bilo to pogozdo- vanje za tiste čase nedvomno napredno dejanje«, vendar pa z današnjimi očmi nasade črnega bora označuje kot »ekološki madež«. V knjižici je na zatožno klop postavljena tudi težka gozdarska mehanizacija, ki »sti- sne rahlo in občutljivo koreninsko pajčevino v humusnem sloju v srhljiv zmazek((. Po vzoru razvitega sveta nas avtor nagovarja . k ponovni uporabi konj, »saj tisoč let stara vlaka ni v gozdovih naredila toliko škode kot nekaj desetletij pogoltne tehnologije«. V primeru poplavnega gozda se avtor loteva predvsem vodarjev, »Saj so gozdarji dvignili roke od poplavnega gozda, ker je tako imenovani mehki les komercialno zani- miv le v obliki nasadov«. Vodarjem pa očita, »da z brezsramnim reguliranjem voda usodno posegajo v dinamiko poplavnega gozda ... « Zazvema se za ponovno naseli- tev bobrov v naše (preostale) poplavne gozdove, ki naj bi našega človeka tudi ))ponovno naučili, koliko dreves smeš po- dreti in kako smeš ravnati z reko, da ne zožiš širine njene duše<<. S poznavanjem zgodovine in slabosti lovstva se v poglavju Lovski blagor avtor dotakne tudi neustreznega gospodarjenja z divjadjo v naših gozdovih. Posebej se po- globi v psihologijo oziroma sprenevedavost naših skrbnikov in gojiteljev divjadi, ki željo 484 G. V. 10/90 po trofeji skrivajo za vse vrste plemenitejših namenov. Avtor našega gozdarstva ne presoja po naših (naprednih) načelih, ki govorijo, kako naj bi ravnali z gozdom, ampak na osnovi tistega, kar opaža v gozdu. Samo po tem nas končno lahko sodijo tudi drugi ljudje in temu se ne gre upreti. Odstopanja konkret- nih ukrepov od navedenih strokovnih načel se boleče vračajo k nam samim in zadevajo udarce tudi tistim znanstvenim in strokov- nim usmeritvam, ki si tega ne zaslužijo. Oči vseh ob opazovanju gozda in vsega okolja postajajo vse strožje. Naše ravnanje z okoljem kritiko zasluži. Ali je v tolikšni meri, kot nam je nameni avtor knjižice, zaslužimo tudi gozdarji? Po- nekod je prestrog (poleg že omenjenega bi bila npr. utemeljena strokovna razprava o očitku, da na koncu vsakega drugotnega sukcesijskega razvoja vegetacije gozdarji vidimo gozd ali glede težav, ki nas čakajo pri »brisanju« ekološkega madeža borovih gozdov na Krasu), v mnogih primerih pa nas upravičeno opozarja na napake. Zanje vemo tudi sami, pa jih vseeno ponavljamo. Morda je zadnji čas, da gozdarstvo z vso odgovornostjo in strokovno doslednostjo, ki jima je ustrezna kadrovska politika prvi pogoj, pri svojem konkretnem delu z go- zdom odpravi površnost in kar najbolj zmanjša število neustreznih posegov v gozd, če si že v opravičilo vendarle spasa- dima rek, da kdor dela, tudi greši. Gozdarji ne moremo ubežati temu, da sekamo drev- je, vendar bi morali biti vsi še bolj prežeti z ekološkim dojemanjem in čutenjem go- zda. Tako bi gozdarji morali razumeti knjižico Iztoka Geistra, v kateri so izluščeni vsebin- ski poudarki vpleteni v številne čudovite opise gozdnega okolla in povezanosti vsega živega v njem. Stevilne lepe avtor- jeve fotografije gozda in gozdnega rastlinja zaokrožujejo podobo knjižice, ki jo kljub šilcu pelina v njej moramo sprejeti kot zelo dobrodošlo v slovenski gozdarski zbirki. Živan Veselič JUBILANTI GDK: 902.1 Naš prijatelj Miloš KELIH 90-letnik V majhni zavedni slovenski vasici Sele se je pred 90 leti, dne 24. septembra 1900 rodil v delavski družini naš prijatelj Miloš Kelih. Osnovno šolo je obiskoval v Selah v nemščini, vendar so doma, kot v vsej vasi, poznali edini jezik - slovenščino. V njegovem 17.1etu je bil mobiliziran v avstroogrski monarhiji in bil udeleženec l. svetovne vojne. Ob koncu vojne se je pridružil Maistrovim borcem za ohranitev naše severne meje. Kot trden koroški Slovenec je po plebis- citu leta 1920 odšel v Jugoslavijo in si našel zaposlitev v Kamniku kot gozdar, lovec in vodja žage. Tu je spoznal svojo življenjsko spremljevalko lvanko in si ustvaril družino. Življenjska pot ga je leta 1936 zanesla v Srem, kjer je bil na Surčinu kraljevi lovec. Med vojno je bil aktivist NOB in pomagal s tem, da je dostavljal izredno zanesljive informacije in partizane oskrboval s hrano in sanitetnim materialom. Po koncu vojne se je z družino vrnil v Kamnik, kjer je bila doma žena in kjer je imel prvo službo. S povojnimi dekreti je bil Miloš preme- ščen v gozdarsko operativo, najprej v Novo mesto, nato v Kranj. Leta 1948 pa je bil z dekretom premeš- čen na gozdno upravo Pokljuka kot voditelj uprave, kjer je leta 1965 dočakal zasluženi pokoj. Bil je dober organizator. Zlasti se je posvetil spravi lu lesa s pogodbenimi vozniki s konji. Les so tedaj skladali v kupe in ga pozimi spravljali v dolino. Za prihajajočo mehanizacijo, traktorje, goseničarje in kolesnike, ki so postopoma zamenjali pogodbene voznike, je imel ve- liko posluha in dobre volje. Ravno tako je znal pri uvajanju motornih žag, ki so zame- njale žage »robidnice« in ))amerikanke«, pravilno usmerjati in prepričevati delavce, da so jih postopoma sprejeli za svoje in opustili staro težko fizično delo. S svojimi sodelavci je imel vedno korektne odnose, zato je bil med njimi priljubljen in cenjen. Ves prosti čas je slavljenec posvetil lov- stvu; napisal je veliko razprav o gamsih, o njih je bilo veliko polemike, vendar bo čas svoje prinesel in dokazal, da je naš Miloš imel prav. Je eminenten strokovnjak v lovski kinolo- giji, zlasti psov pasme ptičarjev in jamarjev. Bil je mentor, učitelj in vodja tekmovanj v raznih preizkušnjah lovskih psov. Danes, ko ga prijatelji obiskujemo, lahko ugotovimo, da so našemu slavljencu leta tekla dokaj mirno in kot da se je čas Milošu ustavil, je ostal vzravnan, pokončen, prije- ten za pogovor in še vedno domiselen. Dragi Miloš, veliko zdravja, da boš še dolgo med nami! Sodelavci G. V. 10190 485 NAŠl NESTORJl GDK: 902.1 Henrik SCHOLLMAYER -LICHTENBERG (Aithofen/Kor., 23. 11. 1860 - grad Kočavas pri Ložu, 21. 1. 1930). Diplomiral je na gozdarski akademiji v Tharandu na Češkem 1880. Od 1884 do }919_, ko se je zaradi nesreče pri delu mvalldsko upokojil, je gospodaril z gozdovi kneza Schonburg-Waldenburga na Snežni- ku, od 1909 kot direktor. Zgradil je razve- jena cestno omrežje gozdnih in javnih cest na Krasu, nova upravna poslopja v Jurjevi dolini, na Mašunu in Snežniku, skrbel za preskrbo doline Pivke z vodo ipd. Bil je odbornik Kranjsko-primorskega gozdar- skega društva ter Ribarskega revirnega odbora za Kranjsko, revizor Kranjske de- želne banke v Ljubljani, šolski nadzornik v Starem trgu in lgavasi itd. Bil je častni obč~n več kranjskih občin. Upokojen je na svoJem posestvu Kočavas pri Ložu uredil bogato knjižnico in pripravljal gradivo o zgodovini snežniškega in čabarskega go- spostva, ki je ostalo neobjavljena. Strokovni prispevek Schollmayerja slo- venskemu gozdarstvu je neprecenljiv. s strokovno naprednim in intenzivnim gospo- darjenjem s snežniškimi gozdovi in z obliko- vanjem zasnov kontrolne metode je dajal vzor tudi gozdarjem drugod po Sloveniji. BIBL.: - »Aut Schneeschuhen. Ein Handbuch tUr Forstleute, Jager und Toristen«. Celovec 1893.- »Der bauerliche Kleinwaldbesitz«. z bra~ ~om Etbinom. Celovec, 191 O.- Mnogo strokovnih clankov v nemščini v domačih in tujih strokovnih revijah. UT.: Švic, A.: Henrik Schollmayer - Lichten- berg, Gozdarski vestnik, 1962, str. 242. Teja Koler 486 G. V. 10/90 GDK: 902.1 Ivan SALZER (Praga, ČSSR, 1840 - Dunaj, 22. 2. 1895). Gozdarstvo je študiral na Moravsko-šle- zijski gozdarski šoli v Usovu. Sprva je bil kot vojaški podčastnik v Jablancu odgovo- ren za pogozdovanje Krasa, za petrovara- dinske gozdove je izdelal gospodarski načrt. Civilno gozdarsko službo je dobil 1863 na Upravi verskozakladnih gozdov v Kostanjevici na Krki. Kot gozdarski komisar in referent za cenitev gozdov se je uveljavil pri reformi davčnega katastra v celjskem okraju in Gradcu. Leta 1873 je postal de- želni gozdni nadzornik za Kranjsko, 1878 je bil poklican na Ministrstvo za zemljedel- stvo na Dunaju kot gozdarski nadsvetnik. Od 1890 je bil stalni ministrski svetnik. Sodeloval je pri ustanovitvi Kranjsko-pri- morskega gozdarskega društva 1875 in bil njegov prvi predsednik, dal pobudo za us- tanovitev Centralne gozdne drevesnice pod Rožnikom 187 4, 1884 je dosegel organiza- cijo gozdnopolitične službe in službe za urejanje hudournikov pri Ministrstvu na Du- naju. Bil je odbornik Kmetijske družbe za Kranjsko ter član izvršnega komiteja avstrij- skih gozdarskih kongresov. Uredil je 15 letnikov lzvestij Kranjsko-primorskega go- zdarskega društva. Bil je častni član štajer- skega in koroškega gozdarskega društva ter društva avstrijskih in ogrskih lesnih trgovcev. BI~L.: »Kratek opis smrekovega lubadarja«. DunaJ 1875, v nemškem jeziku. Redigiral je dva zvezka Manzovih zakonov, izdanih leta 1885 in 1890 na Dunaju. UT.: A. Šivic: Ivan Salzer, Gozdarski vestnik 1960, str. 156. Teja Koler GDK:903 Poročilo REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO O URESNIČEVANJU SREDNJEROČNEGA PLANA 1986-1990 NA PODROČJU . GOSPODARJENJA Z GOZDOVI IN OSKRBE Z LESOM V LETU 1989 Plan za leto 1989 na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v Sloveniji - plan SlS za gozdarstvo Slovenije za leto 1989 je bil sestavljen na podlagi srednjeročnega plana SlS za gozdarstvo Slovenije za obdobje '1986-'1990 ter v skladu z usmeritvami in opredelitvami samoupravM nega sporazuma o temeljih plana SlS za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990. Neposredne postavke v tem planu za leto 1989 pa so na podlagi podatkov, ki so jih dale organizacije združenega dela, bile usklajene s plani območnih skupnosti za gozdarstvo za leto '1989. Plan samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1989 je skupščina republiške skupnosti za gozdarstvo sprejela na svojem zasedanju junija 1989. S srednjeročnim planom '1986-1990 so kot globalni planski cilji in naloge za to obdobje na področju gospodarjenja z gozdovi predvideni povprečni letni obsegi izkoriščanja gozdov in vlaganj v gozdove, med njimi posek drevja na podlagi gozdnogospodarskih načrtov 3.600.000 m3, blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov 2.500.000 m3, obnova gozdov 5.600 ha, nega gozdov 26.000 ha, melioracije malodonosnih gozdov 4.800 ha (direktna premene 850 ha, indirektna premene 3.950 ha) in gradnja gozdnih cest 325 km. Za leto 1989 planirani fizični obsegi na vseh področjih ne dosegajo letnih povprečij, predvidenih s srednjeročnim planom 1986-1990. Na področju izkoriščanja gozdov znaša to zaostajanje okoli 4 °/o, na področju vlaganj v gozdove pa v melioracijah malodonosnih gozdov prek 30% in v gradnji gozdnih cest celo 40%. Vzrok teh razhajanj na področju vlaganj v gozdove med planskimi postavkami za leto 1989 in srednjeročnim planom 1 986-1990 je predvsem finančne narave, tj. presoje o realnih možnostih finančnega pokritja planiranih vlaganj v gozdove za leto 1989 in s tem povezanimi njiflovimi fizičnimi obsegi. V tem poročilu prikazano uresničevanje del in nalog na posameznih področjih gospodarjenja z gozdovi ter oskrbe z lesom in lesnobilančnih razmerij v letu 1989 temelji na podatkih temeljnih organizacij v gozdarstvu in predelavi lesa, statistike in drugih informacij. Uspešnost uresničevanja teh del in nalog pa je podana v primerjavi z ustreznimi postavkami v planu republiške skupnosti za gozdarstvo za leto '1989 in s srednjeročnim planom republiške skupnosti za gozdarstvo za obdobje 1986-1990 ter z doseženo realizacijo v letu '1988. Podatki, razčlenjeni po gozdnogospodarskih območjih oziroma gozdnogospodarskih organizacijah ali drugače razčlenjeni podatki iz tega poročila, so prikazani v priloženih tabelah št. 1-'11. 1. POSEK V letu 1989 je bilo v vseh gozdovih posekana 3.189. 000 m3 {iglavci 1.877.000, listavci 1.312.000 m3), od tega v družbenih ~ozdovih '1.440.000 m3 (iglavci 903. 000 m3, listavci 537.000 m3) in v zasebnih gozdovih 1.749.000m (iglavci 974.000m3, listavci 775.000m3). Posek v lanskem letu je bil za 7,'1% manjši kot v letu 1988, pri tem v iglavcih za 8,2% in v listavcih za 5,5 %. Posek gozdnega drevja v letu 1989 je posek na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, in to osnovni posek 69% (iglavci 69%, listavci 69%), posek v mladih in srednjedobnih sestojih z redčenji 29% (iglavci 30%, listavci 26%) in posek v malodonosnih gozdovih, ki so bili lani meliorirani 2% (iglavci 1 %, listavci 5 %). Poleg poseka v gozdovih na podla~ gozdnogospodarskih načrtov je bilo v lanskem letu posekana tudi 27.000 m3 1esa (iglavci 2.000 m , listavci 25.000 m3) v plantažnih in drugih zunajgozdnih lesnih nasadih, od tega v družbenem sektorju '19.000 m3 (listavci) in v zasebnem sektorju 8.000 m3 (iglavci 2.000 m3, listavci 6.000 m3). Posek lesa na podlagi gozdnogospodarskih načrtov je bil v letu 1989 v odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s srednjeročnim planom 1986-1990, odstotno realiziran takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Posek 92% 86% 89% - iglavci 94% 94% 94% - listavci 90% 78% V primerjavi s planiranim posekom na podlagi gozdnogospodarskih načrtov za leto 1989 je bil v lanskem letu ves posek skupaj realiziran 92% (iglavci 97 %, li stavci 86% ), pri tem v družbenih gozdovih 99% (iglavci 100%, listavci 96%) in v zasebnih gozdovih 87% (iglavci 94%, listavci 80%). Planirani posek so v letu 1989 dosegli oziroma presegli v štirih gozdnogospodarskih območjih, med 82% - 96% so ga realizirali v devetih območjih in v enem območju 65%. (Tabele 1.1 in 1.2.1- '1.2.3). G. v. 101ao 487 2. BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je v letu '1989 znašala 2.465.000 m3 (iglavci '1.506.000 m , listavci 959.000 m3), od tega v družbenih gozdovih '1.335.000 m3 ali 54% (iglavci 8'12.000 m3 ali 54%, listavci 523.000 m3 ali 55%) in v zasebnih gozdovih '1. '130.000 m3 ali 46% {iglavci 694.000 m3 ali 46%, listavci 436.000 m3 ali 45 %). Ta proizvodnja je bila v letu '1989 nasproti letu '1 988 manjša za 75.000 m3 ali 3% (v iglavcih manjša za 110.000 m3 ali 7% in v listavcih večja za 35.000 m3 ali 4 %), od tega v družbenih gozdovih manjša za 77.000 m3 ali 5% (v iglavcih za 6'1.000 m3 ali 7% in v listavcih za 16.000 m3 ali 3 %) in v zasebnih gozdovih večja za 2.000 m3 (v iglavcih manjša za 49.000 m3 ali 7% in v listavcih večja za 51.000 m3 ali 13%. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s srednjeročnim planom '1986-'1990 je bila blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu '1989 odstotno dosežena takole: gozdovi gozdovi gozdovi Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov 99% 98% 99% - iglavci 99% 96% 98% listavci 99% 10'1% 100% V primerjavi s planiranim obsegom blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov za leto '1989 je bila ta proizvodnja v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj lani dosežena 1 03% (iglavci 1 02 %, listavci 105°/o), pri tem v družbenih gozdovih 105% {iglavci 106%, listavci '105%} in v zasebnih gozdovih 101 % (iglavci 98%, listavci 106 %). V družbenih gozdovih so planirani obseg blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov dosegli ali presegli v enajstih gozdnogospodarskih območjih, v preostalih treh območjih pa so ga realizirali 94% oziroma 95%. V zasebnih gozdovih so svoj letni plan blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov dosegli oziroma presegli v šestih gozdnogospo- darskih območjih, v sedmih območjih so ga realizirali iznad 90% in v enem območju 87%. (Tabele 2.1. in 2.2.1 do 2.2.3). 3. LESNOBILANČNA RAZMERJA Tako kot v preteklih letih zajema tudi bilanca lesa v letu '1989 (tabela 3) vso porabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov v primarni predelavi lesa ter drugo neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov (tehnični les za druge namene in drva). Podatki o porabljenem lesu v mehanski predelavi lesa, v proizvodnji celuloze in lesovi ne in proizvodnji lesnih plošč izvirajo od proizvajalcev in porabnikov lesa ter statistike, medtem ko so podatki o porabi tehničnega lesa za druge namene in drv ocenjeni na podlagi statistike in podatkov gozdnogospodarskih organizacij. Bilanca lesa obravnava izključno le neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov in ne zajema podatkov o uvoženih ali v drugih republikah nabavljenih polproizvodov, kot so žagan les, furnir, lesne plošče, celuloza in lesovina ter podobno. Bilanca lesa tudi ne zajema gozdnih lesnih sortimentov, ki jih gozdni posestniki porabijo v svojih gospodinjstvih in gospodarstvih, ker te količine ne spadajo v blagovno proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov. Bilanca lesa je grajena na predpostavki, da je poraba lesa enaka dobavljenim količinam gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov, pri čemer pa so zaradi prehodnih zalog lesnih surovin možna manjša odstopanja v odnosu do dejanske porabe lesa. Pripomniti je še, da je v bilanci lesa po področjih porabe lesne surovine upoštevana dejanska poraba gozdnih lesnih sortimentov po namenu predelave ali uporabe ne glede na njihovo siceršnjo standardno sortimentacijo. Skupna poraba lesne surovine je v Sloveniji po bilanci lesa v letu 1989 znašala 3.597.000 m3, od tega 2.186.000m3 ali 6'1% iglavcev in '1.411.000m3 ali 39% listavcev. V tej skupni porabi je bilo v mehanski :Predelavi porabljeno '1.400.000 m3 ali 39% (iglavcev 910.000 m3 ali 42% in listavcev 490.000 m ali 35 %), v proizvodnji celuloze in lesovine 996.000 m3 ali 28% {iglavcev 754.000 m3 ali 34% in listavcev 242.000m3 ali 17%), v proizvodnji lesnih plošč 625.000m3 ali 17% (iglavcev 252.000 m3 ali 12% in listavcev 373.000 m3 ali 26 %), tehničnega lesa za druge namene 336.000 m3 ali 9% {iglavcev 270.000 m3 ali '12% in listavcev 66.000 m3 ali 5 %} in lesa listavcev za drva 240.000 m3 ali 7% oziroma '17% od vse porabe lesa listavcev. V primerjavi z letom 1988 je bila skupna poraba lesa lani manjša za 2% (v iglavcih za 0,3% in v listavcih za 4%). Pri tem je bila manjša v mehanski predelavi lesa za '12% (v iglavcih za 11 % in v listavcih za 14 %) in v proizvodnji lesnih plošč za 1 O% (v iglavcih za 5% in v listavcih za 13%) ter večja v proizvodnji celuloze in lesovine za 13% (v iglavcih za 16% in v listavcih za 3%}, v tehničnem lesu za druge namene za 16% (v iglavcih za 4% in v listavcih za 113%) in v drveh za 21%. V odnosu na plan za leto 1989 pa je bila realizacija lanskoletne porabe lesa naslednja: vsa poraba lesa skupaj 96% (iglavci 10'1 %, listavci 89%}, poraba lesa v mehanski predelavi 93% {iglavci 100%, listavci 83%), poraba lesa v proizvodnji celuloze in lesovine in proizvodnji lesnih plošč ter poraba tehničnega lesa za druge namene skupaj 95% (iglavci 101 %, listavci 85 %) in poraba lesa listavcev za drva 126 %. Skupna poraba lesa v obsegu 3,597.000 m3 je bila v letu 1989 pokrita z lesno surovino iz Slovenije n% (z gozdnimi sortimenti 69'% in z lesnimi ostanki 8%), z dobavami lesa iz drugih republik 14% 488 G. V. 10/90 in iz uvoza 9 %. Po posameznih področjih porabe lesa so se lesnobilančna razmerja lani oblikovala takole: - V mehanski predelavi je bila poraba lesa v obsegu 1.400.000 m3 pokrita z gozdnimi sortimenti iz Slovenije 91'%, iz drugih republik 8% in iz uvoza 1 %. Pri tem je bila poraba lesa iglavcev v celoti pokrita z gozdnimi sortimenti iz Slovenije, poraba lesa listavcev pa je bila pokrita iz Slovenije 74%, iz drugih republik 24 o/o in iz uvoza 2 %. Dobava hlodovina listavcev iz drugih republik je bila lani na ravni leta 1986 ali za okoli 20% nižja kot v letih 1987 in 1988. Uvoz hlodovina tropskih listavcev je v letu 1988 znašal 8.000m3 in lani 12.000m3 . V proizvodnji celuloze in lesovine je bila poraba lesne surovine v obsegu 996.000 m3 pokrita z dobavami iz Slovenije 49 o/o (z gozdnimi sortimenti 39 o/o in z lesnimi ostanki 1 o%), iz drugih republik 22% in iz uvoza 29 %. V iglavcih je bila ta poraba pokrita iz Slovenije 54% (z gozdnimi sortimenti 41 % in z lesnimi ostanki 13 %), iz drugih republik 11 % in iz uvoza 35% ter v listavcih iz Slovenije 32%, iz drugih republik 57% in iz uvoza 11 °/o. Dobave surovine iz Slovenije za proizvodnjo celuloze in lesovine so bile lani na približno enaki ravni kot leta 1988, zaznavno pa je porastel obseg teh dobav iz drugih republik in iz uvoza. Tako so bile dobave iz drugih republik lani v primerjavi z letom 1988 večje za 41.000m.3 ali 23% (v iglavcih večje za 45.000m3 ali 112% in v listavcih manjše za 4.000m3 ali 3 %) ter dobave iz uvoza večje za 75.000 m3 ali 35% (v iglavcih za 65.000 m3 ali 33% in v listavcih za 10.000m3 ali 62%}. - V proizvodnji lesnih plošč je bila poraba lesne surovine v obsegu 625.000 m3 pokrita z dobavami iz Slovenije 71 % (z gozdnimi sortimenti 39% in z lesnimi ostanki 32 %) in iz drugih republik 29%. Uvoza lesa za proizvodnjo lesnih plošč v letu 1989 ni bilo. V iglavcih je bila ta poraba pokrita iz Slovenije 81 % (z gozdnimi sortimenti 1 O% in z lesnimi ostanki 71 %} in iz drugih republik 19% ter v listavcih iz Slovenije 64% (z gozdnimi sortimenti 58% in z lesnimi ostanki 6 %) in iz drugih republik 36 %. Raven dobav lesne surovine iz Slovenije za proizvodnjo lesnih plošč je bila lani približno enaka kot leta 1988, manjše pa so bile dobave iz drugih republik, in to za 67.000 m3 ali 27% (v iglavcih večje za 2.000 m3 ali 4% in v listavcih manjše za 69.000 m3 ali 34 %}. - Poraba tehničnega lesa za druge namene v obsegu 336.000 m3 je bila 97% pokrita iz Slovenije in 3% iz uvoza ter poraba drv za kurjavo v obsegu 240.000 m3 v celoti iz Slovenije. 4. OBNOVA, NEGA IN VARSTVO GOZDOV V obnovi gozdov so bila dela v letu 1989 opravljena na površini 4.854 ha, od tega v družbenih gozdovih na 2.207 ha in v zasebnih gozdovih na 2.647 ha. Njihova razčlenitev je naslednja: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Obnova gozdov- ha 2.207 2.647 4.854 - priprava tal 614 898 1.512 - priprava sestaja 455 390 845 - sajenje 650 891 1.541 - podsajenje 9 9 - setev 129 47 176 spopolnjevanje 250 179 4.29 -gnojenje 75 135 210 - drugo 25 107 132 Obseg opravljenih del v obnovi gozdov je bil lani za 135 ali 3% večji kot leta 1988, od tega v družbenih gozdovih manjši za 117 ha ali 5% in v zasebnih gozdovih večji za 252 ha ali i 1 %. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s srednjeročnim plaQom 1986-1990, so bila dela v obnovi gozdov v letu 1989 odstotno dosežena takole: Obnova gozdov Družbeni gozdovi 79% Zasebni gozdovi 95% Vsi gozdovi 87% V odnosu na plan za leto 1989 so bila dela v obnovi gozdov lani izvršena v družbenih gozdovih 108% in v zasebnih gozdovih 103% oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 105%. V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg del v obnovi gozdov dosegli oziroma presegli v osmih gozdnogospodarskih območjih:- v šestih območjih pa so ga realizirali med 57%-90%. V zasebnih gozdovih je bil letni plan obnove gozdov dosežen oziroma presežen v osmih gozdnogospodarskih območjih, v štirih območjih so ga realizirali med 84 °/o- 96% in v dveh območjih pod 50% (tabela 4). V negi gozdov so bila dela v lanskem letu opravljena na površini 24.629 ha, od tega v družbenih gozdovih na 12.713 ha in v zasebnih gozdovih na 11.916 ha .• Njihova razčlenitev je naslednja: G. V. 10/90 489 Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Nega gozdov- ha 12.713 11.916 24.629 - obžetev 4.011 4.068 8.079 - čiščenje 4.475 5.386 9.861 - uravnavanje zmesi 347 520 867 - piVo redčenje 2.340 1.142 3.482 - drugo redčenje 1.460 794 2.254 - obžagovanje vej 80 6 86 V primerjavi z letom 1988 je bil lani obseg opravljenih del v negi gozdov v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj večji za 425 ha ali 2 %, od tega v družbenih gozdovih manjši za 54 ha in v zasebnih gozdovih večji za 479 ha ali 4%. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s srednjeročnim planom 1986-1990, so bila dela v negi gozdov v letu 1989 odstotno dosežena takole: Nega gozdov Družbeni gozdovi 95% Zasebni gozdovi 95% Vsi gozdovi 95% Glede na planirani letni obseg je realizacija del v negi gozdov lani znašala v družbenih gozdovih 96% in v zasebnih gozdovih 1 02 o/o oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 99 %. V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg del v negi gozdov dosegli ali presegli v sedmih gozdnogospodarskih območjih, v šestih so ga realizirali med 68 o/o-90% in v enem območju pod 50%. V zasebnih gozdovih je bil letni plan nege gozdov dosežen ali presežen v devetih gozdnogospodarskih območjih, v petih območjih pa je bil realiziran med 55 %-95 %. Dela v varstvu gozdov je zaradi njihove narave in različnosti možno na skupnem imenovalcu prikazati le vrednostno. Za dela v varstvu gozdov je bilo v letu 1989 porabljenih 64.81 O mio din, od tega v družbenih gozdovih 42.434 mio din in v zasebnih gozdovih 22.376 mio din. 5. MELIORACIJE IN POGOZDOVANJE V letu 1989 je bilo melioriranih 2.568 ha malodonosnih gozdov, od tega v družbenih gozdovih 1.019 ha, v zasebnih gozdovih 1.549 ha. Z direktno prem eno je bilo melioriranih 713 ha (družbeni gozdovi 275 ha, zasebni gozdovi 438 ha) in z indirektno premene 1.855 ha (družbeni gozdovi 744 ha, zasebni gozdovi 1.111 ha). V letu 1989 je bilo melioriranih za 132ha ali 5% manj malodonosnih gozdov kot leta 1988 (z direktno premene za 7ha ali 1% več in z indirektno za 139ha ali 7% manj), in to v družbenih gozdovih za 230 ha ali 18% manj kot leta 1988 (z direktno preme no za 1 O ha ali 4% več in z indirektno preme no za 240 ha ali 24% manj) in v zasebnih gozdovih za 98 ha ali 7% več kot leta 1988 (z direktno preme no za 3 ha manj in z in direktno preme no za 101 ha ali 1 O% več). V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s srednjeročnim planom 1986-1990, je bilo melioriranje malodonosnih gozdov v letu 1989 odstotno doseženo takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Melioracije gozdov 73% 45% 53% direktna prem ena 102% 74% 83% - indirektna premena 66% 39% 47% Plan melioracij malodonosnih gozdov je bil v letu 1989 realiziran 78% (direktna premena 82 %, indirektna premena 77%), pri tem v družbenih gozdovih 75% (direktna premena 81 %, indirektna premena 73%) in v zasebnih gozdovih 81% (direktna premena 82%, indirektna premena 80%). V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg melioracij malodnosnih gozdov dosegli ali presegli v štirih gozdnogospodarskih območjih, v petih območjih so ga realizirali med 67 %-92% in v treh območjih izpod 50%. V gozdnogospodarskih območjih Nazarje in Slovenj Gradec meli9racij malodo- nosnih gozdov za leto 1989 v družbenem sektorju niso planirali. V zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan melioracij malodonosnih gozdov dosegli ali presegli v štirih gozdnogospodarskih območjih, v sedmih območjih so ga realizirali med 66°/o-93% in v treh območjih pod 50% (tabela 6.1.1.-6.1.3.). Plan za leto 1989 je predvideval pogozditev 4 ha negozdnih zemljišč, pogozdenih pa je bilo 38 ha, in to v družbenem sektorju 28 ha in v zasebnem sektorju 1 O ha. Leta 1988 je bilo pogozdenih 22 ha negozdnih zemljišč. Povprečni letni obseg pogozdovanja negozdnih zemljišč, določen s srednjeročnim planom 1986-1990, znaša 60ha (tabela 6.2.). Med neposredne naloge pri melioraciji malodonosnih gozdov in pogozdovanju spada tudi vzdrževanje 490 G. V. 10/90 že osnovanih nasadov. Ta vzdrževalna dela so bila v letu 1989 opravljena na površini 4.514ha, od tega v družbenih gozdovih na 1 .642 ha in v zasebnih gozdovih na 2.872 ha. Plan vzdrževanja nasadov za leto 1989 je bil tako lani realiziran v družbenih gozdovih 83% in v zasebnih gozdovih 93%, oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 89 %. Vzdrževalna dela v že osnovanih nasadih so bila lani opravljena na 944 ha ali 1 7% manjših površinah kot leta 1 988, od tega za 54 7 ha ali 25% v družbenih gozdovih in za 397ha ali 12% v zasebnih gozdovih (tabela 6.2.). 6. ZUNAJGOZDNA NAMENSKA PRIDELAVA LESA Zunajgozdna namenŠka pridelava lesa sicer ni predmet obravnave in sklepanja v okviru samouprav- nega sporazuma 1986-1990, je pa to področje obravnavano in opredeljeno s srednjeročnim planom 1 986-1990, kar je narekovale po eni strani zahteva celovitosti prikaza pridelave lesa v našem prostoru in po drugi zahteva kontinuitete glede na pretekla srednjeročne obdobja. V okviru programa zunajgozdne namenske pridelave lesa je bilo v letu 1989 osnovano 48 ha topolovih nasadov in opravljena vzdrževalna dela v že osnovanih topolovih nasadih na površini 449 ha. Topolove nasade so v letu 1989 osnovale in izvajale vzdrževalna dela v že osnoyanih topolovih nasadih naslednje organizacije: Gozdno gospodarstvo Ljubljana Gozdno gospodarstvo Brežice Gozdno gospodarstvo Maribor Gozdno gospodarstvo Murska Sobota Ljubljanske mlekarne- TOZD Posestva Osnovanje nasadov ha 8 5 6 19 10 Vzdrževanje nasadov ha 416 18 15 Za osnovanje in vzdrževanje topolovih nasadov je bilo v letu 1989 porabljenih 5.685 mio din (lastna sredstva 2.428 mio din, sredstva SOZD »Slovenija papir<< 3.257 mio din), od tega za osnovanje nasadov 3.136 mio din (lastna sredstva 2.039 mio din, sredstva SOZD ))Slovenija papir« 1.097 mio din in za vzdrževanje nasadov 2.549 mio din (lastna sredstva 389 mio din, sredstva SOZD »Slovenija papir« 2.160 mio din). V okviru programa zunajgozdne namenske pridelave lesa, ki ga izvaja SOZD •>Slovenija papir«, so bila v letu 1989 na kraškem območju opravljena vzdrževalna dela v že osnovanih intenzivnih nasadih iglavcev na površini 11 ha, za kar je bilo porabljeno 105 mio din (sredstva SOZD ))Slovenija papir«). 7. GRADNJA GOZDNIH CEST V letu 1989 je bilo zgrajenih ali rekonstruiranih 166 km gozdnih cest, od tega 102 km v družbenih gozdovih in 64km v zasebnih gozdovih. V vseh gozdovih je bilo lani zgrajenih ali rekonstruiranih za 43 km ali 21 % manj gozdnih cest kot leta 1988, in to v družbenih gozdovih za 1 O km ali 9% in v zasebnih gozdovih za 33 km ali 34 %, manj kot leta 1988. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s srednjeročnim planom 1986-1990, je bila gradnja cest v letu 1989 odstotno dosežena takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Gradnja gozdnih cest 67% 37% 51% - novogradnje 73% 37% 53% - rekonstrukcija 46% 38% 42% Letni plan novogradenj in rekonstrukcij gozdnih cest je bil v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj lani realiziran 85%, pri tem v družbenih gozdovih 88% in v zasebnih gozdovih 80%. V družbenih gozdovih so svoj letni plan gradnje gozdnih cest dosegli oziroma presegli v sedmih gozdnogospodarskih območjih, v šestih območjih so ga realizirali med 52%- 95% in v enem območju pod 50%. V kraškem gozdnogospodarskem območju gradnje gozdnih cest v družbenih gozdovih za leto 1989 niso planirali. V zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan v gradnji gozdnih cest dosegli oziroma presegli v petih gozdnogospodarskih območjih, v šestih so ga realizirali med 56 o/o - 96% in v treh območjih pod 50 o/o (tabela 7). 8. IZVAJANJE DEJAVNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA NA KRAŠKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU Na podlagi in v skladu z 20. in 33. členom zakona o gozdovih se iz združenih sredstev pri republiški skupnosti za gozdarstvo zagotavljajo sredstva in se sofinancira izvajanje naslednjih dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju: varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci, gradnja in vzdrževanje protipožarnih zjdov in presek, obnova gozdov na G. V. 10190 491 pogoriščih, odkazilo drevja za posek v varovalnih in lesnoproizvodno manj pomembnih gozdovih ter urejanje gozdov. Za izvajanje teh dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogo~ spodarskem območju je bilo iz združenih sredstev pri republiški skupnosti za gozdarstvo v letu 1989 vloženih 10.580 mio din. Od teh sredstev je bilo porabljenih za (1) varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci 360 mio din (družbeni gozdovi 144 mio din, zasebni gozdovi 216 mio din), (2) za gradnjo in vzdrževanje protipožarnih zidov in presek 2.624 mio din {družbeni gozdovi 831 mio din, zasebni gozdovi 1.793 mio din), (3) za obnovo gozdov na pogoriščih 645 mio din {družbeni gozdovi 485 mio din, zasebni gozdovi 160 mio din), (4) za odkazilo drevja za posek 2.571 mio din (družbeni gozdovi 512 mio din, zasebni gozdovi 2.059 mio din) in (5) za urejanje gozdov 4.380 mio din (zasebni gozdovi). 9. MLADINSKE DELOVNE AKCIJE v letu 1986 je bil sklenjen družbeni dogovor o mladinskem prostovoljnem delu v obdobju.1986-: 1990! katerega podpisnik je tudi republiška skupnost za gozdarstvo: '!skladu s te':! dogovo~9m ln na ~nJegoyl osnovi sklenjenim samoupravnim sporazum.om .o medse:boJmh .. obvezno~~.'h ter nac~nu .zdruzev~__nJa dela in sredstev za pripravo in izvedbo mladmsk1h delovmh ak~IJ v Sloyem~l v letu 1 ~89, J~ repubhska skupnost za gozdarstvo prispevala 138 mio din za sofinanciranJe mlad~nskth delovnih akCIJ v lanskem letu. 10. RAZISKAVE IN PUBLIKACIJE Republiška skupnost za gozdarstvo je z Institutom za topolarstvo iz Novega Sada sklenila pogodbo za obdobje 1987-1992 o sofinanciranju znanstveno raziskovalnih projektov (1) Pospeševanje proizvod~ nje in predelave hitrorastočih listavcev -topolov in vrb in (2) Aplikacija raziskav za pospeševanje proizvodnje trepetlike na območju Slovenije. V ta namen porabljena sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo so v letu 1989 znašala 19,4 mio din. Republiška skupnost za gozdarstvo je v letu 1989 sodelovala pri postavitvi razstave » 1 OO let varovanja pragozdov v Sloveniji<• in v ta namen prispevala 310,0 mio din. Zvezi društev za varstvo okolja Slovenije je bilo lani v skladu s tovrstnim samo upravnim sporazumom prispevanih 1 ,4 mio din. Tako kot v prejšnjih letih je republiška skupnost za gozdarstvo tudi v letu 1989 sofinancirala izdajanje strokovnih revij Gozdarski vestnik in Les, ln to revije Gozdarski vestnik v znesku 90,4 mio din in revije Les v znesku 46,9 mio din. 11. VREDNOSTNI OBSEG VLAGANJ V GOZDOVE V tem poročilu so v kompleks vlaganja v gozdove všteti obnova, nega in varstvo gozdov, melioracije gozdov in pogozdovanje (vključno z vzdrževanjem že osnovanih nasadov z direktno premene in pogozdovanjem), odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in druga poraba sredstev za GBR (znanstveno raziskovalno delo, poslovanje območnih skupnosti za gozdarstvo, odkup gozdov idr.) ter gradnja gozdnih cest. Ta vlaganja v gozdove so bila v letu 1989 financirana iz naslednjih virov: lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij, sredstva porabnikov lesa (združena sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo in združena sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD ))Slovenija papir«), združena sredstva v okviru republiške skupnosti za gozdarstvo ter krediti bank in drugi viri. Za vsa vlaganja v gozdove je bilo v letu 1989 porabljenih 828.060 mio din {1986: 12.086 mio din, 1987: .24.176 mio din, 1988: 65.118 mio din), od tega lastnih sredstev gozdnogospodarskih organizacij 720.410 mio din ali 87,0% {1986: 75,3%, 1987: 77,8%, 1988: 80,8%), sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 28.131 mio din ali 3,4% {1986: 8,1 %, 1987: 6,5%, 1988:4,7%), sredstev industrije celuloze in papirja v okviru SOZD »Slovenija papir•< 6.859 mio din ali 0,8% (1986: 1,2%, 1987: 5,0%, 1988: 1,8%), sredstev republiške skupnosti za gozdarstvo 66.164 mio din ali 8,0% (1986: 11,8%, 1987:8,6%, 1988: 9,4%), kreditov bank 501 mio din ali 0,1% (1986: 2,1 %, 1987: 0,9%, 1988: O, 4%) in drugih sredstev 5.959 mio din ali 0,7% (1986: 1, 5°/o, 1987: 1,2%, 1988: 2,9%). Po posameznih področjih vlaganj v gozdove je bil njihov vrednostni obseg v lanskem letu naslednji: - za obnovo, nego in varstvo gozdov je bilo porabljenih 351.170 mio din ali 42,4% (1986: 38,0 %, 1987: 45,2%, 1988: 40,5%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 98,3 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območne skupnosti za gozdarstvo 0,2 %, sredstva industrije celuloze in lesovine v okviru SOZD ))Slovenija papir<< 0,4%, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 1,1, %}, - za melioracije gozdov in pogozdovanje (vključno z vzdrževanjem že osnovanih nasadov) je bilo porabljenih 87.964 mio din ali 10,6% {1986: 12,4%, 1987: 9,6%, 1988: 11, 2%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 20,2 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 11 ,O%, sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD ))Slovenija papir~< 5,8 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 62,5 %, ostala sredstva 0,5%), - za odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in drugo porabo sredstev za GBR je bilo porabljenih 257.650 mio din ali 31,1% (1986: 22,9%, 1987: 24,6%, 1988: 26,5%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 97,3 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 2,7 %}, 492 G. V. 10/90 -za novogradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest je bilo porabljenih 131.276 mio din ali 15,9% (1986: 26,7%, 1987: 20,6%, 1988: 21,8%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 81 ,3 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 13,4 %, sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD »Slovenija papir« 0,4 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 0,3 %, krediti bank 0,4 %, druga sredstva 4,2 %. (1986: 26,7%, 1987: 20,6%, 1988: 21,8%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 81,3 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 13,4 '%, sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD »Slovenija papir« 0,4 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 0,3 %, krediti bank 0,4 %, druga sredstva 4,2 %. Razčlenitev vrednostnega obsega vlaganj v gozdove v letu 1989 po gozdnogospodarskih območjih oziroma gozdnogospodarskih organizacijah ter vrstah vlaganj in virih financiranja je podana v tabelah 8.1-{t3 in 9.1-9.3. Od skupne vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v obsegu 2.465.000 m3 (1986: 2.625m3, 1987: 2.586.000m3, 1988: 2.540.000m3}, ki je v letu 1989 znašala 3.937.008 mio din (1986: 50.787 mio din, 1987: 106.129 mio din, 1988: 320.395 mio din) (družbeni gozdovi: 2. 106.810 mio din, zasebni gozdovi 1.830.198 mio din) je delež sredstev za obravnavana vlaganja v gozdove lani znašal21,0%, (1986: 23,8%, 1987: 22,7%, 1988: 20,3°/o). Razčlenitev tega deleža po posameznih virih sredstev za vlaganja v gozdove je naslednja: lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 18,3% (1986: 17,9%, 1987: 17,7%, 1988: 16,4%), sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 0,7% (1986: 1,9%, 1987: 1,5%, 1988: 0,9'% ), sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD >~Slovenija papir<< 0,2% (1986: 0,3%, 1987: 1,1 %, 1988: 0,4%), sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 1,7% (1986: 2,8%, 1987: 1,9%, 1988: 1,9%), krediti bank 0,01% (1986: 0,5%, 1987: 0,2%, 1988: 0,1 %} in druga sredstva 0,1 °/o (1986: 0,4%, 1987: 0,3%, 1988: 1 • 016°/o). V preteklem srednjeročnem obdobju, tj. 1981-1985, v vrednostnem prikazu vlaganj v gozdove niso bili všeteti odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in druga poraba sredstev za GBA. Zato moramo za primerjavo med sedanjim in preteklim srednjeročnim obdobjem v tem pogledu od vrednostnega obsega vlaganj v gozdove v letih 1986-1990 odšteti porabljena sredstva za odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in drugo porabo sredstev za GBR ter prišteli porabljena sredstva za osnovanje in vzdrževanje topolovih nasadov in tako dobimo za leto 1989 znesek 576.200 mio din (1986: 9.389 mio din, 1987: 18.344 mio din, 1988: 48.361 mio din), katerega delež v odnosu do vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v tem letu znaša 14,6% (1986: 18,5%, 1987: 17,2%, 1988: 15,1 %). Na enak način izračunan delež sredstev za vlaganja v gozdove v odnosu do vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov je v obdobju 1981-1985 znašal povprečno letno 17,2% {1981: 15,3%, 1982: 18,7%, 1983: 19,0%, 1984: 17,1 %, 1985: 15,9%). Poleg obravnavanih vlaganj v gozdove porabijo gozdnogospodarske organizacije znatna sredstva tudi za vzdrževanje gozdnih cest in gradnjo gozdnih vlak. V letu 1989 je bilo porabljenih za vzdrževanje gozdnih cest 128.529 mio din (1986: 1.999 mio din, 1987:4,475 mio din, 1988: 11.428 mio din), od tega 86% za redno vzdrževanje in 14% za investicijsko vzdrževanje. Za gradnjo gozdnih vlak je bilo v lanskem letu porabljeno 105.678 mio din (1986: 2.044 mio din, 1987: 4.476 mio din, 1988: 8.432 mio din). Zgrajeno je bilo 1. 004km gozdnih vlak (1986: 1.871 km, 1987: 1.339km, 1988: 1.203km}, od tega 454 km v družbenih gozdovih in 550 km v zasebnih gozdovih. V odnosu do vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov je delež porabljenih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v letu 1989 znašal 3,3% (1986: 3,9%, 1987: 4,2%, 1988: 3,6%) ter delež porabljenih sredstev za gradnjo gozdnih vlak 2,7% (1986: 4, O%, 1987:4,2%, 1988: 2,6%) (tabeli 10 in 11). 12. OCENA USPEŠNOSTI URESNIČEVANJA SREDNJEROČNEGA PLANA 1986-1990 V LETU 1989 Plan republiške skupnosti za gozdarstvo za leto 1989 je bil sestavljen na podlagi in v skladu s smernicami in opredelitvam] samoupravnega sporazuma 1986-1990 in srednjeročnega plana 1986 do 1990, pri čemer so bile pri določitvah planskih ciljev in nalog na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom upoštevane danosti in pogoji za njihovo realizacijo v tem letu. Podatki o izvršenih delih v gozdovih, lesnobilančnih razmerjih, porabljenih sredstvih za vlaganja v gozdove in druge informacije kažejo, da so bili tako postavljeni planski cilji in naloge v letu 1989 na splošno vzeto zadovoljivo uresničeni ali preseženi v poseku, blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov, oskrbi z lesom iz Slovenije ter obnovi in negi gozdov, medtem ko so bili v t. i. razširjeni gozdni reprodukciji realizirani zaznavne pod planirano ravnijo in to v melioracijah malodonosnih gozdov za 20% in v gradnji gozdnih cest za 15%. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s srednjeročnim planom 1986-1990, je bila realizacija v letu 1989 globalno vzeto dosežena le v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov in oskrbi z lesom iz Slovenije; na vseh področjih vlaganj v gozdove pa v tej primerjavi beležimo zaostajanja, ki še posebej izrazito izstopajo v melioracijah malodonosnih gozdov in gradnji gozdnih cest. V lanskem letu je bilo posekanih 3.189.000 m3 lesa, kar predstavlja 89% realizacijo posekov, določenih s srednjeročnim planom 1986-1990. V družbenih gozdovih je bil posek v odnosu do obsegov, določenih s srednje ročnim planom 1986-1990, dosežen 92% in v zasebnih gozdovih 86%. Dejanski posek v zasebnih gozdovih pa je bil verjetno večji, kajti v tem prikazu niso zajete t. i. neevidentirane G. V. 10190 493 črne sečnje v gozdovih zasebnega sektorja. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je lani znašala 2.465.000 m3 in obseg te proizvodnje, določen s srednje ročnim planom 1986-1990, je bil realiziran 99 %. V poseku in blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov smo se vsa pretekla leta kot z neko stalnico soočali z zaznavnimi razhajanji med planiranimi in realiziranimi razmerji med iglavci in listavci, katerih razkorak pa se je v zadnjih dveh letih opazno zmanjšal. Tako so ta razmerja med iglavci in listavci s srednjeročnim planom 1986-1990 predvidena v poseku 56 : 44 in v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov 62 : 38, realizirana pa so bila v letu 1988 v poseku 60 : 40 in v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov 61 : 39. Kot je bilo ugotovljeno že za leta 1986, 1987 in 1988, so na strukturo posekov in blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov tudi v letu 1989 vplivali sanacijski poseki zaradi propadanja in umiranja gozdov ter ujm. Ocenjuje se, da od vseh posekov v naši republiki v zadnjih štirih letih že ena tretjina in v nekaterih predelih še znatno več odpade na poseke hirajočega ali odmrlega drevja zaradi onesnaženega okolja ter drevja, prizadetega po ujmah in tudi gozdnih škodljivcih. Skupna ROraba lesa··-je v lanskem letu znašala 3.597.000 m3 (iglavci 2.186.000 m3, Jistavci 1.411.000 m3), kar je v 92% v odnosu na obseg te porabe, predviden s srednje ročnim planom 1986-1990 (iglavci 93%, listavci 89%) in 96% v odnosu na plan za leto 1989 (iglavci 101 %, listavci 89 %). Pokritje te skupne porabe v lanskem letu je bilo v odnosu na srednjeročni plan 1986-1990 uresničeno z dobavami gozdnih lesnih sortimentov iz Slovenije 99% (iglavci 98%, listavci 1 OO%) in lesnih ostankov iz Slovenije 75% ( iglavci 74%, listavci 80%). Kar zadeva oskrbo z gozdnimi lesnimi sortimenli iz Slovenije v sedanjem srednjeročnem obdobju, je treba izpostaviti oskrbo z gozdnimi lesnimi sortimenti iglavcev za proizvodnjo celuloze in lesovi ne v letnem pov~rečju okoli 320.000 m3 (1986: 322.000m3, 1987: 349.000m3, 1988: 320.000m3, 1989: 310.000m ), medtem ko se je ta oskrba v preteklem srednjeročnem obdobju gibala od 172. 000 m3 v letu 1981 do 281.000 m3 v letu 1985. Takšni trendi oskrbe z gozdnimi lesnimi sortimenti iglavcev za proizvodnjo celuloze in Jesovine so po eni strani odraz napadle sortimentne strukture, cenovnih razmerij in stanja na lesnem trgu ter po drugi angažiranja industrije celuloze in papirja v okviru SOZD ~>Slovenija papir•<, da si z vlaganji v gozdove zagotovi čimboljšo trajno oskrbo z lesom iz domačih virov. Obseg vlaganj v gozdove, določen s srednjeročnim planon. !986-1990, ni bil v letu 1989 dosežen ne na področju gojenja gozdov (obnova in nega gozdov, melioracije gozdov in pogozdovanje) ne na področju gradnje gozdnih cest. Kar zadeva področje gojenja gozdov, so bili planski cilji in naloge za obdobje 1986-1990 določeni na podlagi in v skladu z opredelitvami gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 1981-1990. S tem v zvezi je treba omeniti, da so bili za obdobje 1986-1990 planirani znatno večji povprečni letni obsegi v melioracijah malodonosnih gozdov kot v obdobju 1981-1985, in to za 1. 760 ha ali 58%, od tega z direktno premeno za 646 ha ali 43% manj in z indirektno premeno za 2.406ha ali 156% več, kot tudi, da je bila realizacija planiranih melioracij malodonosnih gozdov v preteklem srednjeročnem obdobju dosežena vsega 56% (direktna premena 69 %, indirektna premena 48 %). Kar zadeva gradnjo gozdnih cest, je bil njen obseg za obdobje 1986-1990 planiran v okviru tedanjih ocen in predvidevanj o razpoložljivih sredstvih za te namene, kar velja tudi za plan in njegovo realizacijo v letu 1989. Vzroki teh odstopanj oziroma zaostajanj na področju vlaganj v gozdove med srednjeročnim planom 1986-1990 in doseženo realizacijo v letu 1989 so predvsem danosti in možnosti finančnega pokritja planiranih vlaganj v gozdove, kar je nesporno tudi odraz našega splošnogospodarskega stanja in trendov v zadnjih letih in znotraj tega doseženih poslovnih rezultatov v gozdnem in lesnem gospodarstvu. To stanje in trendi se manifestirajo v upadanju združevanja sredstev porabnikov lesa za gradnjo gozdnih cest v okviru gozdnogospodarskih območij, nadalje v upadanju in razvrednoten ju t. i. bencinskega dinarja, krediti bank za gradnjb gozdnih cest so takorekoč presahnili itn. Propadanje in umiranje gozdov, pogoste naravne ujme in porast pojavov gozdnih škodljivcev zvišujejo stroške gospodarjenja z gozdovi tako v izkoriščanju gozdov kot v vlaganjih v gozdove (sanacije) ob hkratnem zniževanju tržne vrednosti pri tem napadle strukture gozdnih lesnih sortimentov. V nekaterih gozdnogospodarskih organizacijah s tem v zvezi ugotavljajo, da z razpoložljivimi lastnimi sredstvi ne bodo več finančno sposobni izvajati gospodarjenja z gozdovi v smislu zakona o gozdovih skladno z gozdnogospodarskimi načrti ter s stvarni mi potrebami in stanjem njihovih gozdov. Z letom 1989 se časovno približujemo zaključni fazi izvajanja in uresničevanja planskih ciljev in nalog, določenih s srednjeročnim planom 1986 do 1990, tako da na podlagi doseženih realizacij v letih 1986-1990 že lahko dobimo globalno predstavo o stanju in trendih na področju gospodarjenja z gozdovi v sedanjem srednjeročnem obdobju. To predstavo dajejo realizirana letna povprečja 1986-1990, ki so bila v odnosu do planiranih letnih povprečij 1986-1990 odstotno dosežena takole: Za popolnejšo predstavo o realizaciji gradnje gozdnih cest v letih 1986-1989 je prednji prikaz treba dopolniti še s potekom teh gradenj v preteklih letih, kot sledi: srednjeročni plan 1986-1990- 325km {100%), 1986- 307km (94%}, 1987- 228km (70%), 1988- 209km (64%}, 1989 166km {51%). (Za leto 1990 je planirana gradnja 101 km gozdnih cest}. Republiške in območne skupnosti za gozdarstvo ter gozdnogospodarske organizacije so v skladu z zakonskimi obveznostmi in usmeritvami srednjeročnega plana 1986-1990 v letu 1989 nadaljevale z ugotavljanjem vplivov imisij škodljivih snovi v gozdove ter po enotni metodologiji organizirano in celovito spremljale stanje in trende propadanja in umiranja aozdov zaradi teh imisij. Inštitut za gozdno 494 G. V. 10/90 Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov - iglavci listavci Obnova gozdov Nega gozdov Melioracije gozdov - direktna premena - indirektna premena Gradnja gozdnih cest - novogradnja - rekonstrukcija gozdovi 104% 107% 98% 82% 94% 89% 120% 81% 80% 79% 82% gozdovi 100% 105% 92% 98% 92% 45% 81% 37°/o 61 '% 58% 73% gozdovi 102% 106% 96% 90% 93% 58% 93% 50% 70% 68°/o 78% in lesno gospodarstvo je pripravil in v decembru 1989 objavil gradivo ))Osnovni podatki popisa propadanja gozdov v letu 1989«, kjer ugotavlja: Poškodovanost gozdov se postopno zmanjšuje. V zadnjem obdobju se je najbolj popravila smreka. Tudi jelka kaže določene premike na bolje in tudi oba bora (rdeči in črni) sta v rahlem izboljšanju. Za druge drevesne vrste je stanje leta 1989 glede na prejšnja leta praktično nespremenjeno. Za leto 1989 je značilno zmanjšanje 1. stopnje poškodova- nosti, pa tudi nekoliko manj značilno zmanjšanje 3. in 4. stopnje; pri slednji je treba upoštevati sanitarne sečnje. Vsi trendi, kjer je prvi popis zaradi uvajanja popisa in metodoloških nedodelanosti, posebno za listavce treba jemati z določeno rezervo, kažejo na to, da gre, gledano globalno, z našim gozdom na bolje. Ugodni podatki in optimistični zaključki pa v nobenem primeru ne smejo imeti za posledico razvodenitev koncepta sanacije glavnega vzroka za poškodovanost gozdov onesnaženega ozračja, gledano neposredno in posredno prek kompleksa vremensko-klimatskih in patogenih mehanizmov, temveč ravno obratno. Začeti proces izboljševanja stanja našega gozda je prav s sanacijo ozračja, in tudi z drugimi ukrepi, treba še pospešiti, tako da bomo čimprej dosegli zahtevane tozadevne evropske (ECE} pogoje in lahko zanesljivo rekli gozdu se resnično obetajo boljši časi. V skladu s srednjeročno opredeljenimi cilji in nalogami na področju usklajevanja odnosov gozd - divjad so bili lani v območjih na podlagi analiz o uresničevanju gozdnogospodarskih in lovskogospo- darskih načrtov v letih 1986-1988 izdelani predlogi potrebnih ukrepov za nadaljnje pospešeno uravnoteženje trendov razvoja v odnosih med gozdom in divjadjo za leti 1989 in 1990. Na podlagi ugotovitev, predlogov in sklepov s posvetovanja gozdarskih in lovskih organizacij v Sloveniji o urejanju odnosov gozd - divjad v letu 1988, je bil oblikovan in sprejet razvojni program o urejanju teh odnosov za naslednje srednjeročno obdobje. Ta razvojni program je tudi eno izmed izhodišč in podlag za sestavo in opredelitev gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 1991-2000 in tekoče načrtovanje za gozdnogospodarske enote ter za izdelavo lovskogospodarskih načrtov za obdobje 1991-1995, saj so te priprave začele in že potekale v letu 1989. Tabela 1.2.1. Posek lesa v letu 1989 Družbeni gozdovi iglavci listavci skupaj ma %do m:l %do m3 %do let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 56.070 118 53.465 124 109.535 121 2. Bled 81.335 95 8.052 77 89.387 93 3. Kranj 65.678 100 17.761 95 83.439 99 4. Ljubljana 61.544 98 28.996 90 90.540 95 5. Postojna 119.128 101 29.754 99 148.882 100 6. Kočevje 100.372 101 80.503 79 180.875 90 7. Novo mesto 61.676 98 90.695 101 152.371 100 8. Brežice 11.058 111 34.766 102 45.824 104 9. Celje 26.841 100 21.036 86 47.877 94 10. Nazarje 40.239 93 19.440 107 59.679 97 11. Slovenj Gradec 106.728 102 11.243 94 117.971 102 12. Maribor 106.450 96 55.726 96 162.176 96 13. MurskaSobota 5.912 86 26.490 89 32.402 88 Radgona 1.999 91 4.822 95 6.821 93 14. Kras 13.360 199 4.255 87 17.615 152 Skupaj 1-14 858.390 101 487.004 95 1.345.394 99 Gozdovi pri drugih OZD 45.000 91 50.000 108 95.000 99 Vse skupaj 903.390 100 537.004 96 1.440.394 99 G. V. 10/90 495 ~ co O) ~ :c:: ~ Tabela 1.1. Posek lesa v letu 1989 o m3 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi iglavci li stavci skupaj iglavci li stavci skupaj iglavci listavci skupaj 1. Tolmin 56.070 53.465 109.535 38.547 69.643 108.190 94.617 123.108 217.725 2. Bled 81.335 8.052 89.387 63.545 10.654 74.199 144.880 18.706 163.586 3. Kranj 65.678 17.761 83.439 104.440 49.903 154.343 170.118 67.664 237.782 4. Ljubljana 61.544 28.996 90.540 178.552 138.946 317.498 240.096 167.942 408.038 5. Postojna 119.128 29.754 148.882 82.494 27.700 110.184 201.612 57.454 259.066 6. Kočevje 100.372 80.503 180.875 49.903 25.212 75.115 150.275 105.715 255.990 7. Novo mesto 61.676 90.695 152.371 26.253 95.030 121.283 87.929 185.725 273.654 8. Brežice 11.058 34.766 45.824 14.834 62.561 77.395 25.892 97.327 123.219 9. Celje 26.841 21.036 47.877 63.720 90.243 153.963 90.561 111.279 201.840 ,1 O. Nazarje 40.239 19.440 59.679 85.441 13.926 99.367 125.680 33.366 159.046 11. Slovenj Gradec 106.728 11.243 117.971 139.525 13.088 152.613 246.253 24.331 270.584 12. Maribor 106.450 55.726 162.176 100.899 119.744 220.643 207.349 175.470 382.819 13. Murska Sobota 5.912 26.490 32.402 13.349 24.129 37.478 19.261 50.619 69.880 Radgona 1.999 4.822 6.821 2.650 8.121 10.771 4.649 12.943 17.592 14. Kras 13.360 4.255 17.615 9.470 25.900 35.370 22.830 30.155 52.985 Skupaj 1-14 858.390 487.004 1.345.394 973.612 774.800 1.748.412 1.832.002 1.261.804 3.093.806 Gozdovi pri drugih OZD 45.000 50.000 95.000 - - 45.000 50.000 95.000 Vse skupaj 903.390 537.004 1.440.394 973.612 774.800 1.748.412 1.877.002 1.311.804 3.188.806 ~~ ___......... ...................... ~ ........ +/~ ,~,(~~ ....... ,, ._......,........ ... •- ------· .>~>M~·-·~OA Tabela 1.2.2. Posek lesa v letu 1989 Zasebni gozdovi ig la vel listavci skupaj m:~ %do m3 %do m3 %do let. pi. let. pi. let. pr. 1. Tolmin 38.547 119 69.643 85 108.190 95 2. Bled 63.545 89 10.654 39 74.199 75 3. Kranj 104.440 107 49.903 97 154.343 104 4. Ljubljana 178.552 101 138.946 92 317.498 97 5. Postojna 82.484 107 27.700 80 110.184 98 6. Kočevje 49.903 92 25.212 45 75.115 68 7. Novomesto 26.253 85 95.030 78 121.283 80 8. Brežice 14.834 124 62.561 47 77.395 54 9. Celje 63.720 91 90.243 87 153.963 89 10. Nazarje 85.441 72 13.926 134 99.367 77 11. Slovenj Gradec 139.525 101 13.088 93 152.613 101 12. Maribor 100.899 82 119.744 103 220.643 92 13. Murska Sobota 13.349 76 24.129 100 37.478 90 Radgona 2.650 76 8.121 91 10.771 87 14. Kras 9.470 82 25.900 63 35.370 67 Skupaj 1-14 973.612 94 774.800 80 1.748.412 87 Gozdovi pri drugih OZD Vse skupaj 973.612 94 774.800 BO 1.748.412 87 Tabela 1.2.3. Poselc: lesa v letu 1989 Vsi gozdovi iglavcl li stavci skupaj ma %do m3 %do m3 %do let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 94.617 118 123.108 99 217.725 106 2. Bled 144.880 92 18.706 50 163.586 84 3. Kranj 170.118 104 67.664 97 237.782 102 4. Ljubljana 240.096 100 167.942 92 408.038 96 5. Postojna 201.612 103 57.454 89 259.066 100 6. Kočevje 150.275 98 105.715 67 255.990 82 7. Novo mesto 87.929 94 185.725 88 273.654 90 8. Brežice 25.892 118 97.327 58 123.219 65 9. Celje 90.561 94 111.279 87 201.840 90 10. Nazarje 125.680 77 33.366 117 159.046 83 11. Slovenj Gradec 246.253 102 24.331 93 270.584 101 12. Maribor 207.349 86 175.470 101 382.819 94 13. Murska Sobota 19.261 79 50.619 94 69.880 89 Radgona 4.649 82 12.943 92 17.592 89 14. Kras 22.830 125 30.155 66 52.985 82 Skupaj 1-14 1.832.002 97 1.261.804 85 3.093.806 92 Gozdovi pri drugih OZD 45.000 91 50.000 108 95.000 99 Vse skupaj 1.877.002 97 1.311.804 86 3.188.806 92 Tabela 2.2.1. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1989 Družbeni gozdovi iglavci lista vel skupaj m~ %do m:l ~'-do ms %do let. pi. lel. pi. let. pi. 1. Tolmin 50.525 127 61.974 194 112.499 157 2. Bled 77.989 106 8.408 92 86.397 105 3. Kranj 57.310 103 17.829 109 75.139 104 4. Ljubljana 54.813 103 30.495 105 85.308 104 5. Postojna 111.310 111 26.719 101 138.029 109 6. Kočevje 96.518 110 88.937 95 185.455 102 7. Novomesto 52.424 98 79.811 94 132.235 95 8. Brežice 10.141 119 31.069 87 41.210 94 9. Celje 23.248 97 20.428 91 43.676 94 10. Nazarje 36.594 101 17.202 111 53.796 104 11. Slovenj Gradec 92.114 104 10.340 98 102.454 104 12. Maribor 93.373 99 51.192 103 144.565 100 13. MurskaSobo!a 5.289 94 27.891 104 33.180 102 Radgona 928 49 6.485 122 7.413 103 14. Kras 11.244 212 2.037 45 13.281 136 Skupaj od 1-14 773.820 106 480.817 104 1.254.637 105 Gozdovi pri drugih OZD 38.000 93 42.000 114 80.000 103 Vse skupaj 811.820 106 522.817 105 1.334.637 105 G. V. 10/90 497 ~ c:o oo p :::: ~ U$ o Tabela 2.1. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1989 m3 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj 1. Tolmin 50.525 61.974 112.499 29.445 50.195 79.640 79.970 112.169 192.139 2. Bled 77.989 8.408 86.397 57.042 1.351 58.393 135.031 9.759 144.790 3. Kranj 57.310 17.829 75.139 84.882 24.535 109.417 142.192 42.364 184.556 4. Ljubljana 54.813 30.495 85.308 136.807 79.192 215.999 191.620 109.687 301.307 5. Postojna 111.310 26.719 138.029 57.179 8.194 65.373 168.489 34.913 203.402 6. Kočevje 93.518 88.937 185.455 33.245 13.375 46.620 129.763 102.312 232.075 7. Novo mesto 52.424 79.811 132.235 14.569 54.148 68.717 66.993 133.959 200.952 8. Brežice 10.141 31.069 41.210 4.211 48.666 52.877 14.352 79.735 94.087 9. Celje 23.248 20.428 43.676 41.266 89.444 130.710 64.514 109.272 174.386 10. Nazarje 36.594 17.202 53.796 59.780 7.991 67.771 96.374 25.193 121.567 11. Slovenj Gradec 92.114 10.340 102.454 99.618 3.150 102.768 191.732 13.490 205.222 12. Maribor 93.373 51.192 144.565 64.801 28.846 93.647 158.174 80.038 238.212 13. Murska Sobota 5.289 27.891 33.180 3.592 1.427 5.019 8.881 29.318 38.199 Radgona 928 6.485 7.413 493 3.455 3.948 1.421 9.940 11.361 14. Kras 11.244 2.037 13.281 7.478 22.246 29.724 18.722 24.283 43.005 Skupaj 1-14 773.820 480.817 1.254.637 694.418 436.215 1.130.623 1.468.228 917.032 2.385.260 Gozdovi pri drugih OZD 38.000 42.000 20.000 - - 38.000 42.000 80.000 Vse skupaj 811.820 522.817 1.334.637 694.418 436.215 1.130. 623 1.506.228 959.032 2.465.260 Tabela 2.2.2. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1989 Zasebni gozdovi ma ms ms 1. Tolmin 29.445 116 50.195 92 79.640 99 2. Bled 57.042 109 1.351 27 58.393 102 3. Kranj 84.882 120 24.535 196 109.417 132 4. Ljubljana 136.807 92 79.192 107 215.999 97 5. Postojna 57.179 102 8.194 69 65.373 96 6. Kočevje 33.245 92 13.375 96 46.620 93 7. Novomesto 14.569 130 54.148 99 68.717 104 8. Brežice 4.211 120 48.666 107 52.877 108 9. Ce!je 41.266 98 89.444 132 130.710 119 10. Nazarje 59.780 88 7.991 166 67.771 93 11. Slovenj Gradec 99.618 93 3.150 79 102.768 92 12. Maribor 64.801 88 28.846 86 93.647 87 13. Murska Sobota 3.592 116 1.427 71 5.019 98 Radgona 493 164 3.455 115 3.948 120 14. Kras 7.478 95 22.246 100 29.724 98 Skupaj od 1-14 694.408 98 436.215 106 1.130.623 101 Gozdovi pri drugih OZD Vse skupaj 694.408 98 436.215 106 1.130.623 101 i i Tabela 2.2.3. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortlmentov v letu 1989 i l Vsi gozdov[ iglavci listavci skupaj m3 %do m3 %do ma %do let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 79.970 123 112.169 129 192.139 127 2. Bled 135.031 107 9.759 69 144.790 103 3. Kranj 142.192 113 42.364 147 184.556 119 4. Ljubljana 191.620 95 109.687 106 301.307 98 5. Postojna 168.489 107 34.913 91 203.402 104 6. Kočevje 129.763 105 102.312 95 232.075 100 7. Novo mesto 66.993 104 133.959 96 200.952 98 8. Brežice 14.352 119 79.735 98 94.087 101 9. Celje 64.514 98 109.872 122 174.386 112 10. Nazarje 96.374 93 25.193 124 121.567 96 11. Slovenj Gradec 191.732 98 13.490 93 205.222 96 12. Maribor 158.174 94 80.038 98 236.212 95 13. Murska Sobota 8.881 102 29.318 101 38.199 102 Radgona 1.421 65 9.940 120 11.361 108 14. Kras 18.722 142 24.283 91 43.005 108 Skupaj od 1-14 1.468.228 102 917.032 105 2.385.260 103 ; Gozdovi pri drugih OZD 38.000 93 42.000 114 80.000 103 li Vse skupaj 1.506.228 102 959.032 105 2.465.260 103 1 Tabela 4. Obnova gozdov v letu 1989 ,11 družbeni gozdovi zasebni gozdovi vsi gozdovi ha %do ha %do ha %do let pi. let pi. let. pi. l 1. Tolmin 97 68 48 112 145 78 2. Bled 89 90 111 102 180 97 3. Kranj 89 171 497 134 586 138 4. Ljubljana 167 90 443 117 610 108 5. Postojna 638 165 629 142 1.267 152 6. Kočevje 100 57 57 93 157 66 7. Novo mesto 148 72 93 45 241 59 8. Brežice 47 204 27 9 74 23 9. Celje 36 124 116 90 152 96 10. Nazarje 127 143 121 120 248 131 11. Slovenj Gradec 186 120 :208 122 394 121 12. Maribor 162 133 194 129 356 131 13. Murska Sobota 98 101 6 89 106 100 Radgona 13 43 39 97 52 74 14. Kras 140 106 56 84 196 98 Skupajod1-14 2.117 111 2.647 103 4.764 106 Gozdovi pri drugih OZD 90 60 90 60 Vse skupaj 2.207 108 2.647 103 4.854 105 G. V. 10190 499 Ol o o 0 ::::: .... Tabela 3. Bilanca lesa v letu 1989 e CD o Poraba Pokritje porabe lesa v letu 1989 lesa Republika Slovenija v letu gozdni lesni druge 1988 sortimenti ostanki skupaj republike uvoz 000m3 ooom3 % OOOm3 % OOOm3 % ooom3 % OOOm3 l. Les za mehansko predelavo 1.400 1.270 91 - - 1. 270 91 118 8 12 - iglavci 910 910 100 - - 910 iOO - listavci 490 360 74 - 360 74 118 24 12 2 11. Les za celulozo in plošče ter teh. les za druge namene 1.957 955 49 299 15 1.254 64 405 21 298 15 - iglavci 1.276 596 47 275 21 871 68 133 1'1 272 21 - listavci 681 359 53 24 3 383 56 272 40 26 4 1. Les za celulozo 996 388 39 97 10 485 49 223 22 288 29 - iglavci 754 310 41 97 13 407 54 85 11 262 35 - listavci 242 78 32 - - 78 32 138 57 26 11 2. Les za plošče 625 241 39 202 32 443 71 182 29 - iglavci 252 26 10 178 71 204 81 48 19 - listavci 373 215 58 24 6 239 64 134 36 3. Tehnični les za druge namene 336 326 97 - - 326 97 - 10 3 iglavci 270 260 96 - - 260 96 - 10 4 listavci 66 66 100 - 66 100 111. Drva -listavci 240 240 100 - 240 100 Vse skupaj {1 + 11 + 111) 3.597 2.465 69 299 8 2.764 77 523 14 310 9 - iglavci 2.186 1.506 69 275 13 1.781 82 133 6 272 12 - listavci 1.411 959 68 24 2 983 70 390 27 38 3 Tabela 5. Nega gozdov v letu 1989 družbeni gozdovi zasebni gozdovi ha %do ha %do let. pi. !et. pi. 1. Tolmin 767 72 505 80 2. Bled 990 115 604 89 3. Kranj 554 90 1.118 103 4. Ljubljana 1.103 100 2.366 104 5. Postojna 1.399 159 1.211 143 6. Kočevje 1.223 108 403 98 7. Novo mesto 1.428 80 1.272 102 8. 'Brežice 502 74 383 79 9. Celje 712 100 1.259 100 10. Nazarje 475 82 446 95 11. Slovenj Gradec 1.192 102 1.153 103 12. Maribor 1.636 108 981 101 13. MurskaSobota 303 90 71 96 Radgona 62 31 93 133 14. Kras 7 13 51 55 Skupaj od 1-14 12.353 97 11.916 102 Gozdovi pri drugih OZD 360 72 Vse skupaj 12.713 96 11.916 102 Tabela 6.1.1. Pogozdovanje ter vzdrževanje nasadov v letu 1989 Družbeni gozdovi 1. Tolmin 2. Bled 3. Kranj ., 4. Ljubljana 5. Postojna 6. Kočevje 7. Novo mesto 8. Brežice 9. Celje 10. Nazarje 11. Slovenj Gradec 12. Maribor 13. Murska Sobota Radgona 14. Kras Skupaj1-14 Gozdovi pri drugih OZD Vse skupaj direktna preme na %do ha lel.pl. 10 100 1 25 3 50 10 100 16 89 56 70 23 121 43 78 27 135 2 58 72 8 100 1 100 12 100 270 82 5 50 275 81 indirektna pre mena %do ha let.pl. 253 105 18 30 4 67 24 11 7 27 5 83 119 54 129 21 100 2 100 258 81 729 72 15 100 744 73 Tabela 6.1.2. Pogozdovanje ter vzdrževanje nasadov v letu 1989 Zasebni gozdovi direktna premena lndirektna premena ha %do ha %do lel. pi. let. pi. 1. Tolmin 28 100 200 93 2. Bled 7 78 3. Kranj 25 179 61 72 4. Ljubljana 29 100 5. Postojna 12 34 106 183 6. Kočevje 17 85 29 34 7. Novo mesto 51 75 111 131 8. Brežice 96 78 10 53 9. Celje 34 77 130 87 10. Nazarje 4 31 11. Slovenj Gradec 12. Maribor 56 87 138 60 13. Murska Sobota 16 100 Radgona s soo 14. Kras 60 100 326 71 Skupaj 1-14 Gozdovi pri drugih OZD 438 82 1.111 80 Vse skupaj 438 82 1.111 80 vsi gozdovi ha %do let. pi. 1.272 75 1.594 104 1.672 98 3.469 103 2.610 151 1.626 105 2.700 89 885 76 1.971 100 921 88 2.345 103 2.617 105 374 91 155 57 58 40 24.269 99 360 72 24.629 99 melioracije skupaj %do ha !el. pl. 263 104 1 25 21 31 10 100 20 83 80 27 30 67 48 87 110 122 2 112 92 29 100 3 100 270 82 999 75 20 80 1.019 75 melioracije skupaj ha %do let. pi. 228 93 7 78 86 87 29 100 118 127 46 43 162 106 106 75 164 85 4 31 194 66 16 100 3 100 386 74 1.549 81 1.549 81 G. V. 10/90 501 Ol o 1\') !il ~ ...... Tabela 6.2. Melioracije gozdov in pogozdovanje ter vzdrževanje nasadov v letu 1989 ~ o Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi Pogozdovanje Vzdrževanje Pogozdovanje Vzdrževanje Pogozdovanje Vzdrževanje nasadov nasadov nasadov ha %do ha %do ha %do ha %do ha %do ha %do let. pi. let. pi. let. pL let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 43 100 - 200 100 243 100 2. Bled 3. Kranj - 118 79 - 303 99 - 421 92 4. Ljubljana - 32 100 - 210 100 - 242 100 5. Postojna - 120 75 - 110 56 - 230 65 6. Kočevje - 188 57 - 108 180 - 296 76 7. Novo mesto - 431 129 - 490 74 - 921 93 8. Brežice 1 209 89 6 667 111 7 876 105 9. Celje 128 73 - 132 70 260 71 10. Nazarje - 21 262 - 43 51 64 69 11. Slovenj Gradec - - 4 21 84 4 21 60 12. Maribor 22 210 101 199 124 22 409 111 13. Murska Sobota - 33 103 90 100 - 123 101 Radgona - 19 32 - 26 93 - 45 51 14. Kras - 75 100 - 273 103 - Skupaj 1-14 23 1.627 88 10 1.000 2.872 93 33 3.300 4.499 91 Gozdovi OZD 5 167 15 12 - - 5 167 12 Vse skupaj 28 933 1.642 83 10 1.000 2.872 93 38 950 4.514 89 Tabela 7. Novogradnja in rekonstrukcija gozdnih cest v letu 1989 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi novogradnja rekonstrukcija novogradnja rekonstrukcija novogradnja rekonstrukcija km %do km %do km 0/e>dO km %do %do let let. let. let. let 1. Tolmin 9,8 122 - - 2,3 12,1 86 2. Bled 13,0 118 - 7,0 140 20,0 125 3. Kranj 3,7 79 2,7 71 6.4 75 4. Ljubljana 4,5 180 - 6,6 194 - 1 i ,1 188 S. Postojna 4,0 160 - 4,0 160 - 8,0 160 6. Kočevje 6,4 46 0,9 0,5 12 - 6,9 38 0,9 7. Novo mesto 4,1 51 2,6 130 6,6 110 3,0 75 10,7 76 5,6 93 8. Brežice 8,6 107 7,6 190 3,8 63 - 12,4 89 7,6 190 9. Celje 4,9 98 0,8 80 3,6 60 i,4 47 8,5 77 2,2 55 10. Nazarje 7,7 183 2,6 65 0,8 '10,3 i26 0,8 11. Slovenj Gradec i2,0 133 0,5 20 5,5 110 7,2 120 i7,5 i25 7,7 91 12. Maribor 6,6 120 - 5,2 - 11,8 215 13. Murska Sobota - 1,3 100 - - - 1,3 72 Radgona 14. Kras - - 1,1 110 1 '1 110 Skupaj 1-14 85,3 104 13,7 51 51,5 98 12,4 46 136,8 10i 26,1 48 Gozdovi pri drugih OZD - - 3,0 200 - - - 3,0 200 Vse skupaj 85,3 98 16,7 58 51,5 98 12.4 46 136,8 98 29, 1 52 ~ ~ .... o ~ o c.n o w Tabela 6.1.3. Pogozdovanje ter vzdrževanje nasadov v letu 1989 Vsi gozdovi direktna preme na indirektna premena melioracije skupaj ha %do ha %do ha %do let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 38 100 453 99 491 99 2. Bled 8 62 8 62 3. Kranj 28 140 79 54 107 64 4. Ljubfjana 39 100 39 100 5. Postojna 28 53 110 172 138 118 6. Kočevje 73 73 53 17 126 31 7. Novamesto 74 as 118 106 192 97 8. Brežice 139 78 15 79 154 78 9. Celje 61 95 213 97 274 96 10. Nazarje 6 46 6 46 11. Slovenj Gradec 12. Maribor 114 79 192 71 306 74 13. MurskaSobota 24 100 21 100 45 100 Radgona 4 200 2 50 6 100 14. Kras 72 100 584 75 656 77 OZD Tabela 8.1. Porabljena sredstva za vlaganja v gozdove v letu 1989 Družbeni gozdovi mio din Obnova, Odkazovanje, Melioracije Gojenje, varstvo Gradnja Vsa vlaganja nega in urejanje in gozdov in in urejanje gozdnih v gozdove varstvo ostala poraba pogozdovanje gozdov skupaj cest skupaj (4+5) gozdov sred.zaGBR (1+2+3) 1 2 3 4 5 6 1. Tolmin 12.306 5.560 3.395 21.261 21.653 42.914 2. Bled 14.622 13.416 15 28.053 13.349 41.402 3. Kranj 9.523 4.139 1.788 15.450 10.273 25.723 4. Ljubljana 17.081 6.759 635 24.475 1.192 25.667 5. Postojna 19.772 9.162 1.351 30.285 5.144 35.429 6. Kočevje 21.236 26.293 1.774 49.303 4.825 54.128 7. Novo mesto 27.087 8.796 8.178 44.061 5.224 49.285 8. Brežice 6.917 2.877 5.376 15.170 3.929 19.099 9. Celje 9.823 3.924 2.056 15.803 2.751 18.554 10. Nazarje 6.430 6.602 241 13.273 6.840 20.113 11. Slovenj Gradec 21.560 14.321 35.881 8.233 44.114 12. Maribor 16.023 11.920 3.887 31.830 2.520 34.350 13. Murska Sobota 3.992 1.785 996 6.773 68 6.841 Radgona 2.689 202 214 3.105 3.105 14. Kras 1.707 1.032 2.438 5.177 5.177 Skupaj 1-14 190.768 116.788 32.344 339.900 86.001 425.901 Gozdovi pri drugih OZD 6.000 5.500 338 11.838 700 12.538 Vse skupaj 196.768 122.288 32.682 351.738 86.701 438.439 Tabela 8.2. Porabljena sredstva za vlaganja v gozdove v letu 1989 Zasebni gozdovi mio din Obnova, Odkazovanje, Melioracije Gojenje, varstvo Gradnja Vsa vlaganja nega in urejanje in in urejanje varstvo ostala poraba gozdov in gozdov skupaj gozdnih v gozdove gozdov sred.zaGBR pogozdovanje (1+2+3) cest skupaj (4+5) 1 2 3 4 5 6 1. Tolmin 4.626 7.182 4.808 16.616 1.723 18.339 2. Bled 5.846 16.059 17 21.922 4.579 26.501 3. Kranj 15.206 9.641 3.213 28.060 5.297 33.357 4. Ljubljana 29.985 17.325 2.409 49.719 1.430 51.149 5. Postojna 16.746 4.309 2.860 23.915 5.144 29.059 6. Kočevje 6.771 8.695 1.323 16.789 2.474 19.263 7. Novo mesto 20.676 12.322 14.280 47.278 11.583 58.861 8. Brežice 4.649 4.728 11.850 21.227 1.004 22.231 9. Celje 16.491 6.464 2.440 25.395 2.123 27.518 10. Nazarje 4.666 10.383 389 15.438 4.346 19.784 11. Slovenj Gradec 16.490 15.510 223 32.223 3.969 36.192 12. Maribor 7.852 14.760 3.163 25.775 167 25.942 13. Murska Sobota 438 409 1.585 2.432 2.432 Radgona 827 753 298 1.878 1.878 14. Kras 3.133 6.822 6.424 16.379 736 17.115 Skupaj 1-14 Gozdovi pri drugih OZD 154.402 135.362 55.282 345.046 44.575 389.621 Vse skupaj 154.402 135.362 55.282 345.046 44.575 389.621 504 G. V. 10/90 Tabela 9.1. Vrednostni obseg in struktura porabljenih sredstev za vlaganja v gozdove po vrstah vlaganj in virih financiranja v letu 1989 Družbeni gozdovi Viri financiranja Vrsta vlaganj Vrednostni obseg Sredstva porabnikov lesa Sredstva Krediti Ostala lastna sredstva območna SlS SOZD SlS za gozdar. g. g. organizacij za gozdarstvo Slovenija papir Slovenije bank sredstva mio din ~b % miodin Ol /0 % miodin ~~ % miodin ~~ % miodin Ol JO % miodin Ol 10 % miodin ~·b % 2 3 4 5 6 7 l. Gojenje, varstvo in urejanje gozdov 351.738 BO 100 327.802 83 93 1.836 14 1 3.064 88 1 18.624 98 5 - - - 412 7 1. Obnova, nega in varstvo gozdov 196.768 45 100 194.294 49 99 592 5 422 12 1.460 8 Obnova gozdov 36.167 B 100 35.540 9 98 - - - 142 4 1 485 3 Nega gozdov 118.167 27 100117.490 30 99 592 5 1 85 2 Varstvo gozdov 42.434 10 100 41.264 10 97 - 195 6 1 975 5 2 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 32.682 7 100 11.798 3 36 1.244 9 4 2.642 76 8 16.586 87 51 - - - 412 7 Melioracije gozdov 15.384 3 100 2.117 1 14 354 3 2 1.496 43 10 11.417 60 74 • direktna prem ena 8.670 2 100 1.901 22 119 1 1 1.496 43 17 5.154 27 60 ·lndirektna premena 6.714 1 100 216 3 235 2 4 - - - 6.263 33 93 Pogozdovanje 1.138 100 411 36 - 727 21 64 Vzdrževanje nasadov 16.160 4 100 9.270 2 57 890 6 5 419 12 3 5.169 27 32 - - - 412 7 3 3. Odkazovanje drevja za posek 57.269 13 100 56.757 15 99 - - - - 512 3 4. Urejanje gozdov 36.295 8 100 36.295 9 100 5. Ostala poraba sred. za GBR 28.724 7 100 28.658 7 100 - - - 66 11. Gradnjagozdnihcest 86.701 20 100 68.532 17 79 11.439 86 13 420 12 1 349 2 501 100 1 5.460 93 6 1.+11. 438.439 100 100 395.334 100 91 13.275 100 3 3.484 100 1 18.973 100 4 501 100 5.872 100 !J> :<: ~ o Ol o Ol Ol o O> ~ :< o ca o Tabela 9.2. Vrednostni obseg in struktura porabljenih sredstev za vlaganja v gozdove po vrstah vlaganj in virih financiranja v letu 1989 Zasebni gozdovi Viri financiranja Vrsla vlaganj Vrednostni obseg Sredstva porabnikov lesa ·Sredstva Krediti Ostala lastna sredstva območna SlS SOZD SlS za gozdar. g. g. organizacij za gozdarstvo Slovenija papir Slovenije bank sredstva mio din ~'o ~~ mio din e:~ % miodin O,{, % miodin ~~ ~~ m!odin ,., tO 'b mio din o/o % miodin o;o O' '" 2 3 4 5 6 7 l. Gojenje, varstvo in urejanje gozdov 345.046 88 100 285.880 88 83 8.734 59 2 3.261 96 1 47.084 100 14 - 87 100 1. Obnova, nega in varstvo gozdov 154.402 40 100 151.000 47 98 274 2 835 25 1 2.268 5 1 - - 25 29 - Obnova gozdov 31.065 8 100 30.310 1-0 98 - - - 570 17 2 160 1 - - 25 29 Nega gozdov 100.961 26 100 100.436 31 100 274 2 152 5 99 Varstvo gozdov 22.376 6 100 20.254 6 91 - - - 113 3 2.009 4 9 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 55.282 14 100 5.957 2 11 8.460 57 15 2.426 71 4 38.377 81 70 - - 62 71 - Melioraclje gozdov 30.904 8 100 1.948 1 6 2.047 14 7 1.912 56 6 24.935 53 81 - - - 62 71 ·direktna premena 19.833 5 100 712 4 140 1 1 1.891 55 9 17.090 36 86 · lndlrektna preme na 11.071 3 100 1.236 11 1.907 13 17 21 1 7.845 17 71 - - 62 71 - Pogozdovanje 385 100 - - - - 332 10 86 53 14 Vzdrževanje nasadov 23.993 6 100 4.009 1 16 6.413 43 27 182 5 1 13.369 28 56 3. Odkazovanje drevja za posek 66.842 17 100 64.763 20 97 - - - 2.059 5 3 4. Urejanje gozdov 47.849 12 100 43.469 13 91 - - - 4.380 9 9 5. Ostala poraba sred. za GBR 20.671 5 100 20.671 6 100 Gradnja gozdnih cest 44.575 12 100 38.196 12 86 6.122 41 14 150 4 107 Skupaj l. + Il. 389.621 100 100 324.076 100 83 14.856 100 4 3.411 100 1 47.191 100 12 100 - 87 100 Tabela 9.3. Vrednostni obseg in struktura porabljenih sredstev za vlaganja v gozdove po vrstah vlaganj in virih financiranja v letu 1989 Vsi gozdovi Viri financiranja Vrsta vlaganj Vrednostni obseg Sredstva porabnikov lesa Sredstva Krediti Ostala lastna sredstva območna SlS SOZD SlS za gozdar. g. g. organizacij za gozdarstvo Slovenija papir Slovenije bank sredstva mio din 01 {0 ~~ mio din ,., "' % miodin ~~ % miodin ~h % miodin '!{, % miodin C/o % miodin "' '" % 2 3 4 5 6 7 l. Gojenje, varstvo in urejanje gozdov 696.784 84 100 613.682 85 88 10.570 38 2 6.325 92 1 65.708 99 9 - 499 8 1. Obnova, nega in varstvo gozdov 351.170 42 100 345.294 48 98 866 3 1.257 18 1 3.728 6 1 - 25 - Obnova gozdov 67.232 8 100 65.850 9 98 - - 712 10 1 645 1 1 - - 25 - Nega gozdov 219.128 26 100 217.926 30 100 866 3 237 3 99 Varstvo gozdov 64.810 8 100 61.518 9 95 - - 308 s 2.984 5 5 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 87.964 11 100 17.755 2 20 9.704 35 11 5.068 74 6 54.963 83 62 - - 474 8 Melloracije gozdov 46.288 6 100 4.065 9 2.401 9 5 3.408 50 7 36.352 55 79 - - 62 ·direktna premena 28.503 4 100 2.613 9 259 1 1 3.387 49 12 22.244 34 78 • indirek:tna preme na 17.785 2 100 1.452 a 2.142 8 12 21 1 14.108 21 79 - - 62 - Pogozdovanje 1.523 100 411 27 - 1.059 15 70 53 3 - Vzdrževanje nasadov 40.153 5 100 13.279 2 33 7.303 26 18 601 9 2 18.558 28 46 - - 412 7 3. Odkazovanje drevja za posek 124.111 15 100 121.540 17 98 - - - - - 2.571 4 2 4. Urejanje gozdov 84.144 10 100 79.764 11 95 - - - - 4.380 6 5 5. Ostala poraba sred. za GBR 49.395 6 100 49.329 7 100 - - - - - 66 11. Gradnja gozdnih cest 131.276 16 100 106.728 15 81 17.561 62 13 570 8 1 456 1 501 100 1 5.460 92 4 Skupaj l.+ IL 828.060 100 100 720.410 100 67 28.131 100 3 6.895 100 1 66.164 100 8 501 100 5.959 100 p ~ ... o ~ o (11 o -....1 Tabela 8.3. Porabljena sredstva za vlaganja v gozdove v letu 1989 Vsi gozdovi mio din Obnova, Odkazovanje, Melioracije Gojenje, varstvo Gradnja Vsa vlaganja nega in urejanje in in urejanje gozdov in gozdnih v gozdove varstvo ostala poraba pogozdovanje gozdov skupaj cest skupaj (4+5) gozdov sred.zaGBR {1+2+3} 1 2 3 4 5 6 1. Tolmin 16.932 12.742 8.203 37.877 23.376 61.253 2. Bled 20.468 29.475 32 49.975 17.928 67.903 3. Kranj 24.729 13.780 5.001 43.510 15.570 59.080 4. Ljubljana 47.066 24.084 3.044 74.194 2.622 76.816 5. Postojna 36.518 13.471 4.211 54.200 10.288 64.488 6. Kočevje 28.007 34.988 3.097 66.092 7.299 73.391 7. Novo mesto 47.763 21.118 22.458 91.339 16.807 108.146 8. Brežice 11.566 7.605 17.226 36.397 4.933 41.330 9. Celje 26.314 10.388 4.496 41.198 4.874 46.072 10. Nazarje 11.096 16.985 630 28.711 11.186 39.897 11. Slovenj Gradec 38.050 29.831 223 68.104 12.202 80.306 12. Maribor 23.875 26.680 7.050 57.605 2.687 60.292 13. Murska Sobota 4.430 2.194 2.581 9.205 68 9.273 Radgona 3.516 955 512 4.983 4.983 14. Kras 4.840 7.854 8.862 21.556 736 22.292 Skupaj 1-14 345.170 252.150 87.626 684.946 130.576 815.522 Gozdovi pri drugih OZD 6.000 5.500 338 11.838 700 12.538 Vse skupaj 351.170 257.650 87.964 696.784 131.276 828.060 Tabela 1 O. Porabljena sredstva za vzdrževanje gozdnih cest v letu 1989 mio din Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi redno invest. skupaj redno invest. skupaj redno invest skupaj 1. Tolmin 2.466 74 2.540 560 2 562 3.026 76 3.102 2. Bled 2.026 2.026 571 571 2.597 2.597 3. Kranj 2.092 2.092 2.470 2.470 4.562 4.562 4. Ljubljana 1.217 327 1.544 4.060 141 4.201 5.277 468 5.745 5. P.ostojna 5.657 5.657 2.147 2.147 7.804 7.804 6. Kočevje 15.147 15.147 1.402 1.402 16.549 16.549 7. Novomesto 10.718 10.718 3.487 3.487 14.205 14.205 8. Brežice 1.884 128 2.012 470 470 2.354 128 2.462 9. Celje 3.138 3.138 3.317 3.317 3.317 6.455 10. Nazarje 3.094 3.094 7.248 7.248 10.342 10.342 11. Slovenj Gradec 8.166 4.623 12.789 7.091 12.400 19.491 15.257 17.023 32.280 12. Maribor 16.505 16.505 4.820 4.820 21.325 21.325 13. MurskaSobota 146 146 146 146 Radgona 195 195 40 40 235 235 14. Kras Skupaj 1-14 72.451 5.152 77.603 37.683 12.543 50.226 110.134 17.695 127.829 Gozdovi pri drugih OZD 700 700 700 700 Vse skupaj 73.151 5.152 78.303 37.683 12.543 50.226 110.834 17.695 128.529 Tabela 11. Gradnja gozdnih vlak v letu 1989 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi zgrajeno vložena zgrajeno vložena zgrajeno vložena sredstva sredstva sredstva km mio din km mio din km mio din 1. Tolmin 16,0 3.585 61,0 796 77,0 4.381 2. Bled 36,3 5.206 15,8 2.441 52,1 7.647 3. Kranj 28,6 6.494 102,0 4.087 130,6 10.581 4. Ljubljana 43,2 2.097 80,1 2.028 123,2 4.125 5. Postojna 74,7 10.722 104,5 15.001 179,2 25.723 6. Kočevje 90,0 23.205 26,1 5.051 116,1 28.256 7. Novo mesto 39,7 3.252 18,0 320 57,7 3.572 8. Brežice 28,9 575 17,3 292 46,2 867 9. Celje 9,7 367 27,6 1.085 37,3 1.452 10. Nazarje 26,5 2.053 36,8 3.101 63,3 5.154 11 . Slovenj Gradec 17,8 2.414 22,0 1.287 39,8 3.701 12. Maribor 32,8 4.761 29,7 3.839 62,5 8.600 13. Murska Sobota Radgona 14. Kras 8,8 619 8,8 619 Skupaj 1-14 444,2 549,7 39.947 993,9 104.678 Gozdovi pri drugih OZD 10,0 10,0 1.000 Vse skupaj 454,2 65.731 549,7 39.947 1.003,9 105.678 508 G. V. 10/90 Gozdarski vestnik Mesečni list za gozdarstvo Letnik XLVIII Ustanoviteljici Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Republike Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Republike Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Republike Slovenije Glavni in odgovorni urednik Mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Teh nični urednik Aleksander Leben Uredniški svet Dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Uredniški svet Mag. Zdenko Otrin- predsednik, mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštian Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Skulj Tisk Tiskarna Tone Tomšič Naklada 2100 izvodov Ljubljana 1990 G. V. 10/90 509 VSEBINA 1. Gozdnogospodarsko načrtovanje, krajinska ekologija Razmišljanje o vključevanju prostorskega (krajinskega) vidika v območno gozdno- gospodarsko načrtovanje, Janez Pogačnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 Zanesljivost izmere premera in obsega dreves v prsni višini, David Hladnik . . . . . 244 Možnosti razvoja računalniško podprtega prostorskega informacijskega sistema v slovenskem gozdarstvu, Sašo Golob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261 Sklepi seminarja ))Rekreacijska vloga gozda« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 275 Opazovanje in razčlemba rekreacije v primestni gozdnati krajini - Katarina pri Ljubljani, Janez Pirnat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 288 Gozdni predel Ravnik (Logatec), Tomaž Kočar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 319 Oblikovanje sistema gozdarskih kart glede na merilo in format lista karte, Milan Juvančič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 337 Gozdnogospodarsko načrtovanje v nekaterih evropskih državah, Franc Gašperšič 407 Vloga gozdnogospodarskega načrtovanja pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji, Franc Gašperšič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 458 O učinkoviti organizaciji gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, Franc Gašperšič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463 Gospodarjenje z gozdovi ob gradovih in razvalinah na primeru grajske razvaline Gornji Rogatec, Mitja Cimperšek ....................................... 470 2. Gojenje gozdov, gozdna ekologija, drevesničarstvo, genetika, umiranje gozdov Dognanja biologije morajo postati osnova gojitve srnadi, Anton Simonič . . . . . . . . 9 Najnovejša dognanja o sistematiki in biologiji štorovk (Armillaria spp), Alenka Munda 23 Divji petelin (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji, Miha Adamič . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Stanje slovenskih gozdov v letu 1989 in gibanje njihove poškodovanosti v obdobju 1985-1989, Marjan Šolar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 Možnost uporabe nekaterih talnih herbicidov v drevesnicah pri presajenkah listavcev, Marjana Pavle . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 Mednarodni simpozij o raziskovanju poškodovanosti gozdov, stanju poznavanja in perspektivah, Franc Batič, Dušan Jurc, Milan Hočevar, Marjan Šolar . . . . . . . . . . 1 03 Meritve električne upornosti aktivnih tkiv kot kazalca cenotskega statusa in stopnje poškodovanosti drevja zaradi onesnaževanja zraka, Dušan Robič, Niko Tore/li, Katarina Čufar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 Smrekovi nasadi razmišljanje o njihovi bodočnosti v konceptu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, Arne Kozina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 Simpozij o kartiranju lišajev v Evropi, Franc Batič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 Vpliv zdravstvenega stanja na prirastek ter proizvodna sposobnost sestojev smreke in jelke na Pohorju, Ljubo Cenčič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169 Ogroženost gozdov v tolminskem gozdnogospodarskem območju, Jože Papež . . 184 Usklajev~nje .~nteresov gozdarstva in lovstva, zlasti v razmerah umiranja gozdov, Anton Stmontc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198 Narava ima vedno prav, Slavko Klančičar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217 Povezanost proizvodne sposobnosti rastišč z nekaterimi ekološkimi dejavniki, Marijan KotarJ Dušan Robič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225 Naravoslovje in ekologija med včeraj in jutri, Kazimir Tarman. . . . . . . . . . . . . . . . . 267 Narava - naša skupna dediščina, Ciril Zlobec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 269 Analiza in primerjava ~asadov različnih drevesnih vrst v Zabreginju, Edo Kozorog 281 51 0 G. V. 10190 Mikrorazmnoževanje domačega kostanja z elektromagnetnim spodbujevanjem, Romana Ružič, Igor Jerman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 297 Genetski vidik propadanja gozdov, Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 383 Semenska plantaža sudetskega macesna, Jani Bele . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 432 Raziskave ektomikorize v svetu, Hojka Kraigher . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 442 Srečanje vodij gozdnih semenarn, Jani Bele . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 445 Do hitro rastočih nasadov po poti avtovegetativnega razmnoževanja, Igor Jerman, Lado Eleršek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 449 6. zasedanje delovne skupine za ocenjevanje in spremljanje vplivov onesnaženega zraka na gozdove ECE regije, Marjan Šolar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 477 Sestanek delovne skupine Poškodbe gozdov in vzdrževanje čistega zraka na območju delovne skupine za Alpe, Alpe-Jadran in Podonavja, Marjan Šolar . . . . . 479 3. Pridobivanje lesa - organizacija, gozdna mehanizacija, ergonomija, izkoriščanje lesne mase Tehnika vožnje in poraba goriva pri pridobivanju lesa, Edvard Rebula . . . . . . . . . 57 Opremljenost s stroji, poraba časa in učinki pri delu v zasebnih gozdovih, Branko Južnič ............................................................. "124 Pogostost in resnost nezgod pri delu v gozdarstvu Slovenije v obdobju 1972-1988, Primož Ilešič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 Drobilec KIRPY tudi na gozdni cesti, Borut Bitenc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214 Načrtovanje gozdnih prometnic z računalnikom, Mitja Cimperšek . . . . . . . . . . . . . 252 Problematika prevoza lesa, Vilijem Garmuš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 311 Kako pričeti s pripravo in uporabo standardov, kakovostnih meril lesnih sortimentov na sproščenem tržišču, Zdravko Turk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 363 Delovni učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov, Edvard Rebula . . . . . . . . . 393 Barve lesov nekaterih domačih drevesnih vrst, Vesna Tišler, Dominika Gornik 429 4. Ekonomika gozdarstva Družbeno ekonomski položaj zasebnih gozdnih posestnikov kot dejavnik pri načrto- vanju razvoja gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, Iztok Winkler . . . . . . . . . . . . . . . 2 Rezultati gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v dosedanjih letih srednjeročnega obdobja 1986 do 1990, Milan Šinko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Stališ6a 76. strokovnega posvetovanja ZOlT lesarstva in gozdarstva Slovenije »Gozdovi, gozdarstvo in lesarstvo v spremenjenih pogojih gospodarjenjac< (Topolši- ca, november 1989) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Razvojne možnosti slovenskega gozdarstva v srednjeročnem obdobju 199"1-"1995, Iztok Winkler, Boštjan Košir. Ivan Kolar, Janez Pogačnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 301 Slovensko gozdarstvo 1991-1995- razvojne možnosti in perspektive, Samo Grošelj 373 5. Zgodovina gozdarstva Nekaj o zgodovini samostana Bistra ter pregled gospodarjenja z gozdovi tega predela v obdobju od prve svetovne vojne do danes, Tomač Kočar . . . . . . . . . . . 43 6. Kadri, izobraževanje, informacije Strokovni kadri v spremenjenih pogojih gospodarjenja z gozdovi, Iztok Winkler . . 355 7. O gozdarstvu po svetu Obisk postojnskih gozdarjev na Madžarskem, Marko Udovič . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Gozdovi in gozdno gospodarjenje v deželi Nordrhein-Westfalen (ZR Nemčija), Janez Pogačnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 G. V. 10/90 51"1 Videti gozd skozi drevesa, Samo Dečman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Suomi (Finska) - dežela borovih gozdov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154 Japonska biserna nit izgublja svoj lesk, Frenk Kovač . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 Rastline z okusom po soli, Mladen Prebevšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276 Ali smo na pragu revolucionarnih odkritij, Samo Dečman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 277 Vetrolom v zahodni Evropi, Milan Šinko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 333 Prizanesi drevesu in uniči gozd, Živan Veselič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 335 Mit o širjenju puščav, Mladen Prebevšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 336 Letno zasedanje avstrijskega gozdarskega društva, Dušan Mlinšek . . . . . . . . . . . . 387 Srečanje gozdarjev treh dežel - Panonija 90, Branko štampar . . . . . . . . . . . . . . . 388 Gospodarstveniki pomagajo zemlji, Frenk Kovač . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 391 8. Ostalo Pripovedka o zamenjavah, Mojmir Perdan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 Ali res VALORIZACIJA splošnokoristnih vlog gozda? Milan Šinko . . . . . . . . . . . . . 221 O govorici starih bukev kot likovni izraznosti gozdnih veteranov, Lado Eleršek . . . 271 Kineziologija bo služila tudi gozdarjem, Pavle Kumer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 274 Gozdna zadruga v Padričah, Iztok Winkler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 327 O utemeljenosti besede »Valorizacija«, Boštjan Anko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 330 Svetovni sistem znanstvenih in tehniških informacij in gozdarstvo, Teja Ko/er . . . . 420 Jugoslovanski in slovenski sistem znanstveno tehniških informacij za gozdarstvo, Teja Ko/er, Marja Zorn-Pogorelec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 424 Znak kakovosti za gozd, Ivo Žnidaršič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 437 Poročilo republiškega sekretariata za· kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za leto 1989 .............................................................. 487 9. Književnost Mirko Anzeljc: INLES in njegove korenine, Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 Ognjen Bonacci: Karst Hydrology, Peter Habič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 279 Marko Kmecl: Slovenija brez gozda? Obup!, Živan Veselič . . . . . . . . . . . . . . . . . . 389 Iztok Geister: Gozd skušnjav, Živan Veselič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 483 10. Društvene vesti Lojze Žumer, Cvetka Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Pavle Tolar, SZG . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Visoki mednarodni priznanji prof. dr. Dušanu Mlinšku, Sonja Horvat-Marolt . . . . . . 168 22. evropsko prvenstvo gozdarjev v smučarskem teku, Janez Konečnik . . . . . . . . 223 Milan Kolar- in memoriam, Mitja Cimperšek ............................. 447 Josip Pucich, Teja Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 448 Ferdinand Marenzi, Teja Ko/er .. · ....................................... 448 Alojz Mušič, Teja Ko/er ............................................... 448 Miloš Kelih 90-letnik, sodelavci GG Bled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 485 Ivan Salzer, Teja Ko/er ............................................... 486 Henrik Scholhmayer-Lichtenberg, Teja Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 486 512 G. V. 10/90