fc.
......1 številka 1, letnik 12
17.1.2002 cena 270 SIT
PRIČENJAMO Z IZBOROM NAJ ŠPORTNIKOV ZASAVJA!
ZA VAS ZE13 LEI POSLOVNI IMENIKI
SLOVENIJA-TEL
ROMENE STRANI
Tel.: 01/436 53 90. fax: 01/430 05 20. www.reinenestrani.coni
I N T E R MARKETING
SALON
KOPALNIŠKE
OPREME
DELFIN
Spletna stran HTTP ://www.san21 .si Foersterjeva 10 NOVO MESTO Tel.: 07/39 304 10, 07/39 304 00
GARANCIJA IN SERVIS ZAGOTOVLJEN!
500 m RAZSTAVNEGA SALONA
21

Novo mesto
fugog
■ M
Jr.f; Jo ^ J. G
fVUKE:
POLICIJSKE POSIAJE ZAGORJE: 03/56-B1-002 IR80VLIE: 03/SB-2M02 MIK: 03/56-41-602 RADEČE: 03/56-81-002 UTIJA: 01/88-83-142 PROMETNE !NF0RMACIJE:03/ 56-55-110 JAKI: 050/61-63-48 ►	050/63-31-07
\20RAVS1VENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ^ ZD RADEČE: 03/56-88-207 ZD RRAS1NIK: 03/56-44-006 ZDIR80VUE: 03/56-26-322
UVODNIK
Prvi mesec prvega parnega leta v tretjem tisočletju je prvo polovico že prevesil na prvo šestino prvega parnega....
Približno tako nas na vseh koncih »futrajo«, vmes za novo leto gorivo podražijo, pir zmešajo, da se na čisto peni, zraven banke, ki so jih z davkoplačevalskim denarjem sanirali, veselo prodajajo, v isti sapi pa še davke večajo.
Popotnica za v leto prvega parnega leta v tretjem tisočletju je hudo uspešna.
Tudi za odpuščene in nič plačane delavce Mehanike ni prav lepa. Trboveljski veljaki pa nič...
Sogovornike najdejo le še tam, kjer že dolgo poznajo revo in včasih pomanjkanje.
Se bodo »ponižani in razžaljeni« dvignili, pa ne v štrajk, le-ta je na naših tleh in sedaj le še farsa, kar ajznponarje poglejte, v revolucijo!
Tokrat še vaš
urednik Mojmir Maček
Zadnjega januarja se enkrat med vami!
Kje je kaj:
<i>	S1EKLARNA IMA VIZIJO
<»>	1RB0VEUSKIVEUAKI NIMAJO ČASA ZA ODPUŠČENE
<$>	MIŠKI U1RINKI
<8>	NAS10PALE KOI POKLICNE IGRALKE
<§>	JURE PA POMIVA...
	IZBERITE NAI ŠPORTNIKE ZASAVJA
%	POLICISTI IN AUFBIKSARJI BREZ POČITKA
aslovnica:

';
E ENKRAT NOVO LETO IZ HRASTNIKA IN ZAGORJA (po fotografijah Dragi Potisek in MM-ja oblikoval Jure Tori)
*
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Hanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Graccr, Celje. Tiskano dan pred izidom, v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, I. polletje 2.916,00 SIT, I. tromesečje 1.458, 00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
STEKLARNA IMA VIZIJO
Direktor hrastniške Steklarne mag.Stojan Binder se je na novinarski konferenci ob novem letu najprej	pošalil, da
zaskrbljenosti v nekaterih političnih glavah ni več.
Stojan Binder
Zaskrbljenosti zaradi tega, kaj se v Steklarni dogaja...
V preteklem letu kakšnih posebnih del niso imeli. Razen novo proizvodno linijo H-28 za proizvodnjo pihanih kozarcev. Večje spremembe so se dogajale na organizacijskem področju. Aktivirali so novo podjetje za avtomatsko proizvodnjo
embalažnega stekla in široke potrošnje Steklarna Hrastnik-Vitrum, kamor so prezaposlili okoli 400 delavcev. Zaradi prerazporeditve v novo podjetje v materialnem smislu delavci ne bodo izgubili nobenih bonitet, ki so ih pridobili na prejšnjem delovnem mestu. Seveda pa danes ni nikjer garancije za dolgo, brezskrbno delo... Zato velja v Steklarni Hrastnik trdna volja delati bolje, hitreje in ceneje. V Evropi je recesija, ki jo čutijo tudi v Steklarni. Na trgu se je pojavil strah in naročila so zato skromnejša. Iščejo nove kupce. Načrtujejo, da bodo marca zaloge že sanirali. Sicer pa so v Steklarni zaključili leto pozitivno in imajo več dobička kot leta 2000. Vse finančne obveznosti poravnavajo sproti. S 1.januarjem pa prehajajo na koncemski tip organiziranosti, kar pomeni, da bodo še bolj pozorni na razvoj hčerinskih podjetij - Opala, Glascoma, Stedeka... "Za leto 2002 imamo v načrtu več novih programov, dva izmed njih sta že v polnem teku," je povedal Stijan Binder. To je prevzem srbske steklarne Prokuplje, kjer so tudi oni
zainteresirani, da jih prevzamejo. Tja bodo prenesli svojo tehnologijo, orodje... delovna sila pa je v Srbiji cenejša in zato se jim to splača.
Drug projekt je reciklaža odpadnega stekla - ravnega, barboratorijskega, embalažnega... Lahko se ga neštetokrat pretopi. Prevzemnike imajo zagotovljene. Proizvodnja ne bo poceni, zato bodo morali pokriti stroške tudi tisti, ki steklo ustvarjajo. Na razpolago imajo tri prostore -
Kresnice, Hrastnik ali Kipe. Rudis bo pripravil študijo izvedljivosti. Iščejo pa tudi navezavo Rudisa in Rudnika, saj se bodo tam zaposlili
rudarji. "To bo zasavski projekt," je zaključil Stojan Binder," in stvari bi morale v smer ekološke predelave. Nekdo bi se moral lotiti tudi predelave plastike, kovin, papirja. Direktorji bi morali skrbeti za razvoj, ki bi zagotavljal prezaposlovanje ali zapiranje rudnika..."
Na	tradicionalnem
prednovoletnem srečanju z direktorjem Stojanom Binderjem smo izvedeli še to, da so lastninska razmerja urejena. Mater
Steklarno pa vodi skupina desetih strokovnjakov.
Fanči Moljk
Tihožitje
HRASTNIŠKI LETOPIS 2001
Tudi letos je prišel Letopis za leto 2001 v hrastniške domove v času novoletnih in božičnih praznikov. "To je svojevrstno darilo občine svojim občanom," je zapisal župan Leopold Grošelj v uvodnih besedah. Avtor Marko Planinc pa je zapisal, da ga veseli, ko ugotavlja, da postaja Letopis pomemben vir, od koder lahko dijaki in študentje črpajo podatke, ko pišejo različne projektne naloge. To pa je tudi namen takšne letne inventure dogodkov. Da so zapisi uporabni in da se dogodki ne pozabijo.
Na začetku Letopisa so objavljeni odloki, sklepi, dokumenti, ki so jih sprejeli svetniki občinskega sveta v zadnjih enajstih mesecih. Najzanimivejši in najobsežnejši del pa zajema kronika, ki jo je
Marko Planinc popisal za vsak mesec posebej, človek skoraj ne more verjeti, kaj vse se zgodi v enem letu. Poleg različnih uspehov in podvigov je zaznamovala Hrastnik v preteklem letu rudniška nesreča, ki je odjeknila po celi Sloveniji. V Letopisu posveča Marko Planinc temu nesrečnemu dogodku več strani.
V rubriki zanimivosti so med drugim še razne društvene obletnice, kulturna in športna priznanja, občinska priznanja in priznanja za najlepšo okolico. Na teh straneh beremo tudi o smrti Sergeja Kraigherja, častnega občana Hrastnika in življenskega sopotnika Lidije Šentjurc, ki je umrla tri mesece pred njim. V tem letu smo se poslovili tudi od Marka Orožna, zaslužnega občana Hrastnika, ki je s svojim predanim delom zaznamoval politično, družbeno in športno
področje na Dolu in v Hrastniku.
Tako kot prejšnja leta tudi Letopis 2001 poživljajo fotografije Branka Klančarja, članov hrastniškega fotokluba in iz zasebnih zbirk. Oblikovanje in priprava za tisk je delo Vilija Zaletela, tisk pa so zaupali Pagatu iz Sedraža. Založnik oziroma izdajatelj je Občina Hrastnik, ki jo je zastopal Janez Kraner.
Fanči Moljk
8.JANUAR - DAN ŠOLE
Na hrastniški šoli so se tudi letos spomnili legendarnega Pohorskega bataljona in njihovega komisarja heroja Rajka. Od njihove tragične bitke je minilo že 0 let. Ob IS.uri so v dvorani delavskega doma podelili najboljšim učencem priznanja, ki jih je obrazložila Belinda Ladiha, izročila pa ravnatelj Nikolaj Toplak in pomočnik Branko Kastelic. Nagrajenci S.januar za leto 2001/02 so iz Hrastnika:
5.	a.Nino Bostič-Sluga, S.c.Tjaša Trinker, 5.d.Matic Babič, č.a.Mojca Šoba, 6.b.Anja Kovač,
6.	c.Ines Jurič, 7.a.Maša Tomc,
7.	b.Dunja Perci, 7.c.Tomaž Martini, 7.d.Špela Vuga, S.a.Kristian Bauerheim, S.b.Edisa Fazlič in Damjan Špeglič, S.c.Maja Kohne, Urška Perko in Jernej Haberl,
8.	d.Patrick Žibret in Mitja Potočin, iz podružnične šole Dol: 5.a.Polona Škoberne, 6.a.Ingrid Marolt, 7.a.Nina Javoršek,
7.	b.Eva Povše, 8.a.Rok Bedenik, S.b.Stela Dolinšek, Maja Avbelj.
Posebna priznanja S.januar so dobili v Hrastniku: 8.a.Polona Češnovar, Maša Zdovc in Barbara Markelj, S.b.Oskar Laznik, Sandra Kazaferovič in Denis Stražar,
8.	c.Miha Aškerc, iz Dola pa S.aKatja Rus, Špela Klemen in Anja Kačič.
V kulturnem programu je sodeloval šolski pevski zbor.
Fanči Moljk
SKUPINA
m
j
E R A
v • •
Trgovine prijaznih nakupov
najvecji
NAKUPOVALNI CENTER
v Zasavju
KISOVEC, Borovniško naselje 6
Vabljem ml otvoritev
v ssboto) 26, j»tEamja; 2002^ ob ID, mi
►čim
■
m
Jl


S§Si
^^^MM^Zasavci _______
^rnipr, , j
A pihal ni oikcstei
/V	l—■< it	sz 1	'—z
\ 7 i \ ZA	Ul l Idil it wi IXV^W1
Ip V IVA ; Glasbene šole Zagorje
ilntl
•»* » l	'isiei




VABITA ERA Velenje in otrošnja Zagorje
ti (3 Jli.
PRESEŽNI DELAVCI MEHANIKE SE NE
DAJO
Odbor presežnih delavcev Mehanike, d. d. Trbovlje je dobil soglasno podporo pri svojem boju za tisto, kar presežnim delavcem po zakonu pripada in kar upajo, da bodo tako ali drugače dosegli. O tem smo že pisali. Želeli pa smo predstaviti tudi drugo plat zvona, torej, kaj o teh zahtevah meni direktor Mahanike Janez Ferdih. Zaenkrat neuspešno.
Sredi decembra smo namreč na vodstvo Mehanike,d.d. Trbovlje oziroma direktorju Janezu Perdihu po faksu poslali štiri vprašanja:
l.Kdaj bodo presežni delavci Mehanike prejeli denar, ki jim ga Mehanika dolguje iz naslova odpravnin, dela neizplačanega
vaš komentar.
Še pred božičnimi prazniki nam je direktor Janez Ferdih poslal sporočilo, da bodo v Mehaniki sklicali tiskovno konferenco (naj bi bila 24.12.2001), kjer da bodo podali odgovore na naša in druga vprašanja. Do danes, ko to pišem
Rudi Janežič je bil zelo oster.
svoje neprisotnosti deležen kar nekaj kritičnih besed, sta se zaradi prezasedenosti opravičila, Janez Ferdih, ki ga tudi ni bilo, pa je na Društvo invalidov Trbovlje dan prej (10.1.) poslal pismo, ki gaje presežnim delavcem in medijem predstavil Rudi Janežič. V njem lahko med drugim preberemo, da je prisilna poravnava v Mehaniki dvignila veliko prahu in nepotrebnih polemiziranj (???) v medijih, kar naj bi imelo za
poslovanje Mehanike, kar jih je pripeljalo do izgube delovnega mesta, prepričani pa so, da so storili prav, da so o svojih težavah, ki izhajajo iz večkratnega kršenja Zakona o delovnih razmerjih, obvestili medije.
Kot je bilo opaziti, odbor in društvo invalidov, ki se je aktivno vključilo v reševanje njihovih težav in težav invalidov, ki so izgubili delo, med presežnimi delavci uživa velik ugled in podporo.
regresa in preostanka plač iz časa prisilne poravnave?
2.	Ali je res, da ste, od kar ste prevzeli vodenje Mehanike, v zaključnih računih namerno izkazovali večjo izgubo, tudi z namenom, da bi se znižala vrednost lastniških delnic?
3.	Presežni delavci vam očitajo, da ste v času prikazovane izgube nesmotrno povečevali stroške podjetja (nakup lastniških delnic TV Centra, dveh novih avtomobilov, razna sponzoriranja ipd)?
4.Očitajo tudi, da večinski lastnik ELGRO v Mehaniki pere denar in tudi zato javno pozivajo Davčno upravo RS, da opravi ponovni inšpekcijski pregled celotnega poslovanja. Zanima nas
(14.januar), v Mehaniki tiskovne konference še niso sklicali oziroma nas o kraju in času niso obvestili.
Sredi prejšnjega tedna pa nas je poklicala članica odbora presežnih delavcev Mehanike Sonja Koncilja, ki nam je povedala, da bodo v petek (11.1), skupaj s predsednikom Društva invalidov Trbovlje Rudijem Janežičem in direktorjem Mehanike Janezom Perdihom (po njenih besedah naj bi prav direktor prosil za ta skupni sestanek, saj naj bi odgovoril na nekatera vprašanja) in povabljenimi gosti (župan Ladislav Žiga Žgajnar, predsednik ZSSS Dušan Semolič in mediji) organizirali skupni posvet in predstavitev dela odbora. Semolič in trboveljski župan, kije bil zaradi
posledico	zmanjševanje
poslovnega ugleda Mehanike na trgu, to pa naj bi direktno vplivalo na tržni in finančni vidik poslovanja družbe. Uprava Mehanike meni, je še zapisal Ferdih, da je bilo v zvezi prisilne poravnave že vse povedano, in da zaradi zaščite njenega poslovnega imena ne bo dajala več izjav o prisilni poravnavi. Direktor Ferdih je še zapisal, da zavrača vse neresnice in očitke, ki se porajajo v zvezi s poslovanjem in lastninjenjem Mehanike.
Ni potrebno poudariti, da se presežni delavci, ki so od decembra prijavljeni na Zavodu za brezposelne in so že prejeli odločbe o nadomestilu, nikakor ne čutijo krive (kot so dejali) za slabo
Na koncu skorajda dvournega sestanka so se presežni delavci, ki še imajo delnice Mehanike odločili, da bodo zahtevali revizijo preteklega poslovanja.
Nekaj ocvirkov iz sestanka: Rudi Janežič: »Škoda, da ni župana, da bi videl, kako se ruši trboveljsko gospodarstvo.«
Sonja Koncilja: »Malo manj dragih svetovalcev in odvetnikov, pa bi mi že imeli regres.«
Rudi Janežič: »Če bi direktor Ferdih želel rešiti probleme, bi moral priti na sestanek. Sprašujem te, od kod pa ti gradiš, od kod se s tako dragim avtom voziš...«
Besedilo in sliki Igor Gošte
-1 Nf
Iv 3
.t*.v
.u
r,n.
SKIS IN MILENA STA ZAŽIVELA
V decembrskih dneh preteklega leta sta na Dolu spet zaživela dva gostinska objekta, ki sta bila nekaj časa zaprta. To sta bivši teksas, ki se zdaj imenuje Restavracija
prostore v poslopju, ki so ga zgradili leta 1901. Najprej je bila tu posojilnica, pa trgovina, en šolski razred, svoje prostore je imelo tu bralno društvo, po vojni
Milena in bivša Domina, ki nosi zdaj ime Škis bar.
Kozimirju Saksidi je pogodba v Kotnikovi hiši, kjer je imel Jack bar, potekla, zato si je moral poiskati nov prostor. V pritličju te hiše bo namreč spet železnina, kot je bila že pred desetletji. Sem se bo preselila železnina Greton in zavzela celo pritličje. Kazimir Saksida - Škis je svoje prostore temeljito obnovil, preuredil in jim dal podobo sodobnega, prijetnega objekta s prijaznim osebjem. Posebno ponosni so na svojo kavo, saj se ve, da je najboljša na Dolu. Bili so namreč med prvimi tremi odjemalci tako imenovane prestige barcaffe kave v Sloveniji. Tudi lokacija v pritličju zlate hiše, kot jo Dolani imenujejo, je dobra.
V dobre stare čase sodi tudi Restavracija Milena, ki ima svoje
pa še frizerija, mizarstvo, mesarija, predvojaški kabinet... V petdesetih letih je z gostinstvom začelo podjetje Jelka, kasneje pa Marina Gašparut. Ker sta se že kmalu po otvoritvi dva vročekrvna rudarja stepla, je gostilna dobila vzdevek Teksas, ki se je zasidral v glave vseh krajanov, ker je bil objekt potreben temeljite prenove, je inšpekcija	prepovedala
obratovanje, dokler se ni tega po nekaj letih lotil Jože Pavčnik iz Turja. Poseg je zahteval veliko investicijo, ki je zdaj v zakljčni fazi. V spomladanskih dneh bodo uredili namreč še zunanjo fasado. Šestčlanski kolektiv nudi dopodlanske malice in hrano po naročilu za večje skupine, kar so Dolani že močno pogrešali. Restavracija Milena je edini lokal
na Dolu, ki nudi tudi prehrano. Kako se bo prijelo novo ime, še ne vemo. Za zdaj rečejo: "Gremo k Mileni v Teksas..."
Fanti Moljk
TISKOVNA
KONFERENCA
ZDRAVILIŠČA
LAŠKO
V četrtek, 20. decembra je bila v Zlati dvorani v Laškem tiskovna konferenca Zdravilišča Laško
Poslovanje družbe v letu 2001 ocenjujemo kot uspešno. Nočitve so bile povečane za 11%, pričakujemo da bo do konca leta ustvarjenih okrog 98.000 nočitev. Povečanje nočitev je zdravilišče ustvarilo predvsem na račun novih gostov, ki prihajajo po tržnem principu in ne preko napotnic za zdravljenje. Zadovoljivo je tudi število dnevnih gostov. V kopališču smo povečali obseg obiska v savnah (9%), kopeli (36%), fitnesa (29%) in pedikure (22%) Realizacija zdravstvenih storitev je glede na plan večja za 6% ter v primerjavi s prejšnjim letom za 9%.
Pozitivni so tudi finančni rezultati. Zdravilišče Laško se uvršča med petnajst največjih v slovenskem turizmu po celotnem prihodku v letu 2000. Računamo na okrog 1.950.000.000 SIT celotnega prihodka in 50.000.000 dobička.
Leto 2001 je bilo leto številnih investicij.Obnovljena je bila kuhinja ter restavracija Vrelec Zgrajeni sta bili dve seminarski dvorani (Zlata in Srebrna) s 60 in 120 sedeži ter nove sobe med hoteloma Vrelec in Zdraviliški dom. Končana je bila investicija varovanih stanovanj za starejše ter nova zunanja ureditev zdravilišča. Končali smo z rekonstrukcijo letnega trakta. V mansardi nad letnim traktom smo uredili 9 novih dvoposteljnih sob kategorije 4 zvezdic. Na področju wellnessa smo dodali nove alternativne storitve masaže z vročimi kamni in naravno nego obraza in telesa. Po novoletnih praznikih začenjamo z rekonstrukcijo nadstropja in mansarde v Zdraviliškem domu.
V letu 2002 bo Zdravilišče	*
Laško še naprej	•
uresničevalo strategijo	*
zdravstvenega turizma	•
oblikovano v okviru šestih	*
•
programov:	•
■Medicinska rehabilitacija	•
■Preventivni programi ■ Wellness in kopališki	•
programi
■Oskrba starejših	•
■Poslovni in seminarski	•
turizem	•
■Turistično izhodišče za	•
spoznavanje Slovenije
Ko bo izpeljana rekonstrukcija II. nadstropja Zdraviliškega doma ter mansarde bo Zdravilišče Laško razpolagalo s 385 ležišči in bo spadalo med srednje velika zdravilišča v Sloveniji. Za leto 2002 načrtujemo več kot 100.000 nočitev ter več kot 200.000 dnevnih obiskovalcev. Načrtovano povečanje temelji na nekaterih že sklenjenih pogodbah ter opazno povečanem povpraševanju po naših storitvah, zlasti na tujem trgu. Skupaj z Občino Laško bomo pristopili k spremembam in dopolnitvam zazidalnega načrta Zdravilišča Laško in pričeli s pripravami za gradnjo letnega kopališča na levem bregu Savinje in wellness hotela na levem bregu Rečice ob obstoječih zdraviliških kapacitetah.
Direktor Mag. Roman MATEK
REKONSTRUKCIJA CESTE NA TEREZIJI
Delavci SGP Zasavje že nekaj časa delajo na rekonstrukciji ceste, ki vodi od križišča v Koloniji 1 .maja do naselja Neža. Investitor teh del je Rudnik Trbovlje-Hrastnik, ki je s svojo dejavnostjo v marsičem pripomogel k slabemu stanju ceste. Na tem območju so položili vrsto cevi za vodovod, pa tudi za napeljavo raznih vrst kablov za razsvetljavo, telefon, kabelsko TV. predvsem pa za kanalizacijo. Cestišče bodo znova tudi asfaltirali. V času rekonstrukcije je cesta zaprta za ves promet.
Škis-bar ima svoje prostore v takoimenovani zlati hiši (slika Drago Kozole)
IL
NOVOLETNE PRIREDITVE V HRASTNISKI
OBČINI
V hrastniški občini so se začele	prireditve, ki so ustrezale vsem
novoletne prireditve v začetku	interesom. Tako so lahko
Z novoletnega koncerta Rudarske godbe (B.Klančar)
Gospod Podrepnik, znanec s TV ekrana, je dokazal, da zna tudi dirigirati. Steklarski godbeniki so bili z njim zadovoljni (B.Klančar)
decembra z razstavo slikarja	športniki spremljali novoletni
Domna Slane in končale s	turnir v Dolanki, kjer se je
silvestrovanjem v športni pomerilo 12 ekip iz Zasavja, dvorani. Vmes so se vrstile Ekipno prvenstvo v kegljanju je
Turistično društvo s svojo stojnico v predbožičnih dneh (Dragi Potisek)
bilo v hrastniškem kegljišču. Pomerilo seje šest ekip in zmagali so člani DU Dols 585 podrtimi keglji.
Mladim so namenili dve ustvarjalni delavnici in
delavskem domu. Ob tem ne smemo pozabiti še uspešne prireditve gojencev GŠ, kjer so nastopali vsi oddelki. Športno dvorano so napolnili starejši in mladina.
V hrastniški športni dvorani (Dragi Potisek)
računalniško	popoldne.
Lutkovna predstava je bila namenjena najmlajšim, starejše pa
Letos so presenetili s svojo stojnico, ki je mimoidočim ponujala domače pecivo in
Romana Kranjčan je v Dolanki že stara znanka (Branko Klančar)
je v športni dvorani zabaval pevec Sebastjan, na Dolu pa stara znanka Romana Kranjčan. Tudi starejši so prišli na svoj račun ob petju Damjane Golavšek, Natalije Verboten in prazničnem ognjemetu. Tej populaciji sta bila namenjena tudi koncerta obeh hrastniških godb na pihala. Steklarska godba je nastopila v športni dvorani, rudarska pa v
kuhano vino, člani Turističnega društva. V božičnih dneh so jo postavili pred delavskim domom in temu vzdušju je bila namenjena tudi njihova prireditev v delavskem domu. Poleg domačinov so nastopali tudi litijski pevci.
Starejši nad 70 let so bili veseli namenjene pozornosti, saj so jim v športni dvorani pripravili
.uTiTia hn.?n
17. PROSINCA 2002
prijeten nastop gojenci GŠ, vrtec, šolarji in kvartet Plavica. Pozdravil jih je župan in poslanec Leopold Grošelj in predstavnica RK Marjana Šikovc. Vsem 110 starostnikom so ponudili tudi malico in skromno darilo.
Poleg občinskih prireditev so si organizirali zabavo in srečanja tudi enkateri zaselki. Tako so na primer dolski planinci pogostili svoje člane nad 70 let, ponekod sta razveselila najmlajše Miklavž in Božiček, vrtce pa je obiskal dedek Mraz.
Prijeten je bil tudi koncert božičnih pesmi v župniji sv.Jakoba, ki je bil zaradi izjemno slabega vremena nekoliko slabše obiskan kot prejšnja leta. Peli so na dan sv.Štefana, druženje po koncertu pa je bilo namenjeno tudi dnevu samostojnosti.
Fanči Moljk
Čim bliže k dedku Mrazu... (Dragi Rotisek) _
BOŽIČNO-
NOVOLETNI KONCERT DELAVSKE GODBE TRBOVLJE
V programu božično novoletnih prireditev na področju občine Trbovlje je bilo še največ glasbenih prireditev predvsem narodno zabavnega in zabavnega značaja, vendar pa je višek teh prireditev predstavljal božično-novoletni koncert Delavske godbe Trbovlje. Godba je pripravila in izvedla dva koncerta z enakim koncertnim programom, prvi je bil
26.	decembra, drugi pa dan kasneje torej
27.	decembra, obakrat z začetkom ob 19.30 uri v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Oba koncerta sta bila razprodana, tako da številni zainteresirani niso prišli do vstopnic. Dvorana je bila obakrat povsem polna, čeprav so bile vremenske razmere zelo težke. Godba se je tudi tokrat predstavila pod vodstvom svojega stalnega dirigenta prof.Alojza Zupana-Vuja z vsem svojim sijajem. Tako s programom, kakor tudi njegovo izvedbo so znova očarali poslušalce. S Svojo virtuozno veščino je nastop godbenikov obogatil še dirigentov sin Andrej Zupan, klarinetist-solist.
IL
V HRASTNIKU JE BILO LETO 2001 DOBRO
"Ne moremo se pritoževati, v Hrastniku smo imeli glede razvoja dobro leto," je dejal župan in poslanec Leopold Grošelj zasavskim novinarjem v sredo, 9.januarja 2002. Z njim
so bili tudi njegovi strokovni sodelavci: Vanja Jerič, Janez Kraner, Ljubo Zalezina in Tomaž Sihur. Senca na leto 2001 je padla v začetku maja, ko je dolino in celo Slovenijo pretresla huda rudarska nesreča. Udarec narave je bilo treba sprejeti...
V letu 2001 so bili zaključeni tudi nekateri republiški projekti kot na primer državna cesta med Trbovljami in Hrastnikom. Dela so potekala tri leta, saj so morali napraviti nov odsek ceste, razširiti vozišče, zavarovati brežine, urediti odvodnjavanje..., pri čemer je imela visoke finančne stroške tudi občina. Kar se tiče nadaljevanja te ceste, se župan najbolj navdušuje za relacijo Hrastnik-Radeče. Projektna študija je v teku in naslednje leto bi morala biti pripravljena. Nekatere probleme v zvezi s tem mora rešiti še železnica. "Fizična izgradnja bi se lahko začela v letu 2004," meni Leopold Grošelj. S poslancem Miranom Jeričem bosta zastavila vse sile, da se bo to uresničilo. S tem projektom bi se promet preusmeril in razbremenil spodnji del Hrastnika in Dol. Po nekaterih podatkih pelje skozi Dol 5700 vozil na da. Obvoznica preko Grče odpade. V letošnjem letu bodo zato nadaljevali z obnovo cestišča od Majcena do pokopališča. Občinski svet se ukvarja še s problemom Riklovega mostu, ureditvijo prostora nekdanjega bencinskega servisa, obnovo cestišča Hrastnik-Boben-Katarina, s Partizansko cesto na Dolu... Sredstva iz proračuna bodo krila tudi urejanje obrtne cone v Bobnu, pa čistilno napravo... Občino čaka v letošnjem letu še zasteklitev oken po šolah, ki so bile zgrajene s samoprispevkom in tako dalje. S posodobitvijo
Posebno poglavje zavzemajo nova
stanovanja, ki jih je bilo v lanskem letu kar 30. V letu 2002 je v načrtu nov stanovanjsko-poslovni objekt na Logu. Republiški stanovanjski sklad je sprejel sklep o soinvestitorstvu. Za odkup socialnih stanovanj v naselju Aleša Kaplje je odobril 60 odstotno sofinanciranje štirinajstih stanovanj v višini 63 milijonov tolarjev. Za odkup 20 stanovanj na Logu pa bo sklad prispeval 40 odstotkov sredstev.
Župan je omenil tudi dogovor o skupnem ravnanju z odpadki v zasavski regiji. Pričela se bo gradnja druge faze deponije Unično. Poudaril je, da naj bo sistem financiranja odvisen od števila prebivalcev.
Kar se tiče Regionalnega centra, kamor spada šest zasavskih občin, je dejal, da nekaterih stvari še niso uredili. Glede različnih deležev bi bilo treba sestaviti pogodbe.
Pojasnil je tudi vsa prizadevanja, ki jih je občina namenila Jutranjki na Dolu. Predlagali so dva profitna centra, imeli razgovore z Banko Zasavje, poskušali so preskrbeti kredit..., potem pa so izvedeli, da je bil izveden stečaj. Leopold Grošelj meni, da ni njihov problem moral priti v regionalni program. Zavrnili so jih z utemeljitvijo, da ta sredstva niso namenjena za reševanje podjetij.
Seveda župan ni pozabil pohvaliti občanov, ki vsako leto bolj skrbijo za svoje okolje. V letošnjem letu bo podobo spremenil tudi spodnji del Hrastnika, kjer bodo uredili pločnike in razsvetljavo.
Pohvalil je tudi svojo občinsko ekipo strokovnjakov, za katere meni, da je med najboljšimi v Zasavju. Tudi občinski svet dela dobro, saj med njimi ni večjih nasprotij ali celo nagajanja. Zavzel pa se je tudi za sodelovanje med zasavskimi občinami.
Fanči Moljk
NOVA KNJIŽNA EDICIJA CEMENTARNE TRBOVLJE
Cementarna Trbovlje je konec lanskega leta slavila svoj 125-letni obstoj in delovanje. Za to priložnost so pripravili srečanje s poslovnimi partnerji v Delavskem domu Trbovlje, že naslednje dni pa so pripravili tudi srečanje vseh članov kolektiva. Hkrati je Cementarna Trbovlje pripravila in izdala novo knjižno edicijo z naslovom Cementarna Trbovlje - 125 let. V njej je moč zaslediti več prispevkov, ki bralce popeljejo skozi zgodovino podjetja, predstavljeno je vodsto podjetja, veliko piše o razmerah na trgih in podobnim, tako da lahko zapišemo, da se je tudi po tej plati Cementarna Trbovlje ob svojem jubileju odlično predstavila.
tL
17. PROSINCA 2002

j j
f. p:n len.?;
S prijateljstvom in poštenjem v novo leto
Na odru je bila gneča. In v dvorani tudi. Kajti božično-novoletni koncert v nedeljo, 23. decembra 2001 v DD Zagorje, je Glasbena šola Zagorje pripravila v obilju za nastopajoče kot tudi za publiko. Zato so se predstavili kar trije pevski zbori, ki so za zaključek koncerta še skupno zapeli z gostujočim glasbenikom iz Madagaskarja. Nastopil pa je tudi Godalni orkester GŠ Zagorje, katerega dirigent je Klemen Benko.
Klemna Benka godalna orkestralna zasedba
m.	^	\
mogoče dosegati dobre rezultate tudi pri petju, pa je potrdil tudi naslednji nastopajoči zbor, ki pevske vrste ohranja že dlje kot stoletje - MPZ VESNA Zagorje z zborovodjem Rihardom
pesmi in v priredbi Dimitrija Beuermanna še ameriško: Let is shine. Pri klavirju je zbor spremljala Katarina Škrinjar, kot gost večera pa je nastopil Joseph Rakotarahalahy iz
Cici-pevci z zborovodkinjo Mojco Zupan
Po vrsti gredoč, so tri skladbe, ki so bile posvečene božičnemu času, ljubezni, prijateljstvu, družinski sreči in upanju, zaigrali instrumentalisti Godalnega orkestra GŠ Zagorje pod taktirko Klemna Benka. Sledil je nastop 51-članskega OPZ CICIDO GŠ Zagorje, katerega
je solo odpela Neža Majcen, so mladi pevci prijetno popestrili druženje. Po besedah moderatorke koncerta Vande Kopušar, so bile to pesmi, ki v ljudeh prebujajo želje po nasmehu, po veselju in zadovoljstvu s soljudmi. In da so se za slednje v dobršni meri znali potruditi tudi nastopajoči, sta nadalje pokazala tudi MPZ JUVENTUS GŠ Zagorje z zborovodjem Francijem Stebanom, ki jih je pri klavirju spremljala Urška Vidic, prepevali pa so Robertsonovo: Sanjam sen, ljudsko ameriško: Musič is my life, Haendlovo: Radost povsod in Kogojevo: Naj ljubezen združi vse ljudi. Da je s prijateljstvom
Nastop so popestrili tudi pevci MPZ Juventus z zborovodjem Francijem Stebanom
Majcnom, ki so zapeli Lukaševo: Veneček, Lebičevo:	Urok,
Kropivškovo: Venček božičnih
Mhmhmh, po Madagaskarju diši... in vsi nastopajoči so zapeli z gostom iz Madagaskarja
zborovodkinja je Mojca Zupan,
pri klavirju pa je zbor spremljala Slavica Gregl. S prisrčno ljudsko božično skladbo: Dober večer, dobri ljudje ter Mozartovo: Uspavanko, pri kateri je bil solist na flavti Marko Zupan, in Podpečanovo: Božiček, pri kateri
m :mu


Madagaskarja, s katerim so mladi pevci navdušeno zapeli. Za praznično obarvano scenografijo je poskrbela Metka Podpečan, ravnateljica GŠ Zagorje Danica Kovač pa je koncert sklenila z besedami: "Jutri bo lepši le, če bomo že danes skušali živeti lepše." V letu 2002 na GŠ Zagorje sicer praznujejo tri jubileje: 10-letnico orkestra VIVA, 20-letnico MPZ JUVENTUS in 55-letnico GŠ Zagorje, zato so priložnostno izdali zgoščenko. Njihovi dosežki ali dobri rezultati pa niso le sad truda pri igranju inštrumentov, ampak tudi vztrajnosti in zvestobe - do glasbe in publike.
RR., slike: Pavel Savšek
MPZ VESNA in dirigent Rihard Majcen
ti t n 7, n i n ti n
PRAZNIČNI ODMEV GODBE SVEA
V četrtek, 27. decembra 2001 ob 19. uri se je v športni dvorani v Zagorju, z gostujočim ansamblom ORLEK in gostom večera: Frankom Korošcem, zgodil božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra SVEA Zagorje, katerega dirigent je Edvard Eberl. Na repertoar so godbeniki uvrstili tudi nekaj novejših skladb, med katerimi ne manjka popularnih, jazz ali živahnejših ritmov. Moderatorka koncerta Karmen Cestnik pa je dejala, da naj majhne pozornosti popestrijo čar praznovanj in k tem gotovo spada tudi glasba, saj ta tudi razveseljuje in osrečuje.
Nekatere je bolj zabaval	plesalcem iz Plesne šole Zasavje,
Franko Korošec, bolj poznan iz	mnoge je očaral ansambel
TV-oddaje: TV-POPER, drugi so	ORLEK, predvsem pa so
z navdušenjem ploskali	čarobno in sanjsko praznično
glasbeno vzdušje pripravili godbeniki orkestra SVEA, ki so med živahnejšimi ritmi poiskali tudi uspešnice Elvisa Presleya in rock'n’roll glasbe. Za zaključek so še nazdravili s šampanjcem ter na oder privabili predsednika orkestra SVEA mag. Miroslava Štrajharja, tajnico orkestra SVEA Marjano Mlinarič Pikclj, dirigenta Edvarda Eberla, podpredsednika orkestra SVEA Mitjo Torija in gostujočega
Franka Korošca. Mag. Miroslav Štrajhar je zbranim v dvorani in na odru voščil poslovne uspešnosti, zdravja in sreče v novem letu ter se zahvalil godbenikom za čudovit koncert. Bolj korajžni so se ob zaključku zavrteli v plesni ritmih, predvsem pa so vsem želeli, da bi v novem letu 2002 z večjim uspehom tkali prijateljstva in hrepeneli po sreči.
ER.
22. PODIM-
podjetništvo/inovacije/management/2001
predstavniki državnih inštitucij in drugih organizacij, ki imajo izkušnje z inoviranjem in podjetništvom, sva sodelovala tudi dijaka STPŠ Trbovlje, Nejc Fedran in Vladimir Sotlar, v
je bila izdelana po zamislih Leonarda da Vincija. Ker je prireditev potekala dva dni, smo sodelujoči prespali v hotelu Tabor, pred tem pa smo se udeležili še svečane prireditve v festivalni
Dne 6. in 7. decembra 2001 je v prostorih Univerze v Mariboru potekalo 22. posvetovanje PODIM, ki se posveča izkušnjam pri prenosu novosti v podjetniško prakso, nalogam in
možnostim države pri tem, problematiki zaščite in uporabe intelektualne lastnine, spodbujanju in podpiranju inovativnosti in podjetništva, podjetniškim vidikom ustvarjanja in uveljavljanja novosti ter spin-off podjetjem. Med sodelujočimi uspešnimi podjetniki, inventorji, inovatorji, profesorji, raziskovalci, študenti.
okviru kluba inovativno in podjetniško usmerjenih mladih. Med mladimi inovatorji sva multimedijsko predstavila modeliranje ali risanje v 3D okolju s programom SOLID WORKS 2001. Najina naloga je bila nadgraditi projekt Leonardo 2000 z računalniškim modeliranjem delov naprave za nasek pile, ki
dvorani Lent. Za pomoč pri izvedbi projekta se zahvaljujeva mentorici prof. Alenki Knez, trboveljski Strojegradnji ter podjetjema RSH in Spekter projekt.
Nejc Fedran, dijak STPŠ Trbovlje
f: r, ir.ar.R
Neznatne želje za gromozanski uspeh!!??
Pravijo, da se uspeha zna veseliti le tisti, ki pozna razočaranje. In da je uspeh včasih povsem oseben, mnogokrat pa je tudi uspešnost v soodvisnosti z odzivnostjo drugih. Bi vztrajali v elitnih modnih oblačilih, če bi se drugi temu posmihali? In ali ste pri doseganju uspeha podvrženi čustvom, ambicijam ali morda mnenju drugih? Ter: ali z vsakim novim letom spreminjate tudi cilje in načrte? Kakorkoli že, kakšna pohvala včasih marsikomu dobro dene, za uspeh pa so sc nekateri bolj pripravljeni potruditi, drugi pa manj. O tem, koliko bi naredili za uspeh, so povedali tudi nekateri naključni anketiranci.
Besedilo In slike: Petra Radovič
Mateja Kozole, dijakinja, iz Sevnice: "Pri doseganju uspeha gledam na to, da zadovoljim svoje želje kot tudi zahteve drugih.
Marsikdaj si je treba izbrati kakšen drug cilj, saj zavoljo uspeha ne bi goljufala ali škodovala drugim. Nisem preveč trmasta, pa tudi vztrajna nisem, ampak saj gre pri uspehu bolj za to, da se vseeno potrudiš, čeprav pri vseh stvareh ne moreš za vsako ceno in takoj uspeti."
Branka Fajfar, dijakinja, iz Radeč: "Več vrst uspehov je, vendar si upam trditi, da ne bi razdrla
prijateljstva ali prijateljici prevzela fanta. Kajti pri vsakem uspehu je več možnosti in treba je biti tudi toleranten. Če pa si preveč 'grebatorski', pa pri drugih nisi preveč priljubljen." Nikolaj Jovanovič, rudarski tehnik, iz Trbovelj:
"Koliko naredim za uspeh? To je odvisno od osebe in od priložnosti.
Zmeraj si
zastavim več ciljev, ker ti nekateri uspejo, drugi pa ne. Za kakšen cilj se je treba bolj
potruditi, vendar uspeh nikoli ne pride kar sam po sebi. Je pa res, da ima človek v različnih življenjskih obdobjih tudi različne
Tomaž Kos, ključavničar, iz Trbovelj:
"Različne cilje si postavljam: osebne, poslovne, družabne, vendar se za uspeh ne trudim pretirano in ne
izsiljujem situacije, saj je vedno na razpolago več možnosti. Gotovo pa je prijetno, če ti kakšna stvar uspe."
Suzana Salčič, dijakinja, iz Trbovelj: "Uspeh mi veliko pomeni, saj me včasih neuspešnost prizadene že zaradi kritiziranja drugih. Za kakšen uspeh se moraš bolj potruditi, vendar se pri neuspehu bolj jezim nase, kot pa na druge."
cilje."
Emil Krečan, rudar, iz Trbovelj:
"Človek mora imeti vedno kakšne cilje in jih glede na okoliščine tudi spreminjati.
Velikokrat je uspeh odvisen
od denarja ali tudi od gospodarnosti."

Klavdija Jakovljevič, trgovka, iz Trbovelj:
"Velikokrat se moraš za uspešnost potruditi: da recimo ohranjaš prijateljstvo, ki ti veliko pomeni; da pridobiš pozornost fanta, ki ti je všeč; da imaš v šoli dobre ocene in drugo. Uspeh je odvisen od osebnega zadovoljstva, zato se vsakdo drugače potrudi, če želi biti uspešen."

Marjeta Leskovšek, uslužbenka, iz Trbovelj: "V
današnjih časih je marsikakšne cilje nemogoče doseči in je treba biti trmast, da ti kaj uspe. Seveda pa ima človek
zmeraj nove cilje in vsakdo je rad čimbolj uspešen. Za uspeh sem se pripravljena potruditi, saj se ne sprijaznim zlahka, če mi kaj spodleti."
Gašper
Prašnikar, dijak, iz Kisovca: "Za uspeh sem pripravljen veliko storiti, se veliko učiti, saj bi rad doštudiral in si tudi materialno zagotovil dobro prihodnost. Fajn je, če je človek uspehaželjen, saj s tem lahko veliko doseže in mu je lažje v življenju."

Petra Radovič:
Trske In llmence
Medsebojni stiki so že od nekdaj občutljiva stvar, pri čemer včasih prevladuje strpnost in spoštovanje, drugič pa dvom in zamerljivost. Kako se ravnati, je zmerom nemogoče napovedati, saj bi medsebojni kontakti sicer prenehali biti živa, razvijajoča, napredujoča ali izboljšujoča stvar. So kot iskrice, ki jih medsebojno netimo, in ki včasih zanetijo prijateljstvo in prijeten pogovor, drugič pa mogoče nesporazum.
Dober primer za slednje je toleranca. Večja ko je medsebojna simpatija, boljša je tudi toleranca. In večje, ko je medsebojno zaupanje, več verjetnosti je, da se zna poskrbeti tudi za veselje in kakšne prijetnosti. Žal, je družabnost povečini bolj usmerjena k temu, da se znajo izraziti le želje, pričakovanja ali hotenja, potlej pa naj bi se čakalo, da jim bodo kakšni "drugi" uresničili spisek, ki ponavadi niti ni skromen. Slabša pa je raba pozornosti, ko bi lahko kar sami prevzeli "glavno vlogo", par-don, ko bi morali biti režiser, torej tisti, ki se domisli najboljšega načina, ki je primeren, da se koga naprimer obdaruje ali preseneti, kot tudi scenarist, ki zna ponavadi dobro ravnati z vsem tistim, kar bi morali ob raznih situacijah povedati, izreči ali mogoče s smešnim tonom poudariti. Ponavadi pa se kar pozabi, da imajo še izkušeni igralci tremo pri igranju in da se včasih zadeve tudi 'sfakižijo'. Na slednje ima precejšen vpliv, kadar želimo koga čisto zares in od srca prijetno presenetiti. Kajti tovrstno doživljanje pripomore, da se je v vlogo možno še drugače vživeti, ko sreča drugega osreči tudi nas same. A tudi obratno je mogoče: še prepogosto se dogaja, da drugim zagrenimo nekaj, za kar bi se radi zavzeli ali česar bi se radi lotili. Saj se ob neprijaznosti marsikakšni zaprejo vase kot školjka, ki ne želi vedeti za želje ali prisrčnost drugih. Kolikokrat se namreč zdi, da si medsebojno ne plamtimo ognja prijetnosti, zaupanja ali veselja, marveč da gre le za malenkostne trske, ki komajda dolgo gorijo, in ki včasih, na žalost ali nehote, sprožijo še kakšno nesoglasje.
In če so presenečenja tisto, najbolj dobrodošlo, kadar gre za prijetne stvari, je treba včasih tvegati tudi kakšen naporen dan in si vzeti čas za medsebojne pomenke in druženja, kjer se, poleg pohval, marsikdaj izreče kakšna kritična opazka. Če drugega ne, jo je treba vzeti kot priložnost, da se izravnajo medsebojna mnenja. Kajti želje se razlikujejo in nekdo bo zablestel kot spreten kovač, drug bo pozornost pritegnil kot spreten govorec, kakorkoli že, pa je venomer potrebno spoštovanje drugega.
Nek pregovor sicer pravi, da se nasprotja privlačijo in zatorej je na nekogaršnjem 'zelniku' nastal tudi izrek, daje od sovraštva do ljubezni le korak. Tudi dejstvo, da v drugih ne uspe vedno prižgati iskric ljubezni ali prijateljstva, naj namreč ne sproža neprijetnosti. Saj sicer ne bi spoznali truda za drugega oziroma: avto ali bicikl bi sicer takorekoč parkirali za prvim ovinkom ter prezrli preostanek potovanja. Zatorej se s soljudmi venomer tvori svojevrstna medsebojnost, ki terja tudi pozornost, prijaznost in pa, hja, vsaj trske, ki znajo prisrčno 'vžigati' te medsebojne kontakte. In kako dobrodošla je venomer tista osebna nota, ki pripomore, da zadeve niso dolgočasne, in ki ne pozna naveličanosti v stilu, češ, saj se mi sploh ne ljubi pomenkovati. Še zmerom pa pričenjanju kontakov rečemo prilike, in če se jih zmoremo veseliti, so tudi kontakti prijetnejši.
6ostjan čroseli* *............* * * *..................*
NESKONČNOST NAČRTOVANJA
Ljudje smo k ciljem usmerjena bitja. Vedno moramo nekaj početi, se nekam premikati, o vsem tem razmišljati, sicer se nam zdi življenje prazno. Kdor ustavi določanje in snovanje svoje prihodnosti, tega navadno povozi čas. Začne psihično in telesno propadati, s tem pa pospeši prihod starke s koso. Večinoma želimo njen obisk čim kasneje, zato delujemo v skladu s svojimi prepričanji, navadami in sposobnostmi. Delovanje pa je smiselno le ob upoštevanju načrtov. Ni dovolj, da načrt oblikujemo, za njegovo uresničitev se ga moramo tudi držati.
Vprašanje pa je, ali naj se načrtov držimo kot pijanec plota ali naj vendarle pustimo nekaj prostora za improvizacijo. Sodobne družbe, ki težijo k elektronski natančnosti, nam želijo vsiliti preračunljivo logiko. Čim bolje, čim hitreje, s čim manj stroški doseči kar največji učinek; s čim manjšim vložkom do kar največjega dobička. Ta zahodni civilizacijski vzorec, v katerega smo potopljeni tudi pri nas, je skrajni primer načrtovanja. Ali je takšno načrtovanje res vredno človeka? Ali je pehanje za dobičkom resnično prava pot k blaginji?
Že zdrava pamet pove, da je kanček improvizacije vselej dobrodošel. Ustvarjalna sproščenost je vselej zaželena. V bistvenih točkah se je načrtov treba držati, kar pa še ne pomeni, da moramo na ta račun zatirati pristno ustvarjalnost. Kdor se drži vseh načrtov do pikice natančno, je gotovo zasvojen z načrtovanjem. Razlogov je lahko več, med njimi pa je tudi pomanjkanje ustvarjalnosti. In kdo je premalo ustvarjalen? To je vsakdo, ki preresno jemlje življenje, tako da pozablja na poživljajočo sproščenost.
Jasno, da si recimo kontrolorji letalskih poletov med službo ne smejo privoščiti spanca, a to še ne pomeni, da morajo biti ves čas napeti. S tem bi škodili svojemu zdravju, povečala pa bi se tudi možnost za napako pri delu. Predstavljajmo si težaka, ki bi ga njegov nadrejeni učil, kako naj prime tovor. Vsakdo bo prijel tovor tako, kot ga najlaže nese, sicer bo spet trpela učinkovitost, kar je v nasprotju z načrtom. Še gostinski primer vzemimo. Kaj si misli gost, ki ga postreže natakarica s strelami v očeh in kamnitim obrazom? V hiši strahov bi bil gotovo zadovoljen, v gostilni pa se počuti, kot bi bil odveč. Naslednjič bo šel mimo. Zaradi nesproščenosti delavke je prizadet ključni element načrtovanja čim večje prodaje - prijaznost do gostov.
Takšnih in podobnih vsakdanjih primerov je malo morje, vsi pa potrjujejo ugotovitev, da je načrtovanje vsekakor nujno potrebno, a dober načrt je samo tisti, ki pušča vrata odprta za ustvarjalne rešitve, ki prispevajo k njegovi uresničitvi. Načrte imamo zato, da si olajšamo delovanje, ne pa zato, da nam grenijo življenje. Čas prinaša svoje, zato jih je treba prilagajati novim potrebam in spremenjenim okoliščinam. Če se za vsako ceno oklepamo starega, je naše ravnanje še bolj zmedeno kot brez načrta.
Načrti naj bi bili človekovi pomočniki, ne pa njegovi zatiralci. Vedno jih moramo jemati z zadržkom in biti pripravljeni za njihovo spremembo. To pa zahteva prilagodljivost na dogajanje okrog nas. Načrt naj bi namreč bil samo sredstvo za doseganje cilja, ne pa cilj sam. Če med potovanjem proti cilju ne popravljamo smeri, se bomo zaleteli v prvo skalo. Kljub morda briljantno zamišljenemu načrtu, bo cilj ostal zgolj neuresničena želja.
Kaj pa, če cilja ne dosežemo, čeprav smo trezno načrtovali, se prilagajali zunanjim spremembam in se trudili na vso moč? Tudi v tem primeru so dvomi vase odveč. Če smo zares storili vse, kar je bilo v naši moči, si nimamo česa očitati. Življenje ni izpolnjeno, če dosežemo vse cilje, ampak je izpolnjeno, če smo zvesti svoji poti. Alpinist Nejc Zaplotnik je nekoč dejal, da bo tisti, ki najde pot, cilj vedno nosil v sebi...
rr.jin TuF.žr
ZAGORSKE VZGOJITELJICE ZA NAJMLAJŠE
Vedno požrtvovalne vzgojiteljice zagorskih vrtcev so tudi letos naštudirale in pripravile za najmlajše iz zagorske občine prijetno igrico z naslovom "Medvedek Mikec".
Dedek Mraz s spremstvom	Irena Hudi kot moderatorka Muca CoP^ta^a In dekllca
Pospravljati je treba...
Čarovnica Kunigunda kuha in se jezi...
Pravljična bitja iščejo medvedka Mikca
Še poklon in konec
Irena Hudi je ob spremljavi Sande Pelemiš na klaviature mlado publiko s pesmijo najprej pripravila na sodelovanje, jih dodobra zagrela in z njihovo pomočjo priklicala dedka Mraza s spremstvom. Le-ta pa je pridnim otrokom podaril gledališko igro.
Prijeten in profesionalno uigran ansambel zagorskih vzgojiteljic je pričaral pravljične like s še kako sodobnimi potezami iz resničnega Življenja. Ideja za igrico je "zrastla" v enoti Jurček, ker pa se je igralkam zdelo besedilo suhoparno, so ga avtorsko
obdelale in dopolnile, vanj vpletle odlomke pravljic in tako vsaka svojo vlogo nadgradile.
Na sceno so stopile Anita Cvek kot deklica Lenčka, Helena Čop kot Muca Copatarica, Olga Stopar kot Čarovnica Kunigunda in palček Sivobradec, Srečka Vutkovič kot mamica, babica Zima in palček Ostrouhec, Tatjana Grujič kot Mojca Pokraculja in Sneguljčica, Petrina Guna kot Rdeča kapica in palček Bistrookec. Režije pa se je lotila Milena Taškar.
MM
■vn-nn-vr.n^ft
PRVIČ V NOVEM LETU 2002 PA KAR DVE:
Sestrici Ana in Nina, prvi dojenčki v trboveljski bolnišnici
V porodnišnici splošne bolnišnice Trbovlje je medicinsko osebje šele v noči s srede na četrtek, 3. januarja, dočakalo prvi porod v letošnjem letu. Ker na svet ni prijokal samo en otrok, temveč dva naenkrat, je bilo doživetje še popolnejše. Rodili sta se namreč dvojčici, Ana in Nina Horvat. Prva je ob operativni pomoči dr. Andreja Pogačnika očku Ivu privekala v naročje 2610 gramov težka in 48 centimetrov velika Ana. Dve minuti kasneje, ob 1.38, se ji je pridružila še mlajša in za centimeter manjša sestrica Nina. Tehtala je 2320 gramov, obe pa sta zdravi in močni.
Mamica Lidija Kovač, ki je parček pričakovala, ni pa vedela, kakšnega spola bosta dojenčka, in očka Ivo Horvat, ki je pri porodu
sodeloval kot zdaj že večina očetov, sta doma v Štorah. Trboveljsko porodnišnico in njeno prijaznost poznata že dlje časa. Nosečnost je ves čas budno spremljal in strokovno vodil dr. Jože Čuk, za kar sta mu starša nadvse hvaležna. Ko so napočili zadnji trenutki, se je zanju, predvsem pa za mali dve, zavzel dr. Andrej Pogačnik s svojo ekipo. Babica Vera Novakovič, otroška sestra Milenka Baš, višja sestra Maja Slemenšek in strežnica Tonka Žohar so dežurali tisto praznično noč in tudi njim gre zahvala za požrtvovalnost. Kot zatrjujeta mamica Lidija in očka Ivo, tako prijaznega in uslužnega zdravstvenega osebja v Sloveniji ni. Dodajata, da si lahko ginekološko - porodniškega oddelka, kakršen je v Trbovljah, lahko vsaka
bolnišnica samo želi. Rojstvo otroka, enega ali več, prvo- ali naslednje rojenega, je namreč neponovljiv dogodek. In da resnično ostane v najlepšem spominu - k temu poleg čudežnega doživetja rojstva lahko neizmerno veliko primore tudi toplina
porodnišnice.
P.S. staršev: iskreno se zahvaljujejo tudi vsem neimenovanim, ki so v trboveljski porodnišnici kakorkoli pomagali Ani in Nini, mamici in očku.
MG
IZ TISKOVNE KONFERENCE TRBOVELJSKEGA ŽUPANA
Bo Ladislav Žiga Žgainar ponovno kandidat LDS za župana?
Pred novim letom je trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar javnosti predstavil dosežke trboveljske občine v lanskem letu ter predstavil nekaj nalog, ki naj bi jih realizirali v letošnjem letu. Že pred tiskovno konferenco smo župana vprašali, ali namerava po izteku županskega mandata ponovno kandidirati za župana in če ima za to tudi podporo v stranki LDS. Razširjajo se namreč govorice, da župan naj ne bi imel dovolj podpore v občinskem odboru LDS. Sam meni, da podporo za ponovno kandidaturo za župana ima, saj ga sicer njegovi strankarski kolegi ne bi spraševali ali je še pripravljen kandidirati. Povedal je še, da če bo kandidiral, bo to le kot član LDS. Nikakor pa
stranke ne namerava zamenjati, četudi na izvršilnem odboru LDS podpore za kandidaturo ne bi dobil. Znano je pa že nekaj časa, da ga trboveljska ZLSD tokrat ne bo podprla. Zanimalo nas je tudi, kako dobro se mu zdi sodelovanje med zasavskimi občinami, tudi zaradi tega, ker v Zagorju s sodelovanjem niso najbolj zadovoljni in kjer menijo, da za to niso krivi sami. Žgajnarje povedal, da je v obdobju, od kar vodi Občino Trbovlje, s sodelovanjem med zasavskimi občinami zadovoljen. Pomembno se mu zdi, da se občine za posamezne skupne projekte dogovarjajo in dogovore kasneje tudi spoštujejo. In kaj je župan odgovoril na očitke zagorskega župana Matjaža
Švagana, da Trbovlje in Hrastnik ne spoštujeta dogovorjenega, ko gre za skupni projekt izgradnje novega VDC-ja? »Za hrastniško občino ne vem, za našo občino pa lahko
zatrdim, da smo svoje finančne obveznosti skorajda v celoti izpolnili. Kar še nismo, pa bomo zagotovo pravočasno,« je odgovoril župan Žgajnar.
Besedilo in sliko Igor Goste
INTEGRAL
^.INTEGRAL
JL. INTEGRAL
JL*. INTEGRAL
KšEFTl
INFORMACIJE
NA
03/ 56-64- 250
Oblecite svoje ideje!
Gsm: 041/395 301
Anica Zupan s.p. / Izlake 44/1411 Izlake
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828

Jevšnikova 26a 1411 Kisovec
AVTOMEHANIKA IN AVTOKLEPARSTVO
IZPUŠNI SISTEMI ZA VSA MOTORNA VOZILA MENJAVA PNEVMATIK, POLNJENJE KLIM.
AVTOJOLV sp
Bojan ROGLIČ
Tel.: 03/5671 130 GSM: 041/690 163
ART OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 03/56-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 03/56-29-041
*	Velika izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste leč za očala domačih In tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe
*	Športna in sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija 	Obiščite nas in se prepričajte!
ELKOPLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 56-26-466 odpiralni fas: od 7.00 do 19.00 ure.
DEKOR, Obrtniška ulica 11, Trbovlje, tel.: 56-21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ute.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
ZNANJE JE POT DO USPEHA...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečale. kot so:
VVINDOVVS, VVORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale tel.721-94-61, faks 721-94-64
E-poita: cllp@cllp-domzale.sl
Ugodnosti:
-	10% popust za skupine
-	20% popust brezposelnim, dijakom, šudentom
-	delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
I«l

ouv,*.
Avtobusni ]
: In tuvkssm. Zagorja d.o.o.
TURISTIČNA AGENCUA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet http://www.integral-zagorje.sl
VABIMO VAS NA KRIŽARJENJA PO SREDOZEMLJU IN KAR1BIH IZJEMNO UGODNE CENE!
Beneški karneval z ladje AZUR!
PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov!
NA VOLJO SO KATALOGI ZIMA 2001/2002 ! ZIMSKE POČITNICE V TUNIZIJI
SVZ70VM NOGOMETNO PRVENSTVO V KOREJI: PRIJAVE SPREJEMAMO'
Podrobni programi
VABIMO VAS ŠE:
- NA PUSTOVANJA DOMA IN V TUJINI -NA PRIJETNE IZLETE ZA VALENTINOVO -K OGLEDU BAVARSKIH GRADOV ZA 24.800 SIT -k nakupu INTEGRALOVIH DARILNIH bonov!
PRIPRAVLJAMO NAKUPOVALNI IZLET
-V MUNCHEN 02.FEBRUARJA -V VELIKO KLADUŠO 20. JANUARJA ODPIRALNI CAS:
Agencija Zagorje: PONEDELJEK. - PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA09:00 - 12:00
Agencija Trbovije: PONEDELJEK - PETEK07:00 - 18:00 SOBOTA08:00 - 12:00
Sp ?ptpVAM)A IK.. Sp tptpVAMA z i/-'TE4iW<7A
INTEGRAL	-A- INTEGRAL	.JL INTEGRAL	AL. INTEGRAL
tl a nMa.lrvi
MUZEJSKE USTVARJALNE URICE
V mesecu decembru smo v Zasavskem muzeju Trbovlje odprli razstavo OTROŠKI VRTCI. Poleg klasične panojske postavitve s teksti in fotografijami ter ambientalnih postavitev “vrtčevskih kotičkov”, smo
pripravili dejavnosti za posamezne obiskovalce. Za napovedane skupine cicibanov, malošolarjev in prvošolčkov pa smo organizirali MUZEJSKE USTVARJALNE URICE v decembru in januarju.
Ustvarjanje naših najmlajših -poslušajo, gledajo, naredijo
Vas zanima kako so muzejske ustvarjalne urice potekale? Glasno piskanje naprave nad vhodnimi muzejskimi vrati je naznanjalo prihode skupin, tako trboveljskih cicibanov in prvošolčkov kakor tudi zagorskih malošolarjev. V veselem decembru nismo dočakali hrastniških otrok, ki so se ustrašili prvo zapadlega snega. Zato pa so se napovedali kot prvi za aktivnosti v januarju. Kaj bodo delali pa naj ostane skrivnost. Lahko pa vam izdamo kaj in kako smo ustvarjali do sedaj.
Oči otrok, ki so ob prihodu kukale izza šalov, kap in druge zimske opreme, so postale radovedne, ko so se posedli vsak pred svoj kos rdečega papirja, škarje, lepilo, svinčnik in vato. Brez besed so prisluhnili navodilom
Maruše: “Model škorenjčka položite na papir, ga obrišite s svinčnikom, izrežite s škarjami...” In ustvarjanje se je začelo. Tu in tam je ponagajal svinčnik, ki je potegnil krivo črto. Uidi škarje niso vedno uspešno zvozile vseh
ovinkov. Pa nič zato. Vse zagate smo uspešno rešili. ”Kaj pa sedaj?” so spraševali nadobudneži. “Vzemite lepilo, premažite zgornji rob škornja, nanj položite vato,” je bilo slišati Marušo. Še avtogrami na hrbtno stran in škorenjček Božička je bil končan. Čakala ga je še pot do doma. Toda brez lastnika ni šlo. Ta pa se je medtem že presedel k mizi z barvami, čopiči in odlitki. Vsak otrok si je izbral model Božička ali Snežaka
-	in umetniško barvanje se je pričelo. Čopiči v otroških rokah so se po navodilih Laure potopili v kozarček z vodo, nato pa še v barve
-	črno, rdečo, modro, zeleno,., pripravljene na paletah sredi mize. Svojo pot so uspešno končali na kapi, plašču, nosu,., posameznega odlitega modela. Postopek se je ponavljal, seveda vsakokrat z drugim čopičem in drugačno barvo, saj sta morala biti Božiček kakor tudi Snežak pobarvana “od nog do glave”.
S tem pa teme ustvarjalnih uric še niso bile izčrpane. Izdelati je bilo treba še kape, ladjice, pokalice.
Način izdelave iz časopisnega ali pisarniškega papirja je posameznim skupinam zaupal gospod Leopold Odlazek. Če tudi vas zanima kako se naredijo, pridite v muzej.Pokazali vam bomo. Ob obisku pa si boste lahko ogledali še druge doma narejene igrače, s katerimi so se igrali vaši dedki. Seveda v “davni” preteklosti (štirideset let nazaj), ko še ni bilo televizorjev, rekorderjev, da računalnikov sploh ne omenjam.
Zakaj ustvarjalne urice ?
Razstava Otroški vrtci je drugačna kot so običajno razstave v našem muzeju. Namenjena ni samo odrasli in šolski populaciji, pač pa tudi našim najmlajšim.Torej vsem tistim, ki ne poznajo črk, poznajo pa vrtec, in so v t.i. dobi otroštva. Otroštvo pa je najkrajša, a hkrati najpomembnejša doba človekovega
življenja. Da postane najlepša in nepozabna, pa moramo poskrbeti odrasli. Če hočemo biti pri tem uspešni, se moramo postaviti v vlogo otrok oz. upoštevati kitajski pregovor “RAZLOŽI MI - IN POZABIL BOM: POKAŽI MI - IN ZAPOMNIL SI BOM; DOPUSTI MI, DA NAREDIM SAM - IN ZNAL BOM”. Mislim, da nam je to z izvedbo ustvarjalnih uric več
ali manj uspelo. Drzna trditev?! -pogojena z izjavami: vzgojiteljic “Domiselno”; naključnih obiskovalcev “Zelo sem presenečena in vesela, da je naš muzej tako zaživel;” in ne nazadnje otrok “Pri vas je lepo”; K vam bomo pa še prišli”.
Posamezniki pa ...
lahko preizkušajo svoje gibalne sposobnosti po načelu “vsak dan telovadimo” s spustom po toboganu v bazen žog (seveda bosi), kjer si ne zmočijo nog. Ali kuharske sposobnosti v kuhinjskem kotičku, kjer si ne opečejo rok. S prevzemom vloge mamice pa lahko popazijo svojega dojenčka ali mu preberejo pravljico v knjižnem kotičku. Vanj pa so vabljeni tudi vsi, ki jim pomenijo pravljice hrano za dušo. Veliki in mali. Tako lahko potešijo svoje potrebe po risani in pisani besedi. Za vse, ki se dobro znajdejo v deželi
črk, pa so na razpolago Zmajčki -revije, ki vam pokažejo, kako priti z igro do znanja. Sveta pa ne spoznavamo samo z očmi, pač pa tudi z rokami. Dokaz za to je naša čutna pot. Če ne verjameš na besedo, pridi v muzej, zapri oči in povej kaj vidijo tvoje dlani?
Nevenka Hacin
"RIŠEMO, STRIŽEMO, LEPIMO...LE KAJ BO NASTALO?"
"UGANI, KAJ BARVAM?"
17. PROSINCA 2002
£ J7 n
jr _
j. j j
f? JTr?
SLEDI V SNEGU IN DOKUMENTI V ARHIVIH
Edini preživeli borec Pohorskega bataljona, Franc Kunaver-Sulc, je vmariborskem zaporu pred ustrelitvijo sojetnikom med drugim povedal: ..."Že 7.januarja 1943.leta sta se iznenada pripeljala na smučeh mimo našega taborišča dva smučarja civilista. Izginila sta tako hitro, da ju nismo mogli ujeti. Zato je komandant Groga odredil, da se bomo naslednje jutro odselili drugam, ker smo izdani. Situacija pa se je v teku noči spremenila, ker je ponoči zapadlo nekaj centimetrov snega. Zato je komandant spremenil načrt, saj bi naš celotni pohod kazal v snegu preveliko sled... Dobili smo ukaz o strogi pripravljenosti... Vsak partizan mora zase ohraniti en naboj... Živega partizana ne smejo Nemci dobiti v roke... Bil je že dan, ko smo 8.januarja 1943 okoli 8.ure zagledali Nemce... Borba se je začela...
Okoliški prebivalci še danes pomnijo:"... Od ranjenih in mrtvih je bilo na koncu bitke v bunkerju polno krvi. Jaz sem imel prestreljeno ramensko kost, obe stegni in prste na obeh rokah, ki so mi jih Nemci potem še bolj iznakazili, saj so me zdravili šest mesecev. S tako prestreljenimi udi se nisem mogel sam končati. Po bitki so prišli kmetje s sanmi, naložili mrtve borce in jih odpeljkali k cerkvi Trije kralji, kjer so jih naložili na kamion, mene živega pa dali na vrh ter odpeljali v Maribor. Odložili so me na sodišču."
Zgodovinar France Filipič je zbral obširno dokumentarno gradivo in zapisal pričevanja očividcev o tragediji borcev Pohorskega bataljona v knjigi Pohorski bataljon.
Citiram njegov zapis: "...Nemci so fotografirali mrtve partizane in jih identificirali. Ohranjene so tudi fotografije, ki prikazujejo postopke in udeležence med trupli partizanov. Razstavljene so v muzejski zbirki na Osankarici, ki nemo pripovedujejo obiskovalcem o legendi Pohorskega bataljona... Dva dni so hodili Pohorci od vseh koncev in krajev gledat trupla in polni groze so iskali med rliči znnane obraze.
Tam so nemo ležali ljudje, ki so z vedrimi obrazi in domačim pozdravom vstopali v njihove domove, kim prepevali partizanske pesmi in tako navdušeno pripovedovali o svobodi, ki bo nekoč prišla, ki mora vendar nekoč priti... Zdaj pa so njihova trupla, zvlečena ka kup, oropana, iznakažena in razgaljena samevala sredi gozda..."
Med 69 razmesarjenimi trupli je bilo tudi 15 borcev iz Zasavja: Karel Dolinšek Mirko Drnovšek, Franc Hu-domalj, Ivan Okrogar, Ivan penko, Ivan Petelinkar,
Franc Ravnikar, Franc Repovž iz Zagorja, Tine B o r i š e k ,
Marija Pušnik.
Viktor Tojnko,
Franc Vresk in Anica Vresk iz Trbovelj ter Jože Menih-Rajko in Adam Dušak-Pupči iz Hrastnika.
Borce Revirske čete sta prizadeli dve tragediji že v januarju 1942.leta na kmetiji pod Mrzlico in na kmetiji pod Partizanskim vrhom. Nemška policija je napadla kmetiji po obvestilu domačinov - imena so v arhivu Gestapa Trbovlje. Posledica: na seniku kmetije pod Mrzlico je zgorelo 5 partizanov, na kmetiji pod Partizanskim vrhom pa trije partizani Revirske čete.
Oba dogodka sta imela močan odmev med prebivalci Zasavja, ki pa gaje zaznalo le vešče oko, oko socialno čutečega knapa. Tragedija na Osankarici pa je odmevala po vsej okupirani Sloveniji... Svojci padlih partizanov se niso smeli niti približati kraju pogorišč na kmetijah pod Mrzlico in Partizanskim vrhom, zoglenela trupla je moral zakopati konjar ob jami, ki je bila namenjena ostankom živine. Wermacht, Ge-stapo in njihovi sodelavci pa so uživali v "pirovi zmagi nad
banditi".
Zasavčani, ki so od prvega dne okupacije miselne, mnogi že tudi materialno podpirali organiziran upor O F, pa so se zamislili predvsem nad posledicami izdajstva. Strah pred izdajalcem moraš doživeti in preživeti, da lahko o vzrokih in posledicah izdajstva premišljuješ. Le analiza dokazov, ki so motivirali dejanje izdaje, nas pripelje do teže izdaje. Zato lahko govorimo o izdajalcu - plačancu (dvojni vohuni, Kulturbundovci, vrinjenci med partizanske vrste), o izdajal-cu, ki je podlegel gestapovskim mučenjem, o izdajalcu, ki je obupal nad obstoječim stanjem - pobegi iz NOB in vrnitev domov.
O motivu izdaje prijatelja ali domovine pa je odgovoren predvsem izdajalec , sam. Njegovi M Pilati običajno zbežijo, izdajalčeva vest pa kljuva...
Zato sem napisala te vrstice! Z mirno vestjo in globokim spoštovanjem premišljujem o žrtvah na strani narodnoosvobodilnega boja 1941-45. Slava jim!
Pavla Zadobovšek
MITJA ANDRENŠEK-ŽRTEV GORSKE NESREČE
Dne 9.januarja popoldan so na trboveljskem pokopališču v Gabrskem položili k večnemu počitku Mitjo Andrcnška iz Dom in vrta v Trbovljah. Od njega se je poslovilo veliko število njegovih sorodnikov, delovnih tovarišev, predvsem pa alpinistov iz vseh krajev Slovenije, pokojni Mitja je bil žrtev gorske nesreče, ki se je zgodila v soboto,
S.januarja popoldan med sestopom s Kokrškega sedla v višini okoli 1400m. Skupno s svojim dolgoletnim planinskim prijateljem Vilijem Pestotnikom iz Radeč sta se namreč povzpela na
Grintovec (2558m), nato pa sta se preko Kokrškega sedla vračala v Kamniško Bistrico. In tu seje med potjo zgodilo najhujše. Najprej je spodrsnilo Viliju ob vdoru snega. Mitja mu je skočil na pomoč, da bi preprečil nadaljnje drsenje po strmini, vendar se je tudi njemu udrlo, nato pa sta oba drsela navzdol in se hudo poškodovana ustavila po več metrih padanja v grapi. Prvi jima je na pomoč priskočil smučar G.Lipičar, ki je ponesrečencema nudil prvo pomoč. Bila sta še pri zavesti. Hkrati je obvestil postajo GRS v Kamniku. Ekipa reševalcev z zdravnikoma je kmalu prišla na kraj nesreče, vendar je bilo za Mitjo že prepozno. Malo pred prihodom reševalcev in zdravnikov je namreč podlegel hudim poškodbam, Vilija pa so reševalci z zlomljeno medenico in drugimi poškodbami odpeljali v Klinični center, kjer se zdravi. Oba alpinista, tako Mitja kot Viuli sta bila izkušena in dolgoletna plezaca, vešča te dejavnosti, bila pa sta tudi dobro opremljena. Naj omenimo, da seje Vili leta 1978 udeležil I.slovenske alpinistične odprave na Grenlandijo kot hrastniški alpinist, Mitja pa je prehodil in preplezal številne dežele in svetovna gorstva, največkrat je potoval po svetu sam, pr. v Južno Ameriko, ko je šel plezat v tamkajšnji gorski svet, znane pa so mu bile plezalne smeri ne le v domačih gorah, pač pa tudi drugod v Alpah. Bil je izreden prijatelj, ki je malo govoril pa zato mnogo več pokazal z dejanji. Svojo privrženost prijateljstvu in svoj kremeniti značaj je pokazal prav ob tem dejanju pod Kokrškim sedlom, ko je ob rešvanju tovariša sam izgubil življenje. Številni planinci in alpinisti se ga bodo še dolga leta spominjali.
Dan prej so na istem pokopališču pokopali Saša Hrena, člana PD Trbovlje in kolektiva Livarne. Iz Velike udeleže na pogrebu je bilo videti, kako veliko prijateljev iz planinskih in delovnih vrst je imel.
IL
$		RENAULT
		
Popusti za vozila letnik 2001
popust v višini 200.000 SIT
popust v višini 200.000 SIT
popust v višini 300.000 SIT
popust v višini 250.000 SIT
popust v višini 300.000 SIT + brezplačna klima
popust v višini 300.000 SIT + brezplačna klima
popust v višini 450.000 SIT
RENAULT čte&agg) RENAULT Čilo RENAULT Kangoo RENAULT thallo. RENAULT Mčgane RENAULT Sctimc RENAULT Laquna ii
thodio.
CJUo
Kangoo
Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si
KO.rF; 7T n.TTJT.
ulsbalgo 7
MILENA DRNOVŠEK -GLUHAK
Kot šolska psihologinja dela že dvajset let in vseskozi je zaposlena na Osnovni šoli Ivana Skvarče v Zagorju. Je tudi mentorica šolskega parlamenta, ki se bo v januarju srečal z drugimi osnovnimi šolami še na državni ravni. V okviru tedna otroka namreč vsako leto obeležijo določeno tematiko, o kateri šolarji razpravljajo ali povedo svoje mnenje in želje, pri čemer se sprva srečajo na šolski in občinski, potlej pa še na regionalni in državni ravni. V tokratni tematiki tedna otroka so od oktobra lani precej šolskih ur namenili obravnavanju prostega časa mladih in ugotovili so, da je za mlade precej pomembno, da se udejstvujejo v čim večih šolskih krožkih, saj jim to koristi tudi pri ugotavljanju svojih interesov in uspešnosti.
Sicer pa se osnovnošolci nanjo obračajo, tudi kadar imajo težave pri učenju ali ko se odločajo za nadaljnje šolanje na ustrezni srednji šoli. Povedala je, da skušajo učence spodbujati k šolanju za področje, kjer bi želeli delati, čeprav so povečini zelo pesimistični glede tega, ali bodo potlej dobili službo. Čeprav se mladi zdijo precej brezbrižni do aktualnih problemov, pa je mnenja, da si želijo več sodelovanja in razgovorov s starši, saj nekateri prehitro podležejo negativnemu vplivu okolja. Da bi slednje preprečevali, po šolah organizirajo razna predavanja z učenci, kjer jih osveščajo o raznih problematikah, kot so droge in alkohol, povabijo pa jo tudi na razredne ure, kadar obravnavajo še kakšno specifično tematiko, ki zadeva medsebojne odnose.
Mnenja je, da je za prijazno šolo učencem in učiteljem, potrebno dobro sodelovanje v kolektivu, kot tudi s starši in učenci. Dogaja pa se, da se marsikdaj učenci šele na kakšnih kulturnih, športnih ali naravoslovnih dneh dovolj sprostijo, da se lahko sproščeno pogovarjajo z učitelji, ki so takrat navadno presenečeni glede ustvarjalnosti mladih. Nasploh pa tudi staršem svetuje, naj se s svojimi otroki več pogovarjajo, da jim bodo zaupali, saj bodo s tem tudi lažje reševali razne težave. Pravi pa, da je vsak pogovor uspešnejši, če znaš izreči tudi kakšno bodrilno besedo. S tem se namreč tudi otroci učijo sodelovanja v pogovorih in spoštovanja drugih. In slednje, da znajo namreč ceniti tudi druge ljudi, se ji zdi pozitivna medčloveška vrlina, saj ta spodbuja tudi prijaznost do drugih in prijateljstvo.
Kot pravi, skuša biti pri drugih pozorna le na dobre lastnosti, kar ji olajša komunikacijo. Sicer pa ljudi ne ocenjuje že na prvi pogled, saj pravi, da ne moreš človeku videti v dušo. In kljub temu, dajo med hobiji zanima marsikaj, ji prostega časa dostikrat zmanjkuje, saj tudi svojima otrokoma želi biti v pomoč pri iskanju tistega, kar želita. Sicer pa rada pobrska po dobri knjigi, plava, smuča, med filmi pa obožuje tiste, kjer morajo glavni junaki prebresti kakšne težave in jim to tudi uspe. Nasplošno jo navduši iskanje sreče v majhnih rečeh in dejala je, da zna biti zadovoljna z majhnimi stvarmi.
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU
(26. del)
Ciborij
Ciborij je sveta posoda, v kateri so shranjene posvečene hostije za obhajanje bolnikov ali tudi za obhajanje vernikov izven maše, posebno na veliki petek, ko ni evharistične daritve. Običajno ima obliko keliha, velikost pa je prilagojena številčnosti župnijskega občestva. Pokrit je s pokrovom, in kadar so posvečene hostije v njem, je na njem tudi bel plašček.
V drugem stoletju so hranili svete hostije v posebnih košaricah, spletenih iz vrbja. Podobne so bile košaricam, kakršne so uporabljali v starozaveznem bogoslužju za opresni kruh. Takšne košarice s kruhom ali ribo so pogosto uporabljali v katakombah. Pozneje so bili ciboriji iz kovine in zelo različnih velikosti, kakor so pač narekovale krajevne potrebe. Hranili pa so ciborij v posebni omarici v zidu prezbiterija ali v zakristiji. Ko so v štirinajstem stoletju začeli izpostavljati Najsvetejše, so ciborij hranili v tabernaklju. Danes se hrani ciborij s posvečenimi hostijami samo v tabernaklju.
Za obhajanje vernikov in bolnikov po domovih pa so uporabljali manjše ciborije ali majhne pozlačene, ploščate, okrogle posodice, ki so jih imeli na vrvici obešene okoli vratu. V takšnih posodicah še danes prinašajo obhajilo bolnikom in ostarelim na dom.
Monštranca
Monštranca (lat. monstrare - pokazati) z vso svojo zunanjostjo (umetniško lepoto in dovršenostjo) govori, daje skriti Bog nebes in zemlje med ljudmi pričujoč.
Prve monštrance so nastale v štirinajstem stoletju, ko so pričeli izpostavljati Najsvetejše v javno češčenje in so na praznik sv. Rešnjega telesa slovesno izpovedovali svojo vero v Kristusovo navzočnost v evharistiji z veličasnimi procesijami z Najsvetejšim. Pri teh procesijah so najprej nosili Najsvetejše v zaprti posodi, podobno kakor danes bolnikom. Polagoma je prišla v navado posodica s steklenim pokrovom. Sčasoma je dobivala novo obliko. Dodali soji držalo in stojalo, predvsem pa vedno bolj krasili in umetniško izdelovali. Obdajali so jo z zlatimi žarki, pšeničnim klasjem, vinsko trto in grozdjem, včasih tudi z angelskimi in svetniškimi podobami. Tako je nastala monštranca eden najlepših in najdragocenejših svetih predmetov vsake katoliške cerkve. Včasih so kje napravili tako velike monštrance, da jim mora nositi več duhovnikov. Posebno znana je tri metre visoka in vsa zlata monštranca, ki jo hranijo v španskem mestu Toledu.
Branko Nimac
Besedilo In slika: Petra Radovič
SLOVENI ML
RUMENE STRANI
Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/436 05 20, www.rBmenestrani.com
1 N T E R MARKETING
http://www. radio-trbovlje. si
Valvasorjev trg 3, 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584, 041 765-113
•	produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in
video strani
•	snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
•VMS, S-VHS, BETA SP
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
E-mail: atv.signal@siol.net
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEHI
EO.rSTT 0.77.JI.
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
V novo leto vstopamo z že enainpetdeseto literarno uganko. Prav tolikokrat smo vas za pravilni odgovor tudi nagradili s knjigo. Včasih pa smo dodali še kakšno drugo nagrado. Seveda vas bomo za pravilne odgovore nagrajevali tudi v letu 2002. Zanje pa se bo potrebno malce potruditi. Na naše uredništvo boste morali pravočasno poslati izpolnjen kuponček z odgovorom. In če boste imeli še srečo pri žrebanju, bo nagrada vaša.
Dolžni smo objaviti še imena dveh nagrajencev iz naše zadnje uganke. Pravilni odgovor na petdeseto uganko se je glasil: Ela Peroci. Tako sta napisali tudi Marjja Grošelj, Ulica Talcev 11 b, Zagorje ter Fani Lekše, Prešernova 47, Zagorje. Prva bo prejela knjižno nagrado, druga pa vstopnico za kopanje v zimskem bazenu hotela Medijske toplice, Izlake.
Pa pojdimo k 51. uganki. Sprašujemo vas po imenu in priimku slovenskega pesnika in igralca, ki se je rodil D.maja 1943 v Slovenskih goricah. Njegove pesniške zbirke so: Vsakdanji kruh, 1966, Mrtva zemlja, 1972, Ledene rože, 1978, Slovenske Gorice, 1981, Moje bregače, 1993, Marija Snežna, 1995, Mati Slovenija, 2000. V pomoč pri reševanju vam navajamo še njegovo pesem z naslovom Najbližji sem ti (prvi dve kitici):
ztks:
i %
Avtor:
Moje ime:
l
Naslov:
--n---------s
\
■' ....-I


mmmussmmu______
i
!
j
Najbližji sem ti, najbližja si mi, ko črna noč v izbi leži.
Leživa oba v postelji.
In sanjam jaz in sanjaš ti.
Veijamem, da vam reševanje ne bo delalo preglavic, še toliko manj, če vam prišepnem, da je njegov sin Jernej odličen dramski igralec.
Uganko sestavil Igor Goste
RAZPIS ZASAVČEVE LITERARNE NAGRADE
V počastitev slovenskega kulturnega praznika S.februarja vsako leto izdamo literarno prilogo List in tako bo letošnja priloga izšla v Zasavcu št.3, ki izide M.februarja 2002. Zato objavljamo natečaj, ki je javni, v konkurenco pa sodijo pesmi in prozna dela, ki še niso bila nikjer objavljena. Prispevke (priporočeno je na disketah ob priloženem printu) pošljite do 1.februarja 2002 na uredništvo Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagotje ob Savi s pripisom "za literarno prilogo List 2002". Poleg prispevka, ki naj bo podpisan s šifro, dodajte še eno kuverto, ta naj bo zapečatena, nanjo napišite svojo šifro, v kuverti pa vaše ime.
REUKOVCI SO SE PREDSTAVILI NA SKUPNI RAZSTAVI
Društvo revirskih likovnikov-RELIK iz Trbovelj seje v času od 20.decembra do S.januarja 2002 predstavilo z deli svojih članov na skupinski razstavi v Likovni galeriji DD Trbovlje. V programu otvoritve razstave je prof.Aleš Gulič orisal dela likovnih ustvarjalcev s posebnim ozirom na delo članov RELIK-a in na razstavljena dela. Vsem navzočim je spregovoril tudi župan Ladislav Žiga Žgajnar, v programu pa so sodelovali še pevke in pevci MoPZ Zarja, ki so od Relika prejeli priznanje za njihovih 70 let.
U.
KULTURNI KOLEDAR
4.1.1834 se je v Šoštanju rodil pripovednik in dramatik Josip Vošnjak. Dela: povest Dva soseda, roman Pobratini. veseloigra Pene...
Tega dne, a leta 1894 se je pri Vipavi rodil pisatelj, pesnik, dramatik Radivoj Rehar. Dela: novele Vipavske povesti, roman Rina, mladinska poezija Koromandija...
9.1.1904 se je rodil mladinski pisatelj Adam Milkovič. Dela: Pravljice iz gozda, Skopuh,...
Pripravil Igor Goste
Franc! Lakovič
HAIKU
Potaplja ladja se, podgane k obali množično hite, a plima breg je ves zajela.
Deroča reka valovi, bregova dva sta si vsaksebi, oseka pa je le - spomin.
Če riba v ptico se zagleda v ljubezni svoji žal spregleda
na nebu plime ni in ne oseke.
Ko se misli ton ustavi, čustev praznih neplavina spet drsi v ljubezni strugo.
Umazana roka čisto umiva, voda skaljena obe zasmradi.
Boj se ledu,
čeprav je trden;
na koncu se vedno stopi.
NAMESTO VOŠČILNIC DENAR ZA HUMANITARNE NAMENE
Občina Trbovlje se je tudi konec lanskega leta odločila, da bo denarna sredstva namenjena za novoletna voščila namenila za pomoč humanitarnim organizacijam. V proračunu je bilo v ta namen določenih 230.000 SIT. Od tega zneska je dobil Rdeči križ Trbovlje 150.000 SIT, Društvo invalidov Trbovlje pa 80.000 SIT.
IL
Podjelje za svetovanje, inženiring in HBi	Trgovinsko poslovanje
f	Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagoije
Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660 &{)£	E-mail:tref<g>tref.Si http:www.tref.Si
Programi	Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/M E/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,...
Servis	Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,...
Računovodstvo	Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike.
Zastopstvo	Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot.
Izdelava spletnih strani.	
Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti.	
Vse Dodatke dobite na naši soletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme.	
UKV
stereo
FM
98.1 te

TRBOVLfTB
včsfe
http://www. radi o-frb ovij e. si
VČASIH HULAHOP OBROČI, DANES ŽOGA!
Tudi v tem letu bomo v sodelovanju z Zdraviliščem Laško nadaljevali s prispevki o zdravem načinu življenja. Prvih nekaj številk Zasavca bomo nadaljevali s članki o hrbtenici, ki jih za nas in za vas pripravlja višja fizioterapevtka Majda Anžin.
Dolžni smo objaviti še pravilni odgovor na 5.nagradno vprašanje. Kako se pravilno držimo? Kot poraženci ali zmagovalci? Odgovor: Kot zmagovalci! Tako sta odgovorila tudi Erik Cvirn, Dolenja vas 47,1410 Zagorje in Matjaž Pišek, Španskih borcev 28,1420 Trbovlje. Čestitamo. Nagrado, vstopnico za kopanje v Zdravilišču Laško, bosta prejela po pošti.
POMEMBNO JE, DA JE MEDENICA DOBRO GIBUIVA
Pri sedanju, pobiranju, počepanju, obračanju se naše telo giba v hrbtenici, medtem ko medenica ostane pri miru. Pri dolgotrajni stoji se medenica največkrat nagne naprej, pri dolgotrajnem napačnem in »ležernemu« sedenju pa se medenica nagne nazaj.
Pravilni položaj medenice je nevtralni položaj pri stoji, ko sta stopali enakomerno obremenjeni oziroma pri sedenju, ko sta sedni kosti enako obremenjeni in je telo zravnano.To omogočajo močne trebušne in hrbtne mišice. Z vsako spremembo nagiba medenice se spremeni tudi položaj hrbtenice. Zato je pomembno, da je medenica dobro gibljiva. Včasih smo telo razgibali s hulahop obroči, danes so obroče zamenjale velike žoge za sedenje.
V splošno rekreativno vadbo je žoga prišla iz fizioterapije, kjer so jo že skoraj stoletje uporabljali kot pomoč pri razvijanju in ohranitvi refleksov pri otrocih z nevrološkimi disfunkcijami. Danes se žoge različnih velikosti uporabljajo kot terapevtski pripomoček pri bolnikih z okvarami in poškodbami hrbtenice, pa tudi pri nevroloških bolnikih.
V Zdravilišču Laško uporabljajo velike žoge pri terapiji in rekreaciji od leta 1994
(arhiv ZL).
ŽOGA IN SEDENJE
Žoga za sedenje je v svetu in ponekod pri nas zamenjala stol. Sedenja na žogi se učimo individualno. Žogo prilagodimo telesni višini in teži otroka ali odraslega. Sedemo na sredino žoge, stopala so v stiku s tlemi, kolena so narazen za širino kolkov, kot med stegnom in golenjo je večji od 90$, optimalni kot je 105$. Sedežna ploskev je nagnjena do 15° naprej, (kolk višje od kolena) ker nam to olajša sedenje. Takšno sedenje nam poleg velike žoge omogočajo klinasta blazina, kleki stol in v zadnjem času stol spinalis, ki omogoča gibanje medenice podobno kot velika žoga. Pri sedenju skrbimo, daje hrbtenica poravnana. Sedenje na stolu je pasivno in onemogoča gibanje v medenici, sedenje na žogi pa je ves čas aktivno, gibanje je prosto, mišice se krepijo, izboljša se dihalna in prebavna funkcija.
Ko sedimo na sredini žoge, bo le-ta mirovala, če pa se težišče premika, se žoga kotali v osmih smereh: naprej in nazaj, v levo in desno, diagonalno naprej in nazaj v obe smeri. Sedenja na žogi se moramo naučiti in privaditi, ker moramo pridobit močan trebušno-hrbtni mišični steznik, ki nam omogoča pokončno držo. Podporna ploskev žoge je manjša in gibljiva, kot če sedimo na stolu, zato je sedenje na žogi tudi izziv ravnotežju in koordinaciji. Leta 1994 so otroci med poukom v osnovni šoli v Celju in Naklem zamenjali stole za
žoge. Leto pozneje je Katja Zupan pripravila izobraževanje - aerobiko fitball. To je zabaven, mišično vzdržljivostni trening na veliki žogi, ki povečuje gibljivost, mišično moč in vzdržljivost ter omogoča tudi boljšo prehranjenost medvretenčne ploščice na hrbtenici.
SGDerjde a/a 2o& /
Seveuje a/a stocu
Sedenje na stolu in sedenje na žogi
VAJE Z ŽOGO
Skrbno izbrani programi s terapevtskimi žogami lahko postanejo pomemben del fizioterapevtskega in rekreativnega programa. Pri individualnih ali skupinskih vajah je gibanje s pomočjo žoge prijetnejše in manj dolgočasno. Vaje prilagodimo bolnikom in gostom glede na diagnozo, njegove gibalne Zmožnosti, moč, vzdržljivost ter starost. Vaje z žogo lahko izvajamo v več položajih in tako krepimo različne mišične skupine telesa. Pripomoček pri izvajanju vaj je lahko brisača, palica, uteži, elastični trakovi ali žogice. Ko sedimo na žogi razgibamo in krepimo mišice nog, rok in vratno-ramenski obroč. Za krepitev trebušnih mišic bomo izbrali položaj, pri katerem ležimo na tleh na hrbtu in imamo nogi na žogi, ali ležimo s hrbtom na žogi. Hrbtne mišice, zadnjične ter stegenske mišice pa si okrepimo, ko ležimo na trebuhu na žogi. Z žogo lahko izvajamo vaje tudi stoje, ko krepimo golenske, stegenske, zadnjične mišice ter se učimo počepanja.
Vaje na žogi izvajamo tudi v parih ali skupini in so lahko zelo zabavne.
7.NAGRADN0 VPRAŠANJE
Pri katerih bolnikih ali poškodbah je žoga še kako primeren terapevtski pripomoček ?
Tokrat smo pripravili tri nagrade. Dve vstopnici za bazen ZL in eno terapevtsko žogo. Odgovore z izrezanim vprašanjem pošljite na uredništvo Zasavca do 31.januarja.
INFO: Terapevtske žoge, blazine, elastične trakove in drugo • lahko naročite v podjetju VIJA TERAPIJA Naklo, Temniška ulica • 4, 4202 Naklo (tel; 04 257 1116).	•
Uredil Igor Golte
Zdraviliška c. 4, 3270 LAŠKO Tel.: 03/7345 111, fax: 03/7345 298,
E-mail: zdravilišče.lasko@eonet.si \________www.zdravilisce-lasko.si S
AKCIJA (prihranek 450.000,00 SIT) 323 F 1.4 (75 KM), L. 2001
MAZDA: zaloga vseh novih modelov
ABS, EBD, 4x air bag, centralno zaklepanje, klima, servo volan nastavljiv, (2.565.100,00 Sli) zadnji spojler, 3. zavorna luč, deljiva zadnja klop, tonirana stekla,...
USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent a car,...
PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u +
(100.000 SIT • 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE
OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO
varnostna družinska kletka...
GARANCIJA MOTOR: 3leta ali 100.000 KM
MMS
mOZ^rSeLs	Tel.: (03)56 64-729
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Fax: (03)56 68-359
Http: www.avtohisa-krzisnik.si E-mail: avtohisa.krzisnik@ siol.net
odprto: od 8. do 18. Ure; soDota: od 9. do 13. Ure
H
macraa
POSEBNA AKCIJSKA PONUDBA!
KOMPLET POLCARVING SMUČI
Z VEZMI
TRGOVINA GOLTES, Savinjska c.35, Trbovlje, tel.: 03 56 33 037
| gircij
F.
AKCIJA NAJ GOSTILNA VZASAVJU PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov!
Trenutni vrstni red:	_______
1.Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 462 Z.Point 21, Hrastnik - 386
3.	Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 281
4.	Goslišče Kum, Zagotje - 243
5.	Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 119
6.	Gostilna Ašič, Zagotje - 92
7.	Kmečki turizem Zorec, Izlake - 74 S.Naš hram, Kisovec - 52
9.	Gostilna Senica, Hrastnik - 40
10.	Gostišče Brin, Trbovlje - 38
11 .Restavracija L, Trbovlje - 36 12.Gostilna Zaloka, Jesenovo - 30 1 S.Gostišče Pri Vidrgarju, Vidrga - 24
14.	Gostišče Jež, Radeče - 19
15.	Kmečki turizem Arbi, Mlinše - 18
16.	Zlati fenix, Trbovlje - 11
Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostilna Juvan Majcen Jože Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje.
Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT.
GLASOVNICA ZA	"
naj frizerka in frizer Zasavja Ime in priimek frizerja in frizerskega salona
-■ s , i.
v \	''S# i J: v r j. <	ki
Ime, priimek, naslov glasovalca (ke)

Mm® nimm mrm mrvm vww& Kicrcni	mmM
Vinoteka Klopotec
Za zaključek akcije predstavitve Zasavčanom slovenske vinogradnike in njihova vina sta Vinoteko klopotec obiskala še vinogradnik Štoka Primož iz Primorskega vinorodnega okoliša oziroma iz Krasa. Štoka je obiskovalcem vinoteke predstavil kar nekaj svojih vin. Najzanimivejši za obiskovalce je bil prav gotovo pristni kraški Teran, ki ga je Primož z veseljem in ponosom na ogled in poiskus postavil.
NAJ FRIZERKA, NAJ FRIZER ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov! Trenutni vrstni red:
1.Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 302
2.	Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 268
3.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 160
4.	Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 141
5.	Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 117
6.	Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 104
7.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 102 S.Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 98 Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 98
lO.Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapornik Zagorje - 71 I l.Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 69
12.	Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 63
13.	Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje - 48 !4.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 46
15.Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 44
16.	Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 43
17.	Nina Kajič, Frizerski salon Karnel Hrastnik - 39 IS.Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša, Trbovlje - 37 Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 37
20.	Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 35
21.	Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 32
22.	Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 30
23.	Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik - 28
24.	Brigita Klarič, Studio Las Zagotje - 26
25.	Fani Pohar, Frizerski studio PAŽ - 23 26.1rena Jere, Studio Las Zagorje - 20
26.	Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje - 15
Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Smeje, Mateja Laznik, Tina Krauskopf, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Urnaut, Janja Bantan, Leopoldina Lindič.
Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu!
Glasujem za gosf^im
Glasoval sem:
mctcm KtmTct mcicKA Kimnt> MCTcffl Kimrct’ Moma
Teden kasneje smo lahko vsi prisotni uživali še ob dobri kapljici Štajerca - Čurina. Le kateri poznavalec vin ga ne pozna?
V današnjem prispevku, ko so prazniki z njimi pa tudi akcija Vinoteke Klopotec že preteklost, se mi zdi primerno in potrebno izreči zahvalo zakoncema Naprudnik in vsem vinogradnikom, ki so v Zasavje prinesli nekaj prazničnega vzdušja in novega znanja o vinih. Seveda so nepozabni še novi okusi in arome, ki so produkt naših vrlih vinogradnikov. Nič pa ni in mero biti zanimivo, če zraven ni ljudi zaradi in za katere se takšne prireditve organizirajo in pripravljajo.Teh pa je bilo novembra in decembra leta minulega, 2001 veliko. In zadovoljni so bili. Veliko novega smo slišali in spoznali o grozdju in vinu. Veliko zvedeli o življenju in delu vinogradnikov, ki so začuda, kljub mamljivo opojni pijači, ki jim pomeni življenje zelo trezni in pametni ljudje.
Pa še zaključimo v duhu vsega, kar je bilo v zadnjih dveh mesecih ^ starega leta rečeno o vinu;
Vino je dobro, vino je zdravo - za pametno glavo!
17. PROSINCA 2002
V
II
n :|lR?lpTLa
JURE NAGODE:»ZADOLZEN SEM ZA POMIVANJE POSODE, PA PSSSST«
Ponedeljek- Dan bo dolg. Ta misel se mi v zavest prikrade takoj, ko vstanem. Pogled skozi okno ni nič kaj obetaven. Oblačno in sivo jutro. In veliko dela me čaka. Zjutraj imam navado, da takoj pogledam elektronsko pošto. Poleg običajnih reklam za vsa brezplačna čudesa, ki so obvezno opremljena s čisto drobnim tiskom (neko levo finto) na koncu, se najde tudi kakšna pametna zadeva. Aha, v sredo novinarska v Zagorju, vabilo na razstavo v Litiji v četrtek in seveda še kakšen forvard od prijateljev, ki polepša jutro. Torej, veselo na delo. Do tretje ure se ne premaknem od računalnika. Popoldne je mirno. Telefoni ne zvonijo in lahko se posvetim knjigi. Večer se konča pred televizijo in tistimi bornimi tremi (oziroma če štejem še lokalno TV postajo in TV Koper) petimi programi.
Torek- Ponavadi vstanem malo pred osmo. Privilegij dela, ki ga opravljam. Tudi danes je tako. Po jutranjem obredu, ki je na vrsti takoj, ko zapustim kopalnico, kratek razmislek o dnevnem urniku. Za Dnevnik oddam dan prej pripravljen članek in se lotim novega. Bolj počasi, saj ni nič nujnega. Urnik se nekoliko spremeni po telefonskem klicu. Vabilo na novinarsko tik pred zdajci. In to popoldne. Moje delo pač nima začetka in konca. Včasih traja do poznega popoldneva,
včasih še dlje. Sem pa prav zadovoljen, da je trboveljska občinska pratika že za menoj. December je bil resnično naporen.
Sreda- Ura je že dvanajst, pa še nobenega telefonskega klica. Novinarska v Zagorju pa je kratka in jedrnata. Tako ostane še nekaj časa, da gradivo spravim na papir in ga obdelam. Kar lahko storim danes, ne odlagam na jutri (no, tega pravila se sicer ne držim vedno). Popoldne me obišče prijatelj. Ob prijetnem klepetu čas hitro mine.
Četrtek- Izkoristim privilegij svobodnega poklica in si vzamem prost dan. Sobota bo, po posvetovanju z namiznim urnikom sodeč, delovna. V miru preberem par časopisov, ki sem jih doslej le bežno prelistal in pregledal. Dan je kot nalašč za razne drobne opravke po mestu. Knjižnica, banka, pošta in podobno. Popoldne pa kakšen film iz videoteke. Za razliko od običajnih, je brezstresen in umirjen dan kar lepa sprememba.
Petek- Ob pisanju tega dnevnika pravzaprav opažam, da je moje življenje precej dolgočasno. Delo je sicer zanimivo in nikoli ne veš, kaj te čaka v naslednjem trenutku. Pa vendar razmišljam o kakšni spremembi. Vsaj šel bi kam, v kakšen drug kraj, tako za spremembo. Po vsakdanji rutini se tako prileže malo večernega žuriranja. Pa kaj, saj še nisem toliko
*
star, da bi še petke moral preždeti pred televizijo. Zdrava alternativa je koncert. Škoda, da so pri nas bolj ogrožena vrsta. Se pa tu in tam vendarle kakšen najde. Če ne v Zasavju, pa malo ven. Konec koncev Ljubljana in Celje vendarle nista tako daleč.
Sobota- Šibila še spi. Kar je čisto dobro. Tako nima časa nergati in grdo gledati, ker me dopoldne znova ne bo doma. Sobota je ponavadi dan, ko sva vsaj dopoldne malo več skupaj. Če ni dela, jo rad malo pocrkljam. S kakšnim dobrim zajtrkom, na primer. Peko jajc in pripravo in-stant kave namreč zelo dobro obvladam. Danes bo morala za zajtrk poskrbeti sama. Ko se vrnem domov, je že v službi. Preostanek dneva izkoristim za drobna
#1
o'c4
_______________________________
opravila. Okoli hiše se vedno najde kakšno opravilo. Če ne drugega, grem po travi pobirati ostanke kosti, ki jih je od kdo ve kje privlekel naš hišni ljubljenček, višavska terierka Cookie. Kraja kosti sosedovemu psu je očitno eden njenih naj ljubših opravil.
Nedelja- Miren dan. Pa tudi če ne bi bil, o tem ne bi pisal v tem dnevniku. Vsega pa vam res ni treba vedeti in izvedeti. No, v dnevnik se ponavadi zapiše kakšna skrivnost. Naj bo. Moja velika skrivnost je, da sem doma zadolžen za pomivanje posode. Pa, prosim lepo, tega ne razlagajte naokoli. Ostanite v cvetju.
Trboveljčan Jure Nagode je pisal za Zasavca, sedaj za Dnevnik.
Dnevnik ureja Igor Goste
vodi Katarina Škrinjar, v Postojnski jami pred živimi jaslicami. Po nastopu in ogledu jame so se pevci, skupaj s spremstvom, odpeljali še v ljubljanski Klinični center, kjer so na Pediatričnem oddelku bolnim otrokom prav tako zapeli nekaj božičnih pesmi ter se kasneje udeležili še svete maše v kapeli Kliničnega centra.
Igor Golte
17. PROSINCA 2002
Oj. 77. fr 1! "r O j j . O
SREČANJE HRASTNIŠKIH INVAUDOV OB SVETOVNEM DNEVU INVAUDOV
V počastitev Svetovnega dneva invalidov so tudi hrastniški invalidi organizirali srečanje svojega članstva in sicer 7.12.2001 v Poslovni zgradbi v Hrastniku. Povabilu na srečanje se je odzvalo 160 članov. V letošnjem letu so poskrbeli tudi za tiste invalide, ki se srečanja sami ne bi mogli udeležiti, saj so jih organizirali prevoz na srečanje in jih tudi idpeljali domov.
Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik Zvone Majes, ki je v svojem govoru poudaril pomen Svetovnega dneva invalidov in zaključil z mislijo o tem, da se je s problemom invalidnosti potrebno spopasti dejansko in ne samo miselno.
Tudi v Hrastniku so marsikaj postorili. Na pobudo društva in veliko razumevanje pristojnih so na vseh parkiriščih označbe za parkiranje invalidov, žal pa imamo nedisciplinirane voznike, ki prav na mestih kot so trgovine parkirajo in onemogočajo, da bi pridobljeno možnost lahko izkoristili invalidi. Želeli bi, da bi bili le-ti bolj obzirni do invalidov.
Po nagovoru predsednika društva so učenci
OŠ Vitka Pavliča izvajali kulturni program, v katerega so se vključili tudi učenci Glasbene šole iz Hrastnika. Bilo jih je prijetno poslušati.
Za veselo razpoloženje pa je po programu poskrbel ansambel Bojana Kudra iz Trbovelj. Ob njihovi prijetni glasbi smo se eni bolj drugi malo manj zavrteli. Nekateri pa so bili srečni, da so jih lahko poslušali. Hvala vsem nastopajočim, ansamblu Bojana Kudra za veselo razpoloženje in nenazadnje hvala tudi Gostišču AS iz Hrastnika, ki je poskrbel, da nismo bili lačni in žejni.
Društvo invalidov Hrastnik
STOJNICA UONS KLUBA LITIJA
Občani, ki so se 28.12.2001 odpravili po zadnjih opravkih v letu so na ploščadi pred vhodom v Občino Litija naleteli na stojnico, ki jo je pripravil Lions klub Litija. Člani kluba so želeli občane seznaniti z dejavnostjo kluba, ki je od ustanovitve leta 1998 izvedel vrsto uspešnih akcij:
-	donacije slepim in slabovidnim občanom,
-	donacija beguncem,
-	donacija za opremo terapevtske sobe v Osnovni šoli Litija, podružnici s prilagojenim programom,
-	sodelovanje v akciji za opremljanje transplantacijske ambulante,
-	svetovanje osebam s potrebnimi potrebami in njihovim družinam,
-	donacija v akciji dvigalo za Bojana,
-	sodelovanje v akciji plakat miru,
-	donacija otrokom s posebnimi potrebami za šolo v naravi.
Na stojnicah so bili mimoidoči postreženi s kuhanim vinom, čajem in piškoti. Poklepetali so s člani Lions kluba o delu. Pomagali so lahko s prostovoljnim prispevkom za otroke s posebnimi potrebami. Stojnica je bila odprta od 9. do 17.ure in občani so prispevali 120.000 SIT. Hvala!
Ob tej priložnosti je Lions klub Litija izdal zloženko, v kateri so navedeni osnovni podatki kluba, uspešno izvedene akcije, smotri kluba in kodeks lionistične etike. Zloženka je bila na razpolago na stojnici.
Marjeta Mlakar-Agrež
TRBOVELJSKI RDEČI KRIŽ ZELO DEJAVEN
Območna organizacija Rdečega križa Trbovlje je za konec leta pripravila 400 paketov s prehrambenimi artikli, ki so bili namenjeni socialno šibko-stoječim družinam pa tudi nekaterim samskim občanom. Obiskali so tudi 185 nad 85 let starih občank in občanov ter bolne starostnike. V DD
MIŠ MAŠ MIS MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
Spomin na novoletne praznike naj bo posnetek otrok iz vrtca Lučka na Dolu na naslovnici, ker so se tako lepo postavili k dedku Mrazu.
Sicer pa namenjamo tokratni Mišmaš akciji društva za mlade v Zasavju PTICA, ki so izvedli natečaj spisov na temo alkoholizma. Sestavke so pisali na različnih zasavskih šolah in jih na prireditvi v hrastniškem delavskem domu 20.novembra lani tudi brali. Prireditev so popestrili še gojenci hrastniške GŠ in šolski pevski zbor.
Tokrat bomo spoznali nekaj izbranih razmišljanj učencev zagorske srednje šole; ker pa se je nabralo precej materiala tudi med osnovnošolci, bomo v kasnejših številkah objavili še kakšno. "Tudi brez alkohola nam je lahko lepo," so prepričani v društvu Ptica.
ZAČARANI KROG
Hladna meglica ovija drevesa, ki oklepajo cesto, po kateri se razlegajo koraki. Čeprav je le nekaj stopinj nad ničlo, možakarja to ne moti in tiho napreduje. Morečo tišino jeseni pa le kdaj pa kdaj zmoti njegov vzdih. Je to vzdih zaradi mraza.
mogoče zaradi utrujenosti? Ne. Možakarju je vseeno, koliko je ura in kakšna je temperatura zunaj njegovega izsušenega telesa. Telo in možgani tega bitja potrebujejo samo eno stvar. Stvar, ki mo bo za nekaj trenutkov spremenila moro njegovega življenja v navidezno zadovoljstvo, ki bo le
s težavo prikrivalo mrzel in brezčuten pogled zasvojenca. Zasvojenca z alkoholom.
Možakar skozi kopreno meglice že vidi medlo svetlobo, ki naznanja trenutno rešitev. Svetloba se širi iz hiše, kjer so mu prejšnji dan obljubili kozarček žganega. Te obljube mu še pospešijo korak. Hkrati začuti tudi nenakšno olajšanje in misel na drogo, ki mu kroji življenje, mu zagrne kruto resničnost. Kako dolgo že traja? Ne, tega se ne vpraša. On živi le iz dneva v dan, iz ure v uro, vedno isti ritem, ki mu trga osebnost že približno trideset let. Trideset let spreminjanja v žival, ki nagonsko zahteva zanj osnovno potrebo, drugače pa konča na kakšni veji ali pa pod vlakom. Težko je verjeti, da je bil včasih čisto normalen človek, ki je pač imel takrat še najstniške težave. So mogoče te težave vplivale na njegovo začetno pot, ki ne vodi nikamor? Lahko, da so glavni vzrok za njegov propad, mogoče pa so bile le pika na i in so po nekaj letih neuspešnega
privatnega življenja pridrle na plan in skupno z drugimi težavami ustvarile občutek o manjvrednosti. Tako mu niti uspehi v pravkar dobljeni službi niti skrbna mati niso mogli zapolniti praznine v njem in tako si je sam našel način, ki mu je lajšal te težke občutke.
Vztrajno je dan za dnem, po končanem delovnem času hodil v bližnjo gostilno in tam utapljal skrbi, ki so se nabrale skozi dopoldne. Čeprav je tako našel občutek zadovoljstva, ki ga je iskal, je po streznitvi znova dobil občutek, ki mu je zmanjševal samozavest in želja po ugodju se je ponovila. Vsak dan bolj in vsakič je z večjim nemirom stopil v prostor, ki mu je postal drugi dom, če že ne kar njegov edini dom.
Tako je padel v začarani krog alkoholizma in ironično mu je ravno alkohol sčasoma vzel še tiste drobce samozavesti in optimizma, stvari, ki bi jih najbolj potreboval za rešitev iz te zanke. Postopoma je ta kronična bolezen začela uničevati njegovo telo in
flTTlŠ tiTTrtTLD
Trbovlje so 19.decembra pripravili prireditev s kulturnim programom za socialno šibke družine, kjer sta Božiček in dedek Mraz obdarila 300 otrok z darili, ki so jih prispevali razni sponzorji in so stala okoli 4 milijone tolarjev.
IL
INVESTICIJE V DOMU UPOKOJENCEV NA TEREZUI
Dom upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah so odprli pred 23 leti. V njem sedaj prebiva 200 oskrbovancev, deloma v stanovanjskem, deloma pa na negovalnem oddelku. Zmogljivosti doma pa so bile že davno presežene, prosilcev za sprejem pa je vse več. Zato so se odločili, da bodo tri terase z ravno streho pokrili s klasično kritino, hkrati pa dvignili za eno etažo. S tem pa bodo preprečili tudi nadaljnjo zamakanje notranjosti po vsakokratnem deževju, kar se pogosto dogaja pri ravnih strehah. V tako pridobljenih prostorih bodo namestili pisarniške in druge prostore za oskrbovance. Investicija bo terjala okoli 14 milijonov tolarjev, kar bodo pokrili deloma iz lastnih sredstev, deloma pa iz drugih virov. Za ta denar bodo pridobili okoli 300m2 dodatnih koristnih prostorov. Dela bodo dokončali v prvi mesecih leta 2002.
IL
MIS MAS M1S MAS
VREMENSKA POSTAJA NA MRZUCI
Na področju Trbovelj že nekaj časa uspešno deluje Društvo jadralnih padalcev "Luftrajder". Svojo glavno vzletišče so pripravili na Mrzlici, odkoder se spuščajo z jadralnimi padali v glavnem proti Čečam. Malo pred nastopom zime so namestili na območju Mrzlice avtomatsko vremensko postajo. S strani Letalske zveze Slovenije niso dobili zaprošenih sredstev na temelju razpisa, vendar so to postajo nabavili in postavili s pomočjo raznih podpornikov, največ pa jim je pri tem pomagala Občina Trbovlje, ki je prispevala polovico potrebnega denarja. Vremenski podatki so dostopni vsakomur na telefon 031/428-911. Vremenska postaja deluje od zore do mraka, le ponoči miruje in se samodejno odklopi.
IL
MEDNARODNO LETO GORA 2002
Leto 2002 je bilo proglašeno za Mednarodno leto gora. Cilj tega leta je med drugim izboljšati razumevanje planinstva, gorništva in alpinizma v javnosti in podobno.
V kviru tega leta in različnih aktivnosti na planinskem področju, ki jih bodo razvila poleg Planinske zveze Slovenije tudi vsa slovenska planinska društva, bo temu letu in
ciljem, ki jih zasleduje, dan poseben poudarek na vseslovenskem srečanju planincev, ki bo 14.septembra 2002 na Lisci. Računajo, da se bo tega srečanja udeležilo več tisoč slovenskih planincev iz vseh delov države. ____________________________________U.
ACONCAGUA ŠE ENKRAT
Januarja 2001 sva se trboveljska alpinista Zdravko Zajc in Sebastijan Jančič mudila v Južni Ameriki z namenom, da splezava na naj višji vrh Aconcague (6962 m). Cilj sva oba dosegla. O tem uspehu pa se je v Pratiko občine Trbovlje, ki je izšla decembra lani, prikradla napaka na strani 28, saj je vest popolnoma netočna. Napačno je zapisano, da je vrh dosegel le Sebastijan, kar pa seveda ne drži. Vrh Aconcague, ki je najvišji vrh Amerike, sva 27.januarja 2001 dosegla oba, tako Zdravko Zajc, član PD Železničar, kakor tudi Sebastijan Jančič, član AO PD Trbovlje. Ker je bila ideja o vzponu na najvišji vrh Amerike moja, se za to napako opravičujem in obžalujem, da je do nje prišlo. Vsem bralcem Zasavca želim, da se s to informacijo popravi napačna navedba v omenjeni Pratiki.
Sebastijan Jančič
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
njegov um se je znižal na raven otroškega razuma. Trmasto vedenje alkoholika se je večkrat sprevrglo v nasilno norenje, ker ni dobil potrebnega pomirjevala, ki je učinkovalo le kratek čas. Alkohol mu je začel uničevati organe, njegova koža pa se je postarala za nekaj desetletij. Žalostno podobo pijanca, ki ni mogel sam najti izhoda, so hoteli rešiti njegovi znanci in čeprav se v ustreznih
domovih dobil podporo tujcev, ki so mu pomagali, je ob izhodu iz poslopja zopet izbral prejšnjo pot. In krog je bil zopet sklenjen. Ta krog, ki se nadaljuje še danes, v sebi zapira človeka, ki je v najboljših letih in ravno zdaj, ko bi lahko užival v krogu družine, umira v sklenjenem krogu alkoholizma.
Kdo ve, če bo naslednjo jesen tudi hodil po tej poti. Žalostno je, da bo ravno alkohol, sredstvo, ki mu je uničilo življenje, poskrbel, da bo končno našel mir in dobil to, kar je vedno želel.
Dijak Srednje šole Zagorje
POD KONTROLO
Uživanje alkohola pri mnogih ljudeh vseh starosti in socialnih statusov postaja resen problem. Pitje alkoholnih pijač pogostokrat ne jemljemo kot drogo, saj je marsikje v svetu močno vpleteno v vsakdanje življenje, kljub temu pa povzroča hude odvisnosti, vendar pa marsikomu alkohol predstavlja edino sprostitev. Ne zavedajo pa se hujših posledic v prihodnosti. Seveda pa pitje v manjših količinah ne povzroča resnejših zdravstvenih težav.
Veliko mladih komaj čaka petek in soboto, dva dneva, ki sta pravšnja za izvedbo takšnih in drugačnih zabav.
Zabave pa so v večini primerov povezane z alkoholom. V današnjem času se večina mladostnikov ne zna zabavati brez alkohola, saj je prisoten skoraj vsepovsod in dostopen vsakomur. Čeprav v lokalih lahko ponekod vidimo napise: mlajšim od 18 let alkohola ne strežemo, pa to upošteva zelo malo natakarjev. Saj jim gre samo zato, da bi zaslužili čim več denarja, napisi pa so samo za okras, vendar pa se mladi še vedno odpravljamo ob vikendih ven. V večini primerov pa vse to spremlja vsaj malo alkohola. Nekateri pač imajo svojo mero, druge pa enostavno zanese in malo preveč pogledajo v kozarec. Zaradi tega pa se dogajajo razne prometne nesreče in drugi konflikti. Nekateri ne pijejo zaradi dobre volje, ampak samo zaradi navade, ker je pač tak dan.
Mislim, da alkohol v zelo majhnih količinah res ne škoduje zdravju, celo obratno. Osebno pa mi alkohol ne ustreza. Ne ugajajo mi njegovi stranski učinki. Drugače me pa na zabavah prisotnost alkohola ne moti. Nekateri pač uživajo na tak način, drugi pa uživamo na drugačen način. Samo, da je vsa situacija pod kontrolo in vse v mejah normale.
Petra, S.b. SŠZ
17. PROSINCA 2002
77 ji G Jf.G J G71 fr J r.f?
4
ZLATA POROKA V HRASTNIKU
V soboto, 22.12. sta zlato Ljubomira, Saša in Boštjana ter poroko praznovala Frančišek in hčere Janje z družinami, Ivanka Mur iz Hrastnika, Boben prijateljev, sorodnikov se je 33.	pridružil tudi župan občine
Polna dobre volje in veselja do Hratsnik Leopold Grošelj, ki je življenja sta pred petdesetimi leti jubilantoma zaželel še veliko začeto skupno življensko pot mirnih in srečnih let, predvsem pa slovesno potrdila pred zdravih trenutkov in skupnih let. matičarjem. Čestitkam sinov	Andreja Kovač
ADVENT IN BOŽIČ V PODKUMU
Priprave na prihod Odrešenika skozi adventni čas so bile na slovenskem že od nekdaj zelo bogate. Tudi letošnje priprave na božični čas so bile po dolgem času zopet čudovito in bogato doživetje za veroukarje in druge člane družin v župniji Šentjurij - Podkum.
Delo, ki ga je po tragični smrti našega gospoda župnika Jana
doživeto prikazali dobroto svetega Miklavža, ki naj bi bila v srcih vseh dobro mislečih ljudi, posebno še v teh dneh.
Praznik brezmadežnega spočetja Device Marije je na drugo adventno nedeljo pozdravil tudi novo nastali zborček veroukarjev od prvega do osmega razreda ob spremljavi zvokov kitare, ki so
Kucharika z našimi veroukarji začela sestra Valentina Slana iz skupnosti Loyola, v tem šolskem letu uspešno nadaljujeta kaplan Kancijan Čižman iz Zagorja, ki opravlja bogoslužje v Podkumu, in katehetinja Mihaela.
Prvo adventno nedeljo je naznanil svoj prihod sveti Miklavž s spremstvom. Naši veroukarji: Nina, Matic, Blaž, Saša in Hermina so v igrici Skrivnostni gost
zveneli izpod prstov Mateja iz Zagorja. Mladi so sodelovali s prošnjami in zahvalami že pri bogoslužju in nato še v akademiji z razmišljanji o duhovnem bogastvu, ki nam ga prinaša Brezmadežna.
Božična devetdnevnica je navdušila več kot polovico veroukarjev od male šole do osmega razreda. Glede na dejstvo, da imajo otroci tudi po več
OBNAVLJANJE
ČLANSKIH
OBVEZNOSTI
Društvo upokojencev Trbovlje je 3.januarja v novem leto 2002 začelo kot običajno vsa leta doslej z obnavljanjem svojega članstva za leto 2002. To obnavljanje pa se seveda v prvi vrsti nanaša na plačevanje članarine, ki jo je možno poravnati vsak dan v tednu od 8. do 11.ure v prostorih tega društva na Ulici 1.junija 16. Članarina za leto 2002 znaša za DU 1000 SIT, za Solidarnostno posmrtninsko samopomoč 2100 SIT, za Vzajemno samopomoč (pri ZDUS) 800 SIT, hkrati pa v istih prostorih pobirajo tudi članarino za Delavsko godbo Trbovlje v višini po 1000 SIT.
II.
REGIJSKA
ORGANIZIRANOST
UPOKOJECEV
Zveza društev upokojencev Slovenije bo do konca marca letos organizirala razprave o nameravani regijski organiziranosti društev upokojencev. Po končanih razpravah bodo oblikovali predlog za bodočo regijsko organiziranost teh društev. ZDUS namreč ne zmore več spremljati delo društev. Območne zveze društev upokojencev naj bi bile sposobne organizirati regijska športna tekmovanja, revije pevskih zborov, regijska srečanja upokojencev in razne druge prireditve in dejavnosti. Bodočo regijsko oziroma območno organiziranost društev upokojencev bo sprejemal občni zbor ZDUS-a v marcu letos.
IL
kilometrov poti do cerkve, je navdušenje otrok spodbudilo njihove starše, da so jih redno vozili ne le k svetim mašam ampak tudi na vaje zborčka.
Pravi mojstri - seveda pod budnim očesom kaplana Kancijana in katehetinje Mihaele - so bili naši otroci, ko so iz slanega testa izdelovali figurice za jaslice in jih tudi skrbno postavili v veliki veži župnišča v Podkumu. Na teh jaslicah se oko vsakega obiskovalca odpočije in duša
najdejo. V mesto prispe starejša gospa, ki se v mestu ne znajde. Do željenega cilja ji dobrodušno pomaga deklica, ki za nagrado dobi tako željenega Jezuščka. Zborček veroukarjev pa je pod vodstvom katehetinje Mihaele in ob zvokih Matejeve kitare ogrel srca prisotnih v cerkvi in pozdravil rojstvo Božjega deteta in tudi začetek polnočnice.
Tokratni advent in Božič so nam duhovno obogatili naši veroukarji, z veliko skritimi talenti:
duhovno okrepi.
Uvod v skrivnost rojstva Odrešenika pred polnočnico so zopet napovedali naši veroukarji: Polona, Matic, Saša in Aljaž - brez treme in z veliko poguma. V igrici, ko otrokom pri postavljanju jaslic manjka glavna figurica - Jezus. Iščejo ga povsod, a ga nikjer ne
pevski, igralski, oblikovalski..., ki pa v njih zaživijo ob dobrem vodenju. Zelo pomembno je, da znamo njihovim potrebam in željam prisluhniti vsi odrasli, ne le starši in jih spodbuditi z lepo besedo, dobrimi željami in prijateljskim stiskom roke.
td|, foto: Matej Burkeljc

PREDSTAVLJAMO VAM....
J0Ž6 BUDEN PRAVI. DA JE BUDEN
Nekaj mesecev po izidu njegove prve samostojne kasete, ki se je očitno dobro prijela med ljubitelji lepega petja, smo se z njim dogovorili za pogovor. V njem nam je med drugim razkril, da si želi posneti še kakšno pesem v duetu z Ženo ter da bo še naprej ostal zvest ansamblu Zasavci.
Zanima me, kdo je izbral tako zanimiv naslov za tvojo prvo samostojno ploščo Buden sem?
Šlo je za skupni dogovor z Otom Pestnerjem, da se na nek zanimiv način poigram s svojim priimkom. In tako seje rodil naslov Buden sem, ki pa ima dva pomenljiva pomena.
Kar predolgo se mi zdi smo čakali, da si se odločil za samostojni projekt. Doslej smo te poznali predvsem kot pevca skupine Zasavci. Kako to, da si se končno odločil posneti samostojno kaseto in zgoščenko?
Človek se odloča na podlagi tega, kako se počuti. Predvsem je pomembno to, ali si dovolj dozorel za nekaj takega ali ne. Oto mi je že dalj časa prigovarjal, da sem dozorel, da naj končno že nekaj posnamem tudi sam. Ko sem tudi sam začutil, da sem dovolj dozorel za kaj takega, sem se odločil in samostojni projekt je stekel.
Ko sva že pri Otu Pestnerju, ti je že kdo kdaj rekel, da si zasavski Oto?
To ne, si pa štejem v čast, če kdo tako misli. So mi pa nekateri rekli, da sem »zasavski slavček«, kar tudi ni slabo.
Kakšen se ti zdi Oto?
Je velik človek v pravem pomenu besede. Ve, kako mora delati z ljudmi. Njemu lahko povsem zaupaš. Zame je kralj slovenske glasbene scene. Vsi tisti, ki se kronajo, mu ne sežejo niti do kolen.
Tudi to drži. Povej, kdo vse so pri tvojem projektu sodelovali? Kolikor vem, gre za sedem priredb zimzelenih uspešnic, tri pa so avtorska dela.
Pri mojem prvencu so sodelovali glasbeniki: Oto Pestner, Tomaž Kozlevčar, Jolanda Anžlovar in drugi. Res je, da je na kaseti in
zgoščenki deset skladb. Sedem je priredb, kot so: Orbisonova Otožna Kalifornija, Only you (Samo ti), It's now or never ipd. Tri pesmi pa so delo O.Pestnerja in D.Heringa. To so pesmi:
Še vedno Zasavc (foto Brbre)
Buden sem, Poslednji adijo in Tvoj nasmeh (duet z Otom). Kaseta je izšla pri založbi Zlati zvoki in se prodaja na vseh običajnih prodajnih mestih, posneta pa je bila v studiu Dynamic Velenje in Metro Ljubljana.
Kje vse si imel promocijo kasete? Kakšna je prodaja?
Težko bi natančno povedal, kakšna je prodaja kasete in zgoščenke. Vem pa, da so pesmi med
poslušalci zelo dobro sprejete. Saj so nekatere med njimi že zmagale na radijskih glasbenih lestvicah. Kaseto sem doslej promoviral le po radijskih postajah (Radio Trbovlje, Ognjišče,...). Za kaj več, pa tudi ni bilo časa, saj smo imeli Zasavci v tem času veliko nastopov.
Vam, da zelo dobro posnemaš glas pokojnega pevca skupine Queen F.Mercury-a. Tudi sicer imaš velik razpon glasu, kar smo se lahko prepričali že prej pri Zasavcih in to dokazuješ tudi na samostojnem projektu.
Takšnega pevca kot je bil Mercury, se ne da nadomestiti, vesel pa sem, da sem tudi jaz sposoben peti pesmi, ki so jih izvajali on in njegova skupina. Ko smo Zasavci posneli Queenovo pesem Dvoličnež, nismo mislili, da se bo pesem tako dobro prijela kot se je.
Mimogrede, kdo ti je dal tako lep glas?
Mama. Če bi se z lepim glasom, ki ga ima, posvetila petju, bi bila zelo visoko...
Žena tudi poje, kajne?
Tudi žena Mira ima zelo lep glas. Nekaj let sva skupaj prepevala pri različnih glasbenih skupinah: pri hrastniških Belih labodih na samem začetku in Vetru, pri Akvmarinih iz Trbovelj, pri žalskih Veselih hmeljarjih, kjer smo posneli tudi kaseto in ploščo. Kasneje, ko sem se priključil Zasavcem, se je žena nesebično posvetila družini. Si pa močno želim, da bi skupaj posnela kak duet.
Boš še vedno ostal član ansambla Zasavci, ali pa se boš mogoče odločil za povsem samostojno glasbeno pot?
Dokler smo Zasavci tako kvalitetni kot smo, zagotovo ne.
Živo petje, ti v nasprotju z nekaterimi drugimi izvajalci, ne dela preglavic - ne tebi, ne preostalim članom ansambla Zasavci.
Resje, petje v živo nam je veliko bolj pri srcu.
Igor Golte
NAGRADNO
VPRAŠANJE:
Pri katerih skupina je Jože Buden že pel?
Odgovore pošljite na Zasavca do 24.januarja. Čaka vas nagrada, kaseta Buden sem, ki jo poklanja Jože Buden.
KUPON
Odgovor:
Jože Buden je že pel v skupinah:
Ime in priimek: Naslov:
r^Tn r jr.G J j.n
ŠKLABOVA
KRVODAJALSKA AKCIJA
V	sklopu aktivnosti ob 1. decembru - dnevu boja proti AIDS-u, smo že drugič izvedli krvodajalsko akcijo, v sodelovanju z območno enoto Rdečega križa Trbovlje in bolnišnico Trbovlje. Letos smo se priključili redni krvodajalski akciji, v četrtek, 06.12. 2001, in povečali število udeležencev za deset. Dobre duše, ki so si pustile odvzeti kri smo nagradili s pico v piceriji Stoklas V Trbovljah.
Ostali, ki ste nas tokrat pustili na cedilu, pa se le opogumite in se nam pridružite naslednjič ali pa se kakšen četrtek sami podajte na oddelek za transfuziologijo v bolnici Trbovlje in darujte kri, saj nikoli ne veste, kdaj jo boste sami potrebovali.
Na koncu pa bi se rada za pomoč pri izvedbi akcije najlepše zahvalila gospe Heleni Kastelic in njenim sodelavkam z Rdečega križa, ter prijaznemu osebju na oddelku za transfuziologijo.
Marjeta
ŠKLABOVA KARIERA
Šklab seje na podlagi pozitivnih izkušenj in odzivov iz preteklih let odločil, da v letu 2002 zopet organizira KARIERO-sejem zaposlitvenih možnosti v Zasavju.
V	letih 1999 in 2001 je bila Kariera enodnevna sejemska prireditev, ki je na enem mestu združila ponudbo in povpraševanje po delu. Njen namen je bil mladim kadrom omogočiti perspektivna delovna mesta v zasavskih podjetjih, saj se Zasavje sooča s hudo krizo bega možganov iz regije.
Kot predstavniki študentov in dijakov bi radi tudi Šklabuci pripomogli k reševanju te krize, zato smo se odločili, da Kariero letos razširimo na obdobje nekaj mesecev. V njenem okviru pa mladim ponudimo možnost izobraževanja in izpopolnjevanja. Tako smo se namenili organizirati več predavanj, okroglih miz in delavnic, vse na temo, kako do dobre zaposlitve, kako je obdržati, kako sploh ugotoviti kakšne zaposlitve si želimo, kako se
predstaviti delodajalcu...
Kariera 2002, se je dejansko že pričela, in sicer z okroglo mizo USTVARJALNOST, ki se je dogajala 14.12.2001 v Delavskem domu v Trbovljah. Okroglo mizo je Šklab priredil ob močni podpori Regionalnega centra za razvoj, bila pa je uvod v našo novo Kariero. Bili smo navdušeni nad udeležbo, saj je prišlo mnogo dijakov iz Gimnazije in Ekonomske gimnazije iz Trbovelj, prisotni pa smo bili seveda tudi Šklabovi aktivisti na čelu z našo predsednico Nevo Marn, ki je vse navzoče na začetku pozdravila in jih povabila k nadaljnemu sodelovanju.
Predavala sta nam Alenka Leskovšek, univ.dipl.soc., iz podjetja Racio iz Celja, ki se ukvarja s kadrovskim management consultingom in pa mag. Jordan Berginc, soustanovitelj in predavatelj na Visoki šoli za podjetništvo v Portorožu, direktor zasebne zdravstvene ustanove in lastnik podjetja za prodajo korporacijskih filmov, ki svoji doktorski disertaciji proučuje dejavnike, ki vplivajo na ustvarjalno - inovativni potencial uspešnih podjetnikov.
Ga. Leskovšek nam je predstavila motivacijsko-izobraževalni program za mlade od 17-27 let, ki ga izvaja Pospeševalni center za malo gospodarstvo in katerega cilj je omogočiti vsem mladim razumeti novo zapoved v svetu delu "Postati in ostati zaposljiv na različnih področjih in različnih položajih." Mag. Berginc pa je razložil, kako pomembna je ustvarjalna	plat vsakega
posameznika, kako pomembno je, da se te plati zavedamo in jo razvijamo, saj je naš šolski sistem na žalost še vedno takšen, da vzpodbuja le analitsko plat možganov vsakega posameznika, ustvarjalnost pa jegotovo ena izmed gonilnih sil, kadar skušamo uspeti in nekaj narediti iz sebe.
To je bil uspešen uvod v Kariero 2002, ki pa se bo tudi tokrat zaključila s sejemsko prireditvijo, ki se bo odvijala v Delavskem domu v Trbovljah zadnji teden februarja 2002. Na prireditvi bodo
sodelovala podjetja, ki iščejo mlade nadobudne kadre, po katerih je vedno povpraševanje.
Želimo si obiska čimveč mladih, ki iščejo prvo zaposlitev, kajti sejem je namenjen predvsem njim. Prav tako pa smo mislili tudi na dijake (maturante), za katere pripravljamo informativni dan, na katerem bodo dobili informacije (od študentov) o posameznih fakultetah, načinu študija, kako študirati... Prav tako bomo za dijake in študente organizirali delavnice na temo zaposlovanja, katerih naslovi so zaenkrat še skrivnost.
Kot vsak drugi sejem, bo tudi našo Kariero spremljal bogat obsejemski program, tako da bomo združili prijetno s koristnim.
Torej, sledite obvestilom, odzovite se na naše pobude in nikar na pozabite na februarsko Kariero!
Maša
ZIMSKE RADOSTI Šklab-a in Klub-a B
Zima je tu, temperature so že krepko pod ničlo, v nižinah nam manjka le še malce snega. Ob vsem tem potrebujemo le še dobro družbo
in ljudi, ki jih imamo radi. Včasih pa nam ta enolična zimska pravljica postane dolgočasna in zaželimo si nekaj novega, nekaj pregrešno sladkega z okusom po adrenalinu.
ŠKLAB se je s svojim trboveljskim Klub-om B odločil, da letos z vsemi svojimi močmi poskrbi za snežne užitke svojih članov. Zimske radosti, bodo zajemale smučanje in bordanje na treh znanih slovenskih smučiščih. Najprej se bomo odpravili na CERKNO, v soboto 19.januarja 2002. Cena za ŠKLABUCE znaša 2400 SIT, za nečlane pa 3200 SIT. V to. le zajeta celodnevna smučarska karta, prevoz, malica in šklahova medica. Odhod z avtobusom bo predvidoma ob 6.30 min iz Hrastnika (Rikljev most), 6.45 min iz Trbovelj (Vrtinec) in ob 7.15 min iz Zagorja (Glavna avtobusna postaja). Prijave in dodatne informacije sprejema in deli Jani na tel.številki 041-216-342. Vsi člani Šklaba - kluba zasavskih študentov ter Klub-a B in vsi ostali ste vljudno vabljeni!
BLAGOSLOV KONJEV V PODLIPOVICI
Na dan Svetega Štefana,
zavetnika konj, je v Podlipovici na Izlakah, pred cerkvijo izlaški župnik Janez Miklič opravil
njihovim gospodarjem povedal: »Blagoslov naj pomeni, da boste s konji ravnali lepo.«
Verjamemo, da bodo ravnali
Blagoslovitev konj so na Izlakah opravili prvie doslej
blagoslovitev konj. Pred cerkvico tako, kot verjamemo, da bo konje se je tistega deževnega dne zbralo eno iet0 pred nesrečami in boleznijo ducat konj z gospodarji. Še preden varoval njihov zavetnik, so konji prejeli blagoslov, je župnik	Slika in besedilo Igor Goste
3 Tl DT ti
NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 2001
Po novoletnih praznikih je že običaj, da so prenekatere trgovine zaprte zaradi inventur. No, nekoliko drugačnejše inventure se že leto za letom lotevamo tudi na športnem uredništvu časopisa Zasavc in z vašo pomočjo bomo izbrali najboljše v letu 2001. letošnja novost je ta, da poleg kategorij l.NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA, 2.NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA, 3.NAJ TRENER ZASAVJA in 4.NAJ EKIPA ZASAVJA glasujete tudi za kategorijo 5.NAJ ŠPORTNI DELAVEC/ KA ZASAVJA. V tej kategoriji sodelujejo športni delavci, ki niso aktivni kot trenerji ali igralci, a so vsekakor še kako povezani s športom. Tu gre za predsednike klubov, sekretarje, člane uprav, vzdrževalcev dvoran, hišnikov in podobno.
Delo vam olajšujemo z nominiranci v posameznih kategorijah, kar pa nikakor ni obvezujoče in lahko predlagate povsem svojega kandidata, kandidatko oziroma ekipo. Namenoma pa ne bomo nominirali kandidate za peto kategorijo NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA, ker na tem področju preprosto ne poznamo veliko ljudi, ki bi nominirali za to nagrado, zato vas pozivamo k pomoči.
PRAVILA GLASOVANJA
L Glasuj e se izključno na podlagi kuponov, objavljenih v časopisu Zasavc, ob tem pa fotokopij ne upoštevamo.
2.	Na glasovnico izpišite v vsaki kategoriji po tri športnike, športnice, trenerje, ekipe ali športne delavce. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena (primer: v vseh kategorijah le prvo mesto ali če bo katera od kategorij neizpolnjena), je ne bomo šteli kot neveljavno, pač pa bomo v končni seštevek vnesli vrsti red tiste kategorije, ki je pač izpolnjena vsaj z enim imenom.
3.	Glasujete lahko za nominirance, ki so objavljeni, ni pa to nikakršna obveza.
4.	Kandidati za naj športnike Zasavja morajo biti iz Zasavja (od Radeč do Litije) ali morajo delovati v klubu iz Zasavja.
5.	Glasovnici ni potrebno prilagati obrazložitev glasov.
G.Vsak lahko pošlje več glasovnic.
To so najosnovnejša pravila glasovanja. Sicer pa priznanja ne bodo prejeli le zmagovalci, ampak bomo med vsemi glasovalci izžrebali tudi lepe nagrade. Glasovnice bomo sprejemali do petka, 8.marca do 12.ure, predvidoma pa bomo končni vrstni red objavili v časopisu Zasavc, ki bo izšel 14.marca 2002.
NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU
2001
l.NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2001
-	Dejan Sitar (LK Valvasor Zagorje)
-	Klemen Buzina (Pon do kwan Zagorje)
-	Primož Roglič (SK Zagorje - SZS Kisovec)
-	Uroš Stoklas (KK Iskraemeco Kranj)
-	Boris Urbanc (KK Rudar Trbovlje)
-	Danijel Repovž (NK Era Šmartno)
-	Klemen Lavrič (NK Rudar Velenje)
-	Radovan Skubic (tek)
-	Jernej Simerl (KK Tika Trbovlje)
-	Miha Kovačič (KK Tika Trbovlje)
-	Primož Prošt (RK Rudar Trbovlje)
-	Rok Kandžič (KK Zagorje Banka Zasavje)
-	Nermin Hrvat (NK Zagorje)
-	Denis Delamea (KMN Gip Beton MTO Zagorje)
-	Dejan Kraut (KMN Gip Beton MTO Zagorje)
-	Zoran Tesko (KMN Lesna Litija)
-	Miha Halzer (KD Hrastnik)
-	Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik)
-	Gregor Laznik (BD Steklarna Hrastnik)
2.	NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2001
-	Hedvika Kotar (tek)
-	Katja Kurent (Hypo Avstrija)
-	Brigita Plemenitaš (Pon do kwan Izlake)
-	Monika Škrjanec (LK Valvasor)
-	Anja Poglajen (Tenis park AS Litija)
3.	NAJ TRENER ZASAVJA 2001
-	Srečko Rozman (KK Pon do kwan Izlake)
-	Alojz Miklavčič (KBV Pon do kvvan Zagorje)
-	Dušan Žagar (RK Rudar)
-	Zvone Pograjc (SK Zagorje - Skakalna sekcije Kisovec)
-	Jože Prelogar (NK Zagorje)
-	Edi Navratil (NK Svoboda Kisovec)
-	Peter Kauzer (BD Steklarna Hrastnik)
-	Aleksander Krofi (KK Zagorje Banka Zasavje)
-	Mike Jamnik (KMN Gip Beton MTO Zagorje)
-	Bogdan Simerl (KK Tika Trbovlje)
-	Borut Markošek (KK Tika Trbovlje in reprezentanca Slovenije)
4.	NAJ EKIPA ZASAVJA 2001
-	SK Zagorje, Sekcija za skoke Kisovec
-	KK Pon do kvvan Izlake
-	LK Valvasor Zagorje
-	KBV Pon do kvvan Zagorje
-	KK Zagorje Banka Zasavje
-	NK Zagorje
-	RK Rudar Trbovlje
-	KK GD Hrastnik
-	RK Dol TKI Hrastnik
-	Karate klub Tika Trbovlje
-	KMN Gip Beton MTO Zagorje
-	KMN Lesna Litija
-	RAFTING Ekipa FORSTEK I.
1/02
GLASOVNICA
za naj športnika/športnico Zasavja v letu 2001
1)	NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA
1.	mesto	______________________________________
2.	mesto	_______________________________________
3.	mesto	_______________________________________
2)	NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA
1.	mesto	_______________________________________
2.	mesto	_______________________________________
3.	mesto __________________________________________
3)	NAJ TRENER ZASAVJA
1.	mesto	_______________________________________
2.	mesto	_______________________________________
3.	mesto	_______________________________________
4)	NAJ EKIPA ZASAVJA
1.	mesto	______________________________________
2.	mesto	_______________________________________
3.	mesto	_______________________________________
5)	NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA ZASAVJA
1.	mesto	_______________________________________
2.	mesto	_______________________________
3.	mesto	_______________________________________
Glasoval(u) sem:
Ime in priimek -. -
Kjir;
S. J. It
ODPRLA SO SE VRATA ŠRC SPIN
ZAGORJE
Pred štirimi leti je bilo v Zagorju ustanovljeno društvo Spin z namenom, privabiti medse cim več igralcev badmintona. To jim je vsa leta lepo uspevalo. V tem času je društvo organiziralo veliko osnovnošolskih in rekreativnih turnirjev in seveda, ne smemo pozabiti njihovega največjega projekta SPIN OPEN, katerega so na Badminton zvezi Slovenije (BZS) poimenovali v »Dvodnevni praznik peresnih žogic«. Predsednik društva Igor Trampuž je šel še naprej. Ponudbo je v letošnjem letu zelo razširil. Kako, si preberite v naslednjih vrsticah.
Igor Trampuž
Kaj vse je novega v vašem društvu?
Odločil sem se, da v novi sezoni, poleg badmintona, zainteresiranim ponudim še telovadbo za otroke in aerobiko za upokojence (zakaj bi rekreirali le mladi?). Moj naj večji korak pa je gotovo ta, da sem najel teniško dvorano ZAS-TEN v Zagorju nad upravo rudnika.
Kako to, da si se odločil za tako velik zalogaj kot je ZAS-TEN?
Vedel sem, daje že dalj časa zaprt. Ko gledaš tak objekt in vidiš, daje zaprt, se ti trga srce. Že poleti sem navezal stike z lastnikom hale Milošem Urbanijo, vendar se sprva nisva uspela dogovoriti glede pogojev najemnine. Težkega srca sem moral za nekaj časa pozabiti na ZAS-TEN. V tem času sem na Izlakah uredil telovadni studio. Lahko sem začel z aerobiko in ostalimi telovadnimi panogami. Za badminton sem poleg telovadnice v topliški OŠ najel še novo telovadnico v Kisovcu in tako smo uspešno začeli in vstopili v novo sezono.
No, glede najemnih pogojev za ZAS-TEN pa sva ob koncu leta z lastnikom vseeno prišla do
ustreznega dogovora o najemnih pogojih.
Že kmalu po dogovoru in pričetku prenove nekaterih prostorov si ZAS-TEN preimenoval. Zakaj?
Vedel sem, da se tako velik objekt ne more preživeti samo s tenisom, v njem se morajo nujno odvijati tudi druge športne panoge. Od tod tudi novo ime ŠRC SPIN, kar pomeni Športno rekreacijski center Spin.
Kaj se bo vse dogajalo v ŠRC SPIN-u?
V	letošnji sezoni nudimo tenis, mali nogomet (zimska liga malega nogometa z možnostjo najema igrišča za treninge in igranje), namizni tenis, športni vrtec, aerobiko, telovadbo za upokojence in TOTAL FIT.
Kaj je Total fit?
To je nova športna modna muha. Vadba je vodena ob spremljavi glasbe. Krožno se izvaja na sedmih napravah, vadijo pa lahko ženske in moški hkrati. Pri vadbi oblikujemo postavo, ohranjamo fizično in psihično kondicijo. V Ljubljani se je ta zvrst telovadbe zelo dobro prejela. Upam, da se bo tudi pri nas.
Kdo vse to vodi? Mislim, kdo vodi ŠRC SPIN, treninge...?
ŠRC SPIN vodim sam. Za treninge badmintona imamo dobrega trenerja iz Ljubljane, aerobiko, športni vrtec, total fit in telovadbo za upokojence pa vodijo izkušeni vaditelji kot so: Metka Lukančič, Maša Medvešek in Davor Drečnik.
Lahko nekaj več poveš o otroškem vrtcu?
V	otroški vrtec vabimo otroke stare od 3 do 9 let. Nudimo jim najrazličnejše igrice, s pomočjo katerih spoznavajo kolektivnost, pridobijo delovne navade, skratka spoznavajo šport skozi igro.
Aerobika in telovadba za upokojence, a gre to skupaj?
Po svoje gre. V našo aerobiko smo združili skoraj vse zvrsti. Nabavili smo veliko pripomočkov, ki našo vadbo zelo popestrijo. Vadba se od vaje do vaje razlikuje. Na začetku se s pomočjo vaditelja ogrejejo s klasično aerobiko, po 15 minutah pa vzamejo določen
športni rekvizit (fit bali in soft bali (žoge), kolebnice, arma flex blazine, lahke uteži, total gemy naprave in še druge stvari) in na njih ali z njimi izvajajo vaje.
Tudi upokojenci imajo raztezne vaje, strečing, aerobiko, telovadbo, vendar lažjo obliko. Torej vaje, primerne njihovi starosti in počutju. Zatrjujejo, da se pri nas počutijo zelo dobro in zato treninge tudi radi obiskujejo.
Še nekaj besed o tenisu, badmintonu, namiznemu tenisu, nogometu...
Gre za športe, za katere je naš ŠRC še kako primeren, zato naša igrišča tudi ponujamo v najem. Za tenis imamo še nekaj prostora na voljo, mali nogomet se igra ob sobotah od
19.ure naprej, ob nedeljah organiziramo zimsko ligo. Igrišče je možno najeti tudi, ko je prosto igrišče za tenis. Enako velja tudi za namizni tenis. Badminton pa se bo to sezono še vedno igral v telovadnicah OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju in v Kisovcu. Za naslednjo sezono pa načrtujemo, da bomo v ŠRC SPIN postavili pet igrišč tudi za badminton.
Kolikor sem opazil je v ŠRC poskrbljeno tudi za osvežitev.
Tako je. Veliko stvari v baru smo morali preurediti. Z namenom, da ga naredimo prijaznejšega, toplejšega. Lokal pa ni namenjen samo športnikom. Uredili smo ga tako, da je odprtega tipa. Vabimo vse, da nas obiščejo in ob svečah in prijetni glasbi v udobnih stolih popijete kakšno pijačo. Za konec tedna se pripravljajo tudi zabave.
Za konec najinega pogovora spregovoriva še nekaj o cenah?
Menim, da so naše cene konkurenčne in primerne za Zasavčev žep. Za tenis znaša najvišja cena 2.600 in najnižja 1.700 tolarjev. Dvakratni mesečni obisk za otroke v športnem vrtcu znaša 2.500 tolarjev. Trikrat tedenski obisk aerobike mesečno znaša 7.000, dvakrat tedenski obisk pa 5.000 tolarjev na mesec. Upokojenci za en obisk na teden plačajo po 2.500 tolarjev mesečno. Ura najemnine za mali nogomet pa znaša le 3.500 tolarjev.
Vse termine lahko zainteresirani najdete na informativnem kanalu EVJ Elektroprom, osebno v ŠRC Spin ali na telefonu 56 64 664. Vabim vas, da nas obiščete na športnih terenih ali v prijetnem bifeju.
ZA VAS ZE13 LET POSLOVNI IMENIKI
SLOVENIJATEL^
RUMENE STRANI
Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/436 05 20, www.rumenestrani.GOin
I N T E R MARKETING
Volkswagnov ključ prihranka.	Letnik2001
Malgaj
TRBOVL J E	I
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 www.malgaj.si

. j.
n
KARATI
SIMERL V FINALU PREMAGAL EVROPSKEGA PRVAKA
V soboto 22. decembra 2001 je v Oplotnici potekalo v organizaciji Karate zveze Slovenije 6. Mednarodni božični karate pokal. Na turnirju, ki ga je dobro izvedel domači karate klub je nastopilo preko 150 tekmovalcev iz 30 klubov iz Švice, Avstrije, Slovaške, BiH, Hrvaške in Slovenije.
Iz karate kluba TIKA Trbovlje so
nastopili Elvis SELIMOVIČ, Žiga ŠANTEJ, Dejan in Dražen KUSlC, Amir TAHIROVIČ, Tomy CESTNIK, Gorazd GRIČAR in Jernej SIMERL. Vodil jih je trener Bogdan SIMERL.
Najprej so nastopili v katah. Žiga dokazuje tudi v tej disciplini, daje eden izmed najboljših katašev v Sloveniji v svoji starostni
kategoriji. Na koncu mu je uspelo osvojiti bronasto medaljo. Žiga je v tem letu skoraj na vseh tekmovanjih kjer je nastopal osvojil medalje, tako v katah kot športnih borbah in s tem dokazuje, daje eden izmed najkompletnejših tekmovalcev v svoji starostni kategoriji.
V športnih borbah so štirje
trboveljski tekmovalci pokazali res izvrstno športno formo, saj se je vsem uspelo uvrstiti v finale, kjer so se pomerili med seboj. V kategoriji do 50 kg se je Dražen KUSIČ odlično upiral izkušenejšemu	Elvisu
SELIMOVIČU, kateremu je uspelo zmagati šele v podaljšku. V kategoriji do 60 kg je Žiga
ŠANTEJ premagal Dejana KUSIČA sicer že v regularnem delu, vendar z minimalnim rezultatom 1 : 0. V kategoriji nad 65 kg je nastopil Amir TAHIROVIČ, ki je z osvojeno bronasto medaljo tudi stal na zmagovalnem odru. Njega je v polfinalu premagal kasnejši zmagovalec TABAKOVIČ iz Velenja.
V kategoriji kadetov sta tokrat nastopila CESTNIK in GRIČAR, ki sta žal izgubila že v 1. kolu. V kategoriji starejših mladincev do 70 kg je nastopilo cel kup reprezentantov, med drugim tudi nosilcev medalj iz evropskih in svetovnih prvenstev. Za Slovenijo sta nastopila Ljubljančan PLANTARIČ in Jernej SIMERL. Oba se še kar borita za nastop na Evropskem	mladinskem
prvenstvu, ki bo februarja letos v Koblenzu v Nemčiji. Plantarič tokrat ni bil ravno razpoložen in je izgubil že v 1. kolu. Jernej pa je k sreči imel svoj dan, tako, da se je z vestnim izvrševanjem taktičnih zamisli selektorja Boruta MRKOŠKA brez težav uvrstil v finale. Tu gaje čakal Hrvat DUKIČ, katerega so predhodni rezultati zelo favorizirali. DUKIČ je mladinski evropski prvak iz Celja 2000. Na mladinskem EP, februarja 2001 je osvojil bronasto medaljo. Na zadnjem mladinskem svetovnem
prvenstvu v Grčiji pa je z ekipo Hrvaške osvojil bronasto medaljo. Po razgovoru s selektorjem je Jernej odšel v finalno borbo trdno odločen, da zmaga tokrat ostane v Sloveniji. Ves čas borbe je dobro izvrševal predhodno dogovorjene taktične variante, tako da ni niti za trenutek bilo vprašanje zmagovalca. Dvoboj je rutinirano dobil z rezultatom 2 :0. Jernej je bil tokrat tudi edini slovenski tekmovalec v mladinski konkurenci, ki je osvojil zlato medaljo. Kasneje je nastopil tudi v ekipnem delu. Čustvena sprostitev po zmagi v posamičnih nastopih mu je načela koncentracijo. Jernej je zaradi nekontroliranih udarcev, katere so sodniki kaznovali s kazenskimi točkami izgubil, vendar je ekipi kljub temu na koncu uspelo osvojiti bronasto medaljo.
Osem osvojenih medalj za Trboveljčane na tako močnem turnirju kaže to, da se v Trbovljah izvaja res kvaliteten karate, posledica katere so izvrstni uspehi tako v državnem kot mednarodnem smislu. Seštevek teh in vseh ostalih medalj, ki so si jih Trboveljčani priborili v letu 2001 tako na državnem nivoju kot mednarodnih tekmovanjih kaže 72 osvojenih medalj. Število osvojenih medalj je do sedaj najvišje v posameznem koledarskem letu v celi 30-letni zgodovini trboveljskega karateja. To pa je podatek, ki ne rabi več posebnega komentarja.
Fran|o GLAVICA
Jernej Simerl (na najvišji zmagovalni stopnici) z osvojeno zlato medaljo na 6.mednarodnem božičnem turnirju v Oplotnici
L0K0STRELSIV0
LOKOSTRELEC LETA DEJAN SITAR
Izvršni odbor Lokostrelske zveze Slovenije (LZS) in Lokostrelski klub Valvasor Zagorje sta v Zagorju ob zaključku letošnjega slovenskega pokala in ob 25.obletnico zveze v stekleni dvorani DD Zagorje organizirala slavnostno prireditev, ki jo je začel nihče drug kot baron J.V.Valvasor (dramski igralec in predsednik zagorskih lokostrelcev Drago Butja). Za njim je »vajeti« v roke vzel trener zagorskih lokostrelcev Alojz Pavlovič, kije vodil nadaljnji potek slavnostne seje. Pavlovič nam je zaupal, da bo v sezoni, ki prihaja znova tekmoval. Upajmo, da tako uspešno kot v preteklih
letih. Zaupal nam je tudi, da svetovni prvak Dejan Sitar še naprej ostaja član KK Valvasor, da pa so se razšli z Moniko Škrjanec.
Organizatorji so v Zagorju podelili zlato plaketo LZS, priznanja za dosežene državne rekorde, pokale za najboljše v posamezni kategorijah slovenskega pokala, kjer je nastopilo 279 lokostrelcev, razglasili pa so še lokostrelca, lokostrelko in klub leta.
Zlata plaketa LZS ob 25 obletnici je bila podeljena Marjanu Podržaju, vrhunskemu trenerju in lokostrelcu, ki je v svoji karieri postavil več kot 50 državnih rekordov. Za lokostrelko leta je bila
razglašena Dolores Čekada iz kluba MINS Postojna, zmagovalka slovenskega pokala v ukrivljenem loku in nosilka številnih državnih
rekordov, bila pa je tudi udeleženka svetovnega prvenstva v Pekingu. Lokostrelec leta je postal član LK Valvasor Zagorje Dejan Sitar (tudi
Dejan Sitar (v sredini) si je priznanje naj lokostrelca zaslužil. Bo izbran tudi za naj športnika Zasavja 2001 ?
17. PROSINCA 2002
JiTlOT
TEKMOVALNI IN ORGANIZACIJSKI USPEHI - NAJLEPŠE DARILO 30-LETNICI KARATEJA V TRBOVLJAH
Karate je ena izmed najstarejših borilnih veščin v svetu. Niti naše mesto ni izjema velikega vpliva lete. Začetek Trboveljskega karateja seže v leto 1971. Začetnika sta bila brata Marjan in Zdenko FRITZ, ki sta takrat trenirala v Ljubljani. Njun trenerje bil japonski mojster Takaši Takuhisa, pri katerem so nato vadili tudi nekateri drugi Trboveljčani. Sprva je bil klub organizacijsko povezan z Ljubljano. Deloval je kot sekcija takratnega Shotokan karate kluba. Leta 1973 so v Trbovljah organizirali samostojen klub, ki je številčno rastel in se strokovno dograjeval. Tekmovalci so doslej osvojili kolajne skoraj na vseh ravneh v Sloveniji in tujini.
Danes Karate klub TIKA Trbovlje sodi med najboljše pri nas, tako na tekmovalnem kot organzacijskem področju. Vanj je vključeno in marljivo trenira več kot 150 članov. Največ je seveda otrok. V klubu trenirajo v petih skupinah ločenih po znanju. Že vrsto let je trenerski team nespremenjen. Vlogo glavnega trenerja in s tem koordinatorja vsega strokovnega dela v klubu opravlja Bogdan SIMERL. Borut MARKOŠEK je že šesto leto selektor vseh slovenskih reprezentanc. Svoje znanje in izkušnje dobro prenaša na člane tekmovalne skupine, kar se potrjuje z osvojenimi medaljami na tekmovanjih vseh nivojev. Franjo GLAVICA in Uroš VOZEL sta trenerja, ki v skupinah nižjega nivoja (začetna in nadaljevalna) skrbita, da otroci pridobijo znanje in veselje do borilnih veščin oziroma karateja. Iz široke baze trenirajočih poiščeta tekmovalce, ki se kasneje v tekmovalni skupini usposobijo za doseganje vrhunskih
rezultatov. Razveseljivo je, da je trboveljskim karateistom uspelo po nekaj letih zopet zbrati starejše člane, ki pod vodstvom Zvoneta KERŠIČA enkrat tedensko osvežujejo pridobljena karate znanja, se sproščajo in nabirajo novih moči za vsakdanje obveznosti in aktivnosti.
Čez leto se zvrsti lepo število tekmovanj. Poleg treningov in tekmovanj se izvajajo tudi dejavnosti, kot so izleti, planinski
pohodi, družabna srečanja, kopanja na bazenu, kolesarjenje, itd.
Nastopanje na tekmovanjih je na različnih nivojih, od klubskih do mednarodnih. Tekmovalci so osvojili medalje na vseh nivojih, Zdravko ROMIH in Dalibor FILIPIČ pa imata v svoji vitrini tudi medalji iz najvišjih evropskih prvenstev.
V letu 2001 so trboveljski tekmovalci osvojili 72 odličij, od tega 36 na državnih prvenstvih in uradnih pokalnih tekmovanjih, 32 na mednarodnih turnirjih in 4 na turnirjih v Sloveniji. Največ medalj so osvojili Žiga ŠANTEJ (18), Miha KOVAČIČ (14) ter Elvis
SELIMOVIČ in Jernej SIMERL (11). Število osvojenih medalj je do sedaj naj višje v posameznem koledarskem letu v celi 30 letni zgodovini trboveljskega karateja. To pa je podatek, ki ne rabi več posebnega komentarja.
Poleg odmevnih uvrstitev so Trboveljčani osvojili kar nekaj prvih mest na močnih mednarodnih turnirjih. Nik ŽLAK je zmagal v Trbovljah, zmagovalci v Oplotnici pa so postali Elvis
SELIMOVIČ, Žiga ŠANTEJ in Jernej SIMERL.
Tudi na domačih tekmovanjih so bili Trboveljčani superiorni. Državna prvaka v športnih borbah sta postala Elvis SELIMOVIČ in Dalibor FILIPIČ ter ekipa starejših mladincev v sestavi Miha KOVAČIČ, Jernej SIMERL, Dalibor FILIPIČ in Franci CEFERIN.
Pomembno je podati tudi dejstvo, da se trboveljski tekmovalci ne preizkušajo le na tekmovanjih, ampak se udeležujejo tudi raznih seminarjev, kjer si pod vodstvom svetovno znanih mojstrov utrjujejo svoje znanje in ga potrjujejo z izpiti za višje
mojstrske pasove. V mesecu novembru je v Trbovljah v okviru prireditev ob 30 letnici karateja v Trbovljah uspešno opravilo izpit za DAN pasove (črni pas) deset članov trboveljskega kluba. Novi mojstri karateja so postali Elvis SELIMOVIČ, Jasna KOVAČIČ, Žiga ŠANTEJ, Tomy CESTNIK, Gorazd GRIČAR, Jernej SIMERL in Uroš VOZEL. Izpit za črni pas stopnje 2. DAN sta opravila Miha KOVAČIČ in Bogdan SIMERL ter črni pas stopnje 3. DAN Damir VUČILOVSKI.
Karate klub TIKA Trbovlje je v soboto 15. decembra organiziral in uspešno izvedel že 29. mednarodni karate turnir »Trbovlje 2001«, ki ima med vsemi v Evropi tudi najdaljši staž. Uspeh organizatorjev so dopolnili sami tekmovalci, ki so osvojili kar 9 odličij.
Karate klub TIKA Trbovlje je v letu 2001 praznoval 30 let karateja v Trbovljah. V klubu so se odločili, da bodo ta jubilej obeležili z aktivnostjo. Izvedli so skupni trening članov tekmovalne skupine in vseh, ki so v preteklosti s svojo aktivnostjo prispevali k uveljavitvi kluba. Trening so vodili trenerji Marjan FRITZ, Zdravko ROMIH, Borut MARKOŠEK in Bogdan SIMERL. Po končanem treningu so nadaljevali druženje v prijetnem vzdušju v gostilni BRIN v Trbovljah.
Zaključimo torej, da je bilo celotno delo v letu 2001 dobro organizirano in je obrodilo zelo lepe uspehe. Če bo tako dobro potekalo tudi v naprej in če bodo tekmovalci tudi v bodoče tako uspešni, bodo karateisti ljubitelje tega športa še zagotovo večkrat razveselili z odličnimi rezultati.
Franjo Glavica
kandidat za naj športnika Zasavja 2001), ki je letos v Pekingu postal svetovni prvak s sestavljenim lokom, poleg tega pa je samo v letošnjem letu dosegel deset državnih rekordov ter še tri evropska. Je tudi edini na svetu, ki mu je dvakrat uspelo nastreliti več
kot 1400 krogov. Povejmo še, da ima Dejan vse posamične državne rekorde v tarčnem lokostrelstvu, vse rekorde v olimpijskem krogu, rekord v disciplini 900 krogov, prav tako pa ima vse posamične rekorde v dvoranskem in poljskem lokostrelstvu. V letošnjem
klubskem točkovanju za slovenski pokal je bilo uvrščenih 30 klubov. Najuspešnejši klub je bil tudi letos LK MINS Postojna, drugo mesto je pripadlo LK Žalec in tretje LK Mozirje. Slovenske lokostrelce je ob jubileju z obiskom počastil tudi predsednik lokostrelske zveze
Hrvaške. Za nekaj glasbenih utrinkov pa je poskrbela prenovljena zasedba vokalne skupine Cantate, pod vodstvom Tadeje Nimac.
j.
11
SMUČARSKI SKOKI
POGRAJC DRUGI, MOČNIK GUNA TRETJI
Predstavniki domačega kluba so se ponovno izkazali. Čeprav je dva dni- zadnjo soboto in nedeljo v letu 2001- v Kisovcu deževalo, so kljub temu zelo dobro pripravili 25 metrsko skakalnico, na kateri so lani zadnjo nedeljo organizirali tekmo za slovenski pokal dečkov in deklic do 12 let. Med 82 skakalci so se znova izkazali predstavniki domačega kluba, ki delajo pod vodstvom trenerja Zvoneta Pograjca. Osvojili so drugo, tretje, petnajsto mesto med dečki in četrto in peto med deklicami.
Rezultati dečkov do 12 let:
1.	Gašper Berlot, SSK Velenja, 25,5 in 25 m, 227,7,
2.	Andraž Pograjc, 24,5 in 25 m, 223,8,
S.Janez Močnik Guna, 24 in 25 m, 221,6,
15.Leon Grobljar, 23,5 in 23,5 m, 208,3,
22.	Jaka Prašnikar, 23 in 23,5 m, 203,6,
23.	Urban Javoršek, 23,5 in 23,5 m, 203,3,
25.Aljaž Smolič, 23,5 in23,5 m, 201,8, Dejan Judež je osvojil 48. in
Rok Krivic 59. mesto (vsi SK Zagorje-SZS Kisovec.
Deklice:
1.Petra Benedik, SK Triglav Kranj, 23,5 in 24 m, 210,
4.	Katja Požun, 21,5 in 20,5 m, 176,3
5.	Manja Pograjc, 21 in 20,5 m, 175,3 (obe SK Zagorje-SZS Kisovec).
ZMAGA V VELENJE
V Kisovcu so na dan samostojnosti organizirali še tekmo za regijski pokal na 25 metrski skakalnici. V konkurenci 34 dečkov in deklic do 12 let je s skokoma 25,5 in 26 m in 234,6 točkami zmagal Velenjčan Gašper Berlot, ki mu skakalnica očitno »leži«, 2. je bil domačin Andraž Pograjc s skokoma 26 in 24,5 m, 4. Janez Močnik Guna, 6. Aljaž Smolič, 9. Leon Grobljar, lO.Dejan Judež, 14.Jaka Prašnikar in drugi domači skakalci. Med deklicami je bila najboljša sedem letna domačinka Manja Pograjc, ki je s skokoma 20 in 21,5 osvojila 29. mesto. Katja Požun je bila 31.
Igor Golte
LEON GROBLJAR DRUGI
V Sebenju je zadnjo soboto v letu potekala tekma za slovenski pokal dečkov in deklic do 10 let. Na skakalnici K 15 so se izkazali tudi varovanci Boruta Markoška. Med deklicami sta Manja Pograjc in Katja Požun osvojili 4. oziroma 6.mesto. Med dečki je zmagal Aleš Oblak iz Stola
Žirovnica, le pol točke pred članom SK Zagorje-SZS Kisovec Leonom Grobljarjem, Urban Javoršek je bil 9., Dejan Zujič 17., Miha Jesih 21. in Jaka Prašnikar 28.
Igor Goste
ZUPANČIČ IN ROGLIČ USPEŠNA
V Kranju so bile na skakalnici K 50 kar dve tekmi za slovenski pokal mlajših mladincev do 16 let. Uspešno so nastopili tudi nekateri predstavniki SK Zagorje-SZS Kisovec. Na prvi tekmi je s skokoma 49 in 50 m zmagal Jaka Oblak iz Alpine Žiri, 16.je bil Miran Zupančič (45 in 45,5 m, 17.Primož Roglič (45,5 in 45 m in 35.Aljaž Derstvenšek (43,5 in 40 m).
Tudi na drugi tekmi je zmagal Jaka Oblak. Tokrat s skokoma 49,5 in 52 m, 9.je bil Primož Roglič (47 in 48 m), 15.Miran Zupančič (45, 47,5), 31.Aljaž Derstvenšek (44 in 44,5 m). Povejmo še, da Primož in Roglič lahko še vedno tekmujeta v konkurenci dečkov do 14 let. Uidi zato so njuni rezultati v konkurenci mlajših mladincev do 16 let zelo obetavni.
Igor Goste
TUDI V SOPOTI SO SKAKALI

'v
V prvem nedeljskem dnevu novega leta 2002 so v Sopoti člani ŠD Sopota priredili skoke na 40-metrski skakalnici, kjer je zmagal obetavni skakalec iz vrst ŠD Sopota, Primož Martinčič iz Šklendrovca.
Tatjano Potrpi n
KMN JUVENTUSU BOŽIČNI TURNIR
V	organizaciji ŠZ Hrastnik in KRC Hrastnik je v športni dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku potekal tretji božični malonogometni turnir. Nastopilo je 12 ekip. Po tekmah v štirih skupinah in kasneje v četrtfinalnih srečanjih, kamor so se uvrstili po dve ekipi iz vsake skupine, so bili v polfinalu doseženi naslednji rezultati:
Potepuhi: DMN Ljiljani 8:1, KMN Juventus-Pizzerija Kukuca 3:3 (6:4 po streljanju iz 6 metrov).
V	tekmi za tretje mesto med Pizzerijo Kukuco in DMN Ljiljani so slednji srečanje predali, v tekmi za prvo mesto med Juventusom iz Hrastnika in Potepuhi iz Litije pa je bil po izredno razburljivi in kvalitetni tekmi zmagovalec odločen šele po streljanju iz 6 metrov. V regularnem delu se je srečanje namreč končalo s 3:3. V izvajanju kazenskih strelov so bili uspešnejši nogometaši Juventusa. V devetih letih obstoja te ekipe je to že njihov 50. osvojeni pokal. Naj strelec turnirja je bil s šestimi zadetki Marko Voršič, za naj vratarja je bil izbran Jure Planinšek (oba Potepuhi)
ŠT) n?!;
Nogomet & smučarski skoki
V ZNAMENJU ZELENIC IN BELIH STRMIN
Znani zasavski športni delavec Ginter Kržišnik ni počival v pred in ponovoletnih dnevih. Tako se je kot tesni sodelavec NZS udeležil gala prireditve Nogometne zveze Slovenije v Hotelu Slon. Ginter je imel namreč v preteklem letu, ki je bilo zelo uspešno za slovenske nogometaše, na štadionu za Bežigradom v rokah organizacijo V1P prostorov na tekmah z Luksemburgom, Rusijo, Ferskimi otoki in Romunijo, le nekaj dni zatem pa se je podal v Oberstdorf in Bischofshofen, kjer je spremljal nastope svojega varovanca Petra Žonte. O omenjenih dogodkih pričajo tudi fotografije.
Peter Motnikar, slike arhiv Zasavca
Ginter Kržišnik je v skakalni areni v	,
Oberstdorfu...	...spreml|d nastope nas,h m še
posebej Petra Zonte
Še prej pa je bil v Hotelu Slon v družbi Srečka Katanca...
...Mladena Rudonje...	...in Natalije Verboten
Smučanje
ODLIČNI REZULTATI ZASAVSKIH SMUČARJEV
Dne 23.12. se je pričelo tekmovanje za pokal Ski Open Barcaffe (serija tekem v veleslalomu za smučarje rekreativce). V sezoni 2001/2002 bo organiziranih šest tekem. V prvi tekmi na Rogli so se pomerili tudi nekateri smučarji iz Zasavja. Uvrstitve po kategorijah: cicibanke do 10 let: 1 .Nina Žnidar (Zagorje), 11 .Katja Murne (Zagorje), 15.Sara Juvančič (Dobovec), 17.Hana Brvar (Zagorje), cicibani do 10 let:
3.Andraž Lazar (Zagorje), dečki od 11 do 14 let: 1.Aljaž Lazar (Zagorje), 13.Andrej Glavač (Dobovec), moški nad 50 let: 3.Srečko Forte (Trbovlje), moški od 31 do 40 let: 16.Oto Juvan (Foto Asja Zagorje-ETI Gum), ženske od 31 do 40 let: 3.1rena Murne (Zagorje), 4. Alenka Kuhar (Radeče), ženske nad 50 let:
2.Hedvika Kotar (Alpina-Bojan Juvan s.p.).
Dne 13.1. pa je na Starem vrhu
nad Škofjo Loko potekala 2.tekma za pokal Barcaffe ski open Slovenija v vesleslalomu. Zasavski smučarji so se tudi tokrat izkazali po kategorijah: cicibanke do 10 let:	1 .Nina Žnidar
(Zagorje), 11.Sara Juvančič (Dobovec), 12.Katja Murne (Zagorje), cicibanke nad 10 let: 10.Urška Ahac (SK Zasavje), cicibani do 10 let: 6.Nejc Levičar (SK Zasavje), 10.Andraž Lazar (Zagorje), dečki od 11 do 14 let: 2.Aljaž Lazar (Zagorje), 14.Andrej Glavač (Dobovec), moški nad 50 let: 5.Srečko Forte (Trbovlje), moški nad 30 let: 21.Oto Juvan (Gip Beton MTO/ Eti Gum/Foto Asja), ženske nad 30 let: 3.Irena Murne (Zagorje), 5.Alenka Kuhar (Radeče), ženske nad 50 let: 1.Hedvika Kotar (Alpina-Rent a car Juvan, Bojan Juvan s.p.), absolutno: 3.Hedvika Kotar (Alpina-Rent a car Juvan, Bojan Juvan s.p.)
SKI OPEN ZASAVJA
Rezultati 2.tekme Ski open Zasavja 2001/2002 v veleslalomu v Lontovžu: deklice do 7 let in mlajše: l.Neja Kmetič (SD Trbovlje), deklice od 8 do 10
let: 1 .Nina Žnidar (SD Zasavje), dečki do 7 let in mlajši: l.Blaž Kreže (SD Trbovlje), dečki od 8 do 10 let: l.Rok Kmetič (SD Trbovlje), deklice od 11 do 14 let: 1.Maruša Bajda (Škofja Riža), dečki od II do 14 let: 1.Jernej Sirk (SD Trbovlje), ženske 51 let in starejše: 1 .Hedvika Kotar (SDK Trbovlje), ženske od 41 do 50 let:
1.Katja Resnik (SK Zagorje), moški od 61 do 70 let: Leopold Renko (Izlake), moški od 51 do 60 let: 1.Srečko Forte (SD Zasavje), moški od 41 do 50 let: Jože Ogrinc (Zagorje ARS), moški od 31 do 40 let. 1 .Igor Špajzer, moški od 19 do 30 let: 1 .Nejc Potrpin, moški od 15 do 18 let: 1.Gašper Princ (SD
. ___________________________________________________________
PRIZOR S SKI OPNA ZASAVJE: (z leve proti desni) Gregor Mihelčič, Igor Špajzer, Marko Mal in Oto Juvan (slika: Stani Veternik)
1.Jasna Malovrh (Zagorje), ženske od 31 do 40 let: 1.Irena Murne (SK Zagorje), ženske od 18 do 30 let: 1.Barbara Ogrinc (Zagorje), ženske od 15 do 18 let:
Trbovlje), absolutna konkurenca moški: l.Jože Ogrinc (Zagorje), ženske: 1.Hedvika Kotar (SDK Trbovlje)
f? j j (7 j. u
Mali nogomet
GIP BETON MTO ZAGORJE JE DELIL IZPISNICE
V prestopnem roku, v polsezoni so edini zasavski prvoligaši med malonogometaši ostali brez več igralcev. Klub so tako zapustili Kolar (Nazarje), Kamenšek (Tomaž), Džafič (Litija) in e prej Vrečko (Dobovec). V upravi kluba
Milan Adrinjek in Vladislav Brečko
načrtujejo dve novi okrepitvi, katerih imen športni direktor kluba Branko Praznik-Kosa ni želel izdati vsaj do trenutka uradne potrditve registracije. Če je šlo vse po načrtih, potem sta bila nova igralca na seji registracijske komisije NZS za mali nogomet že registrirana v torek, IS.januarja, ob tem pa imata pravico nastopa že v naslednjem krogu.
Sicer pa so "gradbinci" v petek v svoji dvorani v 10.krogu prvenstva gostili ekipo Mizarstva Širovnik, ki se bori za obstanek v prvi ligi in temu primeren je bil tudi končni rezultat, saj so domačini zmagali z 9:2. Za Gip Beton so zadeli: Adrinjek 4, Delamea 2, Brečko, Kraut in Lazič 1. Kljub visoki zmagi seje pri domačinih še kako poznala odsotnost kreatorja igre Gregorja Židana, ki ima poškodovan prst na nogi in je kljub temu pokazal pripadnost klubu s tem, da si je srečanje ogledal s tribun v družbi maloštevilne (in očitno razvajene?) publike v zagorski dvorani. V domačih vratih se je v drugem polčasu izkazal mladi domačin Primož Martinčič, ki je zamenjal Dermastijo in zbral 6 izrednih obramb.
Po visokem vodstvu je prišlo do popuščanja v naši ekipi, kar se sicer ne bi smelo zgoditi in to so gostje izkoristili z dvema zadetkoma.
Potem smo morali spet vzeti stvari v svoje roke in zabiti še kakšen gol, da smo tekmo pripeljali mirno do konca,"je po tekmi dejal igralec Gip Betona Denis Delamea.
Besedilo in slika: Peter Motnikar
Denis Delamea
Košarica
JE PORAZ TRAGIČEN?
Košarkarji Zagorja Banke Zasavje so se v 12.krogu Hypo lige pomerili s Kemoplastom Alposom iz Šentjurja. V tekmi, po kateri bi se domači lahko z zmago utrdili med prvo četverico, ki bo v drugem delu prvenstva igrala za naslov državnega prvaka z moštvi Goodyear oziroma Jadranske lige (Union Olimpija, Krka, Pivovarna Laško in Geoplin Slovan), so Zagorjani pokazali zelo slabo igro in na koncu zasluženo izgubili. In to kljub dejstvu, da je bil prvi polčas dokaj izenačen, saj si nobena ekipa ni zagotovila večje prednosti od štirih točk. Polčas se je končal s prednostjo gostov s 35:34. V drugem polčasu so gostje začeli povečevati svojo razliko, kar pa ob dejstvu, da so domači delali začetniške napake, niti ni bilo preveč težko. Ob slabem izvajanju prostih metov (44%) in slabi obrambi so se Šentjurčani oddaljili na 12 točk, a so jih Zagorjani tik pred koncem skorajda ujeli, a je Žarkovič le nekaj trenutkov pred koncem zgrešil trojko za podaljšek in ostalo je pri zmagi Šentjurčanos z 82:79. Po tekmi je bila slaba volja domačega trenerja Sandija
Krofla več kot očitna in se je kazala tudi ob povsem upravičenem povišanem glasu iz slačilnice po tekmi.
"Glavni razlog za poraz je popolno neupoštevanje dogovorjenega pred tekmo s strani celotne ekipe. S takšno igro in odnosom nikakor nismo mogli doseči drugega kot poraz. Slabo izvajanje prostih metov? Lahko rečem, da smo že v lanski sezoni kot tokrat na treningih metali veliko prostih metov, toda pri tem elementu košarkarske igre je potrebna zbranost v glavah igralcev, toda očitno je bilo, da so bili moji igralci z glavami drugje kot na košarkarski tekmi."
Besedila In slika Igor Zibelnik
Bilijard
RIBIC NAJBOLJŠI V BILJARDU
Rezultati 1.novoletnega turnirja: 1 .Zoran Ribič, 2.Marjan Povše, 3.Šalim Mešič, 2.novoletni turnir: 1 .Zoran Ribič, 2.Danijel Urbanija, 3.Severin Kadrijevič. Lestvica: I.Zoran Ribič, 2.Stane Demšar, 3.Tomaž Benedičič.
Domači trener Sandi Krofi je po tekmi upravičeno bentil nad svojimi varovanci
5vnn?
v
II
KOŠARKA
ČLANI I.B SKL (12.krog} ILIRIJA : GD HRASTNIK 89 : 77
Strelci za GD Hrastnik: Goran Čop 7, David Čop 6, Žitnik 22, Tomažin 8, Golotič 8, Tušek 18, Čeko 10.
RUDAR: JURIJ PLAVA LAGUNA 81 : 72
Strelci za Rudar: Zagorc 7, Džombič 7, Kazaferovič 6, Tilinger 7, Brečko 21, Andrej Čop 16, Radovič 8, Zorko 6, Robi Čop 3. (13.krog)
GD HRASTNIK : KRŠKO 94 : 99
Strelci za GD Hrastnik: Deželak 4, David Čop 20, Žitnik 20, Tomažin 27, Golotič 6, Čeko 15, Godicelj 2.
UNION OLIMPIJA MLADI : RUDAR 93 : 99 Strelci za Rudar: Zagorc 16, Džombič 2,Kazaferovič 14, Tilinger 21, Brečko 9, Andrej Čop 4, Radovič 12, Zorko 13, Vajdič 5. (14.krog)
GD HRASTNIK : RUDAR 75 : 65
Strelci za GD Hrastnik:Goran Čop 4, Brečko 1, Deželak 4, David Čop 16, Žitnik 14, Tomažin 12, Tušek
7,	Čeko 17
Strelci za Rudar: Zagorc 4, Kazaferovič 16, Brečko 9, Andrej Čop 16, Radovič 4, Zorko 4, Vajdič 12.
(15.krog)
RUDAR:BANEX 99 : 84 Strelci za Rudar: Markovič 5, Zagorc 12, Džombič 8, Kazaferovič 13, Tilinger 24, Brečko 3, Andrej Čop 18, Robi Čop 8, Vajdič 8. RADENSKA CREATIV SOBOTA: GD HRASTNIK 69 : 82 Strelci za GD Hrastnik: Goran Čop
8,	Deželak 7, Čeko 16, Žitnik 26, Tomažin 11, Golotič 1, Tušek 5, David Čop 8.
Trenutna lestvica: 1.Jurij plava laguna 27 točk	2.Rudar 24
točk....l0.GD Hrastnik 21 točk Naslednji krog-
RudanFragmat v soboto, 19.01.02 ob 19.00 uri v športni dvorani Polaj
Jurij Plava laguna:GD Hrastnik v soboto, 19.01.02 v Ljubljani.
POKAL SPAR (3.krog)
RUDAR : UNION OLIMPIJA 63:134
Strelci za Rudar: Košalin 4, Zagorc 7, Tilinger 10, Brečko 6, A.Čop 2, Radovič 2, Zorko 10, R.Čop 7, Vajdič 15
GD HRASTNIK : ROGLA 88 : 87 Strelci za GD Hrastnik: Goran Čop
1,	Čeko 10, Žitnik 25, Tomažin 18, Golotič 2, Tušek 9, David Čop 16, Godicelj 7.
V 4.krogu se bo ekipa GD Hrastnika srečala z zmagovalcem tekme med ekipama Masterpoint Bežigrad in Zagorje BZ.
ČLANI II.SKL-VZHOD
(12.krog)
LITIJA : LENART 98 : 70
Strelci za Litijo: Hladnik 23, Koren
20,	Pušič 13
(13.krog)
LITIJA : PREBOLD 92 : 83
Strelci za Litijo: Koren 24, Pušič 22, Japič 14
(14.krog)
DUPLEK: LITIJA 81:85 (75:75 - po podaljušku)
Strelci za Litijo: Koren 34, Pušič
21,	Blaževič 10
Na trenutni lestvici zaseda Litija
2.	mesto za ŽKK Mariborom. Naslednji krog:
Litija:Rogaška 98 v sredo, 23.01.02 ob 19.00 uri v športni dvorani v Litiji.
MLADINCI II. SKL BI VZHOD (2.krog)
ŽKK MARIBOR: GD HRASTNIK M LA.ZASAVJE 88:83 Strelci za GD Hrastnik ml. Zasav.: Godicelj 24, Krofi 16, Lokar 16 ELEKTRA : RUDAR 85 : 95 Strelci za Rudar: Zagorc 38,
Košalin 26, Markovič 17 Naslednji krog:
RudanKoroška v nedeljo, 20.01.02 ob 18 uri v dvorani OŠ Trbovlje GD Hrastnik ml.Zasavje:Elektra v nedeljo, 20.01.02 ob 17.00 uri v dvorani na Logu.
MLADINCI II. SKL B2 VZHOD (2.krog)
PREBOLD : LITIJA 96 : 89
Strelci za Litijo: Pušič 26, Ristič 25, Ereis 19 Naslednji krog:
Litija:Kungota v nedeljo, 20.01.02 ob 16.30 v športni dvorani v Litiji.
KADETI A2. SKL-VZHOD (3.krog)
LITIJA : RADENSKA CREATIV SOBOTA 115 : 56 Strelci za Litijo: Mujič 21, Medved 15, Jolič 15
ZAGORJE ZASAVJE : SLOVENSKE KONJICE 104 : 88
REKREATIVNA
KOŠARKARSKA
LIGA
4.	kolo
Rorčki: Orli 51 : 63
Urarstvo Štimec: Študentski servis
Trbovlje 49 : 54
AGM-Port Pub : Dioptra Raptors 51 : 57
Rudar mladinci: Fortuna Trbovlje 93 : 53
Sokoli Zagorje: Old Boys Hrastnik 56 : 52
5.	kolo
Fortuna Trbovlje : Sokoli Zagorje 59 : 49
Dioptra Raptors : Rudar mladinci 69 : 51
Študentski servis Trbovlje : AGM-Port Pub 56 : 54 Orli :	Urarstvo Štimec
34 : 50
Strelci za Zagorje Zasavje: Markovič 34, Prašnikar 27, Fejzič 18
Naslednji krog:
Rogla Zreče:Zagorje Zasavje v soboto 19.01.02
Slovenske Konjice:Litija v soboto, 19.01.02
KADETI II. SKL - VZHOD C2 0 .krog)
ERA VELENJE: RUDAR 70 : 75 Strelci za Rudar: Mujič 26, Fele 15, Radak 13 Naslednji krog:
Krško:Rudar v soboto, 19.01.02
KADETINJE II.SKL-BI (3.krog)
Trenutna lestvica
po S.kolih:
1.	Dioptra Raptors	10
2.	Študentski servis Trbovlje 10
3.	AGM-Port Pub	8
4.	Urarstvo Štimec	8
5.	Rudar mladinci	6
6.	Orli	6
7.	Fortuna Trbovlje	6
8.	Rorčki	5
9.	Old Boys Hrastnik	5
10.Sokoli Zagorje	5
11.Bikci	3
ŽKD Studio Jin-Jang:Vipava v soboto, 19.01.02 ob 11.00 uri v dvorani OŠ Trbovlje.
Aljoša Pišek
Zasavski frker
TRČILA V DRUGO VOZILO
Hrastnik, 8.1. ob 11.10 uri je voznica P.D. iz Hrastnika na Trgu Franca Kozarja z vozilom vozila vzvratno, pri tem pa trčila v vozilo last RK. Na vozilih je nastala materialna škoda za okoli 60.000 SIT, voznici pa so policisti izdali plačilni nalog.
V HIDRANT IN NA STREHO
Hrastnik, 12.1. ob 15.20 uri seje v Hrastniku na Cesti l.maja zgodila prometna nesreča, kjer je K.B. iz Hrastnika zaradi neprilagojene hitrosti glede na stanje vozišča trčil v hidrant, ob tem pa zapeljal v jarek, kjer je vozilo obrnilo na streho. Zoper povzročitelja bo podan predlog SP.
IZ CESTE V DREVO
Zagorje, 11.1. ob 7.35 uri seje na lokalni cesti Čolnišče-Zagorje v kraju Podkraj zgodila prometna nesreča, kjer je voznik M.M. zaradi neprimerne hitrosti zapeljal z vozišča in se zaletel v drevo. Pri tem je nastalo za 600.000 SIT škode, osebe v vozilu pa niso bile poškodovane.
V SKALNATO BREŽINO
Zagorje, 11.1. ob 2 Turi je na magistralni cesti Litija-Zagorje voznik Š.A. vozil iz smeri Litije proti Zagorju in je zapeljal na bankino ter z vozilo zadel v skalnato brežino. Voznik je vozil pod vplivom alkohola in bo predlagan v postopek sodniku za prekrške.
ZA NAJMANJ 1.500.000 SIT ŠKODE
Zagorje, 14.1. ob 7.50 uri se je pri križišču za Kotredež zgodila prometna nesreča, kjer je P.M. vozil z neprilagojeno hitrostjo in trčil v vozilo M.D.-ja. Nastalo je za najmanj 1.500.000 SIT škode.
PRIKLOPNIK MU JE ZANESLO
Zagorje, 14.1. ob 13.10 uri je voznik tovornega vozila C.J. vozil tovorno vozilo s priklopnikom, zaradi neprilagojene hitrosti pa mu je priklopnik zaneslo in je z njim trčil v osebno vozilo, ki gaje vozil U.Z. Po sedaj zbranih podatkih je bila ena oseba poškodovana, nastala pa je tudi materialna škoda v višino 1.000.000 SIT.
IZSILIL PREDNOST PEŠKI
Litija, 4.1. ob 17.45 uri so bili policisti obveščeni, da seje na prehodu za pešce pred Krekovo banko v Šmartnem zgodila prometno nesrečo. Povzročil jo je voznik osebnega avtomobila, ki je na prehodu za pešce izsilil prednost peški in zato s prednjim desnim delom vozila trčil v njo. Pri tem se je peška lahko telesno poškodovala in je bila odpeljana v urgentni blok KC Ljubljana,
VOZILO AVTOŠOLE V OGRAJO
Litija, 9.1. ob 18.15 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na glavni cesti Zagorje-Litija v bližini križišča za Polšnik. Policisti so ugotovili, daje kandidat za voznika pod nadzorom inštruktorja vozil v Zagorje z neprilagojeno hitrostjo, zato je vozilo na poledenelem vozišču zaneslo na nasprotno stran izven vozišča, kjer je vozilo trčilo v varovalno ograjo. Nastala je le materialna škoda. Sledi prijava sodniku za prekrške.
atvtaŠver -	kleparstvo - ličarstvo -	avtovleka -	a v los tekla -	popravilo avtoplasttke	LECHLER C O A T 1 M e S
Marko Zmrzlak s.p.	tel.: 03156-68-705
Zupančičeva	I3a	fax: 03156-68-704
1410 Zagorje	o/s	GSM 041-332-073
e-inail:avtosver@siol.nel	GSM 041-716-447
Delovni čas: pon.-pet. 8.	17., sob. 8. -12.
Jr.r g jT.j.čh.g
DOBILI SO GA
Litija, 11.1. ob 20.15 uri so bili policisti obveščeni, da voznik kombiniranega vozila vozi po glavni cesti Ljubljana-Litija v smeri Litije, ki vozi sem ter tja in ogroža ostale udeležence v prometu. Policisti so ga izsledili in ugotovili, da vozi pod vplivom alkohola, saj je alkotest pokazal, da ima v organizmu 1,75 g/kg alkohola. Policisti so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo in mu odvzeli vozniško dovoljenje. Ob 21.15 uri so bili policisti obveščeni, daje isti voznik nadaljeval vožnjo in na glavni cesti Litija-Zagorje pri tunelu povzročil prometno nesrečo. Sledi prijava sodniku za prekrške.
Ravbajo kot srake
Dne 3.1. ob 8.30 uri so bili policisti obveščeni, daje bilo vlomljeno v Osnovno šolo Trbovlje. Vlomilec je splezal v notranjost skozi strešno okno velikost 50x50 cm, prišel v knjižnico šole in od tam ukradel radiokasetofon in videorekorder znamke philips.
Dne 4.1. ob 7.uri so bili policisti obveščeni, da je blo vlomljeno v trgovino Merkur v Litiji, neznani storilec je razbil steklo na straniščnem oknu, ga odprl in prišel v notranjost. Neznanec je iz hodnika ukradel glasbeni stolp znamke kenwood brez zvočnikov in kasetofon znamke sony. Neznanec je s tem omenjeno trgovino oškodoval za približno 90.000 SIT.
Dne 9.1. ob 13.uri so bili policisti obveščeni, daje neznani storilec iz stanovanja na Graški cesti v Litiji od meseca maja 2001 do 8.1.2002 ukradel različno fotografsko opremo ter 30.000 SIT ter s tem lastnika oškodoval za približno 2.000.000 SIT.
Dne 9.1. ob 20.45 uri je oškodovanka Ž.M. povedala, da ji je neznanec odtujil denarnico na Ulici 1 .junija v prostorih inšpekcijskih služb. V denarnici je imela osebno in zdravstveno izkaznico ter 25.000 SIT. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je tatvino zagrešil T.D. in bo kazensko ovaden.
Dne 11.1. ob 06.16 uri je bilo vlomljeno v lekarno na Trgu revolucije. Neznani storilec je razbil manjše steklo in prišel v notranjost ter odtujil nekaj različnih vrst tablet. Za neznancem še poizvedujejo.
RDEČI PETELIN
Dne 9.1. ob 20.40 uri je prišlo do požara na Žabjeku 3 v Trbovljah. Policisti so ugotovili, da je pri G.V.-ju zagorelo v baraki zaradi nepravilnosti v električni napeljavi.
Dne 9.1. ob 00.23 uri so bili policisti obveščeni, da je prišlo do požara na stanovanjski hiši Pod ostrim vrhom v Trbovljah last Š.P.-ja. Do požara je prišlo zaradi dotrajane peči na trdo gorivo in visoke temperature, zaradi česar se je vnel lesen strop nad pečjo. Nastalo je za 4 milijone škode.
OBLEŽAL V AVTU
Dne 11.1. ob 12.35 uri je v vozilu na Žabjeku obležal L.M. in daje še pri zavesti, vendar da ne more odpreti vozila. Avto so na silo odprli in L.M.-ja odpeljali v Bolnico Trbovlje, kjer je bilo ugotovljeno, da je dobil poškodbe zaradi podhladitve.
ZASEGLI MARIHUANO
Dne 8.1. ob 16.uri so policisti ob kontroli prometa v Litiji zasegli manjšo količino narihuane, ki jo je imel voznik v vozilu. Sledi prijava sodniku za prekrške.
OGOLJUFAL JO JE
Dne 12.1. ob 1 Turi so policisti prejeli prijavo o sumu kaznivega dejanja goljufije. To kaznivo dejanje naj bi storil občan iz Ljubljane na škodo občanke iz Litije, kateri je v mesecu decembru objavil oglas v Salomonovem oglasniku ter obljubljal, da lahko občanom priskrbi kredit. Občanka mu je po dogovoru poslala 35.000 SIT kot plačilo
Iv t n tl .in tl r>
17. PROSINCA 2002

prvega obroka, vendar ji osumljenec kredita ni uredil niti ji ni vrnil denar. Če so bili še kateri občani ogoljufani na podoben način, se naj zglasijo na PP Litija, ostale pa svarimo pred podobnimi transakcijami.
NAPADLA INVALIDNO MAMO
Dne 10.1. ob 11.30 uri so policisti intervenirali v stanovanjski hiši v okolici Litije, kjer je hčerka fizično napadla invalidno mamo in s kršitvijo ni prenehala kljub ukazom policistov, zato so policisti odredili pridržanje. Na PP Litija je bilo na podlagi zdravniškega pregleda ugotovljeno, da kaže znake duševne motnje, zato je bila odpeljana v bolnico. Mati je policistom izročila manjšo količino neznane snovi, za katero so policisti posumili, da je prepovedana droga, zato so to snov poslali v analizo. Sledi prijava sodniku za prekrške.
ŽENINE STVARI PRED HIŠO
Dne 13.1. ob 15.30 uri so policisti intervenirali v stanovanjski hiši v okolici Litije, kjer je prišlo do spora med možem in ženo, nato pa je mož zložil stvari pred hišo. Policisti so oba opozorili ter ju napotili, da zadevo uredita v civilno pravnem postopku, če se ne moreta pogovoriti.
OTROKA IZGUBILA ZAVEST
Dne 13.1. ob 20.30 uri so bili policisti obveščeni, da sta pri kopanju v kopalnici stanovanjske hiše v okolici Litije, kjer vodo ogrevajo s plinom, dva otroka izgubila zavest. Policisti so ugotovili, da sta se dva otroka kopala pod nadzorom očeta, ki je nato kopalnico za pet minut zapustil. V tem času sta do sedaj še iz neznanega razloga otroka izgubila zavest. Oba otroka sta bila odpeljana v bolnico in sta izven življenske nevarnosti. Policisti o dogodku še zbirajo obvestila , zato vzrok nezavesti otrok še ne znan.
POD ŠOTOROM V ZAGORJU NI BILO VEČJIH KRŠITEV
Najbolj priljubljeno zbirališče zabave željnih prebivalcev Zasavje je že nekaj let šotor ob Mediji v Zagorju, kjer so za red in mir poleg redarjev skrbeli tudi policisti, ki so zabeležili le en večji incident. Namreč 29.12. ob 02.uri je na prireditvenem prostoru ob Mediji prišlo do pretepa približno osmih oseb. V šotor so prišli člani motoristične skupine Wild pilots iz Litije, medtem ko so na samem prizorišču že bili člani motoristične skupine Satan's brothers iz Trbovelj. Med njimi je preskočila iskrica in sta se dva začela pretepati, ostalih šest pa je pristopilo v prerivanje. Policisti in redarji so takoj posredovali. Ena oseba je bila lažje telesno poškodovana (razpočenina na nosu), več oseb pa so policisti prijavili sodniku za prekrške.
POLICIJA OPOZARJA
Vse voznice in voznike prosimo, da hitrost vožnje prilagodijo lastnosti in stanju ceste ter da vozijo še posebej previdno, saj v zadnjem času beležimo več prometnih nesreč, ki so se zgodile predvsem zaradi poledenelega vozišča in nekoliko prevelike hitrosti. Še posebno previdno je potrebno voziti na makadamskih voziščih. Zaradi toplega vremena se namreč podnnevi topi sneg, ponoči pa voda, ki zaradi topljenja snega priteče na vozišče, zmrzne, zato lahko nastane poledica tam, kjer je prejšnjega dne ni bilo. Torej se lahko stanje vozišča spreminja iz dneva v dan kljub temu, da ni novih padavin.
Policisti PP Litija obveščajo občane, da je bila v bližini Zdravstvenega doma Litija najdena ročna kosilnica za travo znamke husqvarna de luxe, neznane tovarniške številke, starejše izdelave, ki je sicer v dokaj slabem stanju, ki so jo verjetno neznanci iz nagajivosti odpeljali iz kakšne vrtne lope. Če kdorkoli pogreša takšno kosilnico, jo lahko prevzame na PP Litija.
"V samem času prireditev pod šotorom smo beležili 9 intervencij, od tega v samem šotoru 4, ostale intervencije so bile opravljene na drugih lokacijah po občini Zagorje. Glede na število obiskovalcev menimo, da kršitve niso problematične, oziroma ne zbujajo nobenih večjih skrbi, šlo pa je v nekaterih primerih za uporabo sile proti osebam in posledice so bile razbiti nosovi oziroma zobje, tako da so zoper več oseb podani predlogi sodniku za prekrške. Moram tudi dodati, da so bile vse prijavljene kršitve raziskane in pojasnjene takoj," je na to temo povedal komandir Policijskega oddelka Zagorje Anton Apih.
Antili ks
j 31.12. ob 13.45 uri so bili policisti obveščeni, daje na cesti v vasi Konj pretepajo neznanci, ki so se do tja pripeljali z dvema osebnima avtomobila znamke relault clio in zastava yugo. Policisti so ugotovili, da so se pred tem med vožnjo lovili po cesti. Pred prihodom policistov so se odpeljali. Policisti so izsledili le oškodovanca, ki pa ni hotel povedati nobenih podatkov o pretepu in o dogajanju pred pretepom. Vse, ki bi karkoli vedeli o tem dogodku, prosimo, naj obvestijo PP Litija.
£ 6. L ob 19.55 uri je v Lovskem domu Podkum prišlo do razgrajanja. Patrulja je ugotovila, da so trije obiskovalci lokala pričeli razbijati inventar. Policisti so zoper razgrajače, ki so bili vsi pod vplivom alkohola, napisali predlog SP-ju.
£ 8.1. ob 21.30 uri so policisti intervenirali v stanovanjski hiši v Ribčah, kjer je nastal spor in prepir med mamo in hčerko. Med prepirom je hčerka večkrat z roko udarila mamo po glavi, zato so jo policisti pomirili in napisali prijavo sodniku za prekrške.
j 2. L ob 15.30 uri so policisti intervenirali v stanovanjski hiši v Litiji, ker vinjeni oče ni pustil v hišo svoje hčerke in jo žalil ter ji grozil z. ubojem. Ob prihodu policistov je žalil tudi njih. Policistom gaje uspelo pomiriti. Sledi prijava sodniku za prekrške.
U_13-Lti	j
Oglase za Zasavca, ki izide 31.januarja, sprejemamo do petka, 25.januarja 2002. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za resničnost podatkov ne odgovarjamo.
CtC
nEpnemičnine
VUGU I. IUHIIA 7. TRBOVLJE TELfflX:0J/5t2i-24tJi-$S-140
promju niiHUP, UAiio/niij. mi, poiiovnm pfionoiiov,
VIKillDOV Id PIIRCil
Stanovanja, parcele
PRODAM kletni poslovni center v Ljubljani blizu centra, 45 m2 s posebnim vhodom, vse v ploščicah, cena 8,000.000 SIT, tel.: 041/970-221.
ODDAM v najem 3-sobno prenovljeno stanovanje v centru Litije, tel.: 041/370-258
PRODAM visoko pritlično hišo ob Slivniškem jezeru (bližina Šentjurja), v hiši je centralna, olje, telefon, parcela 3.000 m2 vse do jezera, sončna lega, tel: 031/272-509
Živali
PRODAM prašiče težke od 100 do 120 kg, cena 320 SIT/kg, tel.: 03/5823-118
Razno
PROSIMO dobre ljudi, ki ne potrebujejo več stare TV sprejemnike in video playerje in rekorderje, da jih podarijo. Že vnaprej se zahvaljujemo, tel.: 031/504-143
PRODAMO dobro domače vino, belo in črno, cena po dogovoru, tel.: 03/5829-343
AKCIJA MOJ ZDRAVNIK V LETU 2002
Ponosni smo, da je Moj zdravnik postal vseslovenska akcija, da iz leta v leto narašča število sodelujočih medijev, število glasovalcev in interes strokovne javnosti. Hkrati pa se zavedamo, daje akcijo potrebno stalno nadgrajevati, da bo kar najbolj zadovoljila interese vseh, ki v njej aktivno sodelujemo.
Glasovanje in izbor
Izbiramo tri kategorije zdravnikov primarnega zdravstva; splošnega zdravnika, ginekologa in pediatra. Med njimi bomo izbrali zmagovalca "Moj zdravnik". V primeru, da glasovalci ponovno izberejo zdravnika/ co, ki je bil/a izbran/a v preteklih letih, prejme le-ta častno priznanje, naziv "Moj zdravnik" pa drugoizbrani zdravnik/ca.
Glasovanje se je pričelo 3.januarja in bo trajalo do 21.marca 2002. in sicer tako, da izpolnete spodnji kupon in ga pošljite na naslov Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi.
Nagrade
Med vsemi prispelimi kuponi bomo vsakih 14 dni izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel polletni naročnino na revijo Viva, vsi glasovalci pa so vključeni v zaključno žrebanje za 20 praktičnih nagrad in tri glavne nagrade, ki jih prispeva Meblo Top, tapecirano pohištvo d.o.o., v vrednosti 100.000 SIT, 75.000 SIT in 75.000 SIT.
IŠČEMO navijače in navijačice stare od 14 let naprej za navijanje na košarkarskih tekmah, informacije na tel.: 031/ 504-143 (Boris) in na 041/876-798 (Novak)
PRODAM CD player Sony RM-D597, avto sedež do 20 kg, cena 6.000 SIT, tel.: 56-46-086 KUPIM termoakumulacijsko peč, tel.: 56-46-960 KUPIM rabljeno EMO 5 peč PRODAM nove ventile emajl za centralno ter nekaj vodovodnega materiala, tel.: 56-61-416
Inštrukcije, delo
INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole, prva ura brezplačna, tel.: 031/527-607
INŠTRUIRAM angleščino in slovenščino za OŠ in SŠ, tel.: 031/ 343-024
INŠTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole, cena ure 700 SIT, tel.: 040/813-262 OSNOVNOŠOLSKIM otrokom nudim pomoč pri učenju, tel.: 56-64-841 V TRBOVLJAH iščem varstvo za 2 leti staro punčko v popoldanskem času za 14 dni v mesecu, tel.: 040/715-318
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 03/715-735
----------
za brezplačni mali oglas	|
M
Tekst:
Moj naslov:
O
Z
u
60
<
N
KUPON
Glasujem za:
Hojo družinsko zdravnico ali zdravnika Mojo ginekologinjo ali ginekologa Hojo pediatrinjo ali pediatra
IME
PRIIMEK----------------------------------------------
NASLOV ----------------------------------------------
KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA------------------------------
Izpolnjene kupone pošljite na naslov:
01)1733 niln
17. PROSINCA 2002
17. PROSINCA 2002
g
KC DD Zagorje vabi
v avlo DD Zagorje na ogled razstave grafik magistre Vesne Drnovšek z Izlak oziroma Ljubljane. Razstava bo odprta do 6.februarja v času drugih prireditev, za skupine pa po naročilu.
Zasavski muzej Trbovlje vabi
na razstavo Otroški vrtci - ustanove za vzgojo in varstvo predšolskih otrok v Hrastniku, Trbovlja in Zagorju, ki bo na ogled do 27.01.2002. Razstava bo na ogled ob torkih, sredah in četrtkih od 8. do 18. ure, ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12.ure ter ob sobotah med 9. in 12.uro. V času razstave bodo za napovedane skupine organizirane ustvarjalne urice, za posameznike pa individualne zaposlitve, informacije na telefon: 56-33-216 (Nevenka Hacin).
KUD Emil Adamič Mokronog in
Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Trebnje objavljata razpis za 3.festival "(ah), TE ORGLICE", ki bo v soboto, 2.februarja v dvorani kulturnega doma v Mokronogu.
Prijave pošljite do 21 .januarja 2002 na naslov: območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Trebnje, Kidričeva 2, 8210 Trebnje ali po elektronski pošti oi.trcbnjeafnaslkd.si. Informacije po telefonu 07 348 12 50.
Kontaktna oseba v Mokronogu je Stane Peček, tel.: 07 349 92 88.
VABILO NA SALAMIJADO
Vse že prekaljene razstavljalce domačih salam obveščamo in hkrati vabimo na TRETJO ZASAVČEVO SALAMIJADO. Dogovor izpred dveh let, da bo Zasavčeva salamijada vedno na 1.aprila, še velja.
Glavna pravila za sodelovanje na salamijadi so enostavna in lahko pomnljiva.
Salamar se naj najprej prijavi, prijavnice bodo izhajale v skoraj vseh številkah Zasavca tja do marca. Zavezati se mora, da je salama njegov izdelek, lahko pa prijavi več različnih vzorcev. V ocenjevanje predloži za vsak vzorec po eno salamo. Vse to naj bi opravili do 30.marca.
Vzorce salam sprejema oseba, ki z ocenjevanjem nima nikakršne povezave in ne vpliva na ocenjevanje. Člani komisije nikoli ne vedo čigave vzorce ocenjujejo.
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik vabi
na četrtkovo srečanje, ki bo 17.januarja 2002 ob 18.uri. Gost bo Brane Kobal, ki bo predaval na temo Skriti biser na pragu Azije.
Vabljeni na prireditev Slovenec leta, ki bo 19.1. ob 19.uri v litijski športni dvorani.
Gostilna Pri Vidrgarju vabi
vse ljubitelje smučanja na smuko. Smučišče obratuje vsak dan med deveto in sedemnajsto uro. Informacije dobile na telefon 56-75-150 in 56-75-272.
Pon do kwan Zagorje vabi
na pon do kwan aerobiko (tae bo), ki jo vodi viceprvak sveta Igor Kalšek. Urnik vadbe: ponedeljek in četrtek od 20.30 do 21.30 ure v dvorani OŠ Ivana Skvarča Zagorje.
Košarkarski klub Litija vabi
na finalni turnir pokalnega tekmovanja članic za leto 2001, ki bo od 19. do 20.januarja v Litiji. Spored: 19.januar - polfinale, ob 14.uri: ŽRK Merkur Kranj - ŽRK Kobram Jesenice, ob 16.30 uri: ŽKK Lek Ježica - ŽKK Radio Center Maribor, 20.januar - finale, ob 14.uri: Mladinci Litija - Kungota (predtekma), ob 16.uri: Veteranke Litija - Ljubljana (predtekma), ob IS.uri: finalna tekma (z neposrednim televizijskim prenosom).
Vse tekme se bodo igrale zaradi zasedenosti Športne dvorane Litija v telovadnici Gimnazije Litija (Graška Dobrava).
Prijavljam se na 3. Zasavčevo salamijado
V ocenjevanje prijavljam naslednje število salam:
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
mm
ELEKTROTEHNIKA-ELEKTRONIKA
Razpisuje novo prosto delovno mesto
VODJA PROIZVODNJE
Zahteve:
-	vsaj V. stopnjo strojne ali elektro smeri
-	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
-	kreativnost, dinamičnost in fleksibilnost
-	vsaj 5 let delovnih izkušenj
-	vozniški izpit B-kategorije
-	starost do 35 let
Zaposlitev bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidate vljudno vabimo, da pošljejo dokazila o izpolnjevanju pogojev in življenjepis na naš naslov v roku 8 dni od objave oglasa.
STRIP’s d.o.o.,
X.
v
Mlinše 33,1411 Izlake
info@strips.si
				n
A6 DOMŽALE Servis In trgovina d.o.o., Blatnica 3a, I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja 01/562 22-42, 01/562 37-00 servis: 01/562-22-62				H
tax: 01/562 37-05				
Touring	Moč (kW/KM)	MFC		Inf.MPC v EUR	
GL 1800 A Gold Wing	87/118	5.719.000	25.721	
NT 650 V Deauviile	41/56	1.999.000	8.990	
I Šport touring				
CBR 1100 XX S.BIackbird	121/164	2.639.000		11.869	
VTR 800 Fi	81/110	2.599.000	11.689	
CB 900 F Hornet	81/110	1.999.000	8.990	
CB 600 F Hornet	71/97	1.699.000	7.641	
CB 600 S Hornet (oklep)	71/97	1.789.000	8.046	
I Šport				
VTR 1000 SP-2	100/136	3.249.000		14.612	
CBR 900 RR FireBlade	112/152	2.599.000		11.689	
CBR 600 FS Spori	81/110	2.179.000	9.800	
CBR 600 F	81/110	2.089.000	9.395	
NSR 125 R	/15	999.000	4.493	
I Chopper				
I VT 750 C2 Shadow	32/44	1.589.000	7.146	
I Enduro				
XL 1000 V Varadero	70/95	2.399.000	10.789 1	
XRV 750 Africa Twin	44/60	2.059.000	9.260	
XL 650 V Transalp	41/55	1.799.000	8.091	
XR 650 R	45/61	1.729.000	7.776	
XL 125 V Varadero	/15	1.199.000	5.392	
1 Gross				
CR 250 R	43/58	1.399.000	6.292	
CR 125 R	30/41	1.349.000	6.067	
1 Skuter				
Silver Wing (FJS 600)	37/50	2.029.000	9.125	
Jazz 250 (NSS 250)	14/19	1.529.000 MP cene so v SIT, v MPC je vcoiunon 20% DDV, EUR/SIT=222,35. Pridržujemo si pravico do spremembe ten in sicer ob vet bol 3% zvišanjv tečaja JPY ali USD. Cenik velja od 10.01.2002.			6.877	
Letnik 2001, Volksvvagnov ključ prihranka.
Passat limuzina:
Prihranek: 400.000 SIT.
Passat variant:
Prihranek: 400.000 SIT.
Bora:
Prihranki do 316.000 SIT.
Golf:	Polo:
Prihranek: 280.000 SIT.	Prihranki do 252.000 SIT.
(Ne velja za jubilejni Golfi
Golf variant:
Prihranek: 280.000 SIT.
Letnik 2001

Slike vozil so simbolne, število vozil in modelov je omejeno.
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 www.mzftlgaj.si
*b o fl O n Tl 0 3 ^
•________________

lOMOfi
22.3.-20.4.
Pogosteje boste v družbi, zato bodite zmerni pri pitju alkoholnih pijač. Deževati bodo začela prva
priznanja za dobro opravljeno delo. Bodite razumevajoči s partnerjem in pazite, da se zaradi nesporazumov ne boste zatekali k zapravljanju. Št.: 9.
Poskusite se zbrati in izpeljati visokoleteči projekt do konca. Tudi če boste prestali nekoliko niže, bo to še vedno uspeh. Imeli boste srečo! Dobro bi bilo le, če bi pomislili tudi na izobraževanje, če že imate čas na voljo. Št.: 1.
Posvetite se karieri in naredite vtis na nadrejene. Ugledali boste enega od izhodov iz slepe ulice, v kateri ste tičali v depresivnem
21.4.-21.5.
m
22.5.-21.6.
22.6.-23.7.
razpoloženju. Začeli boste dobivati e zapoznela izplačila. Št: 20.	i
Z lahkoto ■ boste prišli do ■ denarja. Kljub ■ vsemu pa skuša> 1 te večji del 1 ,;^r	|[j svojega časa ,
^1 _	posvetiti part- ,
nerju, samski i Raki pa zapel- i jevanju. Kar pogumno, upseh ne more l izostati, pa še samozavest boste tako ■ okrepili. Št.: 3.	1
Ujeli se 1 boste s prijatel- e ji, malce slabše g pa se boste g razumeli s g partnerjem, ki ■ bo nedostopen ■ ali pa se bo * zatekel v naj- e različnejše 1 odvisnosti. Bodite potrpežljivi! Z " denarnimi zadevami ne boste imeli , večjih težav.
Št: 14.	,
Skušajte pozabiti i na skrbi in mirno ■ uživajte v ljubez- 1 ni.TUdi družabno 1 življenje doživlja * nesluten razmah. J Pazite le, da ne boste e zaradi tega popustili v g službi. Delo namreč e mnogim od vas pomeni užitek in i najvišjio vrednoto. Št.: 23.	■
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
17. PROSINCA 2002
Cm/?
/Co/i/or	to/f/o raz/itmih do^e^a.!^	prev-tčpoudarjene, razsežnost
o- Žio-Jeja našepa p/aneta.
Od 15.12.2001 do 10.1.2002: osemindvajset novorojenčkov - 17 deklic in 1 lečkov.
15.12.2001
Mirjam Stojančič, Dolenja vas 25, Zagorje - hči Danijela
17.12.2001
Ksenija Levičar, Kolonija l.maja 27, Trbovlje - sin Rok Zupan
19.12.2001
Vera Mrgole, Planinska cesta 19, Sevnica - sin Domen Simona Sladič, Pot F.Pušnika 15, Hrastnik - sin Kristjan Valerija Selan, Slatno 7, Dol pri Hrastniku - hči Sara
21.12.2001
Marija Fajdiga, Sallaumines 3, Trbovlje - hči Klara
22.12.2001
Jolanda Novak, Novi dom 2b, Trbovlje - hči Nastja Vidrih
24.12.2001
Metka Bohorč, Zidani Most 33b, Laško - hči Sara Ankica Veber, Valvazorjeva 11, Litija - hči Ines
25.12.2001
Marta Polc Remc, Ržiše 2, Čemšenik - sin Lenart Polc Dragica Ocepek, Briše 12, Izlake - sin Blaž Simona Ban, Brunška gora 14, Radeče - sin Peter Čajko
26.12.2001
Krika Kršlin, Neža 23, Trbovlje - hči Lea Drnovšek Romana Tuhtar, Parižlje 23a, Braslovče - hči Liza Hočevar 28.12.2001
Andreja Vipotnik, Trg revolucije 4, Trbovlje - sin Žan Kos Alenka Grošelj, Ribnik 22, Kisovec - sin Jan Juvan
30.12.2001
Mateja Lilija, Izlake 19, Izlake - hči Sara Žunec
31.12.2001
Renata Lakner, Ulica mladih borcev 2, Hrastnik - hči Staša Podlesnik Mateja Baš, Opekama 4a, Trbovlje - hči Nika Hrušovar
3.1.2002
Lidija Kovač, Udarniška 7, Štore - hči Ana in Nina Horvat Tanja Zorman, Opekarna 7, Trbovlje - sin Matej Fijačko Natalija Žikovšek, Cesta na svetino 35a, Laško - sin Alen
5.1.2002
Bernarda Pintar, Kranjčiča 44a, Šentjur - hči Lavra
6.1.2002
Katja Petek, Kešetovo 15a, Trbovlje - sin Luka
7.1.2002
Mojca Gajšek, Ostenk 5c, Trbovlje - hči Laura
9.1.2002
Almira Kuduzovič, Žabek 19, Trbovlje - hči Amesa
10.1.2002
Alenka Perlič, Zagrad 61, Celje - hči Zala
^/egan
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Te!.: 03/56-71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas:
od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12
<5
24.10.-22.11.
%
23.11.-22.12.
Svoj voz boste potegnili iz nehr-moničnih odnosov. Življenje bo pokazalo svojo svetlješo stran, vi pa smisel za 24.9.-23.10. humor. Pri delu boste tako uživali, da vam enkrat mora uspeti povečati svoj dohodek. Št.: 27.
Počasi boste končno prišli do denarja ali lastnine, ki vam pripada. Domači vas bodo prijetno in neprijetno presenečali. Ohranite mirno kri! Uživajte v prerojenih pamterskih odnosih. Čas je, da se naučite mirno in strpno pogovarjati z domačimi. Št.: 15.
Sezona ženitnih ponudb se bo odprla. Samski boste začeli intenzivno spoznavati primerne partnerje, drugi pa boste resno razmišljali o poroki. Nekateri pa boste res morali začeti znova. Št.: 24.
Na misel vam bodo prišle nenavadne poti , do denarja. I-^ko pa se )K 1Xj) zgodi tudi, da boste z lahkoto 23.12.-20.1. zamenjali službo za tako za boljšo plačo. Zadovoljni boste z družinskim in ljubezenskim življenjem. Št.: 15.
Ko se boste dodobra prebudili od raznoraznih zabav in družabnih večerov, boste ugotovili, da kar zaudarjate od lenobe. Za tiste, ki ste se pripravljeni spremeniti, so vrata do uspeha odprta na stežaj. Št.: 21.
Prepričani ste, da imate pravico do počitka. Kljub temu vam bo na področju kariere šlo vse kot po maslu. Prijatelji vam ne bodo prav nič zamerili, če se boste umaknili in posvetili partnerju. Št.: 5.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
razvedrilo
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
SLOVARČEK- SVVANSEA: luka v južnem VValesu HAJ: angleški ples SIRET: pritok Donave VIS MAIOR: nepremagljiva ovira ORTLIEB: avstrijski smučar
Vicoteka
PREPIR
Sinko priteče domov in objame očeta:
»Joj, očka, kako sem vesel, da si plešast.«
»Zakaj pa?«
»Da si z mamico ne moreta skočiti v lase.«
tridelne kopalke
»Letos sem na morju nosila tridelne kopalke.«
»Kakšne pa so to?«
»Klobuk, sončna očala in copati.«
VARČEVANJE
»Očka, ali mi daš denar za ogled živalskega vrta? Rad bi videl veliko kačo.«
»Ne zapravljaj. Daj deževnika pod mikroskop.«
osmrtnica
V Dnevniku je izšla osmrtnica: »Pred enim letom je umrl moj ljubljeni mož. Hvaležna žena.«
nežnost
Starejši gospod ljubkuje svojo ženkico in ji nežno reče:
»Vidiš, draga, zdaj sva že ostarela, vseeno pa mi moraš priznati, da sem te lepo popeljal skozi vse težave na najini življenjski poti.«
»Res je. Prav nobeni se nisi ognil.«

Pred leti so v italijanskem mestu Neapelj ustanovili dražbo. ki je strankam nudila prav posebne storitve: naslovnikom je naravnost na dom ali prek interneta posredovala ljubezenska sporočila v obliki pisem, krajših sporočil ali celo pesmi. Družba si je izbrala zelo zgovorno in primerno ime: “Cyra-no Service” - po francoskem sabljaču, ki je ljubljeni ženski izpovedoval strastno ljubezen, vendar je ves čas ostajal v senci in se ni izpostavljal
Meniški red avguštincev, ki je bil ustanovljen leta 1256, seje hitro razširil po vsej Evropi. Že v prvi polovici naslednjega stoletja je bil eden najbolj številčnih redov: imel je 300 samostanov, v katerih je živelo več kot 15 tisoč redovnikov.
Iz velikih kopriv že tisočletja izdelujejo vlakna, ki jih uporabljajo za izdelavo izjemno odpornih tkanin. Njihova proizvodnja se je dobesedno razcvetela med prvo svetovno vojno, ko je primanjkovalo surovin, ki se sicer uporabljajo v tekstilni industriji.

S*.
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 29.01.2002 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.1Z 2002". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 25
/2001 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.):
1.	: Praktična nagrada: Metoda Češek, Rove 5, Zagorje
2.	: Praktična nagrada: Mojca Judež, Naselje na Šahtu 45, Kisovec
3.	: Praktična nagrada: Marinka Potočnik, Sallamines 9, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 21.1. do 24.1.2002. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
J) [ft (D ^ & £\ M
Q IF3 ©
Kino Zaeorie
17.1.	- 20.1. SLADKE SANJE (drama), čet. ob 19.00, pet., sob. in ned. ob 17.00; 18.1. - 22.1. KAJ ŽENSKE LJUBIJO (romantična komedija), pet., sob., ned., pon. ob 19.00, tor. ob 17.00; 23.1. - 29.1. HARRV POTTER (pustolovski), sre., čet., pet., sob., ned., pon., tor. ob 17.00; 23.1. - 25.1. NATAŠA (drama), sre., čet. in pet. ob 19.30; 26.1. - 29.1. ŽENSKA ZA ZNORET (komedija), sob., ned., pon. in tor. ob 19.30;
Kino Izlake
20.1.	MUMIJA SE VRAČA (pustolovski), ob 19.30; 27.1. HARRV POTTER (pustolovski) ob 19.15;
Kino Trbovlje
17.1.	- 23.1. DIVJA DIRKA (komedija), čet. ob 18.00 in 20.15, pet., ned. ob 20.00, sob., pon., tor. in sre. ob 18.00; 24.1. - 30.1. TAXI 2 (akcijska komedija), čet. ob 20.00, pet. in ned. ob 18.00 in 20.00; 29.1. - 30.1. KROKODIL DUNDEE (komedija), tor. ob 18.00, sre. obn 20.00; 29.1. - 31.1. PRINCESKIN DNEVNIK (komedija), tor. ob 20.00, sre. ob 20.00;
Kino Hrastnik
17.1.	- 20.1. UMETNA INTELIGENCA (ZF akcija) čet., sob. in ned. ob 19.00; 18.1. - 20.1. 100 DEKLET (komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 23.1. - 27.1. NIKOGARŠNJA ZEMLJA (vojna drama), sre., čet., ned. ob 19.00, sob. ob 17.00; 25.1. - 27.1. KROKODIL DUNDEE V L.A. (akcijska komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00;
Kino Dol pri Hrastniku
18.1.	UMETNA INTELIGENCA (zf akcija) ob 18.00; 25.1. NIKOGARŠNJA ZEMLJA (vojna drama) ob 18.00;
mjf p 31 ® B fl
j \ i n
17. PROSINCA 2002
J. j Jr. G
z*
j.
Iskrice Igorja Gošteta
DRŽAVNI SIMBOL-ZASTAVA
RDEČA ZVEZDA NA AVTOPORTRETU
Že vse od osamosvojitve naprej potekajo razprave o spremembi naših državnih simbolov, predvsem zastave in grba. Zadnja tovrstna pobuda je zrasla na zelniku Jožefa Školča (LDS). Zdi se mu, daje naša zastava preveč nerazpoznavna in da jo mnogi zamenjujejo s slovaško in rusko zastavo. To sicer drži. Še bolj pa drži, da nobena zunanja sprememba zastave ne more nadomestiti notranje spremembe v nas samih. Dokler v sebi ne bomo spoznali (začutili), daje potrebno zastavo- kot simbol države- ob državnih praznikih razobesiti iz naših stanovanjskih, poslovnih in drugih poslopij, potem nam k večji prepoznavnosti ne bo pomagalo četudi bomo imeli zlato. Ob zadnjem državnem prazniku, dnevu samostojnosti, seje naš fotograf Tomo Brezovar sprehodil skozi Zagorje. Z namenom, da ugotovi,
Tu na Partizanski in v Ulici Talcev vedo, kaj je državni praznik, drugje .... (TD.)
koliko zastav je ob prazniku razobešenih. In kaj je lahko ujel v objektiv kamere? Zelo malo razobešenih zastav. Te tudi na marsikateri hiši, kjer živijo naši občinski svetniki in drugi ugledneži niso bile razobešene. Če bi se v času plebiscita tudi tako neponosno in nespoštljivo obnašali do domovine kot se danes, je vprašljivo, če bi se potem tako odločili kot smo se. Nekaj pa je bilo na 26.decembra dan v Zagorju vendarle častnih izjem, kjer so bile slovenske zastave izobešene. Na križišču Ulice Talcev in na Partizanski ulici je nekaj zastav vendarle ponosno vihralo.
Verjetno si bodo člani in članice likovnega društva Dom leto 2001 in skupne razstave v avli Delavskega doma Zagorje še kako zapomnili. Ob otvoritvi, ko jim je zapel mešani pevski zbor Ladko Korošec, si zagotovo niso mislili, da jim bodo v trajnem spominu ostali tudi neprijetni dogodki, ki so se zgodili v času razstave. Predvsem jo je nekdo zakuhal Andreju Dolšini. Že kmalu po otvoritvi je nepridiprav na njegovo sliko »avtoportret« načečkal rdečo zvezdo-na čelo. Preostali pa tudi ne bodo prav veseli, ko bodo prebirali nesramnosti in druge čačke v knjigi vtisov. Verjetno se pa vse to ne bi zgodilo, če bi bila razstavna dela ustrezno varovana. Ampak, vseeno se to ne bi smelo zgoditi.
JANUARSKI NASVET
Nikar si ne belite glave, če ste decembra zapravili lep kup denarja, zaradi novih podražitev tudi januarja ne bo nič boljše.
TUDI NAJMANJŠI JE PRIŠEL NA VRSTO
Na sliki ni malo večji pes kot se na prvi pogled zdi, ampak čisto ta pravi, a malo manjši, konj, ki je na dan sv.Štefana prejel župnikov blagoslov. Da bi bil zdrav na mnoga lcta...(I.G.)
Igor Gošle
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
Celje - skladišče
D-Per
Varčujmo ski
5000011698,1
COBISS o
Tolarska varčevalna knjižica z napovedjo dviga 31 ali 91 dni
Devizna varčevalna knjižica z napovedjo dviga 31 ali 91 dni
Rentno varčevanje
Srebrno obročno varčevanje
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje