Ljubljana, 28. novembra 1996 ☆ številka 54/55 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer DELODAJALCEM SE ŠE NAPREJ ZATIKA ir Damjan Križnik, ki je posnel tole fotografijo, se spominja: Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je kmalu po svojem nastopu nazdravil sindikalistom za upanje in. obet dobrega sodelovanja enakopravnih partnerjev. Sreda, 1400 KONFEDERACIJA PERGAM KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 NEODVISNI SINDIKATI SLOVENIJE NEODVISNOST-KNSS SINDIKAT DELAVCEV BANK IN HRANILNIC SLOVENIJE ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Prvo srečanje predstavnikov delodajalcev in predstavnikov sindikatov podpisnikov SKP za gospodarstvo Dne 26. 11. 1996 smo se srečali predstavniki delodajalcev in sindikatov podpisnikov Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (v nadaljevanju SKPg). Po pogovorih s predstavniki delodajalcev smo sindikati oblikovali naslednjo izjavo: 1. Današnje prvo srečanje niso bila pogajanja za spremembo SKPg, temveč izmenjava pogledov, mnenj in ugotovitev stanja. 2. Podpisniki SKPg smo se razhajali predvsem glede dveh ključnih vprašanj: a) roka podaljšanja SKPg, b) različnih vsebinskih izhodišč za začetek pogajanj. Ponovno srečanje med delodajalci in sindikati bo naslednji teden, v torek, 3. 12. 1996, sklicala ga bo delodajalska stran. Rastko Plohl, predsedujoči na sestanku \____________________________________________________S mm ornim POSLEDICE DAVKA NA DODANO VREDNOST Stran ^ Pojasnjuje član predsedstva ZSSS Brane Mišič 28. novembra 1996 SEDEM DNIV SINDIKATIH, Novinarski pogovori z Dragom Ščernjavičem, sekretarjem ROS državnih in družbenih organov Slovenije, se praviloma začnejo s pregledom kopice zapisnikov o dejavnosti tega odbora in njegovih konferenc. Vsak je “uradni list” v malem in kaže, koliko dela tiči za njim: pregled aktivnosti posameznih konferenc, nizi dialogov z vlado, ministrstvi, sodišči vse tja do ustavnega, pa dopisi ekonomsko-socialnemu svetu, državnemu zboru, zapisi o delovanju znotraj ZSSS, sodelovanje s sindikati v tujini, vrsta podrobnih informacij članstvu... Z Dragom Ščernjavičem za uvod preletiva zadnjo takšno informacijo: »Vrhovno sodišče je s sodno odločbo odločilo, da pripada delavcem, ki so v delovnem razmerju v državnih organih, ob upokojitvi odpravnina v višini treh zadnjih bruto osebnih dohodkov. Prav to izplačilo v bruto znesku je posledica dolgotrajnih in vztrajnih prizadevanj našega sindikata. Komisija slovenske vlade za kadrovske in administrativne zadeve je sprejela dodatne kriterije glede izplačila solidarnostne pomoči delavcem. Spet rezultat naših aktivnosti. Ugotovili smo, da uredba o količnikih za določitev to področje, ki bo urejal zdravo delo nasploh in rizične pogoje dela še posebej. Te bo tudi ovrednotil! Zal bo moral poldrugi milijon tolarjev stroškov za to oceno poravnati naš sindikat sam, a gotovo se bo obrestovalo. Konferenca upravnih enot ima 1.900 članov od 2.800 zaposlenih. Ob že naštetih aktivnostih naj tu omenim problem uredbe o sistematizaciji, saj so kršeni vsi roki za njeno uresničitev. Le redke upravne enote so od vladne kadrovske komisije dobile mnenje ali soglasje za predlagane spremembe in s tem že posegajo v materialne pravice zaposlenih. Niti v eni slovenski upravni enoti še niso izplačali dodatkov količnikov! ROS pač znova in znova opozarja vladojn njeno kadrovsko komisijo, naj socialno partnerstvo spoštuje, vsaj pri zagotovljenem obveščanju sindikatov, ki še vedno nimajo vpogleda v nekatere sklepe, ki še kako prizadenejo njihove člane. Konferenca sindikata občin (2.200 zaposlenih, 700 članov) je še v formiranju. Moram pa vendarle reči, daje sindikat na tem področju ogromno postoril, saj je uspel zaščititi interese delavcev pri prehodu v nove občine in je uveljavil pošten, gmotno zavarovan prevzem teh delavcev. Za naš sindikat je značilno filigransko delo. ODLOČAJO INTERESI ČLANOV osnovne plače in dodatkih ni uresničena v vseh okoljih, češ da predstojnik še ni uspel spremeniti ne dopolniti aktov o sistematizaciji. Torej nas spet čaka delo, opozarjanje, da bi uresničili zgolj tisto, kar delavcem že pripada.« Lahko to delo konkretno opišete? »Pogosto gre za prav filigransko načrtovane in vodene sindikalne aktivnosti. Najprej seveda upoštevamo metode, ki jih narekujejo socialnopartnerski odnosi. Potem pridejo na vrsto vse metode iz klasične sindikalne orožarne in vse poti, ki jih predvideva pravna država.« Na primer? »Ekonomsko-socialni svet smo obvestili, da v državnih organih kršijo predpise delovnih razmerij in zato 3.000 delavcev na nesistematiziranih delovnih mestih. Zaradi takšnih odločb smo že sprožili ustavni spor. Ogromno nepotrebnega dela nam povzroča nenormalno veliko različnih predpisov za plačilni sistem. Kar 40 predpisov ureja to področje. Tudi Računsko sodišče s sklepom ugotavlja, da so nepregledni, nekonsistentni, da delovno uspešnost ugotavljajo brez pravšnjega akta in podobno. Predstojniki nočejo obveščati sindikata o predpisih, ki posegajo v materialne pravice delavcev, in o takšnih kršitvah obveščamo tako vlado kot inšpekcijo za delo...« Če prav razumem, vam največ časa, energije in končno tudi denarja požre prav zavzemanje za delavčeve pravice, ki so nekje že zapisane. Tudi delodajalci v gospodarstvu so s pljunkom na splošno kolektivno pogodbo potisnili sindikate v bitko izčrpavanja, v fronto za pravice, ki so jih že uspeli uveljaviti... »Naš republiški odbor je takoj in najostreje protestiral proti tej nerazumni odločitvi Gospodarske zbornice in Združenja delodajalcev. Protest je bil javen, tako na izredni konferenci ZSSS kot na protestnih shodih. Načelno smo proti grobemu krčenju socialnih pravic delavcev. Končno zgledi vlečejo in kaj hitro se lahko zgodi, da tudi vlada začne krčiti nekatere že uveljavljene pravice zaposlenih.Takšen položaj zahteva enotnost sindikalnega delovanja in popolno solidarnost na vseh ravneh sindikalnega in medsindikalnega delovanja!« Opisujete razmerja in dosežke, ki ste jih dosegli oziroma jih še dosegate z ogromno dela v sorazmerno dolgem času. Se vam utegnjejo z morebitno spremembo vlade celo podreti? »Upam, da ne. Ne bi se smeli. Res pa so za kaj takega možnosti. Že 6 let se, na primer, borimo za zakon o državni upravi, ki bi preprečeval možnost kadrovskih Vse prevečkrat gore papirja in tudi denarja za tisto, kar je sindikat delavcem že izboril in celo spravil v zakone. čistk. Še zdaj ga ni in teoretično je ogroženo 1.300 svetovalcev vlade in podobnih profilov, ki jih novi oblastniki lahko zamenjajo. Zakon bi moral zaščititi njihov delovnopravni status in tudi, če ne predvsem, kontinuirano ter s tem učinkovito delovanje državne uprave.« Vedno uporabljate pojem “državna uprava”, toda zanjo in s tem za vaš sindikat je značilna velika pestrost. Morda pa bi jo lahko enkrat, čeprav na kratko, podrobneje predstavili? »Poskusiva pa vrsti, kar z zapisniki iz nekaterih konferenc, ki sestavljajo naš ROS in v katerih smo zajeli naše aktivnosti med dvema sejama republiškega odbora. Konferenca sindikata uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, po domače zaporov, združuje 700 članov od skupno 900 zaposlenih. Za to področje se sprejema zakon in sindikat je dal celo vrsto pripomb in pobud, saj bo segel tudi v določene pravice zaposlenih. Po pobudah sledi seveda vztrajno in dosledno sindikalno delo. Tako je naš sindikat z argumenti in že prav trmastim dialogom le pripravil vlado, daje sprejela uredbo o dodatkih h količnikom in tako omogočila izravnavo dodatkov s tistimi, ki sojih dosegli s stavko recimo šolniki in zdravstvo. Tudi z delovno uspešnostjo je podobno. Od avtomatičnega izplačevanja glede na položaj v hierarhiji smo se dokopali do predloga za objektivizacijo teh meril v posameznih ministrstvih! Ta konferenca se lahko pohvali še s pogodbo za ocenjevanje 10 delovnih mest. Z znanstvenim pristopom bomo na osnovi takšne ocene omogočili boljše zdravstveno varstvo delavcev in potem sestavili pravilnik za Konferenca sindikata pravosodja (od 2.000 zaposlenih 750 članov) je z julijsko dveumo stavko dosegla uredbo z dodatki o pogojih sindikalnega dela in pripravo uredbe o sistematizaciji. Po šestih letih so si delavci izborili tri posebne dokumente, kijih res sprejema izvršna veja oblasti, a pomembno krojijo delo v pravosodju. Poleg omenjene stavke tudi tu velja: žanjemo rezultate analitičnega, strokovnega, dolgoročno zasnovanega in vztrajnega dela. Konferenca sindikata davčne uprave ima od 2.100 zaposlenih 1.300 članov. Pesti jih neenakomerno oziroma neenakopravno vrednotenje nekaterih delovnih mest, razvrščanje delavcev in njihovo napredovanje. Tudi za povsem enaka delovna mesta so plače nesorazmerne in tudi tu velja, da so delavci slabo obveščeni. Zdaj vodimo ugovore 280 delavcev, ki so se zaradi omenjenih nepravilnosti pritožili, in sindikat bo kajpak do konca branil njihove pravice. Kot smo, za primer, obranili pravice 600 delavcev, ki so v davčno upravo prešli iz agencije. Dokazljivo je zasluga sindikata, da so vsi ti delavci ubranili zagotovljene plače. Konferenca sindikata geodetov (650 zaposlenih, 290 članov) se ubada s temeljnimi vsebinskimi stvarmi, ki so temeljni pogoj za pravice in interese članstva. Pri tem se včasih spotikajo ob tako nepotrebne ovire, kot je vprašanje “kdo zadržuje sindikalna vabila” in “zakaj vodje območnih geodetskih uprav zaposlenih ne obveščajo niti o temeljnih stvareh”. Konferenca sindikata carinikov (2.000 zaposlenih, 1.500 članov) in Konferenca sindikata obrambnega ministrstva (5.000 zaposlenih, 3.600 članov) sta pridruženi članici. Cariniki spreminjajo pravilnik o sistematizaciji in sindikat spremembe seveda budno spremlja in pri njih ustvarjalno sodeluje. Isto velja za pravilnik o delovni uspešnosti in spremembe zakona o carinski službi. Konferenco sindikata obrambnega ministrstva, ki je zelo aktivna, naj predstavim z “ocvirkom”, ki sem ga ravnokar pisal za zapisnik te konference: Ponovno smo urgirali na ustavnem sodišču, naj vendarle začne postopek presoje ustavnosti pogodbe o odločbah za delo za določen oziroma nedoločen čas. Več kot eno leto melje in melje pa, ne zmore razsodbe. Naš sindikat protestira, obrača se tudi na javnost, pa nič?!« Toda trmoglavost, argumenti se vendarle obrestujejo - in ves pogoyor z Dragom Ščernjavičem je nazoren dokaz, da v Sloveniji noben podpis, noben dogovor, nobena pogodba nič ne velja, če ni zraven tudi sindikalne aktivnosti. Še zakon ne!!! »Zato bi rad na koncu poudaril oziroma ponovil, da takšnemu položaju prilagajamo taktiko in strategijo delovanja. Nikakor ne zanikam klasičnih metod sindikalnega boja.Toda vsaj za naš sindikat Pri založbi CZP Enotnostjo izšla brošura POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE .7^ Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:............................................. Naziv podjetjaali ustanove:................................. Podpis naročnika: ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU im M SKIIAIKAIJ. ROS državnih in družbenih organov Slovenije je dosegel nekaj ciljev, ki so zavezujoči za vsako vlado. Seveda za takšno, ki vsaj približno ve, kaj so socialnopartnerski odnosi. velja, da mora kombinirati metode boja, ki morajo biti po vsebini utemeljene z doslednim, analitičnim, strokovnim delom. Resje včasih težko, ker se pravice delavcev prepočasi uresničujejo. Zakaj bi se sindikat izčrpaval, tudi denarno, in delavcem na sodiščih od primera do primera izboril tisto, kar jim zakon že daje?! Prav tu se kaže, kako ne deluje pravna država.Toda če samo po dolgi pravni poti lahko delavec, naš član, pride do svoje pravice, bo sindikat pač stopil nanjo. Rezultati pričajo, da je tudi to prava pot. Koliko mesecev, pa smo le dosegli, da se pripravljajo teze za zakon o javnih uslužbencih. Torej bomo tudi to, da bo po meri teh uslužbencev!« cjnl Bmjer 28. novembra 1996 DELODAJALCEM SE ŠE NAPREJ ZATIKA torkovem pogovoru so se predstavniki sindikatov in delodajalcev dogovorili le, da se prihodnji teden še enkrat sestanejo. Delodajalci so zavrnili postopek pomirjanja, kot so ga Predlagali sindikati. Ti pa se niso pripravljeni pogovarjati o novi ali dopolnjeni pogodbi, preden ni jasna veljavnost dosedanje. Delodajalci so soglašali le, da naj bi odpovedana pogodba veljala največ do 31. marca. Če bi takrat ocenili, da pogajanja 0 novi pogodbi dobro napredujejo, bi njeno veljavnost morebiti podaljšali še do konca maja, ko poteče veljavnost so-cialnega sporazuma za letošnje leto. Sindikalisti pa so menili, da morajo odpovedane pogodbe veljati do konca veljavnosti socialnega sporazuma ali pa kar do sklenitve nove ali dopolnjene Pogodbe. Drugi kamen spotike je bil delodajalski predlog vsebine nove pogodbe. Ker le-ta zelo krči že dosežene pravice delavcev, je za sindikate povsem nesprejemljiv. Delodajalci so bili Pri tem pripravljeni popustiti le toliko, da lahko za začetek pogajanj sindikati ponudijo dosedanjo pogodbo ali nov predlog. Novo je tudi to, da delodajal-ci ne sprejemajo sindikalne zahteve za pomirjanje. Samo Hribar Milič, vodja projektov na GZS, je izjavil, da bi pomirjanje prišlo v poštev le, če se obe strani ne bi mogli sporazumeti o kakršni koli spremembi kolektivne pogodbe. Cilj delodajalcev naj bi bile spremembe kolektivne pogodbe, tega pa s pomirjanjem ne bi dosegli. Sindikati bodo verjetno zahtevali arbitriranje, ki ima podobno vlogo kot predlagano in zavrnjeno pomirjanje. Če se bodo delodajalci uprli tudi temu, pa bodo sindikati zelo verjetno začeli kolektivni spor pred pristojnim sodiščem za delovne in socialne zadeve. Predlog bi morali čimprej vložiti, saj po nekaterih mnenjih v novem letu splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo ne bo več veljala. V minulem tednu je bila na priporočilo upravnega odbora GZS odpovedana še kolektivna pogodba za tekstilno industrijo. Kovinarjem pa pogodbe še niso odpovedali, saj so podpisali celo navodilo, ki omogoča njeno neposredno uporabo v majhnih podjetjih. Kot nam je zatrdil predsednik Skei Albert Vodovnik, so mu nekateri direktorji zagotovili, da odpovedi ne bodo podprli. Ta ponedeljekjm je predsednik GZS Jožko Čuk direktorje večjih podjetij in uspešnih izvoznikov povabil na pogovor. Na njem naj bi, po vabilu sodeč, odpravili »blokade«, ki so nastopile pri prenovi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Zato je nanj povabil tudi predsednike sindikalnih organizacij teh podjetij, direktorjem pa ukazal, naj zagotovijo njihovo udeležbo. O tem neobičajnem vabilu so vodstva sindikalnih central obvestili povabljeni predsedniki sindikatov podjetij. Zlasti ZSSS seje odzvala zelo ostro. Rajko Lesjak je v njenem imenu javnosti sporočil, daje pri obrambi odpovedi pogodbe Jožko Čuk izgubil kompas, ker njegovo okolje odpovedi ne podpira. To, da naj bi direktorji zagotovili udeležbo sindikalistov, je Lesjak označil za preživeli način pritiska. »Povabilo je grobo vmešavanje v ustavno zagotovljeno svobodo sindikalnega delovanja. ZSSS obsoja sklic tega sestanka in iskanje podpore za svoja dejanja na napačni strani,« je zapisal. Kot smo izvedeli iz različnih virov, udeleženci sestanka, med njimi je bilo tudi sedem sindikalistov, Čukovih namenov niso podprli. Več direktorjev mu je povedalo, da jih je hotel spreti z delavci, zato morajo reševati spor, ki gaje on zakuhal. Podjetja so res v težavah, vendar ne zaradi previsokih plač in drugih pravic delavcev. Direktorji sploh ne pomislijo, da bi kršili pogodbe, saj varčevanje pri delavcih ni prava rešitev za podjetja. Namesto kolektivnih pogodb je treba spremeniti gospodarsko politiko. Se težje besede je moral poslušati od sindikalistov, tudi to, daje uporabil balkansko potezo. Jožku Čuku seje pogovor z direktorji in sindikalisti torej izjalovil. O njegovih rezultatih, čeprav je že vabilo razburkalo javnost, nHzdal niti javnega sporočila. Še pred nekaj dnevi pa se je hvalil, da občila objavijo vse, kar želi povedati. Franček Kavčič SEDEM DNI V SINDIKATIH Piše: Ciril Brajer Tudi tega, da se kaže o novi pogodbi, pa naj bo ta potem takšna ali drugačna, pogajati na temeljih obstoječe, ne zmorejo dojeti. Že v šoii so nam razložili, da se je dobro poštevanko naučiti na pamet, saj to potem olajša zahtevnejše računske operacije. Ker je Gospodarska zbornica Slovenije glede samih osnov socialnopart-nerskih odnosov in pogajanj pač večkrat zanikala, da je enkrat ena ena, je seveda zdaj od nje nesmiselno pričakovati tehtne, strokovne argumente, ki jih sindikati in tudi javnost od nje tako vztrajno zahtevajo. Več kot razumljivo je torej, da ta od države vsiljeni in z državnim zakonom vzdrževani predstavnik delodajalcev vse bolj brca v temo in na glavo (res dokazano trdo) skače v kalno vodo, od katere gladine do dna je za varen skok vse premalo prostora. Tako je gospodarska zbornica storila vrsto neumnosti, za katerih vzroke ve le sama, ali, vsaj sodeč po izjavah vse večjega števila direktorjev, niti sama ne. Ni čudno, da se kot črnega vraga boji komisije za pomirjanje. Prednjo bi menda le morala stopiti s trdnejšimi argumenti. Zato so sindikati predsednika zbornice Jožka Cuka morda le prenagljeno obsodili, ko je direktorje pozval, naj na poltajni sestanek pripeljejo tudi sindikaliste iz svojih podjetij, češ da s tem kliče nazaj preživele metode boljševističnih časov. Takšnih norosti človek običajno ne počne zaradi nostalgije po svinčenih časih, ampak iz golega strahu. Prav za paniko je značilno, da v njej ne popravljaš že storjenih neumnosti, katerih posledice so jo pravzaprav povzročile, ampak počneš nove in nove. Strah pa kajpak z njimi le raste! KOVINARJI PRIPRAVLJAJO POVEČANJE ČLANARINE Republiški odbor Skei je na seji Dorek v Radovljici sprejel predlog sklepa o povečanju članarine na odstotek od bruto plače. Če bo v organizaciji dobil zadostno podporo, ga bo potrdil na svoji prihodnji seji, ki naj bi bila 15. decembra. Kraška razprava o predlogu povečanja članarine, o čemer se pogovarjajo že leto dni, je pokazala, da ga podpira čedalje več članov repub-kškega odbora. Tirm kjer so članarino že povečali, ni prišlo do izstopanja članstva, ampak do novega vpiso-vanja. Na seji so obravnavali tudi premog finančnega pravilnika ZSSS ■n menili, da naj temelji na ustreznih pravilnikih sindikatov dejavnosti. Ker so v Revozovem Skei nameravali izdati lastne članske izkaznice, bo republiški odbor na decembrski seji obravnaval projekt članske izkaznice Skei. Pripravil bodo tudi preglednico svojih kadrov v podjetjih in območjih. Franci Žabrl, predsednik Skei v Domelu in Gorenjske je na seji poročal o ponedeljkovem sestanku pri Jožku Čuku. Udeležil se gaje zlasti zato, da bi sklicatelju povedal, kar mu gre. Več o tem poročamo posebej. Člani republiškega odbora so se seznanili tudi z razmerami v Iskri Relejih iz Makol, nastalih med sta- vko, o kateri obširneje poročamo v Zaupniku. Izrazili so vso podporo stavkajočim delavkam, ki jim bodo v pravičnem boju z delodajalci še naprej pomagali. Marsikaj grdega so rekli o Viktorju Korošcu, direktorju tega podjetja, ki naj bi bil eden od tistih, ki so podjetje kupili skoraj brez denaija. Podprli so tudi sekre-tarja območnega odbora Skei za Podravje Edmunda Ozimica, ki ga je Korošec ožigosal za potapljača podjetij. Skei bo od Korošca zaliteval, naj se Ozimiču opraviči, saj prihaja le v podjetja, kamor ga kličejo prizadeti delavci. Skei bo preprečil zaroto, ki jo Korošec s še nekaterimi direktorji kuje zoper Ozimiča. Albert Vodovnik, predsednik Skei, je dan pred sejo dočakal Abrahama. Podpredsednica republiškega odbora Jožica Hercog mu je v imenu kolegov čestitala in njemu ter Skei zaželela novih uspehov. Čestitkam in dobrim željam za naprej se pridružujemo tudi v uredništvu Delavske enotnosti. Govorili so tudi o položaju po odpovedi splošne kolektivne pogodbe in večine pogodb dejavnosti. Albert Vodovnik je ugotovil, da 80 odstotkov podjetij izpolnjuje kolektivno pogodbo dejavnosti. Dejal je tudi, da tudi strokovnjaki gospodarske zbornice ugotavljajo, da odpoved ni bila najbolj pametna. Prav zato naj bi se v zbornici ogrevali za skupno akcijo s sindikati, s katero bi izsilili večja vlaganja v gospodarstvo, ki bo sicer še nazadovalo. Kar zadeva kolektivno pogodbo dejavnosti, jeVodovnik prepričan, da bi tudi v primeru takojšnje odpovedi veljala še dve leti, saj odpovedi prej ni mogoče uveljaviti. Kovinarje in druge delavce bi lahko ogrozilo le neizvajanje pogodbe dejavnosti, do česar bi lahko prišlo, če pravna država ne bi delovala. Vodovnik je poročal tudi o pogovoru z generalno sekretarko Gospodarske zbornice Slovenije Francko Ga- brom Člani vodstva Skei soji povedali, da ne podpirajo podpisa nove splošne kolektivne pogodbe, saj je ne potrebujejo. Na tem pogovoru so po Vodovnikovih besedah tudi ugotovili, da sindikati s področja gospodarstva podpisa nove splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo ne bodo mogli podpreti, saj imajo zaposleni tu že višje pravice kot v gospodarstvu. O notranjih razmerjih v statutu ZSSS je Vodovnik ugotovil, da so zapisana pravilno, problem so le izvedbeni akti. Namesto s kolektivnimi pogodbami naj se Zveza ukvarja s pokojninskim in zdravstveni m zavarovanjem ter z drugimi skupnimi zadevami vseh zaposlenih. Iz kratke razprave je možno povzeti le, da so se odnosi med Skei in ZSSS po odpovedi splošne kolektivne pogodbe znova zaostrili. Zato so se dogovorili za pogovor, ki naj bi jih izboljšal. ^ ^ KDO HOČE POTOPITI KROPARSKEGA KOVAČA Delavci Kovača iz Krope stavkajo že drugi teden, ker jim direktor še ni izplačal septembrske plače. O razlogih za stavko in izhodu iz težkega položaja smo se pogovarjali s člani stavkovnega odbora, direktorjem in obema lastnikoma. Sodeloval je tudi predsednik območnega odbora Skei za Gorenjsko Franci Zaberl. Iz tega, kar •Ho slišali, je jasno le, da je problem težavnejši, kot ga prikazujeta lastnika in da stavkajoči prav zato ne nameravajo odnehati. Gre namreč njihove pravice, ki sojih lastniki dolžni zagotavljati. Kovač d. o. o. je nastal pred dvema letoma, ko je Plamen iz se-stave Slovenskih železarn začel razprodajati svoje stranske dejavnosti. Novo podjetje sta takrat kupila Metod Staroverski in “ranko Kržišnik, prvi je postal [udi njegov direktor. V Kovaču se zaposlilo 20 bivših delavcev Plamena, za katere je novo podjetje Prejelo tudi odpravnine. Ker od ustanovitve zdaj minevata dve leti, ae delavci bojijo, da se jih lastnika "očeta odkrižati. Kot so nam povedali delavci, ki stavkajo pod vodstvom svojega S|ndikata, Skei, so do začetka le-jošnjega leta letos normalno dela-. Plače in vse drugo po kolektiv-n’ Pogodbi so redno prejemali. Jaguarja pa so plače začele zamuja-b zamude so se iz meseca v me-sec večale. Prvič, le opozorilno, so Javkali 2. septembra, sedanjo stavko so začeli 19. novembra. Zadnjo Plačo (za avgust) so dobili 14. ok-obra. Zahtevajo izplačilo zamujene Plače za september. Ker je medtem potekel rok za oktobrsko plačo, zahtevajo tudi to. Od direktorja in obeh lastnikov pričakujejo tudi sanacijski program. Metod Staroverski in Branko Kržišnik sta jih tudi vpričo nas skušala prepričati, naj stavko prekinejo, ker ne daje koristnih rezultatov. Povedala sta jim tudi, da podjetju povzročajo škodo in postavljajo vprašanje njegovega obstoja. Staroverski je s podatki dokazoval, da Plamen, za katerega po pogodbi opravljajo različna dela (skladiščenje in vlečenje žice, distribucija in prevozi, vzdrževanje, družbena prehrana), dolguje njihovemu podjetju 12.5 milijonov tolarjev. Bilance in druge uradne listine kažejo, daje Kovač lani in letos v prvem polletju posloval pozitivno. Podjetje prav tako nima nobenih kreditov, le dobaviteljem še ni plačalo le računov v višini dva milijona tolarjev. Kovač torej posluje pozitivno, ogroža ga le Plamen, ki račune za opravljeno delo plačuje z zamudo ali pa sploh ne. Tako Staroverski. Na naše vprašanje, kako sta s partnerjem postala lastnika Kovača, pa je Staroverski povedal, da sta za registracijo podjetja, ki naj bi bilo sedaj vredno milijon in pol mark, plačala poldrugi milijon tolarjev. Za nakup strojev sta porabila pol milijona mark. Za kuhinjo in druge poslovne prostore jima Plamen vsak mesec zaračunava po 13.500 mark, kar sproti plačujeta, le prvo leto sta bila najemnine oproščena. Staroverski pravi, daje za zamude plač kriv Plamen tudi zato, kerjim zmanjšuje obseg naročil. Zaradi tega v Kovaču letos opravijo le polovico planiranega dela. Stavkajoči delavci pa temu podatku ugovarjajo, češ da v letošnjem letu še nobenega meseca niso končali z rdečimi številkami. S Staroverskim se strinjajo, da imajo manj dela z vlečenjem žice, več pa da so ustvarili pri prehrani, saj kuhajo tudi za nekatera nova podjetja. Dodajajo tudi, da so ob ustanovitvi Kovača ljudje iz vodstva Slovenskih železarn opozorili Staroverskega in Kržišnika, da ne smeta računati le na Plamen, ampak morata iskati delo in zaslužek tudi drugje. Stavkajoči delavci in direktor Kovača so omenili tudi velike težave Plamena, za' katerega seje še pred dnevi javno trdilo, daje saniran. Zdaj pa naj bi po neuradnih podatkih imel skoraj 300 milijonov tolarjev dolgov. Bivši direktor Plamena Sašo Jevšnik (zdaj je na enakem mestu v Verigi Lesce) naj bi bil prav zaradi tega zamenjan. Slišali so tudi, da so zaradi težav v Kropi preložili načrtovano združitev Plamena in Tovila iz Ljubljane, zaenkrat je v Kropo prišel leTovilov direktor. Po Kropi in med sindikalisti na Gorenjskem krožijo tudi govorice, da je Alojz Vrečko, predsednik Koncerna Slovenskih železarn, odstopil. Že dalj časa seje vedelo, da ne more normalno sodelovati s predsednikom nadzornega sveta Jožetom Hujsom. Geje res odstopil, so težave v tem državnem koncernu verjetno veliko večje, kot jih je Vrečko prikazoval javnosti. Metod Staroverski je bil do februarja 1993 poklicni predsednik Plamenovega Skei. Zatem je bil vodja službe za kadrovske zadeve. Julija 1994 pa je bil proglašen za tehnološki presežek. Z uvrstitvijo na ta spisek seje strinjal, ker je bilo hkrati dogovorjeno, da bodo presežni delavci prešli v novo podjetje. Pri tem je lahko računal na denarno pomoč Slovenskih železarn in ministrstev. Čeprav bi kot bivši sin-. dikalni zaupnik takrat še lahko užival zaščito, seji je odrekel. Enako je ravnal tudi Branko Kržišnik, kije prav tako užival sindikalno imuniteto. Staroverski pravi, da sta za registracijo Kovača in nakup strojev porabila del svojih odpravnin in tudi odpravnine za prevzete delavce. Stavkajoči delavci dodajajo le, da so nanje pritiskali, naj se odpravninam odpovedo v korist svoje zaposlitve v novoustanovljenem podjetju. Marsikdo je zato takrat mislil, daje to zanj edina možnost. Za nameček moramo dodati, da stavkajoči delavci Kovača menijo, da je njihov direktor in solastnik podjetja med najbolj zaslužnimi, da seje Plamen leta 1992 obdržal. Staroverski je namreč vzorno vodil stavko, ki seje končala s sanacijo takratnega težkega bolnika. Današnjega direktorja in solastnika Kovača pa delavci obsojajo zlasti zaradi tega, ker je znal poskrbeti zase in več članov svoje družine. V Kropi je obnovil in polepšal tudi veliko in ugledno hišo svoje družine. Ža izplačilo zamujene plače za september zdaj Staroverski skuša najeti kredit. Se isti dan, ko jo bo izplačal, bo prisiljen iskati denar tudi za oktobrsko plačo. Konec stavke se lahko zelo oddalji. Kot pravi Staroverski, bi nadaljevanje stavke še za en teden Kovača pokopalo, Hkrati pa pravi, daje podjetje vredno veliko, ker nimadol-gov in zato ne more biti potopljeno. Na stavkajoče se jezi tudi zato, ker delo onemogočajo tudi njemu. Delavcem skuša dopovedati, da plače zamujajo tudi v Plamenu, Reskarju in Tehservisu (zadnji podjetji sta nastali enako kot Kovač). Prepričanje, da bi se združeni delavci Plamena in iz njega nastalih podjetij lahko učinkovitejše bojevali za svoje pravice. Predsednik stavkovnega odbora Martin Miler mu odgovarja, da stavkajo proti njemu kot direktorju in lastniku, ne pa proti Plamenu - čeprav vedo, da ta dolguje Kovaču kar precej denarja. Miler še dodaja, daje Staroverski k neplačanim fakturam prištel velike obresti, teh pa menda nihče ne plačuje. Prav zato naj bi Plamen na račun svojega dolga Kovaču te dni namesto petih milijonov nakazal le tri. Stavkajoči se z direktorjem in lastnikoma strinjajo le o tem, da Kovača marsikdo želi pokopati. Kdo in zakaj naj bi to naredil, pa nam nihče ni hotel ali vedel povedati. Ko sem se po vrnitvi iz Krope za mnenje p teh zapletih vprašal še Francija Žaberla, mi je povedal le, da se boji, da bo direktor skušal delavce odvrniti od stavke s tršimi metodami.Tako kot naši sogovorniki iz stavkovnega odbora smo tudi mi prepričani, da noben sindikalist, če hoče dobro sindikatu, ne bi smel postati lastnik in direktor, podjetja in na ta način prevzeti bivših sodelavcev, s katerimi je prej delil dobro in slabo in jih celo vodil v pravičnem boju. Franček Kavčič 28« novembra 1996 Sindikalna lista Prvi del november 1996 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 lil! - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 111 ~ znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 26. 7. 96 dalje) 24,84 3. Ločeno življenje 48.184,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.046,00 lili II 111 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje junij-avgust 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 76.445 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 38.610,00 -za20 let 57.915,00 -za30 let 77.220,00 2. Nagrada ob upokojitvi 231.660,00 3. Solidarnostne pomoči 77.220,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. I. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec oktober, november in december 1996 55.061 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje junij-avgust znaša 120.461 SIT Strokovna služba ZSSS lil Kajje Evropska unjja Piše: Metka Roksandič Evropska unija je supranacionalna ureditev držav članic. Ni država, nima lastnosti pravne osebe. Je pogodbena ureditev, na katero so države članice prenesle točno določene pristojnosti.Toliko, kolikor je potrebno za doseganje pogodbeno določenih ciljev. Evropska unija je pojem za tri ločene pogodbe, ki so oblikovale skupnosti: - Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ), - Evropsko gospodarsko skupnost (EGS, nato ES, zdaj EU), - Evropsko atomsko skupnost (EAS) S pogodbo o Evropski uniji, podpisani leta 1992 v Maastrichtu na Nizozemskem, kije stopila v veljavo 1. novembra 1993, je prišlo do skupne krovne ureditve vseh treh, dotedaj, ločenih evropskih skupnosti. S temeljnimi pogodami treh evropskih skupnosti je bil zastavljen cilj gospodarskega združevanja kot prehoden cilj, politična združitev Evrope - Evropska unija naj bi bil glavni cilj. Namen evropskih pogodb je bil: - pospeševanje gospodarske rasti ter višji življenjski standard, - preprečevanje vojne ter utrjevanje miru in svobode in - uresničevanje še tesnejše povezave evropskih narodov. Te skupnosti so bile konkretna posledica idej o združevanju Evrope, idej, nastalih že po I. svetovni vojni. Evropska unija je tako novo ime Evropske skupnosti (prej EGS). V praksi se še danes uporablja izraz Skupnost, v Sloveniji tudi Evropska zveza in ne le Evropska unija. V vseh teh primerih je mišljena ista ureditev. Vse tri skupnosti so bile v preteklosti zasnovane s ciljem gospodarskega združevanja in so tako zasnovane na trdnih gospodarskih temeljih. Evropska unija temelji na pravno obvezujočih pogodbah, ki jih države članice morajo izpolnjevati. Med državami članicami in institucijami EU prevladuje pravni zakon. Kršitve ali spore med državami članicami in institucijami Skupnosti rešuje Evropsko sodišče. Z maastrichtsko pogodbo (ali pogodbo o EU) je bil 1.1.1993 formalno ustanovljen enoten evropski trg, kar pomeni, da so bile odpravljene ovire za svobodno gibanje - ljudi, - blaga, - kapitala, - storitev na celotnem območju Skupnosti. Poleg teh štirih svobod, ki so zapisane v pogodbah, so ostali cilji še oblikovanje in izvajanje splošne politike na rastočem številu področij. Evropska unija dosega svoje cilje predvsem z izvajanjem: - skupne politike (kmetijstvo, ribištvo, transport, zunanja trgovina, konkurenca, razvoj, regionalna politika, energija, carinske zveze), - skupnih akcij in programov (raziskave in razvoj, telekomunikacije, koordinacija ekonomske politike držav članic za zagotovitev gospodarske in socialne kohezije, socialna politika, ekonomska in denarna zveza). Zakaj toliko o pogodbi o EU? Zato, ker predstavlja ta pogodba še en mejnik na poti do evropske integracije in je dopolnjena z novimi oblikami sodelovanja. Pridobitve Pogodbe o evropski uniji so: • državljanstvo Unije - vsi državljani držav članic so državljani unije - vsi imajo pravico se svobodno gibati in svobodno živeti znotraj ozemlja držav članic - glasovati in kandidirati kot kandidati na okrožnih in evropskih volitvah v državi članici, kjer stanujejo - do zaščite s strani diplomatskih in kozularnih oblasti katerekoli države članice - vložiti peticijo parlamentu in oddajo vlogo varuhu človekovih pravic • ekonomska in monetarna unija (EMU) - ekonomska unija: smernice ekonomske politike držav članic in nadzorovanje ekonomskega razvoja vsake posamezne države članice in v Skupnosti. Države članice se trudijo, da ne bodo ustvarjale velikih vladnih deficitov - monetarna unija: najkasneje od 1.1.1999 bo unija imela enotno valuto (EKU) in novo inštitucijo Evropsko-centralno banko • politična zveza z naslednjimi komponentami: - skupna zunanja in varnostna politika - povečanje vloge Evropskega parlamenta - povečanje pristojnosti Skupnosti - skupna politika na področju prava in domačih zadev (npr. imigracija, azili, vize, itd). Evropska unija ima danes 15 držav članic s skupaj približno 370 milijoni prebivalcev in predstavlja največji trgovinski blok na svetu. Literatura: 1. Šinkovec J.: Evropski:pravo. Uradni list Republike Slovenije. Ljubljana, 1996: 2. Evropska komisija: Evropska unija - vaša soseda. Ojjice for njjiciul publications of the European communities, Lusemhurg, 1995 (Prispevek m lektoriran) sindikalni STAVKA ZA REGRES Čeprav delavke in delavci zasebnega podjetja Iskra Releji iz Makol stavkajo že od 13. novembra, jim vodstvo podjetja še vedno ni izplačalo letošnjega regresa za letni dopust, kar je njihova stavkovna zahteva. »Namesto da bi se direktor podjetja Viktor Korošec s stavkovnim odborom korektno pogajal o izpolnitvi stavkovne zahteve in izplačilu regresa, uporablja različne oblike pritiska, da bi stavko zadušil, s čimer krši tudi določila zakona o stavki,« pravi sekretar območnega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije v Podravju Edi Ozimic. »Zaposleni v tem podjetju so bili v boju za svoje pravice prisiljeni uporabiti stavko, saj so njihove upravičene zahteve naletele pri vodstvu podjetja na povsem gluha ušesa. V zvezi s tem velja opozoriti, da so morali delavci tudi lani izsiliti izplačilo regresa s stavko, ki je trajala tri dni. Lani so se delavci na pogajanjih odpovedali 30 odstotkom regresa v korist podjetja za ohranitev delovnih mest.« rektor Korošec poslal sindikatu dopis, v katerem priznava zakonite pravice delavcev, hkrati pa črno na belem piše, da te pravice v nobenem primeru ne bo izpolnil. Zaradi vsega tega je območni odbor Skei za Podravje podjetje Iskra Releji že prijavil inšpektorju za delo. Obenem smo inšpektorja obvestili, daje delodajalec v času stavke izdal večjemu številu delavcev sklepe o čakanju nadelo, nekaterim pa celo prekinil pogodbe o delu za določen čas. Inšpektorja za delo smo zaprosili, naj skladno z zakoni in svojimi pooblastili takoj ukrepa,« pravi Ozitnič. vkovnega odbora poslali direk-torjuViktorju Korošcu pismo.V njem ga pozivajo, naj pripravi v zvezi s stavkovno zahtevo konkretno ponudbo, namesto da brez uspeha poskuša zadušiti stavko. Stavkovni odbor je vodstvo podjetja seznanil še z nekaterimi drugimi stališči in zahtevami. Če do 29. novembra delavci ne bodo dobili plače in materialnih prejemkov za mesec oktober, bodo stavkajoči svoje stavkovne zahteve razširili. Stavkovni odbor prav tako opozarja direktorja, da zaradi »mizernih plač« delavci potrebujejo regres za letni dopust za preživljanje svojih družin, zato se mu ne morejo odpovedati- * slej smo se delavci dovolj ot*re 0 ^ v korist podjetja, vendar PaJ?0rt zaradi tega naš materialni p®0 , ah ni izboljšal,« so stavkajoči Sc leti ni izboljšal,« so stavkaj ročili vodstvu podjetja. Bodo prišli stavkokazi’ ^ie Stavkovni odbor sumi, ^.'Toclj-g delodajalec namen stavkaj0f-zamenjati z drugimi delavci.Vz' zi s tem ga opozarja na 1 ■ocl: vek 14. člena Zakona o stavk1’ delodajalcu v času stavke pr6!’ aPos 'ilom ,ajin nese “anjj veduje zaposlovati nove delanj st»v.V; Večina stavkajočih zasluži po 37.000 tolarjev Edi Ozimič posebej poudarja, da delavke in delavci podjetja Iskra Releji nujno potrebujejo regres za letni dopust, da bi se lažje prebili iz meseca v mesec, saj so plače v tem podjetju izredno nizke. Večina stavkajočih prejema mesečno okoli 37.000 tolarjev neto plače. Ker so bila vsa pogajanja med sindikatom in vodstvom podjetja o izplačilu regresa neuspešna, je sindikat 6. novembra napovedal stavko. Doslej so delavci namreč prejeli le 25.000 tolarjev regresa v bonih.Tudi po napovedi stavke si je stavkovni odbor prizadeval, da bi problem rešili s pogajanji. »Vendar pa je dan pred začetkom napovedane stavke di- Pritiski na stavkajoče »Direktor podjetja Iskra Releji se zavzema za to, da bi stavkajoči po sodni poti uveljavili pravico do regresa. Vendar pa sindikat na to ne more pristati, saj so delavci s pomoči sindikata že v prejšnjih letih na delovnem sodišču vložili tožbe za izplačilo regresa za letni dopust za leta 1992, 1993 in 1994-do danes pa ni bila na sodišču razpisana še niti prva obravnava, kaj šele da bi delavci dočakali pravnomočno sodbo, ki bi bila izvršljiva!« Vodstvo podjetja poskuša po Ozimičevih besedah delavce za-strašiti. »Direktorje najel varnostno službo in stavkajoče dobesedno ,zaklenil’ za ograjo podjetja. Prav tako krši 46. člen panožne kolektivne pogodbe, ker s svojimi odločitvami omejuje delovanje Skei v času stavke.« Ker se pogajanja med stavkovnim odborom, ki ga vodi Marija Umiljenovič, in vodstvom-po-djetja še niso začela, so člani sta- ki bi zamenjali udeležence Delavci podjetja Iskra |Jhko v boju za svoje pravice očitn0)Hlstci mislijo poklekniti pred pritisk1'joto; dstva podjetja. Zahtevajo korek žpia pogajanja ali izpolnitev stav yg_0| vne zahteve. anj Tomaž ________________________i_______-fajit “s št. • Dolgo sem premišljevala ali aaj zapišem aa iiei papirja ia tadi Vam zaapam kdo P0,^ft*ajo meni krmdc spanec. To ie » ISKRA RELEJI MAKOLE». Zalaj »e vračamo v st*** ^ Vftjj/ da si noramo s stavko priboriti tisto, kar naa pripada po zakonu. Kist Ali se delodajalec morda odpove katerem« Se«« v zakon« za boljši j«tn ? d .. Je ■mrda delodajalce nmasitra 7 Kdo mi lahko odgovori T [jy^. Proaiai povejte sedaj tokaj za katere stvari dolžite, da smo krivi dclavd, da slabo . poalijemo. 0 Govorim v svojem imena, da v tej tovarni je del mene, vendar sem se nmrala s « odpovedati odpravnine. S podpisom se zatajila svojo ddo, svoje odrekanje za boljši *Kl svojo mladost. Zakaj? Pfljj Kje ste dvorezni noža? Sedaj tnkaj pred direktorjem povejte, da bi tndi Vi radi i«*^ rvgre*. KAR SKRIVAJTE SE, SAJ VAM GA BODO NORE BABE PRIBOR0-f|e Za Romana Logar, bivša direktorica Agendje za plačilni promet je povedala po tete^^ ^0] okradli v Sloveniji za trikratno vrednost OD za meaec lO/g^ orivati tovarn a brate. To je znesek, Id se rabi za vse zaposlene v Sloveni j L J« r našo privatizacijo vne OK ? ks sPekt ^ gc '“vna Sled. '»bra - • - .. JSe Želim, da bi bila ena najkrajših stavk. Od obljnb se ne da živet, ker vsepovsod boČd* »£ nas samo denar, denar, denar-. TndJ v brezplačnem šoktvn. Kdo se boji stečaja? Toti, ki vedo, da se z delom ne bodo mogli uveljaviti, ker so s tožarjenjem daleč prišli. Ko sem se poslavljala od ISKRE spoznavam, da jih je kar precej v tej tovarni Sc« človek, id rad vsakem« pomaga, ampak enim sedaj z žlico vode ne bi To ja izpovnd moje nepnsptno no£L Inum pt fih t» nllko. OBSTAJAJO TRI KRONE : SODNIKOVA DUHOVNIKOVA IN KRALJEVA "cPra boloi Nžr OD VSEH TREH JE VIŠJA KRONA DOBREGA IMENAj V PODJETJIH SPET ŠPORT ^veto\ Odbor športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije -Združenju športnih zvez je prejšnji petek vVelenju priredil posvetovanje z naslovom Šport v delovnih organizacijah. Organizatorji športne rekreacije so dodobra napolnili modro dvorano razstavnega prostora poslovnega sistema Gorenja, kar je bil zadosten dokaz, da šport v podjetjih znova prihaja do veljave. Udeležence so na začetku posvetovanja pozdravili v imenu gostitelja direktor programa Pralno-pomivalni aparati Gorenja Gospodinjski aparati Franc Košec, v imenu Mestne občine Velenje župan Srečko Meh in predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez Marjan Jemec. Strokovni del posvetovanja je začel dr. Herman Berčič s Fakultete za šport ljubljanske Univerze. Z argumenti je podprl mnenje, daje uvajanje športnorekreativnih vsebin v delovno okolje še vedno koristno in smiselno, kljub temu da smo v Sloveniji doživeli številne spremembe, ki jih je zahteval prehod v tržno gospodarstvo. Preoblikovanje organizacij združenega dela v podjetja je po letu 1990 postavilo področje športne rekreacije v delovnem okolju pred hudo preizkušnjo.Tam BO ZAVEL NOV VETER? - Množična udeležba organizatorjev rekreacije i zacijah naj bi že bil prvi dokaz za to... i posvetu Šport >> delovnih or° ie kjer so se podjetja znašla v rdečih številkah in kjer področje športne rekreacije ni bilo organsko vraščeno v organizacijo in ekonomiko poslovanja, so delovna mesta orga-nizatoijev rekreacije ukinili in z njim vred razen nekaterih izjem tudi celotno področje športne rekreacije. Napredna podjetja pa take dejav- nosti ne le podpirajo, marveč tudi spodbujajo. Med drugim želijo na ta način izboljšati »socialno klimo v podjetju«, hkrati pa dvigniti na višjo raven tudi »pripadnost podjetju«, je zatrdil dr. Herman Berčič. V nadaljevanju jelvoTomc predstavil organiziranost športa v Telekomu Slovenija in njihovo pove- zovanje v evropsko zvezo. M*11' j 5 ^ je spregovoril o novem koncep^'. ganiziranosti športa v velikih P" 11 vnih sistemih in predstavil ^ člansko Društvo za rekreacij renje kot uspešen primerutri . ^ športnorekreativnedejavnos1 n zaposlenimi, upokojena m0 skimi člani. V občini Novo delavke catago športa se ne bodo pustile izigrati KAJ DELAJO rej clavke tekstilne tovarnice Catago Šport iz Maribora ne mo-<.J0 verjeti, daje kaj takega, kar se jim je primerilo, v naši državi, l j Ie razglaša za pravno in socialno, sploh mogoče. Ker jim je ■fc “dajalec kršil pravice iz delovnega razmerja so se odločile, K “°do poiskale pravico. Vendar pravice niso našle, pač pa so ^ arne znašle na cesti brez dela in zaposlitve. Site-0 icp° p°vrsti! Ker Je blizu deset delavk Catago K£\kirJzvajainpr°dai:1 uj ain° kontekcijo, prepričanih, s" delodajalec ne spoštuje pa-. j!rie kolektivne pogodbe, so je, et°s spomladi po pomoč za-• > e na območno organizacijo jiiip svobodnih sindikatov v ,jo> dravju. Povedale so, da so vse /z'CP°s'ene za določen čas (pra-djl 'orna za en mesec), delodajalec kil J'IT1 zaposlitev podaljšuje iz repLes“5a v mesec. Plače imajo a4na^e, kot jih določa kolekti-P08°dba, norme pa tako vi-tejl da jih najbolj prizadevne izpolnjujejo le 60- do 80-°vt.no' Delavke so prav tako eWbr!i0^''e> da jim delodajalec ki'' i4qP aCu^e v ^asu d0Pusta ______,_____samo °dstotno plačo, da jim daje regres za malico od do- ega s kolektivno pogodbo, j .. -6“ ■ Jjm časa za polurno malico # ;L. šteje v redno delo, da mo-P° oseminpolurnem delo-Jku delodajalcu brezplačno j ‘idili še delovne prostore in J>m ne izplačuje po kolek-n; Pogodbi niti regresa za let-dopust. ,B1|)ri'lik;U-ie PodjetJe de| *nšpektoratu za & ie^močna organizacija ZSSS ^ža^aradi suma kršitve določil at-i. , n4o delovnih razmerjih in I e^ivne pogodbe 15. aprila šn i Prijavila Catago Šport In-Pektoratu Republike Slovenije s |(adelo - enoti v Mariboru. De-Vna inšpekcija je opravila pre- Jik; 1 v podjetju 5. jtmija, 8. ok-Tapaje o tem obvestila sin-l ‘ate. V dopisu sindikatom l0a sPektorat za delo piše: ?0b pregledu smo v zvezi z ! ‘ s° Prijavo ugotovili določene L Pravilnosti ter podjetju izrekli y “dene ukrepe, ki jih je bilo L 2n° izvršiti do konca septem-[ . 'eSa leta. Po poteku roka smo VrvJetje pozvali, da nam o iz-<“nih ukrepih dostavi ustrez-“uktimentacijo, pri čemer smo ugotovili, daje podjetje dva ukrepa v roku izvršilo, ukrep, ki se nanaša na izplačilo regresa za leto 1996, pa je izvršilo le delno, saj je bil prvi del regresa delavcem izplačan v mesecu juliju. Ker nam podjetje ni posredovalo podatkov, kdaj bo (predvsem zaradi težke finančne situacije podjetja) delavcem izplačan drugi del regresa, vas prosimo, da v okviru svojih pristojnosti ugotovite oziroma si prizadevate doseči dogovor z vodstvom podjetja tudi o drugem delu izplačila regresa za tekoče leto. Toliko v vednost in ravnanje!« Delodajalec je še naprej kršil socialni sporazum »Na osnovi tega dopisa nismo mogli ugotoviti, katere kršitve delavskih pravic je delodajalec odpravil in katerih ne,« pravi sekretar območnega odbora Sindikata delavcev v tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji v Podravju Stanislav Šajn, ki z ukrepanjem inšpektorata za delo ni zadovoljen. “Mi smo delodajalca zaradi suma kršitve zakonodaje in kolektivne pogodbe prijavili inšpektoratu za delo, ta pa nas šest mesecev kasneje obvešča, da delodajalec še vedno krši določila kolektivne pogodbe (namesto 102.000 tolarjev regresa so delavke denimo prejele samo 20.000 tolarjev). Hkrati nas inšpektorat za delo prosi, naj ugotovimo oziroma se dogovorimo, kdaj bo delodajalec izpolnil svoje obveznosti oziroma nehal kršiti kolektivno pogodbo. Tega se preprosto ne da razumeli.« Septembra so se delavke zopet oglasile na sindikatu, češ da delodajalec še vedno ni nehal kršiti njihovih pravic. Sredi septembra, ko je bil direktor Catago Športa EdhemTatarevič na službenem potovanju, pa so se delavke sestale s tujim družbenikom Catago Športa Karlom HeinzomNVellmannom, ki seje slučajno mudil v podjetju. »O tem sestanku obstajata dve ver- ziji,« pravi Šajn. »Vodstvo podjetja trdi, daje šlo za izsiljen sestanek delavk zVVellmannom, delavke pa trdijo, da so se tujemu družbeniku (solastniku podjetja) pritožile zaradi kršitev pravic iz delovnega razmerja. Vsi se strinjajo, daje bil tuji družbenik tako ogorčen, daje takoj odpovedal del poslov: vodstvo podjetja trdi, daje nemški partner ravnal tako zaradi obnašanja delavk, delavke pa so prepričane, da seje tuji poslovnež začel umikati iz posla, ker je ugotovil, da njegov partner ne spoštuje zakonov in kolektivnih pogodb.« VSI' JE DOKUMENTIRANO -Stanislav Šajn, sekretar območnega odbora Sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Podravja. Po sestanku zWel!mannom so se razmere v podjetju po izjavah delavk še zaostrile. Vodstvo podjetja je delavkam menda predlagalo, da bi jih podjetje z anti-datiranim sklepom odpustilo kot trajno presežne.Tako bi si lahko zagotovile socialno varnost na zavodu za zaposlovanje. Na to delavke, razen ene, niso pristale. Kmalu po tem je začel delavke klicati na razgovor pravni zastopnik Catago Športa, ki jih je spraševal, kako je potekal sestanek z NVellmannom. I l^iko ljudi za različne načine LVavrja s športno rekreacijo; o i “sr!jah in uspešnih delavskih igrah je udeležencem po---i t0vanjaporočalMiranJerman. '^k VODOVNIK: »Ixihko nam Za lo, kar smo opustili...« fee bila športna rekreacija s LsHa t Ut*eleženci vzorno vodena MUasn'11 'Srah v Mariboru, kjer 0'a ,v'SvPremeiT|be (delitev sindika-^vaPod Qxn financiranja, ukinjanje ifrftov nS? ^reacije...) narekovale ifarn iCln delovanja preko novou- >VedVffiSfjenaP°SVetU Pobudnik športnorekreativnih dejavnosti v podjetjih naj bi znova postal sindikat. Predsednik SKEI SlovenijeAlbert Vodovnik je na posvetu priznal, da nam je lahko žal za to, kar smo opustili. Sindikat se zaveda pomena varstva pri delu in tudi rekreacije, kar mora biti del zdravega življenja, posebej v industriji. Zato se bodo sindikati vključili v načrtovane dejavnosti na različnih ravneh. V SKEI bodo poleg državnega prvenstva v smučanju uvedli tudi prvenstvo v nogometu. Za sodelovanje na vseh področjih delovanja v športni rekreaciji se zavzema tudi Damjan Pintar, ki vodi odbor športa za vse pri Olimpijskem komiteju-Zdmženju športnih zvez. Predstavil je med drugim tudi »olimpijsko kartico«, ki bi bila namenjena kar najširšemu krogu uporabnikov po vsej Sloveniji ter na drugi strani vključila proizvajalce športne opreme, trgovino, zavarovalništvo, turistično posredovanje itd. Škoda je, daje bilo za »okroglo mizo« odmerjenega tako malo časa. So pa bila že samo izhodišča in predstavitve, predvsem pa uvodni prispevek dr. Hermana Berčiča in njegov sklepni del porok za nove usmeritve za športno rekreacijo v podjetjih. Daje tako,je potrdil tudi Branko Žnidarič. Pohvalil je dobro vsebinsko zasnovo posvetovanja v Gorenju in izrazil prepričanje, da bo na tej osnovi lahko obudil nekdaj dobro obiskane delavske športne igre v Ljutomeru. Hinko Jerčič Odpovedali tudi tekstilci Upravni odbor (UO) 1 Združenja za tekstilno, obla-| čilnoinusnjarskopredelo-| valno industrijo (ZTOUPI) š. pri GZS je nasvoji seji 21. t. m, sprejel sklep, da se z 31. decembrom odpoveduje | | kolektivni pogodbi za tek- s || stilno in usnjarskopredelo- | | valno industrijo, kar pome- I ni, da konec marca pribo- | I dnjega leta ne bosta več | | veljali. »Pošteno je treba pove- | | dati, da takšnih obremeni- ' | tev pač ne zmoremo več,« I | je bilo slišali po daljši raz- 1 I pravi, v kateri se je UO 1 ZTOUPI odločil za tak sk- | | lep predvsem zato, ker je | | Sindikat tekstilne in usnjar- ' I skoprcdelovalne industrije f | Slovenije zavrnil njihovo | j ponudbo o nadaljnjih po-| gajanjih in ker.se položaj J | obeh panog še slabša zaradi j | precenjenega tečaja tolaija, J | previsokih stroškov dela in | ' obrestnih mer. Stavka pred zaklenjenimi vrati podjetja Ker delavke septembra in oktobra niso dobile plače so, 7. t. m. napovedale stavko. Terjale so septembrsko in oktobrsko plačo ter drugi del regresa. Delavke pa 13. novembra ob 6. uri niso mogle začeti stavkati, saj je vodstvo podjetja zaklenilo vrata in nanje prilepilo tole obvestilo: “Obveščamo delavke podjetja Catago Šport d.o.o. Maribor da je zaradi pomanjkanja materiala kolektivni plačan dopust od 12.11. 1996 dalje do preklica katerega obvestilo bo poslano po pošti.« Kmalu po tem pa so delavke izvedele, da jim je s sklepom, ki gaje podpisal pravni zastopnik podjetja, že 17. septembra prenehalo delovno razmerje zaradi sodelovanja na izsiljenem sestanku s Karlom HeinzomNVellmannom med delovnim časom. S tem naj bi kršile delovne obveznosti. Prizadetim delavkam je bil sklep vročen dva meseca kasneje oziroma v času »kolektivnega dopusta«. »Sklepi o prenehanju delovnega razmerja, ki sojih delavke prejele, so popolnoma nezakoniti, saj disciplinski postopek proti delavkam sploh ni bil uveden. Ker postopek ni bil uveden, o njem tudi ni bil in ni mogel biti obveščen sindikat. Prizadetim delavkam ni bila dana možnost zagovora, pa tudi zaslišane niso bile v skladu z zakonom, sa niso bile vnaprej seznanjene s tem, katere kršitve se jim očitajo, poleg tega pajim ni bila dana možnost, da bi na zaslišanje prišle z zagovornikom,« pravi Stanislav Šajn. »S pomočjo sindikalne službe pravne pomoči so prizadete delavke že sprožile postopek za zaščito svojih pravic.« Namesto plač sklep o prenehanju delovnega razmerja »Povedati moram, da smo tudi o izdaji nezakonitih sklepov o prenehanju delovnega razmerja obvestili inšpektorat za delo v Mariborm vendar ta ni ukrepal,« nadaljuje Šajn. »Obstaja resna nevarnost, da zato delavkam na zavodu za zaposlovanje ne bodo priznali pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Upam, da bo na osnovi utemeljenih ugovorov zoper sklepe o prenehanju delovnega razmerja zavod za zaposlovanje uvidel, da prizadete delavke niso izgubile dela po svoji krivdi ter jim priznal denarno nadomestilo za čas brezposelnosti.« S tem pa, kakor pravi Stanislav Šajn, zgodba podjetja Catago Šport še ni končana. »Po informacijah, ki smo jih prejeli od delavk, so v času .kolektivnega dopusta’ začeli iz podjetja odnašati stroje. Delavke sumijo, da Edhem Tatarevič seli podjetje, ker jim dolguje nemajhna sredstva, v druge kraje.« Kaj bo na vse to rekel minister? »Vse skupaj je velika svinjarija,« pravi Stanislav Šajn. Meni, daje sramota za državo, da takšnega kršenja delavskih pravic pri novopečenih podjetnikih ni sposobna preprečiti. »Pripravljam natančno kronologijo dogodkov v zvezi s Catago Športom, ki jo bom podkrepil z dokumenti. Z ravnanjem vodstva podjetja, delovnega inšpektorata v Mariboru in pravnega zastopnika podjetja bom podrobno seznanil ministra za delo, družino in socialne zadeve ter Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Delavke pa se bodo s pomočjo sindikata borile za svoje pravice po pravni poti.« Tomaž. Kšelu V republiških odborih Sindikat poklicnih gasilcev Koristni pogovori S predsednikom sindikata Bogdanom Godničem sva Gasilsko zvezo Slovenije in Republiško upravo za zaščito in reševanje seznanila z aktualnimi zadevami v našem sindikatu, posebej z rezultati udeležbe na evropski konferenci sindikatov poklicnih gasilcev in evropsko listino za poklicne gasilce. Na Gasilski zvezi Slovenije sva se pogovarjala s poveljnikomTonetom Sentočnikom. Informacije je z zanimanjem sprejel.Tudi oni navezujejo mednarodne stike v smislu evropskega povezovanja. Kar zadeva odnose med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci smo poudarili pomen dobrih stikov in sodelovanja in izrazili željo, da bi bili ti v prihodnje še pogostejši. Tema pogovora je bila tudi problematika financiranja, pomembnost sprememb v pokojninskem sistemu, udeležba na gasilski olimpiadi na Danskem in drugo. Na Republiški upravi za zaščito in reševanje naju je sprejel direktor Ušeničnik, prisostvoval paje bil tudi Kučič, zadolžen za področje delovanja gasilcev. Tudi tu sva predstavila evrospko listino. To že poznajo; njihova pravna služba jo bo še podrobneje proučila in izdelala pregled, kaj moramo pri nas še postoriti. Smo pa glede organiziranosti, opremljenosti, varstva pravic zaposlenih, zdravstvene oskrbe, izobraževanja in zavarovanja na takšni ravni, da se lahko tudi v Evropi kaj naučijo od nas. Druge zadeve, ki smo jih obravnavali, so status kolektivne pogodbe, ki jo morajo sprejemati občine, izobraževanje za potrebe poklicnih in prostovoljnih gasilcev, možnosti nadaljnjega sodelovanja uprave pri izvedbi delovno-športnih tekmovanj in medsebojno informiranje in sodelovanje na posameznih strokovnih področjih, kadar je govor o razvojnih ume-ritvah gasilsko reševalne dejavnosti in položaju delavcev v njih. Pogovori so pokazali, kje so si naša stališča blizu - takšnih je kar precej, in kje se razhajajo. Bili so koristni in jih bomo nadaljevali. Miloš Mikolič, sekretar Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Splača se biti član... V opozorilni stavki ZSSS 24. oktobra smo v našem sindikatu imeli tudi svojo posebno zahtevo - pristop občin k naši kolektivni pogodbi. V Komunalno-stanovanjskem podjetju Litija so na članskem zboru tistega dne obravnavali predlog o »prenehanju potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov«, s katerim so na zahtevo nadzornega sveta podjetja število zaposlenih zmanjšali za 10 odstotkov, to je za sedem delavcev. Izdelan je bil tudi program omilitve posledic prenehanja delovnega razmeija. Sindikat se z odpusti (čeprav je le eden njihov član) seveda ni strinjal, saj se ni zmanjšal delokrog opravil, le za nekatera vzdrževalna dela občina ni zagotovila sredstev. Zavzel seje za ohranitev delovnih mest, če pa zaradi ekonomskega in statusnega položaja ne bo možno zagotoviti dela vsem, naj delovno razmerje preneha le tistim, pri katerih je po zakonu in kolektivni pogodbi možno poiskati rešitve s predčasno upokojitvijo. V litijskem komunalno-stanovanjskem podjetju je od 50 zaposlenih v sindikat včlanjenih le 15. Zgoraj povedano je primerna priložnost, da se vsi zavedo nujnosti sindikalnega povezovanja za večjo varnost delavskih pravic in s svojo vključitvijo utrdijo sindikalno organizacijo. Miloš Mikolič, sekretar »Obsojamo enostransko prikazovanje stanja« Upravni odbor Združenja za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS-ZVO) je na svoji redni seji 14. t. m. obravnaval »problematiko kolektivne pogodbe z.a gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva«. Ker prihaja v javnosti do »zmešnjav« pri razlagi njene »odpovedi«, je sklenil obvestiti vse župane, direktorje podjetij, ki so včlanjeni v GZS-ZVO, in javnost z naslednjim (navajamo): 1. Prosimo vse direktorje, da stopijo v stik z župani in da tiste občine, ki še niso poslale pristopne izjave o podpisu kolektivne pogodbe za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva in tarifne priloge z.a leto 1996, to storijo čimprej. Prav tako, da obvestijo vse sindikalne zaupnike in delavce, kakšno je stanje na tem področju. 2. GZS-ZVO je res leta 1995 z. zamudo podpisali) kolektivno pogodbo dejavnosti, vendar je bilo vseskozi tisto, ki je pospeševalo podpis kolektivne pogodbe dejavnosti s strani občin, kakor tudi podpis tarifne priloge za leto 1996. Podpis tarifne priloge je bil uresničen v mesecu juniju 1996 in sta jo podpisala oba sindikata in obe zbornici, vendar Ministrstvo za delo ni želelo opraviti potrditve, ker je ni podpisala Vlada Republike Slovenije. Do konca meseca oktobra 1996 je bilo sprejetih na GZS-ZVO le 39 izjav od 147 občin o pristopu k tarifni prilogi za leto 1996. 3. Obsojamo enostransko prikazovanje stanja, ki nikomur ne koristi, saj je dejstvo, da ob stanju, ko tarifna priloga dejavnosti z.a leto 1996 ni verificirana, nimamo kaj odpovedovati in je tudi nismo odpovedali. Zato demantiramo članek v Delavski enotnosti št. 52/96 z. dne 14. 11. 1996, ker je enostranski in zavajajoč in lahko bolj škoduje postopnemu urejanju odnosov kot pa koristi. 4. Vsi, ki smo spremembo tarifne priloge dejavnosti letos poleti podpisali, smo enotnega mnenja in ne potrebujemo dezinformacij, n čemer je seznanjeno tudi vodstvo GZS in ZGJS. Zato ne enačiti odpovedi Splošne kolektivne pogodbe z.a gospodarstvo, ki je imela en sam dober namen - urediti (dogovoriti) zadeve vseh partnerjev socialnega sporazuma s stanjem ob zaključni fazi podpisovanja tarifne priloge dejavnosti z.a komunalno gospodarstvo, katere podpisnik je tudi Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za varstvo okolja! Jože Melunšek, predsednik upravnega odbora Popravek Zaradi napačno razumljene in objavljene informacije v 53. številki Delavske enotnosti 21. II. 1996 o izplačilu regresa z.a letni dopust za leto 1996 v Območni organizaciji SKEI Ljubljane in okolice prosimo za popravek: Regres so v celoti izplačali v 56 podjetjih oziroma v 70 odstotkih in ne samo v 12 podjetjih, kot je bilo objavljeno. Hvala in lep pozdrav! Valter Zavec, sekretar Območne organizacije SKEI Ljubljane in okolice ||| 28. novembra 1996 H NA TRŽNEM PREPIHU I Slovenija se evropeizira tudi na področju davčnega sistema KAKO OMILITI POSLEDICE DAVKA NA DODANO VREDNOST Konec prihodnjega leta, ko bosta začela veljati davek na dodano vrednost in trošarina, bo končana reforma slovenskega davčnega sistema.Ta dva sta v davčnem sistemu najpomembnejša, saj država s prometnimi davki, ki ju bosta omenjena evropsko naravnana davka nadomestila, zbere več kakor polovico sredstev od vseh davkov, s katerimi polni državno blagajno. Z novim davčnim sistemom se bo Slovenija pridružila razvitim državam. Evropska skupnost uvedbo sistema davka na dodano vrednost in trošarin postavlja celo kot pogoj za sprejem novih članic; ta sistem pa uporablja tudi velika večina držav članic OECD. Davek na dodano vrednost ima vrsto prednosti pred sistemom prometnih davkov: nevtralen vpliv na pogoje gospodarjenja, manjšo možnost utaj, večji priliv v državno razlike med državljani Slovenije povečale. Pričakovati je, da se bodo zaradi splošne, 20-odstotne davčne stopnje, povečale maloprodajne cene izdelkov, ki so doslej bili nizko obdavčeni. To so prehrambeni izdelki in storitve. Cene denimo luksuznih predmetov, ki so zdaj obdavčeni z 32-odstotno stopnjo, pa se bodo pocenili. V povprečju naj bi se maloprodajne cene po uvedbi davka na dodano vrednost povečale za 10 odstotkov, kar je dosti več kot v drugih zahodnih državah. V Nemčiji na primer je davek na dodano vrednost povečal maloprodajne cene za povprečno 0,8 odstotka, na Nizozemskem za 3 odstotke, na Danskem za 5 in v Belgiji za 5,6 odstotka. Res pa je, da so bile v večini držav, kjer imajo ta davek, splošne stopnje mnogo nižje, kot bodo pri nas. Resje tudi, da sojih v večini držav v zadnjih letih tudi že povečali vsaj na 15-odstotno stopnjo. Samo v nekaterih državah pa je davčna stopnja višja, kot bo pri nas. Brane Mišič opozarja na naslednji problem: družine s prihodki v višini 100.000 tolarjev in s Brane Mišič: Davek na dodano vrednost bo poslabšal gmotni položaj občanov z nizkimi dohodki, zato bo treba razmišljati o ukrepih za omilitev socialnih pritiskov. stroški za nakup življenjskih potrebščin v vrednosti 50.000 tolarjev, bodo za davščine morale odšteti desetino svojih prihodkov. Družina, ki bo imela milijon tolarjev dohodkov, bo za nakup enake količine hrane odštela le en odstotek svojega prihodka. Mišič opozarja na večanje socialnih razlik zato, ker v zakonu še ni nakazanih ukrepov za blaženje socialnih razlik in ker je stopnja davka enotna. Tudi menedžerji menijo, da bi bilo treba uvesti več davčnih stopenj, denimo tri, kajpak iz drugih razlogov. Zato bi bilo treba sprožiti spremembe drugih davčnih instrumentov, ki bodo omilili socialne pritiske. Pri tem posebej omenja bolj progresivno lestvico dohodnin, uvedbo davka na premoženje in znižanje prispevkov iz plač. B. R. blagajno zaradi večjega števila plačanih davkov. Ima pa tudi slabosti. Največja med njimi je, da mora biti perfektno izpeljan in da mora davčna služba delovati brezhibno. Drugače je možnih nepredstavljivo veliko izigravanj predpisov o davku na dodano vrednost. Naš bodoči davčni sistem pa bo Cilji Gospodarske zbornice v prihodnjem letu PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA IN SOCIALNE REFORME imel še eno slabost: predvidena je 20-odstotna splošna davčna stopnja, ena najvišjih sploh. Pri tem je treba dodati, da imajo v vseh državah, ki so naše najpomembnejše trgovinske partnerice, nižjo splošno davčno stopnjo... Kako bo 'deloval’ novi davek? Plačeval se bo ob vsaki dodelavi, in to samo za dodano, večjo vrednost izdelka. Vsak udeleženec v proizvajalski verigi, denimo od žage do trgovca s pohištvom, bo davčni zavezanec za isti izdelek in državi bo moral plačati petino vrednosti, ki jo bo sam dodal k skupni vrednosti izdelka. Obračune bo moral delati vsak davčni zavezanec sam, davčna uprava pa bo zaradi dvojnega nadzora (primerjave podatkov davčnih zavezancev v proizvodni verigi) laže odkrivala davčne utaje. Kakšne pa bodo posledice uvedbe novega davka namesto sedanjega prometnega davka? Brane Mišičje vpliv davka na dodano vrednost preučil in ugotovil, da se bodo zaradi njega socialne Prestrukturiranje gospodarstva naj bi zaradi zaostrenih razmer na svetovnem trgu plačali tudi zaposleni z manjšimi plačami in manjšimi socialnimi pravicami. Slovenski menedžerji so kot predstavniki lastnikov gospodarskih organizacij izrazili svoje nezadovoljstvo nad stanjem v gospodarstvu ne le z odpovedjo splošne in panožnih kolektivnih pogodb, ampak tudi v usmeritvah glede ključnih pogojev gospodarjenja v letu 1997, ki sojih obravnavali na upravnem odboru Gospodarske zbornice. Menijo, da so se letos nekateri ključni pogoji gospodarjenja poslabšali in daje prišlo celo do nekaterih blokad oziroma zastojev. Ne uresničujejo se na primer ključne usmeritve iz socialnega sporazuma. V preteklih letih doseženi napredek pri premagovanju inflacije, pri gospodarski rasti, nižanju obrestnih mer, izboljšanju uvrstitve na lestvici deželnega tveganja, so razvrednotile blokade, zastoji in poslabšanje pogojev poslovanja. Ker se tudi razmere na svetovnem trgu zaostrujejo, bo treba po prepričanju menedžerjev podvzeti odločnejše ukrepe v prid izboljševanju kon- kurenčnosti slovenskega gospodarstva. V svetovni konkurenci so pritiski na znižanje cen zelo veliki, zato bo uspeh ob višji kakovosti izdelkov ali storitev zadržati obstoječo raven cen, so prepričani menedžerji. Sestavni del poslovne strategije podjetij v svetu je zategadelj hkratno dviganje kakovosti, nenehne inovacije ter zmanjševanje socialnih stroškov podjetij. Slovenska vlada je nedavno potrdila osnutek strategije povečevanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Menedžerji menijo, da bi ekonomska politika morala zagotoviti znižanje obremenitev gospodarstva, ugodnejše pogoje za razvoj, naložbe in zaposlovanje, znižanje obrestnih mer, boljše pogoje poslovanja izvoznikov ter stabilnejše pravno okolje. Konkurenti so na boljšem, zato menedžerji hočejo hitre, racionalne in temeljite spremembe. Kaj to pomeni? Da bo zbornica ob sprejemanju proračuna za S posveta o analizi uresničevanja zakona o soupravljanju SPREMENITI MISELNOST 0 SOUPRAVLJANJU. NE ZAKON Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je letos naročilo pri ITEO iz Ljubljane analizo izvajanja zakona o soupravljanju. Analizo so denarno podprli Zveza svobodnih sindikatov, Gospodarska zbornica in Združenje delodajalcev. Izsledke smo v našem časniku na kratko že povzeli. Nedavno pa so jo podrobneje analizirali na prvem posvetu Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij predstavniki svetov delavcev iz 27 podjetij, iz sindikatov, ministrstva za delo, združenja za lastništvo zaposlenih in nekaterih inštitutov. Mato Gostiša iz Studia participatis (študijskega centra za industrijsko demokracijo) nam je posredoval stališča in priporočila s posveta. V dveh stavkih lahko zajamemo bistvo mnenja večine udeležencev posveta. Analiza zaradi vrste razlogov nikakor še ne bi smela biti uporabljena kot podlaga za spreminjanje zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju gospodarskih družb. Zakon bi bilo najbolje pustiti pri miru, kakršen je, z vsemi dobrimi in slabimi rešitvami, ter se lotiti spreminjanja prevladujoče, zlasti menedžerske miselnosti glede upravljanja podjetij. Spreminjali bi ga lahko šele, ko se bo nabralo dovolj širokih izkušenj pri njegovem uresničevanju. Vzrokov, zaradi katerih te analize ne bi smeli uporabiti kot podlago za začetek spreminjanja zakona, je več. Raziskovalni vzorec je mnogo premajhen, dejanske izkušnje pa dosti preskromne za oblikovanje verodostojnih znanstvenih zaključkov ter za zagovarjanje tako radikalnih sprememb zakona o soupravljanju, kot jih predlagajo avtorji analize. Tako občutljivega zakona ne bi smeli spreminjati na vrat na nos, neodgovorno in zgolj v odvisnosti od trenutnega razmerja sil na političnem in gospodarsko socialnem področju. Precej predlogov za korenite spremembe zakona nima podlage v ugoto- vitvah analize. Nekateri med njimi so celo izrazito enostransko obarvani z znanimi stališči Zdru- ženja delodajalcev (na primer zahteva po ločitvi sindikalnih in sou-pravljalskih funkcij, spornost večtirnega vključevanja zaposlenih v procese poslovnega odločanja), pri čemer ta stališča v sami raziskavi niso empirično ali kako drugače argumentirana. Pod argumentacijo predlogov za racionalizacijo odločanja se lahko uvajajo rešitve in ukrepi, ki zmanjšujejo udeležbo zaposlenih v procesih poslovnega odločanja.Toje v nasprotju z modernimi težnjami učinkovitega menedžmenta v svetu in lahko bolj škoduje kot koristi poslovni uspešnosti podjetij. Takšno nenapredno gledanje na pomen delavske participacije v podjetjih ne bi smelo biti izhodišče za spreminjanje zakonodaje. Temeljna ovira za hitrejše razvijanje delavskega soupravljanja pri nas ne tiči v veljavni zakonodaji, temveč v povsem napačnih pogledih na bistvo sistema delavske participacije. Taki pogledi prevladujejo med menedžmentom.Temeljni poslovni cilj soupravljanja je ustvarjanje pripadnosti zaposlenih gospodarski organizaciji ter prizadevanje za večjo uspešnost podjetja kot celote. Je oblika naprednega upravljanja v sodobnem podjetju in ne oživljanje samoupravljanja ali v zakon preoblečeni sindikalizem. Spremembe zakona o soupravljanju ne bodo mogle bistveno izboljšati stanja na tem področju. Zakon o soupravljanju je in ostaja zakon za dobromisleče z obeh strani, delodajalske in delojemalske. Če bo tako sprejet z obeh strani, bo delavsko soupravljanje dobilo v praksi svojo vsebino in smisel. Drugače bomo imeli kljub še tako dodelanemu zakonu le formalistično soupravljanje brez vsebine. Zato bi bilo najbolje, če zakona ne bi spreminjali, temveč bi se najprej lotili prenove prevladujoče (zlasti med menedžerji) miselnosti o tem vidiku upravljanja podjetij. Spreminjanja zakona bi se Mato Gostiša: Tako občutljivega zakona ne bi smeli spreminjati na vrat na nos, neodgovorno in zgolj v odvisnosti od trenutnega razmerja sil na političnem in gospodarsko socialnem področju. lahko lotili, ko bi imeli dovolj vsestranskih izkušenj iz njegovega uresničevanja. V nadaljevanju svojega poročila s posveta je Mato Gostiša nanizal nekaj posamičnih ugotovitev. Na primer, da uvajanje tako imenovanega švedskega modela delavske participacije v naših razmerah sindikalnega pluralizma in nižje stopnje članstva delavcev v sindikatih ne pride v poštev. Terjalo bi namreč popolno rekonstrukcijo zakona o soupravljanju, poleg tega pa ima nemški model, ki je vzor našemu, številne prednosti pred švedskim. Proti poseganju v pristojnosti sin- dikata in sveta delavcev, ki sta dve različni vrsti delavskih predstavništev, govorijo mednarodne konvencije in načela svobode sindikalnega gibanja. Delavci imajo res tri kanale, po katerih lahko vplivajo na svoj položaj v podjetju: notra-njelastniškega, soupravljalskega in sindikalnega. Vendar lahko za zadovoljitev določene vrste interesov uporabljajo samo ustrezen kanal (za sindikalne interese samo sindikat, itd.). Zato istočasen obstoj vseh treh kanalov ni problematičen, temveč edino smiseln in logičen. Predlogi za poenostavitev odločanja so v bistvu predlogi za zmanjšanje delavskega soodločanja. O vlogi delavskega direktorja sta v teoriji in praksi dve nasprotujoči si zamisli. Na posvetu so menili, da bi bilo nesmiselno spreminjati zakon brez daljšega preverjanja obeh konceptov vloge delavskega direktorja v praksi. Nekateri bi radi v zakon vnesli rok, v katerem bi se zaposleni morali odločiti, ali bodo uveljavljali pravico do soupravljanja ali ne. Večina udeležencev posveta v tem predlogu ni videla pridobitve za sistem soupravljanja, prej kratenje pravic zaposlenih. Težnje, da bi zakonsko omejili število profesionalnih članov sveta delavcev in da bi na enak način zaostrili možnost ponovne izvolitve za člane sveta delavce, ki so to funkcijo že opravljali, pa so na posvetu ocenili kot nevaren poseg v svobodo delavcev oziroma sveta delavcev, da sami odločajo o primernosti svojih predstavnikov. Splošna ocena je torej bila, da bi morebitno sklicevanje na to analizo pri napadih na veljavni zakon pomenilo njeno zlorabo za namene, katerim ne more služiti. Povzel B. R. prihodnje leto in tudi v prihodnjem letu terjala zniževanje javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Prav bi bilo, menijo menedžerji, da bi se ti realno znižali na raven leta 1995. Ker je bil letos ob polletju uvedeni davek na izplačane plače interventni, bo zbornica terjala, da se ga konec letošnjega leta ukine. Tako je njegova povprečna stopnja znašala bore 3,2 odstotka. Zbornica bo zahtevala tudi praktične preizkuse učinkov davka na dodano vrednost v podjetjih še v postopku sprejemanja tega zakona. Ta davek bi moral biti nevtralen, prehod nanj in na trošarine J zakona o prometnem davku pa za podjetja čim manj boleč. Proučiti pa bo treba, ali je enotna davčna stopnja najbolj primerna rešitev, saj je s svojimi 20 odstotki tudi previsoka. Gospodarstveniki bodo še naprej terjali, zlasti od monetarnih oblasti, znižanje realnih Obrestnih mer. Predlagali pa bodo proučitev zakona o zamudni in temeljni obrestni meri: treba je najti najprimernejše merilo za ohranjanje realne vrednosti denarnih terjatev in obveznosti, upoštevaje celotno makroekonomsko politiko in odprtost slovenskega trga. O naložbah nekateri sodijo, da so se kar lepo okrepile. Drugi, med njimi so člani upravnega odbora zbornice, menijo, da so se okrepile premalo, pa tudi njihova struktura ni v prid naložbam v gospodarstvo. Zato zbornica podpira povečanje davčne olajšave za reinvestiranje dobička, ki bo uvedeno prihodnje leto. Vendar bo treba hkrati dopustiti tudi hkratno razporejanje dobička za dividende, poudarjajo na zbornici. Tako kot za spremembe na ekonomskem področju so na zbornici zagreti tudi za spremembe delovnopravne zakonodaje in za zniževanje socialnih stroškov podjetij-Čimprej bi sprejeli nove zakone o delovnih razmerjih, o stavkah, o kolektivnih pogodbah ter močn° spremenili zakon o sodelovanju delavcev v upravljanju podjetij. O ciljih, kijih menedžerji in delodajalci zasledujejo z odpovedmi kolektivnih pogodb, smo že široko pisali, zato jih tokrat ne omenjamo. So pa tu še nekateri drugi ukrepi na socialnem področju, ki bi po mnenju menedžerjev in lastnikov povečali konkurenčno sposobnost podjetij-Med njimi so refonna pokojninskega sistema in striktno izvajanje socialnega sporazuma (plače so letos rasle bolj, ko so se socialni partnerji ob sklepanju socialnega sporazuma dogovorili, da bodo), premoženjski davki in še kaj. Glavnina prizadevanj upravnega odbora Gospodarske zbornice v bodoče naj bi bila torej namenjena prestrukturiranju gospodarstva v skladu z možnostmi, ki jih nudi svetovni trg, večanju zaposlenosti in socialnim reformam. B. R- ! POKOJ KOT IZHOD V SILI Predčasna upokojitev je rešilna bilka za marsikaterega starejšega delavca, ki se je po stečaju podjetja, kjer je bil zaposlen, znašel na cesti. Lani se je predčasno upokojilo po splošnih predpisih več kot 3.400 delavcev, medtem ko je pravico do redne starostne pokojnine na novo uveljavilo blizu 5.500 zavarovancev. Predčasno upokojevanje je pri nas zelo razširjeno, tako tisto po splošnih kot tisto po posebnih predpisih. Splošni predpisi veljajo za navadne smrtnike, posebni pa le za določene poklice (policiste, delavce na obrambnem področju, vladne funkcionarje, poslance, sodnike...). Pri posebnih predpisih veljajo ugodnejši pogoji upokojevanja. Delavci za notranje zadeve, denimo, lahko pridobijo pravico do polne pokojnine v višini 85-od-stotne pokojninske osnove ne glede na dopolnjeno starost, če imajo z upoštevanjem beneficirane zavarovalne dobe najmanj 25 let pokoj- 28. novembra 1996 ZIVUF,VIŠKA RA7M.IA ninske dobe (moški) oziroma vsaj 20 let pokojninske dobe (ženske). Takšno pokojnino (v povprečju je znašala 115.000 tolarjev mesečno) je v letošnjem prvem polletju uživalo 370 ljudi. Predčasno upokojevanje po splošnih predpisih je že od začetka tranzicije sredstvo za reševanje problematike presežnih delavcev. Zakon iz leta 1992 omejuje pravico do predčasne upokojitve na stečajne in presežne delavce, na delovne invalide II. in III. kategorije, na dolgotrajno brezposelne, ki so bili v zadnjih 24. mesecih najmanj 12 mesecev prijavljeni na zavodu za 35 let pokojninske dobe in 58 let starosti (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe in 53 let starosti (ženske), če izpolnjujejo enega izmed prej naštetih pogojev. Starostna pogoja pa začeta veljati od 1. januarja 1997. Pri predčasni upokojitvi se pokojnina zmanjša le za en odstotek za vsako manjkajoče leto starosti in še to le dokler predčasni upokojenec ne izpolni starostnega pogoja za upokojitev. Pri enaki starosti kot je določena za predčasne upokojitve, to je pri starosti 58 let (moški) oziroma 53 let (ženske), se lahko V pokojninskem in invalidskem zavarovanju pomeni štetje zavarovalne dobe s povečanjem (beneficirana delovna doba) posebno obliko predčasne upokojitve. Zavarovalna doba se povečuje največ za 50 odstotkov, torej se takšnim delavcem 12 mesecev dejanskega dela šteje za največ 18 mesecev zavarovalne dobe. V Sloveniji je bilo pred dvema letoma na 156 vrstah beneficiranih delovnih mest zaposlenih več kot 34.000 delavcev ali 4,4 odstotka od skupno 770.000 zavarovancev. zaposlovanje kot iskalci zaposlitve. delavec starostno upokoji s polno Predčasno se lahko upokojijo za- pokojnino, če dopolni pokojnin-varovanci, ki so dopolnili najmanj sko dobo 40 let, delavka pa v primeru, če dopolni 35 let pokojninske dobe! Možnost upokojitve pri nižji starosti je za zavarovance s polno pokojninsko dobo bistveno ugodnejša od predčasne upokojitve. Zato številni delavci, ki bi lahko uveljavili predčasno pokojnino, raje dokupijo manjkajoča leta pokojninske dobe in se upokojijo s polno pokojninsko dobo. Marsikdo si tega ne more privoščiti, če mu ne priskoči na pomoč podjetje, kjer je zaposlen. Dokupi let so namreč vedno dražji. Politika upokojevanja je pri spodbujanju predčasnih upokojitev (po zadnjih oktobrskih podatkih je v Sloveniji že 443.565 upokojencev oziroma za odstotek več kot lani) zelo učinkovita, vendar pa ni prispevala k povečevanju števila delovnih mest za mlade. Zaradi zgodnjega upokojevanja primanjkuje danes delavcev v starostnih skupinah, ki so v razvitih gospodarstvih pomemben del izkušene delovne sile. Resje sicer, da mnogi upokojenci ostanejo aktivni, vendar je njihov prispevek mnogo manjši, kot je prispevek starejših delavcev v razvitih gospodarstvih. M. F. Geslo letošnjega svetovnega dneva boja proti aidsu, to je 1. december, je En svet - eno upa-nje- Razne preventivne akcije Pfoti tej »kugi« dvajstega štorija bodo v Sloveniji potekale tja do novega leta. Njihov gla-V|ti namen je boriti se proti °kužbi z virusom HIV, ne pa obrniti hrbet ljudem, ki so se okužili. V zadnjem času seje v Slove-niji nekoliko povečalo število prijavljenih obolelih za aidsom in okuženih z virusom HIV. To je lahko Prvi znanilec hitrejšega razvoja epidemije v bližnji prihodnosti. Po najnovejših podatkih Inštituta za varovanje zdravjaje bilo pri nas do ŽO. novembra letos 59 oziroma 60 fena oseba ob postavitvi diagnoze ni imela niti stalnega niti začasnega EN SVET - ENO UPANJE prebivališča) obolelih za aidsom in 55 okuženih z virusom HIV, pri katerih se aids še ni razvil. Za aidsom je zbolelo 52 moških, 6 žensk in 2 otroka. Lani je bilo v Sloveniji prijavljenih 14 novih primerov aidsa, kar je več kot v katerem koli prejšnjem letu in približno dvakrat toliko kot leto poprej. Zaradi aidsa je lani umrlo 11 ljudi. Epidemija aidsa in okužbe z virusom HIV je še v zgodnji fazi, ocenjujejo izvedenci. Aids je spolno prenosljiva okužba, ki se lahko prenaša z okužene matere na še nerojenega otroka. Vims HI V je namreč v krvi in drugih ■ : • ■ _ ; . . • . ... Za aidsom je lani v svetu umrlo 1,3 milijona ljudi, z virusum HIV pa je po zadnjih podatkih okuženih že 22 milijonov prebivalcev našega planeta, od tega kar 20 milijonov v deželah v razvoju. Skoraj 19 milijonov odraslih in otrok, okuženih z virusom HIV ali obolelih z aidsom, živi v posaharski Afriki injužni in jugovzhodni Aziji. Za to neozdravljivo boleznijo je dozdaj umrlo že 6 milijonov ljudi. To je le nekaj srhljivih podatkov o aidsu. V Evropi seje razširjenost aidsa v zadnjih dveh letih ustalila, hitro pa narašča v državah srednje in vzhodne Erope, kot so Zvezna republika Jugoslavija, Romunija, Poljska, Ukrajina, Rusija. V državah bivše Sovjetske zveze se je tudi dramatično razširil sifilis; od 4 primerov na 100.000 prebivalcev leta 1990 je poskočil na 170 primerov na 100.000 prebivalcev v lanskem letu. telesnih tekočinah, kot so seme, izločki ženskega spolovila, materino mleko, možganska tekočina okuženih oseb. Virus je lahko v vsaki telesni tekočini, ki ji je primešana kri. Tudi v Sloveniji je bilo tako kot drugod po svetu največ okužb z virusom HIV pri nezaščitenih spolnih odnosih. Še vedno so najbolj ogroženi moški, ki imajo spolne odnose z moškimi partnerji, vse več primerov okužbe pa je pri heteroseksualnih spolnih odnosih. M. F. =C p2 Ocx. lojO §i §9 »vi DS ■ST ^ "■"v — ‘ ^............. A j • menedžer A Mf/k a • delavski predstavnik (član sveta delavcev, I O C TO1 sindikalni zaupnik, predstavnik v nadzornem 1 JI ^ svetu, delavski direktor) v podjetju W w wl wl • strokovni delavec na kadrovskem področju in želite pri svojem delu iti v korak z razvitim svetom ter biti zares uspešni, ALI Sl LAHKO PRIVOŠČITE, DA NE BI POZNALI NAJSODOBNEJŠIH SVETOVNIH TRENDOV NA PODROČJU KREATIVNEGA VKLJUČEVANJA ČLOVEŠKEGA DEJAVNIKAV PRIZADEVANJA ZA VEČJO POSLOVNO USPEŠNOST PODJETIJ??? Svetovno in domačo strokovno literaturo iz tega področja je za vas proučil mag. Moto Gostiša ter najpomembnejša spoznanja strnil v najnovejši knjigi || PARTICIPAT1VNI MANAGEMENT Sodobna teorija in praksa organizacijske udeležbe zaposlenih v svetu in pri nas Zanesljivo boste presenečeni nad spoznanjem, kako daleč za razvitim sve- H tom (v nasprotju s pogostim precej domišljavim samoprepričanjem) v resni- j§| ci caplja slovenska menedžerska praksa glede učinkovitosti upravljanja človeških virov in oblikovanja zaposlenih v največjo konkurenčno prednost H podjetji ter kako strahotno napačno ježal pri nas prevladujoče menedžersko gledanje na celovito razvijanje sistema delavske participacije v podjetjih. Knjiga je izšla v sozaložbi ČZP Enotnost in Študijskega centra za industrijsko demokracijo "Studio participacis" in jo lahko naročite pisno na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, ali po telefonu 061/321-255 ali faksu 061/311-956. Cena knjige je 6.500 ||| tolarjev (+5% p. d.). NAROČILNICA *%;k J Pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, nepreklicno naročamo.izvodov knjige l PARTICIPATIVNI MANAGEMENT S « s s. Ime in priimek osebe, ki daje naročilo:............................ m % Račun nasloviti na (firma);........................................ f ss ® * ................................................................... S ^ Ulica, poštna številka in kraj:.................................... m s? ® j, .................................................................. ss % m % 1. Račun bomo poravnali v zakonskem roku. ss 2. Knjigo mi pošljite po povzetju (za individualne naročnike). * s . * Žig Podpis: Datum:. Skupno število prijavljenih primerov aidsa v Sloveniji (preračunano na število prebivalcev v regiji) do 20. ____________________________________novembra 1996 po regiji prebivališča i’KVIL.O (število/lOO OOO prebivalcev v regUO REGIJE S STALNIM PREBIVALIŠČEM Z ZAČASNIM PREBIVALIŠČEM SKUPAJ CELJE 5 < 1.7 J O ( 0,0 ) 5 < 1,7 1 KOPER 6 < 4,4 ) 0 t 0,0 ) 6 < 4,4 J KRANJ 6 ( 3,1 J 1 < 0.5 ) 7 < 3.6 J i LJUBLJANA 26 ( 4,4 J 0 t 0.0 ) 26 < 4,4 J ! MARIBOR 5 ( 1.5 J 1 t 0.3 ) 6 t 1.8 J MURSKA SOBOTA 2 t 1,5 J 0 r 0.0 ) 2 < 1.5 J NOVA GORICA 4 ( 3.9 ) 0 ( 0.0 ) 4 3.9 J ' NOVO MESTO 2 t 1.5 J 0 ( 0.0 ) 2 < 1.5 J RAVNE NA KOROŠKEM 1 < 1,3 J 0 ( 0,0 ) 1 t 1.3 ) SKUPAJ 57 2,9 ) 2 c o.i ) 59 c 3,0 ) 1 Višje pokojnine Po zadnji uskladitvi so se pokojnine v Sloveniji v povprečju povečale za 0,1 odstotka. Po tej novembrski uskladitvi znaša najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo 44.879 tolarjev, naj višja pa 217.385 tolarjev. Najnižja pokojnina za 15 let zavarovalne dobe je po novem 18.479 tolarjev, kmečka pokojnina po starostnem zavarovanju kmetov 22.4399 tolarjev, višji znesek dodatka za pomoč in postrežbo 31.415 tolarjev, nižji pa 15.707 tolarjev. Če bi še veljal prejšnji sistem usklajevanja pokojnin, bi bila raven vseh pokojnin v oktobru višja za 0,27 odstotka, upokojenci pa bi prejeli v povprečju za 2,69 odstotka višjo pokojnino mesečno. Skupno zmanjšanje pokojnin na podlagi letošnjega spremenjenega načina usklajevanja v desetih mesecih znaša 25,5 odstotka oktobrske pokojnine. Stanovanjska posojila Do 2. decembra je še čas za tiste, ki bi se radi prijavili na razpis Stanovanjskega sklada RS za ugodno stanovanjsko posojilo. Posebnost zadnjega razpisa je, da ugodna stanovanjska posojila s 3-odstotno realno obrestno stopnjo niso namenjena le mladim družinam, temveč tudi drugim z vsaj enim otrokom in tistim, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje. To pomeni, da se za razpis lahko odločijo vsi, ki svoje stanovanjske razmere rešujejo s prenovo ali nakupom, pri čemer pa je pomembno, da se za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja šteje tudi, če je prosilec ali njegov partner že lastnik stanovanja, vendar ga ni odkupil po določbah stanovanjskega zakona. Skupna razpisna vsota znaša dve milijardi tolarjev. Zasebno zdravstvo Zanimanje za zasebno zdravstvo v okviru javnega zdravstva se veča. Do 1. oktobra seje prijavilo 257 novih kandidatov. Med njimi je največje zanimanje za privatno prakso v splošni medicini, v otroških dispanzerjih in otroškem zobozdravstvu. Zdravniki si namreč ob polni moralni, strokovni in kazenski odgovornosti želijo tudi ekonomsko neodvisnost. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji na področju osnovne zdravstvene dejavnosti 146 zasebnih zdravnikov, 442 zobozdravnikov, 11 medicinskih sester za nego bolnikov in 314 drugih zasebnih zdravstvenih delavcev, med njimi več kot 200 zobotehnikov. Kar 2,4 plače za meter stanovanja Če primerjamo povprečno ceno kvadratnega metra novega stanovanja v prvih šestih mesecih letos z letošnjo šestmesečno povprečno čisto plačo, dobimo, daje bilo treba za meter novega stanovanja odšteti kar 2,4 plače. Za primerjavo povejmo, da smo pred poldrugim desetletjem dobili kvadratni meter novega stanovanja že za 1,7 povprečne čiste plače, leta 1980 pa je bila dovolj že poldruga plača. To pomeni, da je danes veliko teže priti do stanovanja kot včasih. Nič čudnega torej, da mladi živijo tudi do 30 leta starosti pri starših in si pozno ustvarijo družino, da o padanju rodnosti sploh ne govorimo. Varstveni dodatek Eden izmed kazalcev, kako upokojenci živijo, je tudi varstveni dodatek. Do varstvenega dodatka so upravičeni upokojenci, ki imajo nižjo pokojnino od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in nimajo drugega premoženja ali prejemkov. Oktobra je varstveni dodatek prejemalo več kot 45.000 upokojencev, kar je 15 odstotkov manj kot decembra lani. Letošnji strožji pokojninski predpisi namreč zahtevajo, da morajo upravičenci vsako leto znova dokazati, da izpolnjujejo zakonske pogoje. Največ prejemnikov (več kot 17.000) varstvenega dodatka je bilo oktobra med družinskimi upokojenci. Največji možni varstveni dodatek k starostni pokojnini je bil oktobra 16.615 tolarjev, k invalidski pokojnini 18.989 tolarjev in k družinski pokojnini 22.338 tolarjev. 8 28. novembra 1996 NAGRADNA KRIŽANKA POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad. Nagradna križanka št. 54/55 Rešitve nam pošljite do 9. decembra 1996 na naslov. Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št.54—55 Nagrade za rešeno križanko so: 1. ura Etic Quartz, 2. knjižna nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev 3. knjižna nagrada v vrednosti 3.000 tolarjev 4. knjižna nagrada v vrednosti 2.000 tolarjev Rešitev nagrade križanke št. 52 KASPARJAN, OBERHAUSEN, TETI, STATOR, AL, NIKA, ERA, FRANCKA, A KM A, K LA M A, AVAL, AB, PANKRACIJ, RENTA, OSSIAN, AR1CA, MEG, DT, SVEČA, IA, NKOMO, RAK, ALENKA, ŽDANOV, ARIANA, KOLPA, FINN, STENJ, VESTA, SRAKA, TALKA, ARION, SAKAČ ' Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 52 1. Stane Rak, Groharjeva 8, 1241 Kamnik 2. Jože Volk, Lipa 30, 3320 Velenje 3. Marjan Kamenšek, 5. Prekomorske 29, 2250 Ptuj 4. Bojan Farkaš, Trstenjakova 6, 9252 Radenci 5. CvetkaTurk, Dobrna 13 b, 3204 Dobrna Nagrade bomo poslali Križanko pripravil po pošti SALOMONOV r---------- —-------------------' I NAGRADNI SKLAD I ------------------------- I ■ Ta teden je praktično nagrado uro Etic Quar- | tz v naš nagradni sklad prispevalo podjetje ZODIAC d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2. 1 . Program: CASUCC1. ZIPPO, MEGALVTE, « ■ URE: CIT1ZEM, CASIO... v, _ — / Križanko priprav11 SALOMONOV UGANKAR bnr^r~-jt TURISTIČNA AGENCIJA STALNO BORZNO SPOROČILO ATR1S - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU, KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom. MORAVSKETOPLICE -zasebna hiša, 2 -, 3 -in 4-posteljne sobe, POKLJUKA-2-alištiriposteljni apartmaji ali brunarica za 8 oseb , RATEČE - PLANICA- počitniški dom. NOVIGRAD-trisobno stanovanje, BOHINJSKA ČESNICA-privatna hiša, BANOVCI-termalna riviera - hišice za 4 osebe, ROGLA - apartmaji za 4 osebe, ČATEŽ -hišice za 4 osebe. ATOMSKE TOPLICE - za 4 osebe. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času božičnih in novoletnih praznikov. C. DOPUSTI 1996 BARBARIČA pri PULI - enosobno stanovanje, PIRAN - štiriposteljni apartmaji, UMAG - hotel in apartmaji, NOVIGRAD - hotel MAESTRAL, MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje , POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 262 DEM, hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 205 DEM , hotel RIGAL - 7 dni, polpenzion 320 DEM , hotel NEPTUN -7 dni, polpenzion 217 DEM, KRANJSKA GORA - Penzion Porentov dom, dvosobne sobe. D. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoježelje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Enodnevni izlet po BELI KRAJINI; IZOLA- ribji piknik in ogled morskega dna, DOLINA SOČE- ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program, po VIPAVSKI DOLINI - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, PRAGA - 4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupine 299 DEM. E. NOVO LETO - silvestrovanja POREČ- hotel Parentium, polpenzion 52 DEM, doplačilo za silvestrovanje 90 DEM, PTUJ - enodnevno silvestrovanje na gradu 115 DEM, BLATNO JEZERO -3 dni 270 DEM, CRIKVENICA - 4 dni 255 DEM, NEWYORK -8 dni 1.290$, MORAVSKETOPLICE-5 dni 16.000 tolarjev. - F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G.VELIKA POTOVANJA PEKING - 12 dni, 3.450 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa I. I. ŠOLSKE POČITNICE (od 15. 2. do 2. 3. 1997) Sprejemamo prijave za Bohinjsko Bistrico, Krvavec, Kranjsko Goro, Kanin in toplice. S splošnimi in plačilnimi pogoji vas seznanimo v agenciji ATRIS. POSEBNO OBVESTILO: objavljeno borzno sporočilo je okrnjeno. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze /7 ■■ ^ S1. JULIJEM JE ZAČEL VELJATI ZAKON O IZVAJANJU SOCIALNEGA SPORAZUMA IN HKRATI ZAKON 0 DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE IN SPREMEMBE ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST. Socialni sporazum in komentar Braneta Mišiča skupaj z nekaterimi prilogami v brošuri Brošuro lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 061/321-255, 1310-033, faks 311-956-, »»»> Sv: Sl-SSi: iSSSS SSSSS | Naročilnica - Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno j naročamo.........izvod(ov) brošure PLAČE’ 96 po 1.500,00 SIT (+ 5% | p. davek). Naročeno pošljite na naslov:......................... j Ulica, poštnašt., kraj:..................................■...... j Ime in priimek podpisnika:...................................... I. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Ind. naročnik - plačilo po povzetju Žig Podpis naročnika. KmiKTIVim POGODBA ZA DEJAVNOST K0¥lhISI€iH MATERIALOV IM LIVARM ter KOV1MSICO IM illlCTiOIMDUSTRljO SLOVIMIJI S fCOMIMIARJIM Komentarje je pripravila Lidija Jerkič, dipl. iur., SKE1 Slovenije, uvodne besede, strokovna pomoč in svetovanje pa Adi Zunec, iur., Impol Vsebina brošure: - Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije - I. Normativni del kolektivne pogodbe 1 . Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev 2. Splošne določbe o plačah in drugih prejemkih - II. Obligacijski del kolektivne pogodbe Pravice in obveznosti strank in način reševanja sporov -Tarifna priloga - Priloga zahtevnostne skupine - Združenja pri Gospodarski zbornici Slovenije - Dejavnosti po šifri in imenu - Zakoni in predpisi Brošuro stane 2.500,00 SIT (+ 5% p. davek). Naročite jo lahko na naslov: , . CZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 1310-033, faks 31 1-956. Naročilnica Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o).•- [ izvod(ov) brošure KOLEKTIVNA POGODBA ZA DEJAVNOST KOVINSKIH MATERIALOV IN LIVARN ter za KOVINSKO IN ELEKTROINDUSTRIJ« SLOVENIJE s komentarjem. Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna številka, kraj:................................ Ime in priimek podpisnika:................................... 1. Račun bomo poravnali v zakonitem roku 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju Podpis naročnika