VSAKEMU SVOJE
Analiza v JiS V, 128 je logično pravilna, vendar nam to še ni zmeraj zadosten razlog, da kake stalne rečenice zato že presukavamo. Z vprašanjem so se že davno srečali drugi naši besednjakarji in slovničarji. Tako ima Pleteršnik pod svoj vprašanje tudi s te strani obdelano in ni za njim nihče povedal nič novega. Na prvem mestu navaja: »prisvaja kaj subjektu istega stavka«, potem pa na drugem mestu: »prisvaja kaj mišljenemu, dasi ne tudi gramatičnemu subjektu«: pustite vsakemu svoje! dati vsakemu v svoje roke (I^vstik), sodba o svojem delu ne pristoji meni (Levstik); sin moj, um svoj; s svojo roko podpisati, svoje glave hiti, po svoji volji ravnati, preveliko svojo voljo dati = prostost, sodnija določuje o svojem in tujem (Vrt.), svoja korist »Eigennutz«, vsakemu se svoje najlepše zdi (n. pr.); iskrice so svoje rože, svoji smo si, smo si nekaj svoji = v rodu; bolj če je svoj, bolj se ga boj.
Iz tega so doslej pobirali zglede vsi, ki so obravnavali to vprašanje. Breznik je v 1. izd. slovnice (1916) prav tako ločil te dve vrsti uporabe, ko dodaja pod >.b) v pomenu lastne posesti kakor nemški sein, eigen<, potem navaja nekaj Pleter-šnikovih zgledov, dodaja pa še Slomškov stavek: Zvestoba v svojem stanu je mati... sreče. V kasnejših izdajah je to točko umaknil; zdela se mu je najbrž bolj slovarska kakor slovnična. Tako je tudi nobena naslednjih slovnic ne prinaša. Pač pa jo imajo po vrsti slovarji, zlasti pa SP 1950 skoraj po besedi iz Pleteršnika in z njegovimi zgledi.
Gotovo je, da je zaimek svoj zaživel tudi zunaj ostro začrtanih mej logične uporabe, ker je zaznamoval svojino sploh; v tem pomenu je razvil celo vrsto izvedenk, koder se komaj še zavedamo zveze s svojilnim zaimkom. Mislim, da je pač nekaj pomagal tudi tuji vpliv, zakaj krilatica Vsakemu svoje ni papirnata, čeprav se je močno razživila prav v zadnjih desetletjih s političnimi boji. Ljudje pa pravijo: Vsakemu ta svoje! To je tesno po nemškem: Jedem das Seine. Po logični smalizi je krilatica sicer napačna in pomeni pravzaprav nekaj drugega, kakor bi rada povedala, toda razumemo jo vsi enoumno. Takih zvez po smislu (»kata synesin«) imajo vsi jeziki, zato je seveda prav, če kdo piše: Vsakemu njegovo! ne bi pa zaradi tega.že preganjal Vsakemu svoje! Prav tako ne drugih primerov, ki jih navaja SP 1950.
J. Š.
253