St 32. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1924. Leto II. GLASNIK OQC,AN NARODNE QADIISALNE J'TPANISE. Uredništvo in uprava v Ljubljani, VVoifova uL 1/1. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. Naša stranka v oposielli Dr. Ivan Sajovic. To, kar je glavni odbor na trodnevni zgodovinski svoji seji predvideval in želel za slučaj, da sc krona ne odloči za volitve, se je zgodilo: od naše stranke napuščeno vlado je prevzela koalicija Davidović-Radić-Korošec-Spaho in naša stranka je stopila v opozicijo. S tem je blok republikancev, federalistov, ! avtonomistov in feudalcev dobil v roke državno moč in priliko, da pokaže, kaj zna. V svrho presojanja notranje moči te vlade naj zadostuje navedba, da razpolaga jedro nove vlade, to je ožji blok Davidovič-Korošec-Spaho le s 75 poslanci, dočim šteje Narodna radikalna stranka sama 110 narodnih poslancev. Ne more biti dvoma, da bodo to izrazito vlado separatistov podpirali tudi Turki iz južne Makedonije, to js Džemijet in pa Nemci, ker sorodnost političnih tendenc teh grup s sedaj vladnimi strankami ni majhna. Mi kot vsedržavna, homogena in močna stranka z izrazitim državnim programom nimamo nobenega povoda, da bi se oprijemali načela slabotnih, to je, da se mora obstoječi vladi nasprotnih strank oponirati za vsako ceno. Nasprotno, nas bo le veselilo, ako bomo mogli zabileževati pri posmatranju dela nove vlade pozitivne uspehe. Njeno delo bomo presojali iz objektivnega vsedržavnega vidika, ki meri v prvi vrsti potenco državotvorne she in državniške modrosti. Veselilo nas bo, ako bomo mogli konstatirati, da se nahajata ti dve politični lastnosti tudi v krogih, v katerih jih doslej ni bilo opažati. Pripominjamo pa takoj, da se nam zdi ideja, ako ista sploh obstoja, na kateri naj bo zgrajena nova vlada, bolna. Pogrešamo jasno začrtane državniške linije in smo mišljenja, da ta vlada jasne državne smernice sploh ne bo imela, ker je vzprlčo šarenih strank, ki jo sestavljajo in podpirajo, sploh imeti ne more. Edina njena ideja se nam zdi, je rušenje sedanje vlade in njenega dela, dvomimo pa, da bi se mogla sploh povzpeti do pozitivnega vstvar-ianja, zlasti takega, ki bo v duhu in v skladu z vidovdansko ustavo. V novi vladi je tudi več ministrov Slovencev. Vsled šibkosti naše stranke v Sloveniji, ko nismo mogli pri zadnjih volitvah Postaviti poslanca, slovenske oblasti že sko- dve leti nista bili zastopani po aktivnem resortnem članu vlade; sedaj imajo slovenski ministri prilika da v skladu z državnim) in- teresi varujejo tudi specifične Interese slovenskih oblasti. Glavni odbor se je na svoji seji izrazil za opozicijo naše stranke iz državnih vidikov. Kot vsedržavna stranka želimo, da pokažejo dosedaj centrifugalni elementi, če res znajo to, kar trdijo, to jc, zastopati vsedržavne interese in našo državno idejo edinstva. Ni treba, da smo mi vedno na vladi, naj poskusijo vladati tudi drugi. Glavni odbor pa si je želel opozicijo stranke tudi iz notranje-strankarskih razlogov. Stranka je v zadnjih letih namreč silno narasla; opozicija je tisto zdravilno sredstvo preizkušnje, da se vidi, če je tudi vse zdravo in krepko, kar se je v zadnjih letih oprijelo stranke. Gnilo in trhlo odpade v opoziciji samo od sebe. Stranka si v opoziciji lahko privošči zdravilni proces, katerega stranka v vladi nemore tvegati. Kar bo ostalo, bo kleno zrnje. Predpostavlja se pa seveda enotnost stranke. Vsako cepljenje se mora izbegavati. Preteklost NRS dokazuje, da se je še vedno najbolj ojačala v opoziciji in sicer tako idejno kot organiza-torno. To mora biti tudi to pot. Zlasti velja to za Slovenijo. Boljše mala ali dobro izvež-bana in jasno opredeljena četa, ki ve kaj hoče, kot pa črna vojska pisanih kričačev in špekulantov, od katerih vleče vsak v svojo stran. Naš ideal je in ostane pot med ljudstvo za njegov napredek. Vsi drugi ideali se lahko zrušijo. Prehod Narodne radikalne stranke v opozicijo in prevzem vlade po klerikalcih je pa tudi za napredne nacijonalne elemente v Sloveniji važen memento. Smelo trdim, da se to ne bi zgodilo, ako bi bili gotovi politični voditelji pokazali v zadnjih letih nekoliko več medsebojne tolerantnosti in politične modrosti. Iz napak se učimo; naj pokaže bližnja bodočnost, če je to res. Vse naročnike, ki še niso izpolnili svoje dolžnosti do strankinega glasila, vljudno prosimo, da to storijo čimprej. Naročnina na list je tako nizka, da jo zmore vsak. Naši člani in somišljeniki naj se zavedajo, da pomagajo s podpiranjem lastnega lista širjenje Narodne radikalne stranke in da krepijo naše gibanje. Uprava »Radikatskega Glasnika«;' DavidovK-PribKevič Nar. poslanec dr. Uroš Desnica. Spočeta v zakonskem objemu srbijanske opozicije s skupino politikov iz prečanske hrvatsko-srbske koalicije je morala demokratska stranka umreti na posl :dicah tega izvirnega greha, ki je izpodjedal pet let njene življenske sile. Slabotni ostanki liberalne in napreduja* ške stranke, radikalski disidenti Ljube Davi-doviča in prečanski politiki okoli Svetozarja Pribičeviča so mogli že vsled svoje raznovrstnosti dati življenje samo izrodku brez skupnih ciljev, brez taktične enotnosti in homogenosti sestavnih delov, ki napravijo iz mase stranko in vstvarijo iz pisane mnor žice harmoničen in discipliniran politični organizem. V novo strankarsko tvorbo so prišle srbijanske stranke z motivi in smotri, ki so bili popolnoma različni od motivov in smotrov prečanskih politikov. V dolgi in težki borbi proti tujemu nasilnemu narodu in tuji državni oblasti so si prečanski politiki usvojili politično psiho, ki je morala biti že po naravi popolnoma različna od psihe srbijanske opozicije, ki je vodila borbo v lastni državi in proti lastnemu narodu, zbranem v vladajoči stranki. Pri prvih je bil ogrožen nacionalni obstanek, zato je bila glavna smer njihove borbe nacionalna obramba. Pri drugih je bil v vprašanju samo upliv na državne posle in je bila njihova borba metodična v želji po državni oblasti. Večja idealnost prvega in večji realizem drugega smotra sta morala v dolgoletnem boju vstvariti dve popolnoma različne politične psihologije in dve različne borbene metode. Srbijanske opozicionalne stranke, ki so hrepenele po oblasti, katere pa niso mogle s svojo lastno močjo odvzeti veliki in močni radikalni stranki, ki je imela za seboj sveti politično tradicijo in dolgo vrsto realnih usp« hov, niso pozdravile ustanovitve nove stran* kc radi njenega demokratskega programa temveč zato, ker so videle v novih zaveznikih svojo okrepitev in pomoč pri izpolnitvi njihovega hrepenenja po oblasti. Pred to vizijo oblasti je izginilo mnogo občutljivosti, žrtvovanih je bilo mnogo prepričanj, storili so se mnogi kompromisi in uklonila se je marsikatera vest. Žrtvovana sta bila nacionalizem bivših liberalcev In le-sritimlzetn bivših naprednjakov, zaspalo jo marsikatero republikansko prepričanje, pokopano Je bilo katonstvo sainostalcev, ki so i$e oddvojili od radikalne stranke radi njene koalicije z naprednjaki, in po par letih so se 'združili samostalni z istimi naprednjaki! Za vse te različne duševne spremembe, ga vso to kopo stremljenj, sovraštva in maščevanja je bilo zvočno ime demokracije in idejna vsebina demokratskega pokreta samo plašč, ki naj bi pokril stare politične grehe. Smrtni greh prečanskih politikov in Svetozarja Pribičeviča je bil ta, da so oni ta plašč stkali in tudi sami zlezli podenj. In sedaj nastaja parabola veličine in padca demokratske stranke. V prvem poletu si je pridobila vse srbijanske nezadovoljneže in vse prečanske idealiste ter se povzpela do oblasti, katero je vedno težje obdržati nego osvojiti Da bi ostal na vlaai, so se poslužili vseh sredstev: ljubimkanje s socializmom, popušanje ekstremnim strujam, organizacija in favorizacija zemljoradniškega razrednega pokreta, koncentracije z radikali in klerikalci pod Protičem, koalicije z radikali pod Pašl-čem, skupne borbe z radikali za vidovdansko ustavo in istočasni 'zveze i srednjo linijo proti ustavi, sodelovanje \ ustavobraniteljski vladi v Beogradu in istočasnega sodelovanja na protiustavnem kongresu v Zagrebu in končno — kot kronanja vse te nedoslednosti in neznačajnosti — ustanovitve bloka s Koroščevim federativnim katoličanstvom s 'Spahinim muslimanskim avtonomizmom in z Radičevim republikanskim hrvatstvom za rušenje ustave, okoli katere je Ljuba Davidovič prej zbiral svoje vernike. Plug, ki reže to vijugasto brazdo, vodi (roka Ljube Davidoviča Iz bogate politične zapuščine radikala, ki ,ne pripada Davldoviču ne po zakonu sorod-jnosti in ni po pravu ljubezni, je izpuli! no-Ijevo pero, idejo o potegnitvi Hrvatov iz vrtinca njihovih zmot na pot spoznanja, in si je \vtaknil to pero za klobuk. Ako bi bila smrt temu radikalu dala časa, Ida napravi oporoko, bi bil Davidovič gotovo zadnji, kateremu bi namenil ulogo izvršilca (Svoje politične oporoku V resnici si ni mogoče zamisliti javnega Idelavca, ki bi bil s svojimi sposobnostmi manj poklican nego Davidovič, da postane nosilec notranjepolitičnih koncepcij prerano umrlega Stojana Protiča. Slučaj je dal Ljubi Davldoviču to možnost in potem se je zgo-jdilo ono, kar se je moralo zgoditi po logiki (Situacije in značaja: krotitev separatističnih 'teženj v hrvatskom delu našega naroda, ki ga je mislil radikalskl prvak doseči s postopno izgladitvijo razmer na podlagi solidnih garancij za iskrene namene hoče njegov epigon idoseči z brezpogojno in nedostojno kapitulacijo. Davidovič se je mesto Jamstva uzado-ivoljil z golo besedo — Stepana Radiča! Na to besedo ni postavil Ljuba Davido-ič samo svojega političnega ugleda in edin-tva svoje stranke, temveč celo obstoj drve in državne oblike. S prehodom svojih iudi v vrste udruženih radičevcev, klerikalcev In muslimanov je dokazal Davidovič vojo politično nezrelost. Svetozar Priblčevič je še pravočasno jprljel za plug demokratske stranke, da ga maravna v drugo smer, toda plug se je pod Impulsom obeh rok prelomil in demokratska Istranka se je razcepila. Ličanin Pribičević se je za svoj greh ke-fclfl, dočim ga šumadinec Davidovič nosi dalje a svojih grešnih starih plečih, nosi ga tja, jer ni njegova Sumadlja, kjer ni njegova Sr-iija in kjer ni naša država Srbov, Hrvatov Slovencev. , < Kratkotrajna vlada Davidovičeva vlada predstavlja čisto začasno rešitev, potrebno zlo, ker se ni mogla najti druga primernejša rešitev. Davidovičeva vlada je s parlamentarnega stališča popolnoma nesigurna. Ona ne razpolaga z večino v parlamentu in mora to večino ob vsaki priliki, pri vsakem glasovanju kupiti s posebnimi sporazumi, koncesijami in opuščanjem. Vse ti koncesije in popuščanja gredo na račun države, njenega ugleda in njene avtoritete. Kakor se trdi v krogih, ki so blizu vlade, si je g. Davidovič za prvo glasovanje o vladni izjavi zagotovil podporo radičevcev, toda tudi ta začasna podpora je odvisna od izpolnitve gotovih pogojev, ki še niso objavljeni. Brezdvomno je, da so ti pogoji težki, zato jih g. Davidovič noče objaviti. Po vladni izjavi (v narodni skupščini) bo položaj g. Davidoviča in njegovih tovarišev še težji. To je na vsak način razlog, da namerava vlada odgoditi parlamentarne seje, da bi sc za nekaj časa obdržala na državni upravi. G. Davidovič in njegovi tovariši so zahtevali, da mora skupščina delati, pošiljali so celo brzojavke kroni in jo prosili za njeno posredovanje, sedaj pa hočejo čimprej poslati poslance domov, ker nimajo zasigurane parlamentarne večine. Kakor je izjavil g. Maček, bodo radičcvcl samo pogojno podpirali novo vlado dotlej, dokler bo izpolnjevala njihovi zahteve. Lepa vlada in lepa moč, ako ie odvisna od radičevske volje! lak je položaj s parlamentarnega stališča. S stališča državne politike nima Davidovičeva vlada sploh nobenega smisla in pravice do obstanka, ker ne zastopa nobene jasno opredeljene politike. Do te vlade je prišlo ( zato- ker so njeni tvorci Davidovič, Nastas > Petrovič, Korošec in Spaho podali izjave, da j se bodo držali ustave in da bodo čuvali dr- i žavno in narodno edinstvo. Toda v te izjave j nihče ne veruje, najmanje pa gg. Korošec in j Spaho. Njim je šlo zato, da na neki način prc- | sekajo dosedanjo notranjo politiko in so zato , podali izjave, za katere so že naprej vedeli, j da se ne bodo uresničile. Toda kakor hitro j bi so ta vlada dotaknila z enim prstom državnega in narodnega edinstva, bi je bilo konec In ne bi mogla več imeti zaupanja krone. Znano je, da imajo Radič, Korošec in Spaho edino željo, da omajajo to edinstvo in da ori-jentirajo v drugem pravcu življenje ujedinje-ue kraljevine. Zato je padec Davldovičeve vlade neizogiben v najkrajšem roku. Vlada je v dilemi: ako izvede ustavo, jo podre Radič ter ostali partikularisti in separatisti, ako pa bi ovirala izvedbo ustave, ji odreče krona svoje zaupanje, ako preje ne pade pod priti-skor.i naroda iu javnega mnenja, ki ne bo dopustilo, da se vrta v mozeg našega divljenja in svobode. In ker je z Davidovičevo vlado stvar taka, bi bilo dobro, da se njeni člani malo ozirajo na stvarnosti in da se preveč ne ojunačijo. Zato naj se ne vtikajo ne v uradništvo, ne v dobrovoljce in ne v druge stvari, ki jih more izršit samo resnično parlamentarna vlada. Davidovičeva vlada pa to ni in ne more biti. Kolikor prej izgine z državne uprave, toliko manj bo škodovala narodu. (»S amouprav a«.) Pristaši In somišljeniki, zahtevajte v vseh javatlh lokallb radikal-sko časopisje! Zahtevajte v vseh kavarnah In gostilnah »RAD1KALSKI GLASNIK« in »NARODNI GOSPODAR«! Iz notranje politike Izjalovljene intrige. Nasprotnik: radikalne stranke so raztrositi po svojem časopisju vesti, da bodo posamezni radikalni poslanci na en ali drug način podpirali vlado federalističnega bloka, imenovali so celo imena. Sedaj pa dotični radikalni poslanci izjavljajo v »Samoupravi«, da so vse te vesti neresnične. Visoka federalistična gospoda se je tudi topot temeljito zmotila. Klerikalci računajo s kratko dobo svoje vlade. Medtem ko piše »Slovenec« o velikih težavah sedanje vlade, pravi »Domoljub«: »Od svojega avtonomističnega stališča nismo odstopili niti za las Dobro vemo, da bo mogoče v Sloveniji razviti plodonosno delo šele, kadar bo Izprenicniena vidovdanska ustava in revizija ustave ostane sioi-koprel naša glavna zahteva.« Tako pripravlja klerikalno časopisje že sedaj svoje pristaše na žalosten konec Davldovičeve vlade, kajti g. Davidovič je dobil vlado le na podlagi podane garancije, da ostane vvse pri starem«, t. j. da bo njegova vlada stala '.troga na vidovdanski ustavi, na temelju državnega in narodnega edinstva. Kakor hitre bi postavili klerikalci kakšno zahtevo proti vidovdanski ustavi — ne glede na to, da celokupna opozicija nima dovolj glasov za kakšno ustavno izpre-membo — bi moral g. Davidovič pahniti svoje klerikalne zaveznike z ministrskih stolčkov ... Kakor izgloda iz pisave klerikalnih listov, pa bodo njihovi ljudje prav Kmalu prišli s tako zahtevo, ker vvl-devajc. da io položaj viadc nevzdržen. Na ta način se bodo — po njihovi sodbi seveda — mogli uspešno zagovarjati pred ljudstvom radi svojih neuspehov v vladi. : Zastopniki komunistične Intemadjonale v Davldovlčevl vladi. Te dni se je vršila v Zagrebu plenarna seja vodstva Radičeve stranke. 1’rcda-vec In Maček sta poročala c. pristopu HRSS v komur.isiično internacijonalo, kar je povzročilo vrl velikem delu radičevskih poslancev hrupne nastope, ker ne odobravajo kot hrvatski nacijona-listi pristopa v internacijoualo kotnunistov. Maček je prebral neko Radičevo pismo, v katerem pravi, da pomeni pristop v komunistično Internacijonnlo samo moraino podporo ruskemu narodu. V resoluciji se povdarja, da bodo radičcvcl podpirali Davidovičevo vlado tako dolgo, dokler bc delovala po načelih, na katerih je bil ustanovljen opozicijo-nalnf blok. — iz resolucije je razvidno, da bo Radić podpiral novo vlado samo toliko časa, dokler bo plesala tako, kakor bo on hotel. Zato se motijo neke vrste optimisti, ki mislijo, da bo Davidovič mogel dolgo vladati. Jasno je ko beli dan, da bo Radič zahteval čimprejšnjo Izpolnitev svojih zahtev, ki jih pa Davidovič ne bo mogel izpolniti. Davidovičeva vlada se je rodila na Radičev pritisk, ki jo bo v doglednem času tudi pritisnil ob zid in tedaj bo konec slave našega Korenskega in vseh nasprotnikov naše edhistvene nacijonalnc države. : Radič — gospodar položaja. Novosadska radikalna »Zastava«, ki stoji trdno na stališču enotnosti radikalne stranke in pri kateri se ni izvršila v tem oziru nobena sprememba, kakor je pomotoma poročal neki ljubljanski dnevnik, piše: Davidovič je zahteval oblast na podlagi — večine. Tudi Radič zahteva Isto. On pravi: Moja stranka je bila v opozicljonalncm bloku največja, in to je res. Sam Radič ima 63 poslancev in )e popolnoma logično, ako pravi: meni pripada predsedstvo^vlade In polovica ministrskih sedežev. Tu Je težava. To razmerje šo ni urejeno In more biti pričetek pogreba sedanje vlade. Bosanski narodni poslanci so poslali ministrskemu predsedniku In notranjemu ministru brzojavko sledeče vsebine: Iz cele Bosne prejemamo pritožbe, da spalilnovci in radičevci odprto iz-’ zivajo Srbe z najgršiml besedami in pravijo: Srbije ni več, sedaj imamo republiko! Za dobrovoljce ni več zemlje! Opozarjamo Vas na te pojave, ki morejo Imeti zelo težke posledice in morejo postati katastrofalne. Srbi so povsod zelo ogorčeni In vznemirjeni. , .... „ : Spor med vladnimi demokratk V klubu Da-vidovičevih demokratov je nastal oster spor glede imenovanja državnih podtajnikov in radt premestitve uradnikov. Tozadevni spor le tudi med ostalimi vladnimi skupinami, ki se boje, da bo prej prišlo do spremembe režima nego bodo oni izvršili imenovanje svojih ljudi.,. Radikala! Vsak član naj si šteje v svojo sveto dolžnost moralno in materijalno podpirati strankino organizacijo v dosego njenih vzvišenih ciljev. Agitirajte za našo stvar, širite med svojimi tovariši radikalno časopisje! Vsak član bodi naročen na »Radikalskl Glasnik«! Govor dr. Ivana Sajovica na seli glavnega odbora NRS dne 25. julija 1924 v Beogradu.4 Gospodje delegati, dovolite, da vam predvsem kot najvišjim predstavnikom velike Narodne radikalne stranke izročim pozdrave neograničene solidarnosti najmlajše njene veje, to je ljubljanskega okrožja. (Klici: »Zdravo!« »Živeli Slovenci!« »Živeli slove-nački radikali!«) Ta pozdrav iz slovenske naše zemlje naj pomeni tudi neograničeno zahvalnost, katero gojimo mi narodno in državno zavedni Slovenci napram veliki Narodni radikalni stranki, ker vemo, da imamo glavno po njeni zaslugi danes svojo lastno in veliko državo ter neomejeno državljansko svobodo Iz tega razloga mi dovolite, da se poklonim tudi velikim vašim, a sedaj tudi našim voditeljem, katerih življenje pomeni le eno veliko delo in uspeli, to je gospodu Nikoli Pa-šiču in gospodu Ljubi Jovanoviču. (Ploskanje in živeo-klici.) Gospoda, kriza, ki nas je zatekla v državni politiki, je sicer le taktične, ali vendar-1 o, kočljive narave. Ali NRS je v petdesetletni svoji preteklosti obvladala še znat-n.< krize, nego je ta in sem zato trdno prepričan, da bo obvladala tudi to. Treba je le, da postopamo s pametjo in vestnostjo, da Čuvamo enotne svojo vrste in svoje voditelje, ki morajo iziti iz te krize neokrnjeni Toda meni kot zastopniku najmlajšega brata v našem kolu ne pritiče, da učim starejšega in izkušenejšega, jaz hočem le pokazati nekatere momente v tej krizi iz slovenske perspektive. Predvsem moram povdariti, gospoda, da mi Slovenci, ki smo stisnjeni med dva velika svetovna naroda, med Nemce in Italijane, gledamo na to svojo državo bolj iz občega in rodoljubnega kot pa iz strankarskega stališča. Mi Slovenci, ki imamo nad eno tretjino svojih soplemenskih bratov zasužnjenih pod nemškim in italijanskim jarmom, v staroslovenskem Korotanu in na Primorskem, ne želimo nič bolj iskreno kot da bi bila naša država jaka, i po svojem duhu i po svojemu številu, želimo, da bi se ta država čimpreje obljudila z enodušnim narodom ne od 15, nego od 20, 30 in še več milijonov duš krepkih mišic in vedrega duha, z narodom, ki bi bil prožet s staroslavno tradicijo naše osvoboditeljice. junaške Srbije, in ki bi predstavljal eno glavo, eno srce in enega duha, ki bi tako s svojim zdravim jedrom, s svojim delom in s svojo besedo v kolu kulturnih in civilizovanih narodov tudi nekaj pomenil. To je naš cilj. Ali za dosego tega cilja treba ljudi, treba or-ganizatornega, požrtvovalnega, doslednega in smotrcnega dela, posebno pa dobrih, vestnih in velikih političnih strank kot nosilcev in realizatorjev velikih ljudskih idej in državnih ciljev. Toda ako se ozrem po širni naši domovini, vidim celo šumo strank in strančic z najiazličnejšimi programi in cilji gospodarske, socijalne, razredne in pokrajinske vsebine in žanra, a resno vsedržavno stranko, katera edina bi zamogla ustvariti naš ideal bodočnosti, vidim samo eno: veliko Narodno radikalno stranko. Tudi naši politični nasprotniki priznavajo, da ie NRS danes hrbtenica države in da ako se ta raztruje, da postoji nevarnost, da se raztruje vse. Mi torej danes ne rešujemo samo neko strankino vprašanje, ampak rešujemo važno državno vprašanje. Zato je brezpogojno potrebno, da pri reševanju tega vprašanja stopijo vsi osebni oziri v ozadje in da rešimo krizo stvarno, s pametjo In vestnostjo. * Vsled pomanjkanja prostora v zadnji Številki, snu> morali ta govor odložiti za to številko. Urcdft Pred seboj imamo le dve možni rešitvi: ali koncentracijsko vlado ali volitve. Gospoda, naš veliki voditelj, gospod Nikola Pašič, nas je včeraj pri kritičnem prosmatranju okoliščin glede ev. koncentracijske vlade s svojo logiko naravnost zadivil, posebno, ko je pokazal veleizdajalsko delovanje Radiča, ki spada pod presojo pozitivnili kazenskih zakonov te države, in pa dejstvo, da isti ljudje in stranke, ki hočejo iti z nami v koncentracijsko vlado, na veleizdajalsko početje Radiča molče, vzdržujejo ž njim zveze in tako z molkom in konsekventnim! dejanji njegovo kažnjivo početje odobrujejo. Težko se je obraniti vtisa, da z ev. zvezo s temi ljudmi otvarjamo komunizmu vrata v našo državo. In ne smemo izpustiti iz vidika dejstva, da kdor z menoj sporazumno sodeluje, kdor z menoj sporazumno vodi državo, da za dela in nedela takega družabnika nosim tudi jaz odgovornost. Odgovornost za delovanje vsakega člana ev. koncentracijskega kabineta bi padla na celi kabinet, bi padla tudi na nas kot ev. inicijatorje in povzročitelje koalicijskega kabineta. Gospod Pašič je včeraj dobro preiskal srce in obisti ev. takemu družabniku, gospodu Stipi Radiču, ter je pokazal na vezi, ki vežejo njega s Korošcem in Spahom, ni pa podal analize Korošca in njegove grupe, ki hoče da zamenja v vladi naše demokrate. Zato jo bom podal jaz. Pri tem predpostavljam, da boste Spaha in ostale Turke analizirali že sami, ker spadajo v ožjo vašo sfero. (Smeh in klici: »Biče tako!«) — Gospoda, jaz sem zadnji v tem spoštovanem zboru, ki bi zagovarjal demokrate in njih znane metode. Demokrati so in ostanejo naši Burboni, ki nič ne pozabijo in se tudi ničesar nc nauče. (Smeh.) Toda navzlic temu je pri predlagani izpremembi treba skrajne opreznosti, da ne pridemo Iz dežja pod kap. Vsi vemo in čutimo, da volilne mase Korošca, Radiča in Spahe danes ne verjamejo več absolutno svojim voditeljem, da so jeli dvomiti nad njih uspehom in se jim buniti. Posebno ker so njih voliici kmetje, ki so praktični ljudje in hočejo od svojih poslancev tudi praktičnega dela in uspehov ter so že siti večnega nerganja. Ali mislite, gospodje, da se nam gospod Korošec kot odposlanec teh voditeljev, približava iz ljubezni do nas? iz ljubezni do naše stranke in nas, čigar časopisje nas v Sloveniji iz edinega razloga, da smo pristopili k NRS, obmetava z blatom in »izdajalci«? Ali iz ljubezni do države, za katero se že celo vrsto let ni našlo prijazne in tople besede, pač pa sc je razdiralo in razdiranje podpiralo v najširših masah ljudstva Kaj še! Ti ljudje prihajajo k nam iz namena, da se vrinejo v vlado, da se dorinejo do moči, do državne moči in avtoritete, da se polaste vladnega aparata, da se tako opomorejo pred svojimi masami moralno, organizatorno, pa tudi drugače in da si tako s sankcijo krone pridobe zopet ugled in veljavo pred kolebajočimi svojimi volilnimi masami ter jim 3 posestjo faktične državne oblasti in moči po-svedoče, da je bila njih pot in taktika prava, da so nepremagljivi in da se jih mora rešpek-tirati. Prepričan sem, da ako danes tem ljudem predložite, da naj prisežejo na vidovdansko ustavo in da potem lahko pridejo v vlado, da bodo to prisego gladko položili. Saj so nekateri izmed njili položili isto prisego ustavi in kralju le za poslansko mesto, nato pa klicali »Živela republika!« Prepričan sem, da bi oni pristali tudi na delovni program parlamenta, ki trs* te dne 1 juniin 192.^ fiketnd na podlagi vidovdanske ustave naš vodja Pašič kot ministrski predsednik, prepričan sem, da bodo vse gladko obljubili in podpisali — toda kdo vam garantira, da bodo ta program tudi izvršili? Kdo vam garantira in s čim za to, da ti ljudje silijo in ev. tudi pridejo v vlado le iz razloga, da utrdijo svojo že labilno moralno reputacijo pred masami, da pripravijo s pomočjo državne moči in avtoritete teren za volitve in da poženo potem nas v volitve, kadar bo njim drago in ljubo, pod pogoji, ki bodo njim po volji? Iz vsake malenkosti bi lahko delali »pitanje« in mi bi postali vjetnik], ki bi tekali in plesali po njih taktu, mesto oni po našem. Taki špekulaciji, gospoda moja, pa nc smemo nasesti, ako nočemo utrpeti neizmerne škode na partiji in državi Potem pa še en moment, gospodje. Naš cilj je in ostane, enoten narod od Triglava do pred vrat Soluna. Predpogoj za dosego tega cilja pa je, da ne jačimo onih, ki nas na potu k temu cilju ovirajo, ki tega cilja nočejo. Ne odrekam gospodu dr. Korošcu uspešnega pa-trijotienega delovanja, posebno ob stvaranju te države, tudi ne, ko je bil podpredsednik vlade in minister, ter sem prepričan, da bo pokazal svojo patrijotičnost zopet, ko bo postal minister. (Smeh.) Ali mi ne smemo pozabiti, da je njegova politična skupina eksponent intcrnacijonalne katoliške politike, torej eksponent faktorjev, katerih najvišji ciij ni in ne more biti interes te države. Razun tega je to politična grupa, ki stoji na verski podlagi, a za našo mnogoversko državo zamore identifikacija verske ideje s politično delovati le kot dinamit Mi zamoremo in smemo podpirati stvaranje in uspevanje političnih organizacij, ki stoje na gospodarskih, občih socijalnih in upravnih principih, ne moremo in ne smemo pa podpirati poiitičnili strank in ljudi, katerih inspiratorji in faktični voditelji stoje izven naše države in katerim je naša država in mi morda le sredstvo za dosego njih ciljev in namenov. Proti ojačevanju klerikalcev z državno močjo in avtoriteto pa moramo hiti tudi iz specijalnih slovenskih vidikov. Na zunaj obstoja vtis, da je Slovenija pri zadnjih volitvah sklonila popolnoma svoj tilnik pod krivo palico. Obstoja vtis, da gledamo Slovenci to državo ie skozi internacijonalno katoliško prizmo. Toda to je le videz. Navzlic vsej demokratičnosti ne deia zgodovine amorfna politična masa, ampak njeni voditelji in njena Inteligenca. Kar je v Sloveniji gospodarsko in socijalno prosto in umstveno delavno, je v ogromni večini protiklerikalno. Industrija, veletrgovina, trgovina in obrt, nad dve tretjini inteligence, nad tri četrtine inteligentnih boljših posestnikov in delavcev, vse to je proti-| klerikalno. In ti sioji tvorijo povsod tako tudi v Sloveniji, Jedro in vodstvo narodnega gospodarstva in narodne Inteligence, in so torej voditelji ljudskega kulturnega razvoja in gospodarskega blagostanja. Tem gospodarsko in Inteligenčno vodilnim slojem pa stoji nasproti slovenska katoliška duhovščina s kne-zoškofom na čelu. Polastila se je s pomočjo cerkve in njene ideologije inteligenčno in kulturno pod njo stoječega malega posestnika, kajžarja in deloma tudi gospodarsko odvisnega delavca. Prilagođuje se duševno njegovemu nivoju, ga obrzdava s cerkvijo, lečo, spovednico, različnimi verskimi družbami, pa tudi s šolo ter ga pod krinko različnih zadružnih, v resnici pa špekulativnih podjetij omrežuje tudi gospodarsko. Seljaka vodi, in ako treba, tudi pobuni, katoliški duhovnik ne samo ženo, ampak tudi hčer, sina in služkinjo. Kdor ne oarira. se vn oomešt v ka*n!i5kem Časopisju. Da kažnjivim klevetam ne more sodišče blizu, so odgovorni uredniki listov ka-!toiiški narodni poslanci. Naravni agitacijski organizaciji kat. duhovništva se je pridružilo tudi kakih 25 odstotkov slovenske inteligence, ki pa opravlja delo kulijev, ker vodstvo in zadnjo odločilno besedo ima v stranki duhovnik, ne pa inteligent. Ta dva tabora si stojita v jedru politično sovražno nasproti. Med njima se množi vedno večja masa ljudi, glavno iz klerikalnega tabora ki hoče vodilni ideji obeh taborov potisniti v ozadje ter postaviti jv ospredje razpravljanje o aktuelnih vprašanjih javnega življenja, vprašanja gospodarstva, dobre uprave itd. ter izločiti iz politike privatna takozvana »svetovna naziranja«. Klerikalci delajo s silno demagogijo; umejo pihati na srce i veleposestniku, i bankirju i sestradanemu kajžarju i komunistu ter igrati prav vse barve. Za vsak stan imajo svoje eksponente in organe. Protiklerikalni, tkzv. (napredni tabor ni tako gibčen, ker v svoji solidni poštenosti obsoja pretvaranje in demagogijo in misli, da pravica zmaguje sama od sebe. Navzlic temu so klerikalci pri volitvah 1. 1920 dobili le 36 odstotkov oddanih glasov. Leta 1923 so jih pač dobili nad 75 odstotkov, toda to pa le vsled tega, ker so med politično amorfno maso vrgli geslo o avtonomiji, to je gospodarske in upravne neodvisnosti Slovenije, zabavljajoč čez davke, vojaščino itd., tako da je nerazsoden volilec menil, da se bo po Sloveniji razlilo med in mleko, ako odda svoj glas klerikalni stranki. Od takrat pa je nastopila naravna reakcija; »sedanje občinske volitve v Sloveniji dajo sklepati, da je klerikalno volilstvo vpadlo zopet za kakih 20 odstotkov. V to politično konstelacijo v Sloveniji se je zadnja leta zajedla NRS s svojim pozitivnim vsedržavnim programom. Po prvem poletu je sledila naravna reakcija; za slučaj volitev računamo v ljubljanskem volilnem tokrožju pri sedanji konstelaciji na en mandat. |Naša naloga v Sloveniji je, da dosedanji boj slovenske inteligence in pridobitnih slojev za ■»svetovno naziranje« proti klerikalcem oplodimo z vsedržavnim programom naše stranke ter ji pokažemo pot za delo med narod po načelu »Iz naroda za narod«. Slovensko Inteligenco moramo zvezati z ljudstvom ter ustvariti vzajemno vez. Ta naša stremljenja so seveda trn v peti našim klerikalcem, ki ^mislijo da imajo monopol za ljudsko politiko. 'Ako jih postavimo v vlado, nas bodo v našem -razvoju zavrli za leta. Pomisliti je treba, da jbrez slovenskega dela NRS ni vsedržavne NRS. Zato je treba to podpreti. Podprli jo bomo najboljše z volitvami; ako pridejo trije radikalni poslanci iz Slovenije v parlament, bo to zadostna legitimacija in podlaga za nadaljnje delo. Iz državnih in partijskih vidikov se izrekam torej za volitve, posebno, ker je upanje utemeljeno, da dosežemo homogeno parlamentarno večino. V ta namen kličem: »Živele volitve in naša NRS!« (Ploskanje in »živeo«-klici.) Podparajte naš tisk! Apeliramo na vse naše trgovce in industrijce, da objavljajo vse svoje Inserate v »Radikalnem Glasniku«, S pomočjo obširne in velike organizacije naše Stranke se bere »Radikalni Glasnik« v vseh krajih naše kraljevine In radi tega imajo inserati v našem listu prednost pred vsemi drugimi slovenskimi HstL Razen tega Je v interesu trgovskih In Industrijskih podjetij, da se z lnseriran]em v našem listu podpira naš tisk, kar le največja dolžnost •vsakega našega člana. „Afere” Glavna ideja, ki je vodila sedanjega ministrskega predsednika Ljubo Davidoviča pri njegovem vpitju je bila — korupcija. Brez-dvomno je težnja po odpravi korupcije simpatična. Toda poglejmo, kako je s to stvarjo l Novi ministrski predsednik je v št. 805 beograjske »Dcmokratije« od 15. marca 1922 pisal proti korupciji pod naslovom »Afere«. Članek se glasi: Sovražniki pogosto obtožujejo našo državo radi mnogih afer. To pravijo pogosto tudi oni, ki so naravno različni pri enih in drugih. Drvi hočejo državo ponižati, drugi pa bi jo radi rešili teh pojavov. Vojna je povzročila mnogo zla ter Je povečala tudi število afer. Morala je padla nizko. Želja po bogastvu je neutešljiva. Zahteve po lahkem, neskrbnem in razkošnem življenju so zavzele velike dimenzije. Mnogi se hočejo obogateti za vsako ceno. Tako je v mnogih državah. Vendar pa so gotove razlike med nami in nekaterimi evropskimi državami. Tam se krivci energično preganjajo in neusmiljeno obsojajo. Pri nas ne. V Belgiji so bili že davno sojeni vsi, ki so služili sovražniku. Pri nas so krivci prosti in to škoduje naši državi. Nepošteni ljudje računajo z malomarnostjo države. Prepričani so, da jih ne bo nihče obtožil in odsodil. Z druge strani pa se pri poštenjakih vstvarja prepričanje da se morejo pri nas goditi največje nepoštenosti. Zato trpi ugled države. Zato je treba, da se te afere sodnim potom likvidirajo. Prepričani smo, da so med krivci tudi nedolžni. Grešniki naj se pokorijo za svoje grehe. Zakaj se n. pr. še ni sodnim potom končala afera s čevlji? Kakor smo informirani, so se našli tozadevni akti. Zahtevamo, da vojni minister čimprej izroči to stvar sodišču. Govori se o nepravilnih dobavah oblek za časa vojne. Zakaj se dopušča, da »se govori«? Vestna preiskava naj ugotovi, ali je kdo kriv ali ne. Zakaj naj bi morda izmišljena stvar škodovala naši državi? Ravno tako je treba storiti tudi glede dobave moke. O »nacionalizaciji« posestev tujih državljanov se pripovedujejo čudne stvari. Ravno tako o odpravah sekvestra. Pravosodni minister, o katerega vestnosti smo prepričani, bi j storil veliko uslugo državnemu ugledu, ako bi po natančni preiskavi obvestil javno mnenje, j koliko je resnice na teh obtožbah. Neki bivši minister je obtožen, da je nepravilno dobavil v Ameriki fižol. Zakaj ne bi vestna preiskava odpravila te obtožbe, ako je neosnovana? Nobena država in tudi naša ne, nima razloga, da bi nepošteno uničevala svoje politike, ako niso krivi. Tudi v dobavah, ki jih je vršil g. Korošec v Ameriki, mora preiskava Izreči svojo besedo. Kaj je s prodajo neke zagrebške zgradbe neki tukajšnji banki? Preiskava naj dožene resnico. Na g. Drinkoviču sta dve težki obtožbi: na račun svoje plače je vzel nad 100.000 Din in kot minister je nepravilno naročil znamke na svoj račun za dva milijona dinarjev. G. minister mora sam zahtevati preiskavo. Resnica se mora ugotoviti. Ali — ali; kriv ali nedolžen! Kdor neusmiljeno udarja na vse strani, mora biti popolnoma čist in korekten. G. Šurmin molči, če tudi je obtožen pred narodno skupščino. To ni prav. Več ne bomo naštevali, že to je preveč. Samo še eno vprašanje: ali so pristojni ministri storili korake na podlagi teh obtožb v interesu države? Vestna oreiskava naj doka- že, ali so krivci ali niso in kdo so! Sodišče naj čimprej reče nedolžnim: prosti ste! in krivcem: v kazamate! — Kaj naj se misli o g. Davidoviču, tega ne bi mogel povedati niti človek, ki je izgubil pamet. Ako je g. Korošec zares tak, kakor ga prikazuje Davidovič, potem ne bi mogel biti minister niti v Mongoliji. Ako pa ni tak, kakor ga prikazuje Davidovič, potem je od Davidoviča grdo, da je napadel nedolžnega človeka, še grše, da se dr. Korošec ni branil in najgrše, da sta danes skupaj v vladlt Našemu kmetu (Od našega somišljenika z dežele.) Živimo v dobi težkih kriz, ko se rahljajo temelji dosedanjega reda in iščejo smernice za bodočnost. Kaj čudno, ua je splošna kriza zajela tudi kmeta. Res je, da si je med vojno marsikateri kmet nekoliko opomogel, res pa je tudi, da je večina podeželskega prebivalstva, osobito manjši poljedelci, utrpela znatno škodo. Sestradani in izmučeni so se vrni« k met je na svoja neurejena posestva, trudili so se in mučili, da preživijo \ teh težkih časih sebe in družino. Gledali so obenem z velikimi na-dami na državo, da jih po svojih močeh podpre. Toda izdatne pomoči ni bilo. Mesto, da bi prehajali v vedno bolj urejene razmere, so se pojavljali dogodki., ki so vzbujali v kmetu malodušnost To razpoloženje kmetskega prebivalstva je bilo sito dobrodošlo raznim ljudskim zapeljivcem, ki so ga izrabljali v, svoje nepoštene namene. Povejte, kdo so bili voditelji, ki so res čutili s kmetom, ki so čutili njegove križe in težave? Kateri kmet lahko danes odkrito prizna. da mu je kaj koristila ta ali ona politična stranka, ki jo je podpiral v nadi, da nekaj stori zanj. Politični voditelji so gledali za svoje interese. Klerikalci navidezno za vero, ki ji nobeden ničesar noče, v resnici pa za svoje banke in istotako demokrati. Za revnega kmeta pa, ki nima toliko, da bi si privoščil človetta vredno življenje, se ni zmenil nihče. Njegovi krvavi žulji so šli v žepe nenasitnih bankirjev, on pa gara naprej kot Črna živina, ne da bi mogel odločati, kako naj se uporabljajo njegove dajatve. Dozdeva se mi, da je položaj našega kmeta sličen razmeram srbskega seljaka, ko je nastopila »stranka sirotinje« in zbrala pod svojim okriljem reveže, za katere se niso zmenili tedanji srbski mogotci. Nič čudnega, da je sirotinja zmagala in se s čustvi hvaležnosti oklenila svojih poštenih voditeljev, ker je vedela, da pomeni njihov padec, tudi njen povratek v gospodarsko odvisnost kapitalistov. To je pravi vzrok, da jc Narodna radikalna stranka še vedno izšla zmagovita iz vseh volilnih bojev in ne pritisk, o katerem tako radi govore njeni nasprotniki. V Narodni radikalni stranki pa tudi no vladajo razmere, ki so značilne za razne druge stranke. V ujej vlada najširša demokracija, vsak član ima pravico in dolžnost soodločevanja. V tej stranki ni poveljnikov, ki bi vsiljevali svojo voljo strankinim pristašem. Dela se z združenimi močmi za skupno stvar. Ravno radi njenih prednosti so zagnali njeni nasprotniki v času, ko je raztegnila svoj delokrog preko našega slovenskega ozemlja, velikanski krik. Zakaj? Bali so se, da bi se slovenski kmet oprijel največje stranke v državi; bali so se, da bi prišli ob krdelo kmetskih pristašev in s tem ob koristi njihovih krvavih žuljev. Tu tiči zajec v grmu, kar so že uvideli kmetje v raznih krajih, ki so po- kazali ob priliki zadnjih občinskih volitev, da se ne sramujejo biti člani »stranke siromakov«. Slovenski kmet, ki imaš križe in težave, sledi njihovemu vzgledu! Naši nasprotniki sicer kaj radi zaničevalno govore o radikalih. Toda v čem obstoja sramota biti pristaš te velike narodne organizacije. Morda v tem, da tvori njeno jedro kmet, morda v tem, da pošilja v parlament svoje kmetske ljudi, morda celo v tem, da se vedno in povsod upošteva kmetovo mnenje in njegovi dobri nasveti, kakor se upošteva mnenje zastopnikov drugih stanov?! Ne, biti narodni radikal ni sramota. Pač pa je za kmeta velikanske važnosti, da sodeluje, ka-kar gre za vprašanj kmetskega stanu. Kdo neki pozna bolje trdote in potrebe kmetskega stana, nego kmet? In katera stranka mu bo bolj pomagala, nego stranka, brez katere bi bil srbski kmet še vedno suženj In bi Slovenci in Hrvati še vedno dajali svoje žulje za razkošno življenje tujih princev in vojvod. Trdo je življenje kmeta, pozna ga samo kmet. Njegovi dohodki so krvavo zasluženi Somišljenikom NRS v Ljubljani Mestni odbor NRS sestoji iz 24 članov, ki so jih določili mestni pododbori, katerih je ,v Ljubljani 8. Vsak mestni pododbor je zastopan po predsedniku, podpredsedniku in delegatu. Vsi pododbori se shajajo na svoje redne seje vsak teden, enkrat ali pa tudi dvakrat na mesec ter razpravljajo o tekočih organizacijskih zadevah, pretresajo se pa tudi zadeve posameznih članov. Vsak član NRS naj se v morebitnih zadevah obrne v prvi vrsti na svoj pododbor. Mestni pododbori NRS v Ljubljani so sledeči: I. za Poljanski okraj: 1. Jakob Babnik, predsednik, 2. Ivan Podržaj, podpredsednik, 3. dr. Miroslav Lukan, delegat; II. za št. Jakobsko-dolenjski okraj: 4. Vid B r a t o v ž, predsednik, 5. Ivan S1 a n o v i c, podpredsednik, 6. Jožko Dermota, delegat; III. za Krakovsko-trnovski okraj: 7. Franc Škulj, predsednik, 8. Joso Šušterič, podpredsednik, 9. Prof. Miha Prešel, delegat; IV. za Dvorski okraj: 10. dr. Emil Stare, predsednik, 11. Vladimir Frankč, podpredsednik, 12. Ljubo Jurkovič, delegat; V. za Kolizejskl okraj: 13. Vojteh Vardjan, predsednik, 14. Valentin Sajovic, podpredsednik, 15. dr. Josip Hacin, delegat; VI. za Kolodvorski okraj: 16. dr. Vlad. Ravnihar, predsednik, 17. Ivan Bonač, podpredsednik, 18. dr. Josip Ažman, delegat; Vil. za Št. Petersko-Vodmatski okraj: 19. Jakob D rol, predsednik, 20. Ludvik Primožič, podpredsednik, 21. Ivo Tejkal, delegat; VIIL za Šišenski okraj: 22. dr. Niko Ž u p a n i č, predsednik, 23. Ivan Petrič, podpredsednik, 24. Franjo Žemlja, delegat in njegova pravica je, da sam odločuje, o njihovi uporabi. Ni potrebno posebej naglašatl, kako je bilo v tem oziru do današnjega dne. Kmet je dajal, uporabo dajatev pa je prepustil par mestnim voditeljem. Ko pa je sam kaj potreboval, je moral od Petra do Pavla, dosegel je pa le redkokdaj kaj. Če pa je bilo zanj nekaj storjeno, niso to storili njegovi dosedanji zastopniki, marveč naša stranka, ki pozna njegove potrebe. Zakaj pa ni storila več? Tako se včasih kdo vpraša. Odgovor ni težak! Narodn aradikalna stranka ni mogla več storiti, ker, so jo pri njenem delu ovirali nasprotniki, ki so s tem najsijajnejše dokazali svojo veliko ljubezen do kmeta, ki jo imajo na jeziku samo za časa volitev. Čim močnejša pa bo ta organizacija trpinov, tem več bo lahko dosegla, ker bo lahko svoje nasprotnike prezirala, ne da bi to škodilo splošnosti. Kmet torej, ki hoče odločati o svojih krvavih žuljih, naj pristopi k naši stranki in ne bo se kesal akr. Organ NRS je »Radikalski Glasnik«, ki izhaja vsak teden enkrat. Dolžnost vsakega našega člana je, da čita svoje glasilo. V njem najde svoje pravice in dolžnosti, ki mu jih je zvesto izpolnjevati. Spoznal bo brez težave, kje je resnica in pravica, kako naj se politično udejstvuje, da bo" koristil sebi in državi. V slučaju kakšne posebne izrednosti se pa lahko član NRS obrača na strankino tajništvo, ki posluje vsak dan razen nedelje in praznikov od 8. do 12. dopoldne in od 15. do 18. ure popoldne, Wolfova ulica 1-1. Naši prijatelji se lahko prijavijo v centralni pisarni NRS. — Redna seja mestnega odbora NRS v Ljubljani je v torek 12. t m. ob 20. uri v strankini pisarni, WoIfova ulica št. 1-1. Organizacija NRS v Ljubljani. Poljanski okraj: Redne pododborove seje se vršijo vsak drugi petek v pisarni Mestnega odbora ob 20. uri. Št. Jakobski okraj: Redne pododborove seje se vršijo vsak petek ob 20. uri pri »Lozarju«. Krakovsko-trnovski okraj: Redne pododborove seje se vršijo vsak prvi In tretji četrtek v mesecu ob 20. uri. Spodnja Šiška: Redne pododborove seje se vršijo vsak drugi petek ob 20. uri pri »Valjavcu«. — Tajništvo NRS v Trbovljah posluje vsako soboto od 18. do 20. ure v društveni sobi gostilne Volkar na Vodah. — Kdor ima kako željo, prošnjo ali pritožbo, naj se oglasi v tajništvu. Tukaj se lahko vplača članarina in naročnina na radikalske liste in se sprejemajo priglasi nanovo vstopivših. — Opozarjamo vse člane, da točno vplačujejo naročnino za »Radikalski Glasnik«. Kdor nima položnice, jo dobi v tajništvu, a le v zgoraj navedenem času. — Iz mestnega odbora NRS v Beogradu. Mestni odbor NRS v Beogradu je na seji 31. m m. sklenil sledeče: 1. Referat člana glavnega odbora za mesto Beograd g. Mih. Marjanoviča o delu glavnega odbora in njegove resolucije so bile sprejete enoglasno; 2. enoglasno se je sklenilo, da se skliče shod beograjskih radikalov radi objasnitve politične situacije; 3. strankinim pododborom v Beogradu so enoglasno izdana navodila za nadaljnje delo z ozirom na politično situacijo; 4. za člana glavnega odbora stranke za mesto Beograd ie bil per acclamationem izvoljen g. Mihajlo Marjanovič, župan beograjske mestne občine in dosedanji član glavnega odbora. Državnim uradnikom. »Samouprava«, glavno glasilo NRS priobčuje sledeči poziv: Mnogi naši prijatelji državni uradniki nam poročajo, da bodo podali ostavko na državno službo, ker nočejo služiti režimu Mehmed Spahe, Korošca in Radiča. Ob tej priliki smatramo za potrebno jih obvestiti, da tega nikakor ne storijo in da vsi ostanejo na svojih mestih in da vestno vršijo svoje službene posle. Oni so državni uradniki in ne služabniki kombinacije, ki je slučajno in začasno na državni upravi. NAŠA PESEM. Za svobodo zlato, mili naš rod, ki je na zemlji svoji — svoj gospod, za kralja, domovino eno vse naše delo bodi posvečeno! Radivan. Zapiski Beseda v važnem trenutku. Demokratski vodltel) dr. Vekoslav Knkovcc je priobčil v »Nar. Dnevniku« pod tem naslovom članek, ki ga narodni radikali ne moremo prezreti ne z načelnega stališča in tudi ne zato, ker je bil priobčen v listu, »ki povdaria, da je nevtralen«. Ne bomo ugibali o razlogih, ki so bili dr. K. merodajni za vsebino njegovega članka. Ako jc to storil, kakor pravi sam »iz čistih patrijotičnih nagibov,« je to pač njegova stvar. Tudi se ne bomo bavili z vsemi njegovimi izvajanji. Nas zanima le pasus, ki bi mogel tega ali onega radikala premotiti in tako škodovati disciplini Narodne radikalne stranke. Dr. K. namreč pravi: »Zelo vprašljivo je, zlasti za mene, ki sem dve desetletji vodil napredno organizacijo ob severni meji današnje države, da bi mogel onim, ki so mi kdaj zaupali, svetovati, da slepo sledijo pozivu Nikole Pašiča, da je zdaj najnujnejša stvar rušiti režim.« Ako je napisal dr. K. to svarilo na svoje demokratske tovariše, je njihova stvar, kako ga bodo upoštevali. Mi se načelno ne vmešavamo v notranje zadeve drugih strank. Toda zdi se. da je hotel dr. K. svariti vse nacionalne in napredne elemente v Sloveniji, zlasti v mariborski oblasti, zato jc priobčil svoj članek v listu, ki ga berejo tudi naši pristaši in somišljeniki. In to v času, ko jej glavni odbor NRS ugotovil enotnost in edinost’ stranke ter izrekel soglasno zaupnico poiitiki svojega šefa Nikole Pašiča! Za nas radikale je in ostane dr. K. svarilo brezpredmetno. Narodni radikali, ki zastopamo ▼ vsej državi isto in samo eno politično koncepcijo, ki jo vsebuje naš program, in ki je izražena v vidovdanski ustavi, ne moremo voditi nobene »kompromisne taktike« v poedinih pokrajinah. V tako važnih vprašanjih in trenutkih so za nas merodaj-^ ni samo sklepi vodstva naše stranke v Beogradu. Zdrav politični Inslinkt, dolgoletno izkustvo in dr-1 žavniške sposobnosti našega voditelja Nikole Pašiča so za nas edini kažipot, ki nas bo gotovo privedel h končnemu smotru. Prepričani smo, da noben zaveden radikal ne bo sprejel zapeljivih danajskih darov iz demokratskih rok. Hitra ljubezen se hitro ohladi! Včasi brez posledic, včasi pa tudG s posledicami. Tudi nima hitra ljubezen mnogo opravka z značajnostjo. Te besede v album slaviteljem »prvega resnega koraka, ki daje upanje, da gremo boljšim časom nasproti«. — Boljši časi bodo že prišli, ko »najiskrenejših Jugoslovenov« v vladi več ne bol Nepotrebna ugotovitev. Glasilo Narodno-socljalistične stranke »Nova Pravda« št. 31 od 2. avgusta po nepotrebnem ugotavlja svoje nedvoumno stališče napram Da-vidovlčevi vladi v uvodnem članku, med političnim pregledom in celo med tedenskimi novicami... hrezdvomno po načelu: Clara pacta, boni amid! Pokret Narodne radikalne stranke Dopisi d Para ob Kulpl. Župnik Škulj te Dolenjcvasl _ i Ribnici, ki je obenem tudi poslanik v Beogradu, nam že pet let obeta železnico, to Je podaljšek kočevske proge čez našo Faro na Brod-Moravice ob progi Zagreb—Reka in s tem zvezo z morjem. Že ponovno je obljubil, da čim pride njegova stranka v vlado, da bo proga kmalu tu. Sedaj pa čujemo, da se je SLS v resnici dokopala v vlado in da ima kar štiri minisire. Poleg tega Je pa Škuljev prijatelj prof. Sušnik še železniški m nister. Sedaj prav nič ne dvomimo, da sc bo začelo v najkrajšem izpolnjevati škuljcvc obljube in graditi železnico, posebno ko so načrti že gotovi. Ce pa nič ne bo, bomo pa že vedeli ceniti Škulja in njegove obljube, — ker doslej je lovil krogljice na same obljube. d Osilnica. — Naš gospod fajmošter Jaka Mahnč bi bili zopet kmalu znoreli od veselja, ko so zvedeli, da je prišla »njih« stranka v Beogradu na vlado. Sedaj vidite, da Beograd tudi daje in ne samo jemlje, in to še celo komando čez celo državo nam Slovencem. Kar štirje Slovenci so ministri in imajo to vlado popolnoma v rokah. Sedaj pa sigurno dobimo železnico iz Kočevja na Brod, ki nam jo je SLS vedno obljubljala, če ne bomo morali pa misliti, da nas je samo farbala, da je dobila naše kroglice. d Medvode. (Dvojni samomor.) V soboto je pretresel našo okolico žalosten dogodek, kakršnih nismo navajeni. Nedaleč od železniške postaje so našli med grmovjem dva samomorilca, v katerima so spoznali 241etnega mesarskega pomočnika Franceta Jenka in natakarico Frančiško Jagrignikovo, tudi staro 24 let. Poleg trupel so našli prazne steklenice, v katerih je bil lizol, ki sta ga zavžila nesrečna samomorilca. Našli so tudi pismo sledeče vsebine: Vsem prijateljem in prija-teljicžffn! Umrla sva čista in nedolžna. Ne štejte nama najine smrti v zlo. Fran in Franika. Pokojni Jenko se je izučil mesarske obrti pri tukajšnjemu mesarju Jesihu. Pred štirinajstimi dnevi je končal svojo učno dobo in je postal pomočnik. Ta teden pa ga je gospodar nepričakovano odpustil iz službe, kar je zelo vplivalo na fanta, ki je bil splošno priljubljen. Nesrečna Franika je bila še do pred tremi meseci tudi v službi pri Jesihu kot natakarica, kjer sc jc spoznala s Francetom. Tudi njo je pred tremi meseci mesar Jesih odpustil iz službe ter je bila do zadnjega tedna potem v službi v neki tukajšnji trgovini, kjer pa so Jo tudi odpustili. Kakor vse kaže, sta zaljubljenca izvršila samomor iz obupa, ker nista imela nobenih žlv-Ijenskih sredstev. Žalosten dogodek je razburil vse naše prebivalstvo. d Iz mariborske okolice nam piše zaveden slovenski kmet med drugim: Ljubljanski »Kmetijski Hst« je nedavno napadel na svoj hinavski način radikalno stranko, kateri je očital lopovsko, (saj dovolite, da rabim izraz naših kmetijcev), da ni kmečka stranka in da nc skrbi za nas kmete. Radikale jc imenoval — mestne lopove, ki varajo kmeta. Ne bom opisoval radikalne stranke, to veste bolje sami, to pa rečem, da naši kmetijcl še dolgo in najbrže nikoli ne bodo storili toliko za kmeta, kakor je storila radikalna stranka. Nisem radikal, vsaj do sedaj še ne, toda sveta jeza me je prijela, ko sem bral samostojne laži »Kmetijskega lista«. Ako bi tako pisali klerikalci, bi jim prav nič nc zameril, tega pa nisem mogel zamolčati. Pri nas je že par kmetov, ki hočejo postati radikalni kmetje, kakor so naši srbski kmečki tovariši. Mislim, da so sc naši kmetije! prehitro najedli zelene internacijonale in da jih seda) že trebuh boli. Prihodnjič pa še kaj od nas. — Kmet, ki je bil in ni več žuljav tovariš gladkorokega mestnega ober-knicta. Odgovori uredništva. Star demokrat: Prijavite svoj vstop organizaciji NRS v Kranju. — Črnomelj: Narodni radikalizem v Beli Krajini napreduje uspešno zlasti med našim zavednim kmečkim ljudstvom. Zasledujte marljivo naš list in podučujte ljudi o pomenu radikalne stranke za slovensko ljudstvo. — Uradnik; Berite izjavo na naslov radikalskih uradnikov iu bodite prepričani o končni zmagi naše stranke. — Medvode: Malodušnost ni izraz krepkega značaja, tem manj, ako ni nobenega pravega povoda. Vztrajajtcl — Profesor: Glavno glasilo NRS je »Samouprava«, Beograd, Vuka Karadžiča 18. Celoletna naročnina znaša 240 Din. Naša revija je »Novi Život«, ki jo urejuje Ljuba Jovanovič. Tudi »Vreme« je radikalskf dnevnik. Naslov uprave: Kralja Milana 30, trimesečna naročnina 90 Din. — Celje: Obrnite se na tajništvo krajevne organizacije NRS v Celju, Kralja Petra cesta 28-1, levo. Tajništvo posluje vsak pondeljek, sredo in petek od 14. do 15. ure. — Šmarje: Dr. Ivan Sajovic je odvetnik v Kočevju in predsednik tamošnje srezke organizacije NRS. — i.—noj: Blagovolite se informirati pri tajništvu okrožnega odbora NRS v Mariboru. Frančiškanska ulica 14. Iz vsesa sveta Tretja stranka v Zedinjenih državah. Senator Robert M. La Folette je postal središče ameriške politike. O svojih namerah in o svojih političnih smernicah se je izjavil v obliki pisma na glavnega državnega pravdnika v Wls-consinu. V tem pismu je svaril republikansko in demokratsko stranko pred nadaljevanjem stare politike. Ameriški narod, ki je po pravici razočaran, bo našel pri prihodnjih volitvah sredstva in pota, da pride neodvisno od republikanske in demokratske stranke do oblasti v ljudskem duhu. La Follette je izjavil, da bo vodil napredno skupino v boju proti obema strankama zato, ker nočeta slišati nič o resničnem napredku ameriškega Kandidat Dawis. ljudstva. Trideset let se je zaman trudil, da bi reformiral republikansko stranko. Bojeval se je vedno v stranki, kateri je ostal zvest tudi petem, ko je 1. 1912 Theodor Roosevelt ustanovil svojo stranko. Fo njegovem mnenju nc nameravajo komunisti z glasovanjem odpraviti pomanjkljivosti v ameriški državni upravi, temveč bi radi povzročili zmešnjave v naprednem pokretu, da b! tako prej prišli do svojih smotrov, t. j. do diktature proletarijata, ki je v popolnem nasprotstvu z ameriškimi ideali in načeli. La Follette je dokazal, da so ameriški komunisti v zvezi z moskovsko in-terr.acijonaio. Komunisti so smrtni sovražniki napredka in demokratične ideje. Iz te njegove izjave je razvidno, da so vsi očitki o njegovi komunistični politiki neresnični. Ti očitki so sc pojavili predvsem zato, ker se La Follette energično zavzema za podržavljenje železnic. Fo zadnjih poročilih se bo La Follette pri predsedniških volitvah uveljavil kot tretji tekmec. Kandidat demokratske stranke je Davvis, ki si je mnogo prizadeval, da bi La Follette umaknil svojo kandidaturo. Kandidat republikanske stranke pa je Coolidge. Ameriška in svetovna javnost pri-čaluijc z velikim zanimanjem izid volitev. Poljska mirovna politika. Poljski zunanji minister je te dni izjavil, da pomeni ogrožanje Poljske obenem ogrožanje evropskega miru. Poljska zasleduje miroljubno politiko, toda Rusije in Nemčije ne vodijo ideali Društva narodov. Samo od Rusije in Nemčije je odvisno miroljubno in prijateljsko razmerje med Poljsko m obema državama. * Prenos Jauresovlh ostankov. Francoski parlament je sprejel zakonski načrt za prenos ostankov socijalističnega voditelja Jauresa v Pantheon. • Mednarodni rudarski kongres se je otvoril 4. t. m. v Pragi. Francoski rudarji so predlagali enodnevno demonstrativno stavko proti vojnam. Na kongresu so zastopane skoraj vse evropske države in Amerika. Tedenske vesti — Spomenik žrtvam avstrijske grozovitosti. V Kragujevcu se jc ustanovil odbor za postavitev spomenika žrtvam avstrijske okupacije. Čuden slučaj jc hotel, da se je ustanovil ta odbor ravno v času, ko jc prišel za pravosodnega ministra Krasnica, glavni sodnik avstrijske justice v Kragujevcu. Kragujevčani so sklenili, da ponudijo pokroviteljstvo Ljubi Davldoviču in da izvolijo za častnega člana tega odbora sedanjega pravosodnega ministra Hrasnico, bivšega avstrijskega vojaškega sodnika, ki je pešiljal Srbe na vešala. — Kandidatna lista Narodnega bloka v Mariboru. Za predstoječe občinske volitve v Mariboru je bila vložena ta-le kandidatna lista združenih slovenskih strank: Kandidati: 1. SLS dr. Jerovšek Anton, ravnatelj, 2. JDS dr. Kukovec, Vekoslav, odvetnik. 3. SLS Lorber Ivan, slikar, 4. NSS Roglič Ivan, trgovec, 5. SLS dr. Leskovar Josip, odvetnik, 6. JDS Weixl Vilko, trgovec, 7. Štabe! Jože. drž. uradnik. 8. NSS Selinšek Franc, že)., 9. SLS Osvatič lgn„ davčn. upr., 10. NRS Pucelj Ljudev., dimnikarski moj., 11. SLS dr. Juvan Alojzij, odvetnik, 12. JDS dr. Lipold Franjo, odv., 13. NSS dr. Jnrečko Ivan, zdravnik, 14. SLS Pivec Rupert, vpok„ 15. JDS dr. Kac Viktor, zobozdravnik, 16. SLS Zmazek Fran, pošt. kontr., 17. JDS Bureš Fran, urar, 18. NSS Tumpej Rudolf, urad. drž. žel., 19. SLS Nekrep Josip, hiš. pos. in tes. mojster, 20. NRS Majerič Jakob, nadz. drž. žel., 21. SLS Živortnik Pavel, ravn., 22. JDS Šoštarič Ivan, trgovec, 23. NSS Žnuderl Konrad, gostilničar, 24. Hohnjec Fr., mesar, 25. JDS Kovačič Alozij. postajenač., 26. SLS Labovič Miha, pos, in podurad., 27. JDS dr. Stcnnšck Pavel, prof., 28. NSS Podlesnik Radoslav, sod. urad., 29. SLS Do-mitor Franjo, nadzorn., 30. NRS Planinšek Fran, mizar, 31. SLS Murko Vid, trgovec, 32. SLS Kekec Luka, paznik, 33. NSS Dekleva Ivan, jlsto-noša, 34. JDS Detela Stanko, ravnatelj, 35. SLS Machar, strojev.. 36. SKS dr. Panlngcr Rihard, odv„ 37. S1.S Lorbek Ivan, sprevodnik, 38. JDS Špes Fr., stavbenik, 39. SLS Polše Ant., delavec, 40. NSS Dobravc Ferdo, fin. uradnik, 41. JDS De-leja Zdravko, poslovodja. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev le otvorit na otoku Rabu okrevališče za limfatične bolezni in za rekonvalescente po težkih boleznih. Bolniki z nalezljivimi boleznimi so izključeni. Sprejemajo sc tudi osebe, ki niso člani okrožnega urada Oskrbnina za privatne osebe znaša dnevno Din 100.—. — Stanje bolnikov v državnih bolnicah v Sloveniji. Po uradnih podatkih je bilo 19. julija t. 1. v državnih bolnicah v Sloveniji 1720 bolnikov, in sicer: v splošni bolnici v Ljubljani 380, v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani 50, v umobolnici v Ljubljani 24i, v umobolnici na Studencu 308, v hiralnici v Vojniku 150, v hiralnici v Ptuju 115, v javni bolnici v Celju 156, v Mariboru 131, v Brežicah 59, v Slovcnjgradcu 33, v Ptuju 28 in v Murski Soboti 59. — Železniška nesreča pri Čušpcrku. 31. julija je skočit pri tovornem vlaku 4561 med postajo Cušpcrk In postajico Prcdole v km 8.44 četrti voz za strojem iz tira, ker se je od kolesa odkrhnil del ; obroča. Ta voz jc potegnil še 7 voz čez pobočje nasipa, vsied česar Je bila proga prekinjena, 'i i-kom noči se je popravil razdrti tir tako, da je bil že prihodnji dan redni promet zopet omogočen. Nezgoda je zahtevala tudi človeško žrtev v osebi sprevodnika Repanška, ki je obležal mrtev. Komisija je ugotovila, da je bila proga v redu, dobro vzdrževana in pragi dobri. Vzrok je Iskati v hibi materijala pri obroču kolesa iztirjenega voza. — Strašna nesreča v rudniku. V soboto 2. t. m. sc je vtrgal nad Št. Janžem oblak. SHnl nalivi so uničili električno centralo v Krmelju. Voda je pričela polniti rudniške rove. Andrejev rov je bil kmalu napolnjen z vodo. V tem rovu jc bilo okoli 20 rudarjev. Delavci, ki so bili blizu izhoda, so pravočasno opazili nesrečo in se rešili, dočim so ostali postali žrtev neurja. Devet delavcev je našlo smrt, in sicer Martin Kane. Prane Keše, Ferdo Kavšek, Jernej Rugelj, Martin Kos, Martin Stro-vin, Franc Umek, Martin Dolenšck in Edvard Oj-struh. Težko poškodovan je rudar Frane Pristov. Par i udar jev je lahko poškodovanih. Na kraj nesreče se je takoj odpeljala rešilna ekspedicija. — Postanek brzih vlakov v Rimskih toplicah. V dobi od 3. avgusta do vključno 15. septembra t. I. bosta dnevna zagrebška brza vlaka imela postanek v Rimskih toplicah in Laškem. — Otvoritev novih telelonsklh govorilnic. Pri pošti v Mojstrani in v Dobrni pri Celju je bila ©tvorjena Javna telefonska govorilnica. — Poštna in brzojavna šola v Beogradu se ©tvori L decembra. Sprejetih bo 120 gojencev. — Razpis službe. Ministrstvo za socijalno politiko, oddelek za zaščito delavcev, razpisuje mesto pomočnika inšpektorja dela v Mariboru. Po-pol za sorp>«m ie dovršena ♦ebniSlr« fakulteta h triletna praksa v privatnih ali državnih podjetjih. Prošnje jc vlagati pri osrednji inspekciji rada v Beogradu do 2