Slovstvo. 527 ljestva v Evropi, namreč faroerske ali «ovčje» otoke in Islandijo. Posebno lepo slika veličastne prirodne prizore na Islandiji, tako zvane «gejsire». Stanovništvo na teh otokih je preprosto; daleč od evropskega sveta ohranilo je marsikako staro navado, a je za čudo jako naobraženo. Islandski kmetje bero v prevodu Klopstocka in Homerja! Največji del knjige pa zavzema mogočna Nemčija (83—265). Opis nemških dežel je kaj prijeten in poučen. Razdeljen je v pet poglavij. V I. poglavju opisuje svetovni položaj nemškega cesarstva v zemljepisnem in narodopisnem oziru, suho zemljo in morje. V II. pogl. govori o gorovju, višinah in nižavah nemškega ozemlja. V III. poglavju govori o gmotni kulturi, o izvorih narodnega gospodarstva, o podnebju, poljedelstvu, obrtu, šumah, občilih in trgovini. To poglavje je posebno poučno in nam razkriva veliko moč nemškega naroda. V IV. poglavju je govor o prebivalcih nemškega cesarstva, o njih političnem razvoju, o značaju Nemcev — kar je posebno mično — o duševni omiki, veri, o državnem redu, o gostosti stanovništva v raznih krajih in poslednjič — kar tudi ni brez pomena — o vojni moči Nemčije. V V. poglavju opisuje posamezne krajine in važnejša mesta, katera so bila nekdaj pozorišče imenitnih dogodkov v svetovni zgodovini, zlasti mesta južno-zahodne Nemčije. — Cela knjiga je pisana tako živo, gladko in mično, da človeka kar očaruje; le nerad jo položi bralec iz rok. To ni suhoparno strokov-njaško delo, ampak prav priročna in poučna knjiga za vsakega omikanca, ki se ne peča natančneje z zemljepisjem. Kajpada, ko bi pisatelj hotel sestaviti obsežno strokovnjaško delo,"moral bi se obseg znatno povečati, toda tako delo ne bi ustreglo potrebam srednjega stanu, kateremu so namenjene knjige «Hrv. Matice». Ni treba poudarjati, kako važno je dandanes zemljepisje, zatorej je vrsta zemljepisnih del med društvenimi knjigami izmed najvažnejših. Ker je delo sestavljeno po najboljših pisateljih, zato ima tem večjo vrednost. Delo krasijo tudi slike, ki so večinoma prav lepe. Tudi trije zemljevidi so dodani, jeden za Skandinavijo in Dansko, druga dva (fizični in politični) pa za Nemčijo. Politični je nekoliko pretesen in ne bo posebno ustrezal onemu, ki nima pri rokah večjega zemljevida. Pri opisu Švedske in Norveške bi bilo treba nekoliko izpregovoriti o državni in cerkveni uredbi. Želimo, da bi v kratkem mogli poročati čita-teljem o četrti knjigi tega izvrstnega dela. Kmalu pride na vrsto tudi naša Avstrija. f. Češko slovstvo. Nekaj črtic o novejših pojavih! V poslednjem času so se Cehi kar topili v ilustrovanih delih. Omenjamo zlasti publikacijo pisateljskega društva «Maj» ; prvi del se nazivlje «Cerne hodinky». Ta knjiga vzbuja velikansko pozornost. O drugem delu ne moremo še poročati. Prispel je s svojim peresom Nestor čeških pisateljev, J. J. Kolar, in izmed prvih pesnikov zastopana sta ondi Cech in Sladek. V krogu pisateljskega društva «Maj» se zbirajo imenitnejši češki pisatelji. Češka «Akademie ved a umeni» je razdelila v poslednjem občnem zboru z dne 2 grudna m. 1. skoro vse razpisane nagrade med mlajše pisatelje, združene v «Maju», in tako pokazala svoja moderna načela. V literarnih delavnicah je neprestano čilo gibanje. Jaroslav Vrchlicky je odložil začasno svoje pero, da okreva po hudi bolezni. Zato se pa tem bolj prelagajo njega spisi; poleg znanega prelagatelja gosp. prof. Alberta, omenja se pohvalno praški nemški pesnik E. Adler, ki sloje kot izboren prelagatelj iz češčine. Za prihodnjo dobo se obečajo zanimive publikacije; tako bode n. pr. izdal Fr. Kvapil v salonski biblijoteki veliko knjigo svojih študij «Ženy a milenkv basniku slovanskych», in Ma-char nadaljuje iznova v verzih svoj roman «Magdalena». Moravski pesnik Klaštersky pripravlja za kabinetno knjižnico svoje «Epicke basne», in Sova kmalu izda knjigo krajevnih poezij «Z meho kraje»; Kaminsky obeta pesniško zbirko svojo «Muži a ženy» in njega roman v stihih «Pan otec», novo zbirko pesmij Borecky in Jar. Kvapil «Liber aureus*. V najnovejši prozi sta izšli knjigi: «Z posled-niho polskeho povstani>. Črtice, spisal Edvard Je line k. — < Drobna prqsa». Kabinetne knjižnice sešitek LIX. Spisal Frant Herites (založil in tiskal Fr. Šimaček). V oni nepozabni krasni dobi, ko so potovali v češko jubilejsko izložbo gostje iz vseh krajev širnega sveta, zabeležil je gosp. E. Jelinek vestno vsakega Poljaka in vsako Poljačko. Poljaki so se proslavili s svojim navdušenjem, in Jelinka, o katerem se smelo more reči, da s polovico duše svoje biva na Poljskem, veselil je nepopisno ta dokaz pobratimske ljubezni. In v spomin je spisal mično knjižico in pod dedikacijo: «Polskym pfatelum z jubilejni v)^stavy češke v Praze r. 1891» je lapidarno zaznamenoval: «Bylo vas pet tisic». Jelinek piše o raznih rečeh in v raznih oblikah, toda v vseh spisih razpravlja in piše o Poljski. Tu je vse krasno. Na Poljskem je doma kakor Rais v pogorskih vasicah, Herites v malih mestih, Simaček v tovarnah — v istini Jelinek bi mogel narediti zemljevid Poljske za generalni štab. On je res odločen prijatelj Poljakov. V iskreni tej ljubezni je prekosil celo Černega, ki žaluje in toži po izgubljenih Lužičanih. Poslednja njega publikacija obseza tri dele: na prvem mestu stoji kompaktni «Lakomec», na drugem «Kletba bedneho človeka* in na poslednjem roman-tizmom prevevana knjiga «Maursky kabinet*. (Konec.) Slovstvo. 575 Slovanska knjižnica. Urejuje in izdaja Andr. Gabršček v Gorici. 1. snopič: «Ratmir», povest iz češke zgodovine; spisal Jan. Vdora, poslovenil Fetrovič. 2. snopič: < Pojdimo za njim h povest; poljski spisal H. Sienkietvicz, posl. Petrovič. «Angelj», slika iz poljskega življenja; sp. H. Sienkieioicz, posl. f Fr. Gestrin. — Da se po nizki ceni spravijo najboljši in najimenitnejši zabavni in poučni spisi vseh slovanskih narodov medSlovence, to je hvalevredni misel in podjetje je vredno podpore, če o-tane gosp. izdajatelj moško pri svoj 'm «zagotovilu». Prva dva snopiča delata podjetju čast, drugi * slovničnem oziru bolj nego prvi. Prvi povesti je pridejan zgodovinski tolmač, kar je jako potrebno, ker stopa povest precej na zgodovinska tla. Obsega njenega nam tu ni treba ponavljati, ker je v dodatku kratko posnet z besedami: «Pisatelj nam je hotel pokazati uzvišeno domovinsko ljubezen, ki je pripravljena žrtvovati vse blaženosti in dobrote sveta za blagor domovine. Tak uzor čiste in brezmejne ljubezni do domovine nam je podal pisatelj v izmišljenem junaku svoje povesti — v Ratmiru«. Glede na jezik omenjamo, da bi se besedici