VESTNIK
SOKOLSKE ZUPE CELJE
LETO Vlil. • CELJE 2 0. APRILA 1938	• ŠTEV. 4
Drago Pahor:
K pravemu sokolovanju !
»Pri telovadbi ne more ostati ogromni del občinstva kot opazovalec. Mi nismo za to, da bi nas drugi gledali in odobravali naše težnje. Sčasoma mora vse občinstvo stopiti samo na telovadišče in se na njem krepiti, ker moč in vaja drugih — mislimo — nikomur ne koristi. Trud neznatnega dela ne more nadomestiti uspeha občih naporov in borbe. Odlomek, ki bi ostal vedno le odlomek, ne bi imel nikake odločilne vrednosti za življenje naroda.« — Tyrš »Naša naloga, smer in cilj«.
»V telovadnico zbor!« Ta klic se oglaša in odmeva v naših vrstah, da se nam dozdeva skoro prevsakdanji in smo se ga kar privadili. Izgleda tudi, da nima več pravega učinka. V zadnjem desetletju je število pripadnikov sokolstva močno naraslo. Zal pa se ni v istem sorazmerju dvignilo tudi število telovadcev. Zato je klic »V telovadnico zbor!«, četudi obrabljen, vendar še aktualen.
Poglejmo številke, kaj nam bodo povedale! Po najnovejših podatkih je v jugoslovenskem Sokolu včlanjenih 171.818 članov in članic. Od teh je telovadečih komaj 34.759, kar znaša v odstotkih jedva 20.23%. Ločeno po spolu pa dobimo te-le številke:
Od 126.235 članov je 27.344 telovadcev, t. j. 21.66%; od 45.583 članic je 7.415 telovadk, t. j. 16.26%.
Za našo župo razpolagamo trenotno s kolikor toliko točnimi podatki samo za 34 edinic. Navajam te pomanjkljive podatke, ker bi se odstotek za vso župo gotovo bistveno ne izpremenil.
V navedenih edinicah je 3.568 članov in članic; od teh komaj 639 telovadečih, kar znaša v odstotkih 17.90%. Se bolj zanimiva slika se nam kaže, če ločimo pripadnike po spolu.
Od 2543 članov je 431 telovadec, kar da 16.94%, medtem ko doseže pri 1025 članicah z 208 telovadkami odstotek 20.29.
Vsakdo si lahko sam izračuna odstotek za svoje društvo. Številke bodo v večini slučajev tako nizke, da se bo vsak Sokol, ki pravilno pojmuje Sokolstvo, zamislil nad tem stanjem, ki nosi v sebi kal nazadovanja in propada. Kljub temu, da se je delovanje
Sokolstva razširilo v smeri, ki ji v prejšnjih časih niso posvfečali pažnje, ostane vendar prva in najvažnejša osnova sokolskega delovanja — telovadba. Tega dejstva se zaveda le malo članov in neredko naletimo celo med odločilnimi činitelji društev na brate, ki izjavljajo, da ni telovadba bistveni del Sokolstva. Dopovedati bo treba vsaj vsem tistim, ki vodijo naše edinice, da je tako gledanje pogrešno. Nimam pa pri tem niti najmanjšega namena omaloževati ostalega dela v Sokolu ter naporov in žrtev, ki jih nešteti bratje v svojem navdušenju doprinašajo za našo stvar. Tudi tovrstno delo je potrebno in bi nastala praznina, ko bi ga ne bilo. Vsakdo izmed nas pa naj se zaveda, da mora ostati tudi v bodočnosti, kakor je bila v preteklosti, izhodišče vsega vzgojnega dela le telovadnica!
S fanatično požrtvovalnostjo, ki ruši nepremagljive ovire, gradijo naši bratje in sestre svoje sokolske domove. Ali se v redkih trenotkih oddiha vprašajo, komu gradijo te trdne postojanke? Ali preštejejo vse one, ki bodo v teh domovih sokolovali, ki si bodo v njih krepili telo, ta dragoceni vrč krepkih sokolskih značajev? Ali se tedaj ne zgodi največkrat, da naštejejo svojo deco, svoje hčerke in sinove, popolnoma pa pozabijo na 1— sebe? Zlasti, če so se jim leta že odmaknila od rane moške dobe. Vsepovsod srečujemo brate, ki se ob povabilu v telovadnico skrijejo za ono nesrečno določbo o obveznosti posečanja telovadbe do 26. leta. To dokazuje, da nimamo še pravih pogledov na nujnost in korist telovadbe za vsakega posameznika in da še nismo niti malo doumeli globoke, a vendar tako preproste modrosti, izražene v uvodu citiranih Tyrševih besedah. Kot so nam bratje Cehi v vseh ozirih učitelji in vzorniki, tako moramo tudi v vprašanju telovadbe kreniti z odločnim korakom za njimi. Povprečna starost telovadcev pri bratih Cehih je gotovo mnogo višja kot pri nas. Savezno na-čelništvo se bavi z mislijo, da bi se določba o obveznosti telovadbe premaknila navzgor na 35. leto. To stremljenje naših tehničnih činiteljeV je vse hvale in podpore vredno. Vendar ne bo predpisana obveznost rešila vprašanja zadovoljivo, če ne bomo istočasno s temeljito in vztrajno, k povratku v telovadnico stremečo vzgojo naših pripadnikov dosegli, da bodo naši bratje in sestre prišli v telovadnico iz notranjega nagiba, iz lastnega prepričanja, da je telovadba koristna njim samim in posredno, kot članom naroda, tudi narodu in domovini. »Ko čuvaš sebe, čuvaš obenem pred propadom tudi narod, čigar član si«, pravi Tyrš. V tem je bistvo Sokola! Krepimo se!
Dejal sem, da se zgledujmo pri bratih Cehih in ostanimo v telovadnici do najvišje svoje starosti. Z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da imamo tudi v naši župi nekaj svetlih primerov, kjer tudi starejši bratje telovadijo ramo ob rami z mlajšimi. Razumljivo je, da je v takih društvih odstotek telovadečega članstva dokaj
visok, četudi je še daleč od našega ideala — 100%. Vsekakor prednjači bratsko društvo Sevnica, kjer telovadi 45% vseh članov in 37% vseh članic.
Večkrat slišimo izgovor, da je ta ali oni preobložen z delom kot društveni činitelj, da ne more v telovadnico. Res nastopijo včasih v društvenem poslovanju krajša ali daljša razdobja, ki so natrpana z delom, da uporabijo činitelji ves svoj prosti čas do zadnje minute za sokolske posle. Toda baš zato je edino pravilno, da se ti bratje po napornem delu podajo v telovadnico, kjer se bodo v vedri telovadni uri razgibali in se jim bodo živci odpočili. Ce kdo, imajo tisti, ki izrabljajo svoje sile za prospeh Sokolstva, prvi pravico krepiti in utrjevati svoje telo in razvedriti duha v telovadnicah, ki so jih zgradili s svojim požrtvovalnim delom in svojimi žulji. Sokolstvo ni zato tu, da bi uničevalo zdravje in moč svojim najvernejšim in najzvestejšim pripadnikom. Za žrtve, ki jih ti doprinašajo, jim nudi na drugi strani možnost redne in sistematične telesne vaje. Otresimo se vseh predsodkov in pojdimo vsi v telovadnico! Ne z namenom, da postanemo vrhunski telovadci in olimpijci, temveč da ohranimo zdravje sebi in s tem narodu, kateremu pripadamo.
V telovadnici, v vrsti telovadcev je mesto tudi za brata starešino in tajnika, za brata blagajnika in prosvetarja. Tem pa naj bi sledili vsi ostali činitelji in vse članstvo. Ni puhla fraza za slavnostne prilike, temveč za Sokolstvo življenjska potreba, tolikokrat izgovorjeni in še vedno premalo upoštevani klic:
»V telovadnico zbor!«
Sokol ima povsod brate
Oni dan se je vrnil naš starešina br. Brdar s poslovnega potovanja. Po telovadbi starejše vrste smo bratje posedeli v društveni sobi, pa smo se pogovarjali o tem in onem. Brat starešina nam je pripovedoval:
»Po svojih poslih sem se na potovanju ustavil tudi v mestu K. Grem po ulici neznanega mi kraja, pa me nekdo krepko pozdravi z našim »Zdravo!«. Začuden se ozrem za pozdravljajočim, ki hiti svojo pot dalje. »Gotovo me je zamenjal s kakim znancem«, sem si mislil. Tedaj mi zadoni s praga neke trgovine ponovni »Zdravo!«. Nikogar ni bilo v bližini, da bi morda njemu veljal ta pozdrav. Brez dvoma pozdravljajo ti neznanci mene. Pogledam na prag trgovine in odzdravim starejšemu gospodu. Gotovo se mi je risal v obrazu izraz začudenja, da je pristopil gospod k meni in me nagovoril:
»Ti brat si gotovo tujec v našem mestu?«
V hipu mi je bila uganka razrešena. Naziv brat in sokolska značka na njegovih prsih sta me prepričala, da velja ta pozornost meni kot Sokolu. Tedaj sem se zavedel, da je vse to pozdravljanje povzročil sokolski zngk, ki sem ga imel na prsih. Prijaznemu bratu sem pritrdil in mu povedal, da sem prvič v njihovem mestu. Zanimalo ga je, kaj me je privedlo' k njim. Njegov preprosti in iskreni nastop mi je bil všeč, da sem mu prostodušno pojasnil namen svojega potovanja. Dal mi je nekaj pojasnil in nasvetov, ki so mi bili zelo koristni, da sem uredil svoje posle prav ugodno. Povedal mi je še, kje bom dobro jedel in prijetno spal. Seveda ga je zanimalo od kod sem in kako je v našem društvu. Ko sem mu povedal, da sem starešina, me je povabil, naj si zvečer ogledam njihov dom.
»Baš nocoj imamo člani telovadbo, pa pridem po Te v hotel«, je dejal.
Nato sva se poslovila. — Zvečer, točno ob dogovorjeni uri je prišel po me. Sla sva v njihov dom. Tu sem se šele prepričal, da ni ta prijazni brat osamljena bela vrana, temveč da vsi Sokoli v K. pojmujejo sokolsko bratstvo enako iskreno in globoko. Ko me je moj znanec predstavil ostalim bratom, sem bil od njih prisrčno sprejet, ko da se že od davna poznamo. Razkazali so mi svoj lepi dom. Potem sem bil navzoč pri njihovi telovadbi. Ves čas sem mogel opazovati neprisiljeno, zares prostovoljno hoteno disciplino in neko toplo, prijetno domačnost. Po telovadbi smo ostali še nekaj časa skupaj. Opazil sem, da gojijo medsebojno družabne in prijateljske stike.
Z občutkom globokega zadovoljstva sem se pred hotelom poslovil od bratov, ki so imeli isto pot z menoj in so me spremili. Prvič sem bil v K. in vendar mi to mesto ni tuje, ker sem tam našel mnogo bratov, ki jim sokolsko bratstvo ni samo fraza.
Vidite bratje, nam ki smo še Ib pred kratkim ustanovili sokolsko društvo se je treba še privaditi sokolskemu bratstvu in obnašanju. Tudi pri nas se mora vpeljati navada, da brate in sestre, ki nosijo sokolske znake, pozdravljamo in ne drvimo mimo njih brez pozdrava, kot da niso člani iste velike sokolske rodbine, kateri pripadamo tudi mi.«
Novo sokolsko gnezdo
Polzela je bila pred osvobojenjem nemškutarski kraj. K temu je največ pripomogla močno razvita industrija z nemškim in po-nemčurjenim osobjem. Da bi se ponemčevanje pospešilo, je bila ustanovljena tudi šulvereinska šola, v katero so skušali privabiti čim več slovenskih otrok.
.J....
V takih razmerah ie bila ustanovitev kakega nacionalnega društva na Polzeli nemogoča. Narodno zavedni Polzelani so bili zato včlanjeni pri Sokolu v bližnjih Braslovčah ter so nekateri izmed njih tam tudi telovadili.
Po prevratu so se prilike seveda temeljito spremenile. Nemško industrijsko podjetje se je moralo sčasoma nacionalizirati in v obrat so vstopili mnogi napredni in narodno zavedni ljudje, ki so prišli iz raznih krajev Slovenije. Takoj so se začele priprave za ustanovitev sokolskega društva, kar se je tudi zgodilo sredi leta 1919.
Takoj po ustanovitvi se je društvo močno razmahnilo in je imelo mnogo zavednega članstva. Toda nastopile so kmalu tudi težave, ker ni bilo mogoče najti niti primerne telovadnice, niti potrebnega telovadišča in je moralo društvo romati iz ene gostilne v drugo. Zato je pričelo društvo misliti na lasten dom. Nabiralna akcija 1. 1924. in 1925. pa je uspela komaj toliko, da si je društvo moglo kupiti majhno zemljišče in si na njem postaviti shrambo za orodje.
Proti koncu 1. 1925. je industrija nehala z obratovanjem in mnogo požrtvovalnih Sokolov, ki so bili tam zaposleni, je moralo drugam za zaslužkom. Zaradi silnega nasprotstva do Sokola ni bilo mogoče pridobiti mladine, zlasti kmečke, zato je začelo društveno življenje vedno bolj pešati, k čemur je mnogo pripomoglo tudi pomanjkanje telovadnice: v zimskem času, ko ima mladina največ časa, se telovadba ni mogla vršiti.
Da se društvo ohrani, je bil predpogoj lasten dom. V letu 1933. je župni starešina br. Smertnik nasvetoval zgraditev lesenega doma. To je bila iskrica, ki je vrle Polzelanp vžgala, da so se z
vso silo lotili dela. Niso si sicer postavili lesene stavbe, ker bi v tamošnjih prilikah stala skoro toliko kot zidana; toda misli o postavitvi doma niso opustili.
Meseca marca 1934. je bilo dokončno sklenjeno, da se dom postavi. Društvo je takrat razpolagalo komaj s 25.000 din. Veliko je bilo navdušenje, ko so bratje dobili prvi načrt za dom. Cim so nasprotniki zvedeli o društveni nameri, so začeli silno agitacijo, da bi zgraditev doma preprečili. Grozili so onim, ki bi na kakršen koli način prispevali h gradnji, z bojkotom; grozili so celo brezposelnim domačim delavcem in so morali končno nekateri bratje, ki so bili izvoljeni v gradbeni odbor, pod silo pritiska odložiti funkcijo. Tako se je ta odbor skrčil od 12 na 4 člane. Kljub vsemu pa so šli bratje svojo pot dalje. Pričeli so z zbiranjem prispevkov. Majhni so bili sicer ti prispevki, toda pregovor pravi: »Kamen do kamna — palača.« Večje dohodke so imeli od raznih prireditev.
Na Vidov dan 1934. so zapeli krampi in baš na dan, ko so odjeknili v Marseillu nesrečni streli, ki so nam ugrabili Velikega kralja - Sokola, je bila stavba pod streho. Odslej so bila izvršena dela le postopoma, kolikor je dopuščala društvena blagajna. Gradbeni odbor se je namreč strogo držal načela, da se društvo na stavbi ne sme zadolžiti za več, kakor za dveletni povprečni čisti dohodek. Tako so 1. 1935. vstavili okna in vrata, naslednje leto napeljali elektriko in dom od znotraj ometali, v 1. 1937. pa so plačali dolgove, katerih je danes še okrog 6.000 din. Stavba sama, ki je dolga 21 m in široka 10 m, predstavlja vrednost 105.000 din.
Kljub težavam in besnemu sovraštvu so si postavili bratje in sestre na Polzeli stavbo, na katero so lahko ponosni. To tembolj, ker je bil dom zgrajen takorekoč brez podpor. Dom sicer še ni popolnoma izdelan, toda do zaključka SPP bo tudi ta dostojno izpričeval moč sokolske volje in vztrajnosti.
TEHNIČNI DEI__________________________________
Miloš Prelog
Vadbene ure za deco obojega spola
55. ura
Osnova:
Razgibanje s tekanjem čez ležeče in klečeče telovadce.
Zakloni s pomočjo sotelovadca.
Guganje na krogih dosežno; tudi sedi na konja na šir brez ročajev.
Podajanje, metanje in lovenje polnjene žoge na razne načine.
Skok v daljino z mesta iz z naletom - tekmovalno. Tekmovalno jahanje — tekma vrst.
Raz gibanj e s tekanjem čez ležeče in klečeče telovadce.
A)	U red zbor! Trčečim korakom napred! Lezi na trebuh (prečno na smer teka)! Zadnji se dvigajo, vzravnajo in tečejo s preskakovanjem čez ležeče telovadce in se na čelu zopet vležejo, in to hitro, da naslednji more že skočiti čez nje. To se ponavlja do razgibanosti in vsa vrsta se hitro pomika naprej. Pazi se naj, da je razmah med posameznimi ležečimi dovolj velik, do 2 m, in da telovadci ne tekajo prehitro drug za drugim, drugače nastopajo na čelu zmešnjave! Pri številnih telovadcih se naj izvaja vaja v dveh vrstah. Opozori deco na to, da ja ne skoči na katerega ležečih!
B)	Kot skupina A) z razliko, da telovadci prehajajo v vzporo klečno (pri A, v ležo na trebuhu) in pri teku preskakujejo tedaj višje ovire in tudi hitrost teka naj bo večja!
Zakloni s pomočjo sotelovadca.
A) Deco razvrstimo v dve vrsti s primernim razstopom.
V	V	V	V	drugi
v	v	v	V	prvi
1. »Prvi« napravijo	zmerno	stojo	razkoračno,	
»drugi« izvedejo za prvimi klek na desni in podprejo prve v bokih, da lahko ti izvedejo globoki zaklon z vdihom —■ nato počasen vzklon z izdihom. Tri do petkrat!
»Drugi« vzravnava, na levo krug, vloge menjati!
2.	= 1., zaklon — zib — vzklon. Menjati!
3.	— 1., zaklon in odročiti — zib — vzklon in priročiti. Menjati.
4.	= 1., zaklon in odročiti — zib in vzpon — vzklon in priročiti.
5.	= 4., z dvema do tremi zibi.
B) 1. Iste vaje kot pod A), zlasti vaje z zibi!
2.	Drugi podpira prvega pod križem v toliko, da preide, ali vsaj skuša preiti prvi iz zaklona v most. Roke je nesti skozi vzro-čenje, boke in kolena pa pri prehajanju v globok zaklon potisniti izrazito naprej! Tudi pri drži mosta se naj spočetka daje pomoč! Iz mosta naj preidejo v ležo vznak in vstanejo!
3.	= 2. Pri prehodu v most se naj nudi manjša pomoč, pri mostu pa nobena!
Guganje na krogih dosežno; tudi sedi na konja na šir brez ročajev.
A)	1. Lepo in daljše guganje z odrivanjem izmenskonožno.
2.	Guganje z odrivanjem snožno. Dela težave zlasti onim, ki brezsmiselno s telesom otepavajo in navadno nikoli ne pridejo pravočasno do odriva. Navadi tedaj deco na miren gug brez vmesnega kolebanja!
3.	Vadi guganje z raznoževanjem v pred in zagugu ter s seskoki z uleknjenjem v zagugu.
B)	Samo za večje!
Pred kroge postavimo konja vzdolž brez ročajev v taki oddaljenosti, da lahko telovadec v predgugu sede nanj s prenosom telesa čez konja ob zmernem potegu v zgibo.
Gug jemljemo samo s tekom naprej, ali pa z odrivanjem nazaj in naprej (glej 48. uro!).
1.	V predgugu vsed snožno na konja z desne strani, sesed naprej. (Kroge je spustiti takoj s sedom!)
2.	V predgugu vsed snožno na konja z leve strani, sesed naprej.
3.	— 1. s sedom prednožno v levo.
4.	= 2. s sedom prednožno v desno.
5.	Konja pomakniti nekoliko bliže! V predgugu premah tela čez konja z desne strani z močnejšim potegom skozi zgibo — zagug — v predgugu vsed snožno na konja z desne strani — sesed prednožno v levo.
6.	= 5. obratno.
Podajanje, metanje in lovenje polnjene žoge na razne načine.
Podroben opis glej v 46. uri!
A)	1. Dvojica si meče žogo po večkrat — razdalja je manjša in
enakomerna.
2.	Dvojica si meče medicinko po večkrat in si razdaljo povečuje.
B)	Metanje medicinke z zamahom čez glavo nazaj. Važno je, da
se žogo pravočasno izpusti, drugače se jo vrže preveč navpično, ali zabije v tla, pri čemer se telo ne zakloni pravilno.
Skok v daljino z mesta in z naletom •—- tekmovalno. Kdo bo skočil dalje?
Z magnezijo ali kredo zaznamujemo posamezne skoke ob
V V V V	________________
2	3	4	5	1	r	
0			[>
1	L		
I I M I
3 1	2 5 4
kraju doskočišča, tako dobimo vrstni red. V telovadnici je treba označiti tudi lego blazine, ker se ista rada premika. Tekmujejo po trikrat. Najprej z mesta, potem naletoma. Računa se zadnji dotik, pri običajnem skoku tedaj pete.
Tekmovalno jahanje — tekma vrst.
Deco razvrstimo v vrste s sodim številom in te vrste zopet razdelimo na polovice, ki si stojijo v večji razdalji nasproti. Prvi teče do drugega v svoji vrsti, si ga naloži na hrbet in
I.	vrsta	[>[>(>
II.	vrsta	[>[>[>
III.	vrsta	[>[>[>
5	3 i
<3	<3	<1
<1	O	<1
<1	<1	<1
2	4	6
teče z njim do številke 3 ter ga odloži. Tu si naloži na hrbet številka 2 številko 3 in teče do številke 4. Tu zopet naloži številka 3 številko 4 in tako naprej do kraja. Zmaga vrsta, ki je prva prenesla vse svoje igralce. Radi reda naj oni, ki so že nosili, izstopijo. Oni pa, ki pridejo na vrsto, naj stopijo tik za črto. Nalaganje je dopustno le za črto.	(Dalje.)
Stane Burja
Vadbena snov
19.	ura
Krogi dočelno v gugu. Osnova: v zagugu izvinek nazaj, Gug z odrivom raznonožno naprej in nazaj:
1.	V predgugu vis vznosno — v zagugu izvinek nazaj. Izvedba izvinka se ti posreči precej gladko, če malo pred zadnjo mrtvo točko suneš z nogami poševno gor, zakloniš glavo in razširiš roke. Vaditelj streži v zagugu, pri malem zagugu, če dosežeš vadca, ga primi za lehti, ker mu s tem daš več poguma!
V tej vadbeni uri vadi samo izvinek nazaj.
20.	u r a
Krogi dočelno: Osnova: naupor: tezno menoma — naupor v zavesi.
Iz zgibe stojno:
1.	Naupor tezno menoma v sklek —- kolebanje v skleku — s predkolebom spad v vis vznosno — podmet.
2.	Ponovi 1. vajo.
3.	S poskokom vis vznosno — zavesa v d. podkolenu na d. zapestju — naupor v zavesi — spad v vis vznosno — podmet.
4.	Ponovi 3. vajo.
21.	ura
Krogi dočelno v gugu. Osnova: v zagugu izvinek nazaj — lastovka.
Gug z odrivom raznonožno naprej:
1.	V predgugu vis vznosno — v zagugu izvinek nazaj.
2.	V predgugu vis vznosno —- guganje v visu vznosno — v zagugu izvinek nazaj.
3.	V predgugu vis vznosno — guganje v visu vznosno — v predgugu lastovka.
4.	Vadi in ponavljaj izvinek in lastovko!
22.	u r a
Krogi doskočno: Osnova: kolebanje — prevrat raznožno nazaj — izvinek nazaj.
1.	Kolebanje — prevrat raznožno nazaj.
2.	Kolebanje — s predkolebom vis vznosno — izvinek nazaj — v zakolebu seskok.
3.	Kolebanje — s predkolebom vis strmoglavo raznožno ob vrveh — zakoleb — prevrat raznožno nazaj.
4.	Naskokoma naupor menoma v sklek — kolebanje v skleku — spad v vis vznosno — izvinek nazaj — v zakolebu seskok.
Stanko Burja :
Pesem sokolskih legij
Klavirski izvleček bo priložen pozneje.
Takt: 2/4; hitrost: korakoma.
Sestava se lahko izvaja s petjem zbora, ali da pojo telovadci sami, ali pa s spremljavo klavirja. Potrebno je 9 telovadcev naraščajnikov ali članov. Telovadci pripojo na oder ali telovadišče:
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom,
Dokler boj ni končan za svobodo, za naš dom.
Naj vihar le hrumi, vsak na svojem mestu stoj!
Nastop naj vsak vaditelj izvede razmeram odra ali telovadišča primerno. Korakanje mora biti strumno, drža telesa lepa, dlani odprte! Na besedo »stoj« 1, 2, morajo biti telovadci na svojih mestih (glej sliko 1.!), in sicer v sledeči drži:
1.	Stoja spetno — 1. zaročiti ven, d. predročno skrčiti not (pest pri levi rami), pesti, h. gor.
2.	Drža.
Slika I.	V V	V V
V	V
V V V
3.	1	V ži-	] Z 1. priročiti, z d. suniti dol pesti odpreti in sp.
			j, bokli krogi na desno (na 1. predročiti gor, dl.
	2	lah	j spred, na 2 z lokom na 1. priročiti), h. spred in sp.
II.	1 2	kri	\ }> podlehtni krogi (v priročenju) na d. in sp. J predročiti ven (s poudarkom in hitro), h. gor in sp.
III.	1	nam	
	2	ki-	upogniti not, h. gor, prsti rok se dotikajo pred prsi in sp.
IV.	1	pi	vzpon — suniti gor not, h. ven, prsti rok se stikajo, pogled gor.
	2		Drža.
V.	1	u-	Spon - - skrčiti zaročno, h. ven, pesti in sp.
	2	dri	izpad v d. — suniti v stran, h. zad.
VI.	1	na	S trupom in nogami drža — predročno upogniti not, d. na L, s pestmi se dotikaš ramen in sp.
	2	so-	s trupom in nogami drža — prožiti naprej in sp. odročiti, h. zad in sp.
VII.	1	vraž-	vzravnava v stojo odnožno z d. — z lokom dol predročiti not, d. nad 1. v zapestju prekrižane lehti, h. gor in sp.
	2	ni	s trupom in nogami drža — z lokom dol odročiti gor, h. zad in sp.
VIII.	1	roj	izpad z d. naprej — predklon zmerno, trup in 1. noga v ravni črti — predročiti dol ven, krepko, dl. not.
	2		Drža.
IX.	1	V ži-	Vzravnava s M obratom v 1. v stojo spetno (glej sliko 2.1) — priročiti, pesti odpreti in sp. bokli krogi vi. (na 1. predročiti gor, dl. spred, na 2.
	2	lah	z lokom v d. priročiti h. spred) in sp.
X.	1 2	kri	^ podlehtni krogi na 1. (v priročenju) in sp.
XI. 1,	2	nam ki~	enako	III. 1., 2.
XII. 1,	2	Pi		IV. 1., 2.
X111.1,	2	udri	»	V. 1., 2.
XIV.1,	2	na so-		VI. 1., 2.
XV. 1,	2	vražni	»	VII. 1., 2.
XV1.1,	2	roj	»	VIII. 1., 2.
Slika		II.		Ji
3	^
3 a
OBJAV E_____________________________________________
ŽUPNE VESTI
Hrastnik. Življenje v našem društvu vidno napreduje. Redno telovadijo vsi oddelki in se vestno pripravljajo na župni zlet ter na naš domači največji praznik Sokolov 1— tridesetletnico društvenega obstoja. Program bo sledeč: na predvečer slavnostnega dne bodo stekle štafete od Sokolskega doma na bližnje vzpetine, kjer bodo zažgale kresove v znak začetka slavnosti. Naslednjega dne, t. j. v nedeljo 5. junija bo ob 11. uri dopoldne slavnostno razvitje prapora. Omenimo naj še, da smo za kumstvo zaprosili na najvišjem mestu, našega starosto Nj. Vel. kralja Petra II. Ze sedaj prosimo in opozarjamo vsa sosednja društva, da nas 5. junija t. 1. obiščejo in pokažejo s svojo navzočnostjo, da je tudi v črnih revirjih mnogo pravih Sokolov. Torej 5. junija v Hrastnik — zbori
Št. Jurij ob j. ž. Sokolsko društvo namerava za Petrovo petletko postaviti na letnem telovadišču Sokolski dom. Ze leta 1924. se je v ta namen osnovala zadruga »Sokolski dom«, ki si je v kratkem času pridobila krasno stavbišče in prostor za letno telovadišče v sredini trga. Ves prostor meri približno 20 arov. Sokolsko društvo je sklenilo sedaj začeti z deli za stavbo pač vsled tega, ker je razmah sokolske ideje mogoč le tedaj, če ima društvo svojo lastno streho in ni odvisno od krajevnih činiteljev, ki Sokolu niso vedno naklonjeni.
Župni zlet. Priporočamo našim edinicam, zlasti bližnjim, da omogočijo čim večjemu številu dece udeležbo na župnem zletu. Iz ' oddaljenejših krajev naj pride le višja deca. Društva, ki so nabavila za deco puške, jo ^aj ž njimi opremijo, da bo mogla deca korakati v povorki s puškami na ramah.
ŽUPNI ZLET, 12. VI. bo preizkušnja naše moči in požrtvovalnosti.
Sokolska gozdna šola. V sokolsko gozdno šolo se bo pozvalo po enega naraščajnika iz bratske Češkoslovaške in Bolgarije, ki bosta gosta. Prostor za taborenje je izbran blizu Mozirja tik ob Savinji. Obdan je z gozdom, pravi raj za našo mladino, ki se bo v tem divnem kotičku Savinjske doline navžila svežega zraka in se okrepila.
Naročniki zamudniki, dobe te dni opomine z navedbo zneska, ki ga dolgujejo. Prosimo jih, da zaostalo naročnino takoj poravnajo. Za posameznika je takoj plačanih 20 din malenkost, za upravo pa se naberejo velike vsote. Poleg tega povzroča opominjanje mnogo dela in stroškov. Onim naročnikom, ki že par let niso poravnali naročnine, bomo s 5. številko list ustavili, ako ne pošljejo dolžne vsote.	UPRAVA.
Vsesokolski zlet v Pragi. Članstvo odpotuje v Prago 30. junija, kamor prispe 1. julija. Skušnje za nastop bodo 2. julija, 3. julija bodo skušnje vseh savezov, za naš savez so ta dan skušnje ob 10.30 dopoldne. Kosilo za telovadeče bo na zletišču. Vsak mora imeti s seboj vilice, nož in žlico. Udeleženci bodo skupno nastanjeni in morajo nesti s seboj v Prago odejo. Velja za članstvo kakor za naraščaj. Prvi nastop našega članstva bo 3. julija kot
3.	točka. Jugosloveni nastopimo s prostimi vajami samo enkrat. — Naraščaj se odpelje v Prago 23. junija, kamor prispe 24. junija. Skušnje za jugoslovenski naraščaj bodo 25. junija popoldne, 26. junija bo predaja naraščajskih darov. Naš naraščaj nastopi v Pragi dvakrat. Naraščajska povorka bo 28. junija ob 17. uri. Predvidoma ostane naš naraščaj v Pragi tudi v glavnih zletnih dneh. Tehnična novost na zletišču bo prenos godbe potom radiofona, ki bo nameščen pod zemljo na zletišču.
•Jugoslovenski vodič po Pragi. Tudi za letošnji zlet bo izšel »Vodič po Pragi« v našem in bolgarskem jeziku. V tem vodiču bodo prikazane različne starine in umetnine jugoslovenskega izvora, ki se nahajajo v Pragi.
Zletna filatelija. V novo otvorjenem prostoru zletne informativne službe v paviljonu »Myslbek« v Pragi, Na Prikope, se je pričela akcija za znamke in sicer od 50 hal, Kč 1 in 2 z likom Fügnerja po načrtu Svabinskega. Do 15. aprila t. 1. se sprejemajo naročila za znamke kakor za spomenice.
Zdravniško proučevanje na zletu. Zletu bo prisostvovalo več profesorjev medicine s svojimi sodelavci. Prof. dr. Jirasek se zanima za kirurške slučaje, prof. Hynek z docentom Kraljem bo preiskoval srca telovadcev, prof. Prosik bo proučeval slučaje nezavesti, asistent dr. Šiška s klinike prof. Diviše bolečine v nogah, skrčenje žil in kile telovadečih. Ginekološka klinika prof. Ostršila
bo zastopana na zletu po asistentu dr. Moudry. Pregled naraščaja bo vršila dr. Klimova - Fiignerova s sodelavkami iz Vinohradskega Sokola.
Udeležba tujih organizacij. Konzulat CSR v Lilu javlja, da je tam velik interes za X. vsesokolski zlet. Poslali bodo v Prago 90 deklic in 40 dečkov ter je občina v ta namen dovolila 200.000 frankov. — Na zletu bo sodeloval tudi švedski telovadni savez, ki je zahteval informacije o zletu in o telesni vzgoji.
Za zlet v Prago je dosedaj došlo nad 9500 prijav iz Jugoslavije. Vseh prijav sokolskih pripadnikov pa je preko 200.000.
Prezident CSR br. Edvard Beneš je protektor vsesokolskega zleta v Pragi.
Fotografiranje zleta v Pragi za film bo izvršeno po za to določenih kinematografsikh strokovnjakih.
Ne pozabite, da smo za uspeh župnega zleta, 12. junija 1938 odgovorni vsi in vsakdo izmed nas!
IZ ŽUPNEGA TO
PRVI ŽUPNI CROSS-COUNTRY TEK ZA MOŠTVA V CELJU
V nedeljo, dne 27. marca 1938 je priredila Sokolska župa Celje s startom in ciljem na Glaziji svoj prvi cross-country tek (tek po polju) na 4 km dolgi progi. Teka se je udeležilo 24 tekmovalcev iz petih društev s petimi moštvi in sicer: Sevnica, Celje-matica in Celje I, vsako z dvema moštvoma, ter Laško in Trbovlje, vsako z dvema posameznikoma. Prepričani smo, da bo ostala ta koristna prireditev stalno v programu sokolske župe, ki naj se izvaja v začetku vsake sezone kot predpriprava v glavni sezoni za proste panoge. Tudi s to prireditvijo je bil podan dokaz, da sokolsko delovanje ni omejeno samo na delovanje v telovadnicah, temveč da stremi za vsestransko telesno vzgojo v duhu časa.
Iznenadila nas je predvsem prepričevalna zmaga bratov iz Sevnice, ki so se uvrstili vsi štirje med prvo desetorico poleg zasedbe prvega in drugega mesta, kar je tudi dokaz, da podeželje prav nič ne zaostaja za mestom. K tako lepemu uspehu moramo Sokolskemu društvu Sevnici čestitati in ga postaviti kot vzgled ostalim društvom, ki se niso letos udeležila tega tekmovanja. Tudi ostali bratje so vložili precej truda in volje za čim častnejši uspeh svojih edinic, ki so jih zastopali. Tekmovanju je prisostvovalo prav lepo število gledalcev. Doseženi so pa bili naslednji rezultati:
Moštva: 1. Sokolsko društvo Sevnica 10 točk; 2. Sokolsko društvo Celje-matica (I. moštvo) 20 točk; 3. Sokolsko društvo Celje I (I. moštvo) 26 točk; 4. Sokolsko društvo Celje-matica (II. moštvo) 45 točk; 5. Sokolsko društvo Celje I (II. moštvo) 48 točk.
Posamezni rezultati:	1. Valter Steiner (Sevnica) 12.17;
2. Alojz Rožman (Sevnica) 12.30; 3. Feri Pleteršek (Celje-matica) 12.37; 4. Adolf Urbančič (Celje-matica) 12.40; 5. Franc Bec (Trbovlje) 12.40; 6. Ivan Berk (Celje I) 12.46; 7. Ivan Lošdorfer (Sevnica) 12.51; 8. Mario Koželj (Celje-matica) 13.02; 9. Oskar 2ohar (Celje I) 13.04; 10. Franc Horvat (Sevnica) 13.05; 11. Ivan Belaj (Celje I) 13.15; 12. Milan Marovšek (Celje I) 13.21; 13. Ladi Dokler (Celje I) 13.23; 14. Ivan Stavbe (Celje-matica) 13.26; 15. Herman Tkalčič (Celje-matica) 13.27; 16. Ivan Sterle (Sevnica) 13.34; 17. Hugo Kemer (Laško) 13.36; 18. Janko Božič (Celje-matica) 13.38; 19. Ivan Katič (Celje I) 13.41; 20. Stanko Božič (Celje-matica) 13.45; 21. Karl Kohne (Celje I) 14.15; 22. Ignac Mlakar (Celje I) 14.21.
Ste uvedli štednjo za udeležbo na župnem zletu v Celju? Ce še ne, pohitite, da vam ne bo vest očitala, da niste ničesar storili za uspeh župnega zleta!
Pregled prostih vaj. Meseca maja se bo vršil po edinicah pregled prostih vaj bodisi posamezno ali za več edinic skupaj. Ob tej priliki se bo ugotovilo, katera društva so bila najmarljivejša in katera imajo najsposobnejše telovadce oziroma vodnike. Videlo se bo, kje je največ sokolske volje in vztrajnosti, ki je premagala težkoče prostih vaj.
Dve novi puški na zračni pritisk je prejela župa od Saveza za vadbo v tečajih v streljanju. S temi puškami bo posebno mladini omogočena lažja vadba v streljanju in predpriprava za okrožne oziroma župne strelske tekme.
IZ ŽUPNEGA PROSVETNEGA ODBORA
Cas gledaliških predstav, predavanj in koncertov gre h kraju. Bratom prosvetarjem se nudijo nove naloge. V soglasju z bratom načelnikom in sestro načelnico naj prevzamejo bratje prosvetarji pripravo naših članov na tekme, v poznavanju sokolske misli, zgodovine in organizacije. Za deco ostanejo tudi letos v veljavi vprašanja, objavljena v 4. številki »Župnega vestnika« za 1. 1937. Bratje prosvetarji naj posvetijo posebno pažnjo štednji, da bo udeležba našega članstva in naraščaja na župnem zletu častna. Župni zlet ni samo zadeva telovadcev, temveč nas vseh. Tudi bratje prosvetarji so odgovorni za uspeh ali neuspeh župnega zleta. Med priprave za župni zlet in druge nastope spada tudi predavanje ali razgovor »Kako se oblečem v sokolski kroj in kako se vedem«. V tem grešimo še vedno preveč. Za pravilno nošnjo kroja brez nepotrebnih priveskov in okraskov ter za dostojno vedenje članstva
delijo odgovornost z brati načelniki tudi bratje prosvetarji in sta-rtešine. V vseh društvih naj se pri telovadnih urah uvede petje sokolskih koračnic. Posebno skrb posvetite besedilu! Večkrat opazimo, da pri petju sodelujejo najprej vsi, pri drugi kitici je že manj pevcev, tretjo, pa komaj, komaj odpojejo le redki. Krivda: neznanje besedila. Ti nedostatki naj se odpravijo, da bo iz grl sokolske armade, ki bo korakala po našem belem Celju, odmevala glasno, skladno in ubrano sokolska pesem!
Zbor prosvetarjev
Bilo nas je 26. Pa bi nas moralo biti 62. Preveč jih je ostalo doma! In od vseh sta se opravičila — dva. Ni nas motilo, da nas je bilo malo. Razprava je bila temeljita, prisrčna in bratska: skratka — sokolska. Zato pa smo prerešetali v petih urah in pol vse kar nas je težilo.
Najprej je bilo govora o naših načelih, o sokolski misli, ki mora med našimi pripadniki, zlasti med prosvetarji pronikniti v bistvo, v značaj človeka. Ugotovili smo, da je prosvetarju prva dolžnost, da v tem našem neurejenem času čuva čistost sokolske misli in ji pridobiva veljavo v vsem življenju naših pripadnikov. Pravemu Sokolu so sokolska načela zapovedi, ki uravnavajo njegovo zasebno, društveno in javno življenje.
Iz poročil bratov prosvetarjev smo se poučili o položaju v posameznih edinicah. Zvedeli smo o bojih in težavah, ki ovirajo naše delo, a vendar je iz vseh poročil vela odločnost in vztrajnost. V nas je zdravje in krepka življenjska volja; ne morejo nas uničiti sovražni viharji!
Pri podrobni razpravi o vseh panogah prosvetnega dela smo sprejeli nekatere sklepe. Pri ZPO ustanovimo zbor predavateljev. Število naročnikov na sokolske liste v naši župi ni zadovoljivo. Naloga okrožnih in društvenih prosvetarjev je, da to število zvišajo. Prva številka »Naše radosti« naj izide takoj ob začetku šolskega leta. ŽPO sestavi seznam minimalne sokolske knjižnice, ki si jo bodo morale nabaviti vse edinice. Društva so dolžna prirejati za svoje novo članstvo idejne tečaje. Da se organizira delo sokolskih gledališč, bo ZPO sestavil seznam garderobe in iger, ki jih imajo društva. Nato zberemo vsa dramska dela pri ZPO, da jih bo ta izposojal edinicam. Petje sokolskih koračnic naj se uvede v vse telovadnice. Da se bo petje gojilo sistematično, bo ZPO poskrbel za izdajo nekaterih pesmi, ki si jih bodo nabavile vse edinice. Društva naj prično s sistematičnim zbiranjem predmetov, ki imajo zgodovinsko vrednost za razvoj Sokola v kraju.
Del poslov bodo prevzeli okrožni prosvetni odbori.
Ko smo se zvečer poslavljali, je dejal neki brat: »Vračam se z današnjega zbora poživljen, z novo utrjeno voljo do dela.« Ali se vam ne zdi, da bi baš iz tega razloga bila potrebna udeležba na zboru še za marsikoga, ki ga — ni bilo?!
Prosvetno delo naših društev. V našem »Vestniku« bomoi odslej podajali strnjen pregled prosvetnega dela v naših edinicah. Celotno sliko naših prireditev pa bomo mogli podati šele tedaj, ko se bodo vse edinice privadile pošiljati svoja mesečna poročila v določenem roku. Preglede bomo namreč sestavljali na podlagi mesečnih poročil.
Poročilo za prvo tromesečje letošnjega leta, ki ga podajamo spodaj, seveda ni popolnoma točno.
Predavanja: Trbovlje: »V zlato Prago na jubilejni zlet!« — skioptično. — Loka pri Zidanem mostu: Strossmayer.
Proslave: Krško: Zupančičeva proslava.
Dramske prireditve: Hrastnik: »Vesela božja pot«. — Krško: »Vzorni soprog«. — Laško: »Kakor stari, tako mladi«. Rajhenburg: »Na ogledih«. 1— Sv. Peter v Sav. dol.: »Vesela božja pot«, »Korajža velja«. — Store: »Pesem s ceste«. — Trbovlje: »Mladi gospod šef«, »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. — Vojnik: »Dr«. — Vransko: »Roksi« (gostovanje Sokola Gomilsko). — Zagorje: »Skok v zakonski jarem«, »Zakonci stavkajo«, »Mladi gospod šef«. — Zidani most: »Nebesa na zemlji«.
Mladinska akademija: Krško: Mladinska kademija s telovadnimi točkami in igrico »Dobročutni zvonček«.
Našim sestram v premislek. Na občnem zboru sokolskega društva Skuteč v CSR je bila ponovno izvoljena za načelnico s. Marija Talurkova, ki šteje — 65 let. Gotovo je to najstarejša sokolska načelnica. Pri nas bi se taki vzorni sestri najbrže smejali, ker živimo v prepričanju, da je telovadba samo za — male punčke.
(Po »Bratstvu« — Osijek.)
Točnost. ZPO je poslal pospešnico za neka poročila, ki bi morala biti odposlana že mnogo preje. Postavljen je bil rok desetih dni. Ker je bil očitno prekratek, si je neki prezaposlen brat podaljšal ta rok točno še za tri tedne, da je utegnil napisati poročilo sestoječe iz dveh besed: »Negativno! Podpis.«
Župni zlet 12. junija 1938
naj bo revija vsega Sokolstva!
SOKOLSKI TISK
Kelja Aranitović: Štednja. (Prvi zvezek »Sokolske misli«). Savezni prosvetni odbor je sklenil izdajati zbirko poljudnih sokolskih spisov pod naslovom »Sokolska misel«. To novo udejstvovanje najvišjega sokolskega prosvetnega činitelja nam je bilo predstavljeno s prvim zvezkom »Štednje«, ki ga je napisal br. Relja Arani-tovič. Kdor je vzel drobno, 40 strani obsegajočo knjižico v roke z občutkom, da bo našel v njej le nekaj običajnih propagandnih fraz, je bil prijetno presenečen. Spis br. Aranitoviča je več, je resna in zanimiva 'študija. Vprašanje štednje ne osvetli samo z materijalne strani, temveč predvsem z idejne, vzgojne. V uvodnih poglavjih razpravlja o Sokolstvu in pravi, da to vsebuje vse, kar se v življenju poedinca ali v življenju naroda pojavi kot potreba njegovega obstanka. S prepričevalnostjo, ki jo podkrepljajo Tyr-ševi izreki, nam dokaže pisec, da je tudi štednja delček sokolske vzgoje, ki mora biti vsestranska, ker stremi za izgradnjo idealnega Sokola - človeka. Knjižica je vredna naše pozornosti in jo toplo priporočamo. Prav gotovo pa naj bi jo prečitali vsi tisti, ki vodijo naša društva in imajo v svojih rokah vzgojo naših pripadnikov. Knjižica stane samo 3 din.
Jan Uher - Adolf Štefan: Narod: patriotizam kod T. G. Ma-saryka i u sokolskim načelima. Jugoslovanska sokolska matica v Ljubljani nam je s 15. zvezkom Sokolske knjižice oskrbela prevod članka objavljenega v knjigi »T. G. Masaryk —• Sokolstvo a Sokol-stvi«. V času, ko je narodnostna ideja na pohodu in jo prav zato zlorabljajo najrazličnejši neetični in nečlovečanski pokreti za izvrstno krinko svojemu imperializmu in nasilju med drugimi narodi, je Masarykovo gledanje na narod, narodnost in patriotizem žareč svetilnik, ki ožarja temine, v katerih trpi človeštvo zaradi šovinističnih, strastno besnečih nacionalizmov.
Kakor v vsem, je bil Masaryk tudi v tem vprašanju realist. Proučeval je nepristransko in znanstveno. Zastavljenim vprašanjem je skušal priti do dna, kajti le poznavanje omogoča pravo ljubezen. Ljubezen brez poznanja stvari je nedovršena, površna in neiskrena. Narodnost ne obstoja za Masaryka samo v zunanjem znaku, v skupnosti jezika, temveč v državi in politiki, v gospodarstvu in socialnih prizadevanjih, v etiki in pobožnosti, v znanosti, filozofiji in umetnosti. Zato zahteva češki narodni program, ki ga je mogoče izraziti s štirimi besedami — človečanska svoboda in socialna pravičnost — koncentrično delo za preporod v vseh smereh istočasno in zato pravilno razdelitev narodnega dela. Pravi patriotizem se namreč ne kaže v sovraštvu do drugih narodov, temveč v delu za svoj narod.
V drugem delu študije dokazuje br. Uher skladnost Masary-
kovega pojmovanja narodnosti in patriotizma s Tyrsevo, t. j. sokolsko koncepcijo istega vprašanja.
Na 22 straneh je v knjižici, ki stane komaj 3 din, zgoščenih toliko resnic in pobud, da bi si moral vsak Sokol vzeti pol ure časa, da brošurico prečita, da si utrdi svoje sokolsko mišljenje in čustvovanje. V viharnem morju naših dni nam je potreben siguren kompas. Uherjeva brošurica spada v vsako društveno in zasebno sokolsko knjižnico.
Gledališki list sokolskega gledališča Trbovlje. Za podeželske odre je vsekakor predrzna misel izdajanje gledališkega lista, ko vidimo, da so brez njega celo mestna gledališča. Gledališče trboveljskega Sokola pa se je lani oprijelo te predrzne misli in jo izvedlo. Lanskih pet številk (ob vsaki premieri izide ena), smo smatrali za poizkus, ki pa se je odlično obnesel in je gledališki list stopil v drugo leto svojega izhajanja. Letošnji dve številki izdani ob uprizoritvi »Kulturne prireditve v Črni mlaki« in »Kroga s kredo« nam pričajo, da urejujejo bratje v Trbovljah svoje izdaje z ambicijoznostjo, ki se kaže v lepi opremi in tisku, v številnih slikah in izbrani vsebini. Iz ene lanskih številk je bil tudi v našem »Vestniku« ponatisnjen zanimiv članek »Odmev sarajevskih strelov v Trbovljah«. List služi odlično svojemu namenu, vzgoji gledališkega občinstva.
RAZNO
PODELJEVANJE KOLAJN »DOBREMU STRELCU«, članom strelskih odsekov sokolskih društev in čet
Po pravilniku, predpisanem po g. ministru vojske in mornarice, morejo dobiti navedene kolajne strelci, ki so najmanj dve leti člani sokolske organizacije. Nadaljnji pogoj je, da se je strelec v koledarskem letu udeleževal rednih strelskih vaj na strelišču po predpisih in navodilih, ki so bila svoječasno izdana za pouk v streljanju. Vsak član mora imeti knjižico, v katero se vpisujejo dnevi, ko se je udeleževal rednih vaj v streljanju in kar mora biti vsakokrat potrjeno tudi od vodnika.
Edinice imajo pravico do kolajn po sledečem ključu: 2 kolajni, ako ima 20 članov - strelcev, 3 kolajne, ako ima 21 do 50 članov -strelcev, 5 kolajn, ako ima 51 do 100 članov - strelcev, 7 kolajn,
ako ima 101 do 150 članov - strelcev, 10 kolajn ako ima 151 do 200 članov - strelcev in 15 kolajn, ako ima preko 201 članov - strelcev.
Z odlikovanjem bodo izdane tudi diplome, po načinu kakor za vojaška odlikovanja.
Predlogi za odlikovanja morajo biti poslani ministrstvu najkasneje do 25. novembra vsakega leta.
Pravilnik je poslalo savezno načelništvo vsem bratskim edi-nicam in se o podrobnostih lahko posamezni strelci sami poučijo pri svojih edinicah. Poseben pravilnik z navodili bo savezno načelništvo še naknadno izdalo.
SOKOLSTVO
Iz »Jutra« 26. marca 1938: Dopoldne je senat razpravljal še o proračunu ministrstva za telesno vzgojo naroda. Minister dr. Miletič je podal obširen ekspoze. O proračunu se je nato razvnela zelo zanimiva debata. Senator Pucelj je obširno poročal o Sokolstvu, zlasti onem v Sloveniji.
Minister dr. Miletič je odgovarjal senatorju Puclju in dokazoval, da njegove navedbe o preganjanju Sokolstva v Sloveniji niso točne. Res so se pojavili nekateri neljubi primeri, vendar pa je treba vpoštevati, da pri 300.000 Sokolih, kar jih šteje naša država, ne more teči vse tako gladko, kakor bi bilo želeti. Ponoviti pa mora svojo že dano izjavo: Nikomur, še najmanj pa današnji vladi, ne pade na misel, da bi preganjala sokolske organizacije kot take in to se tudi nikjer ni zgodilo. Sokolstvo mora biti svetinja za nas vse. Ne sme biti vezano na nobeno stranko, na noben režim in nobeno vlado, ker se stranke, režimi in vlade spreminjajo, Sokolstvo pa mora ostati vedno eno in isto. Želeti bi bilo, da bi slovenske organizacije končno opustile svoje strankarske spore in se posvetile plemenitemu tekmovanju, ki bi zares v največji meri koristilo nacionalni, telesni in moralni vzgoji naroda.
Debata je bila s tem zaključena in večina je proračun ministrstva za telesno vzgojo naroda sprejela.
Popravek. Napis »Vodja tabora 1— br. Pahor« objavljen pod sliko na 42. strani 3. številke Z. V. je zgrešen. Pravilno bi se moralo glasiti »Taborni kronist — br. Lajovic«.