Natisov 15.000.
j" izhaja vsaki
k. datiran z dnevom
uednje nedelje.
ioina velja za Av-
:ko:    za    celo
0 3 krone, za pol in leta razmerno; mtijo  stane   za
[leto 5 kron, za
.ko  pa  6   kron;
) inozemstvo se
in naročnino z ozi-
1 na visokost pošt-1. Naročnino je pla-
laprej. Posamezne t se prodajajo po 1 vin.
IjhdiUlvo   in   uprav-
f BHvo se   nahajata   v
IPtUJU  gledališko    po-
slopje stev. 3.
Dopisi dobre doSli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški" zaključek je
vsiik torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za ',3 strani K 32, za '/» strani K 16, za '/, strani K 8, za «/„ strani K i, za VM strani K 2, za >/„ Strani K 1. — Pri večkratnem oznanita se cena    primr-rnti    /.niža
v
Stev. 35.
V Ptuju v nedeljo dne 1. septembra 1907.
Vin. letnik.
Naprej !
y
a
Vedno beanejo postaja naskok naših na-— z neverjetnimi sredstvi se po-Ipijijo v nas in vse svoje sile porabijo, da bi m »trli. Ako prelistnjemo prvaško časopisje, pum nam postaja vse to tako smešno. Esj ne se nam je očitalo, kaj vse se nam še zdaj liita in bogve kaj vse se nam bede še v bodoče ifitalo! Naši nasprotniki pravijo po navadi : Jt, to je vee lepo, kar ,,Štajerc" piše, ali — mli vse dingače". . . Nenmnost! Dokler prizna-njo celo naši naJBtrastnejši nasprotniki, da luno prav, da je res, kar trdimo in potrebno, it zahtevamo, — toliko časa bi morali z nami uj v gospodarskih stvareh po eni poti korani Ali tega nočejo in ti ga ne smejo! Nočejo tgi storiti, kajti ko bi ljudstvo postalo izobra-Ino, bila bi žetev za prvake in klerikalce pneto slaba. In ne smejo tega storiti, kajti lokratija po Koroškem in Štajerskem ima v roki in gorje vsakomur, kdor se jim ori.. .
5e trditve    se    dajo    lahko    dokazati!
kron je  prihranil  načelnik   zgornje-rad-
a  okraja   Wratschko  davkoplačevalcem.
pD ker mn   niso   mogli   na   gospodarskem polju
liti besedice očitati, metali so mn v obraz,   da
„iidajica" in „nemčnr". Lavantinski   nadškof
Napotnik  je  sam   z   navdušenjem    priznal,
ima naš Ornig velikanske zasluge za ptujski
(ij; ali klerikalci zanikujejo to in postavljajo
tem svojega lastnega škofa na laž.. .
Čudno je vse to! Mi, ki nas psajejo „brez-[itrce", moramo svetost in čistost vere braniti I It, ki nas psnjejo „nemčurje", moramo s prid-lim gospodarskim delom slovenskemu ljudstvu pomagati. V prvaških okrajnih zastopih se je pidlo in sleparilo, — napredni zastopi pa so Ktdili t denarjem in porabili vse moči v bla-jor ljudstva!
Ravno na občinske in  okrajne   zastope  so j« naši nasprotniki zdaj vrgli.   V   teh   zastopih k&jo prodreti, da   bi   nas   povsod   potisnili   v itn d in da bi vladali tisti, ki nič ne   plačujejo i ki mislijo  le  na  lastni    dobiček.    Župana iti, to je  lahko;   —   težje  je,   za  župana i in županovo odgovornost prevzeti. Postaviš kot okrajni načelnik,   to  ni   težko; — iko je, porabiti okrajne denarje t  ljudsko in žrtvovati čas ter ti ud za delo. Za tisto „časti:, po kateri prvaki hrepenijo, ni ničesar. Naprednjaki   delujemo  le   zato inskih in   okrajnih   zastopstvih,   da   bi se nje ljudstva obrnilo na boljše. Ko  bi   tudi stajersko-koroških   občinah  in    okrajnih pih niti eden naprednjak ali Nemec ne. bil, morali  vpoštevati,   —  kajti    napredni je vstvaril v prvi vrsti pogoje zanadaljni darski razvitek.
To so  resnični   podatki.   Nasprotniki  nas ■to vedno besneje napadajo   in   kakor   krt po 3  mTTwiilji rijejo po občinah in okrajih, da bi presle-
;bavo.
ane 41 i ezn »roška
Cftft
pii ljudstvo in si pridobili vlado. Pa ne bo nič ! ljudstvo mora že enkrat ponehati, da mislijo pno drngi zanj!
Naprej!   Biez   strahu   in   vznemirjenja   — fcprej! Prosti državljani smo in nikdo nam ne
more vzeti prepričanja. Delujmo za ,.Štajerca", izaidajmo kmetsko svojo stranko, korakajmo naprej, — pamet in poštenost sta na naši strani!
Politični pregled.
Ministerski sestanek. Na Semmeringu sta se sešla avstrijski minister Ahrentsl in italijanski minister Tittoni. Vsi listi smatrajo ta sestanek za velevažen z ozirom na razmerje med našo državo in Italijo.
Volitev na Ogrskem. Znano je, da hočejo prevzetni Madžaroni vse druge narodnosti kar pogoltniti. Posebno trpijo ogrski Romuni pod tem pritiskom. Te dni se je vršila v mestu Be-lenyea nadomestna volitev. Madžaroni so kandidirali bančnega ravnatelja Arpada Kardos, Ru-mnni pa so hoteli imeti duhovnika Lukacsu, ki je inmunski vodja. V mestu je bilo zbranih 1500 vojakov in orožnikov. Rumuni so prisilili inadžaronske žene, da niso pustile svoje može k volitvi. Ceste po katerih bi imeli priti madža-fonski volilci, so bile kar zabarikadirane. Prišlo je do hudih bojev in Rumuni so zažgali orož-niško kasarno. Večkrat se je streljalo in je tekla kri. Končno je zmagal duhovnik Lukacsu z 797 glasovi večine.
lopet novi Vladar. Odkar so se vršili zadnji krvavi dogodki v Casablanci na Maroškem, ni bilo več miru. Francoski in španski vojaki pod poveljstvom generala Drudeja stražijo važnejše postojanke in skoraj vsak dan se pojavljajo krvavi spopadi z divjimi afričanskimi narodi. Medtem pa se je odstavil maročanski sultan Abdul Asia. V MarakeŠu so 16. avgusta povzdignili Mula v Hasida za sultana. Abdalu Asisa očitajo, da je spravil sveti ,,islam" v nevarnost in napravil 150 milijonov državnega dolga. Zdaj se bode torej pričel boj med tema dvema vla-darjoma, ki trdita, da sta obadva sultana po „božji milosti".
Dopisi.
iz Stoperc. (Občinske volitve.) Ko smo zadnjič poročali o naših Stopercah, smo dobili od vseh stranij priznanje in zahvalo. Posebno pa se je povdarjalo, da smo storili le prezaslužno delo, ko smo malo okrcali našega klerikalnega petelina Ignac Vrabiča. Kako nepriljubljen je ta tiček in kako dobro so ga vsi spoznali se je najbolj pokazalo pri občinskih volitvah dne 19. avg. t. 1. Kako Be je Vrabič pehal in trndil noč in dan, kako je lazil okrog volilcev, kako je stikal po pooblastilih okoli ženskih kril, pa žal vae zastonj! Telebnil je na tla ta klerikalni vodja, da se je kar kadilo! Častno in vsestransko je propadel ta klerikalni poštenjakovič, kajti niti v odbor ni bil voljen. Zgodilo se mu je tako, kakor tistim kandidatom na županski atolec, o katerih poje narodna pesem: „ln zopet se oglasi jih sto, le Vrabček nam župani) ne bo." Kakšne laži pa je tudi trosil ta mož okrog, urno da bi bil zbegal volilce. Pravil je: Ce bodete volili dosedanjega župana potem pa ne boste dobili državne podpore za škodo vsled toče. — Ce  bode   pa  on  izvoljen potem bo pa podpore
kakor toče in dežja." Tudi nam je hotel nat-veziti, da bode g. župnik odšel in Stoperc, če ne bodemo volili, kakor bode njemu oziroma župniku povolji. Seveda Vrabič pa je že tisti prekunštni in veleučeni mož, ki je v stanu kar tako iz rokava pritresti kar tisočake. Tudi je on tisti vsegamogočnež, ki odločuje če bodo ostal žnpnik v Stopercah ali ne. Seveda on je bolj mogočen kakor škof, kajti samo škof ima odločevati, kedaj zapusti župnik svojo faro. Ta mož se nam zares smili. — Kako lepo bi bilo, ko bi se bil mogel on vsesti na županski ato'ec; zdaj pa so mu vsi upi splavali po vodi. Zupanil bi nam bil tako, da bi bilo njemu najbolj v korist, saj za občno korist mu je toliko kakor za lanski sneg; sicer jo pa tudi zastopati ne zna pri pristojnih oblastih. Ta mož, ki še pravilno pisati ne zna, saj se tudi ničesar učil ni v svojem življenju, on ki skrbi vse povsod le za svoj žep in k večjemu še za farovško bisago, — seveda zato je pa kunšten dovolj, — ta jo je dne 19. t. m. vendar enkrat skupil. Bil je sramotno pahnen iz občinskega odbora, kamur je tako silil, bo pač spoznali kakšen duševni velikan je Vrabič. Vsak tudi najbolj zabiti človek ve, da se le tisti upošteva, ki se zna pravilno obrniti na pristojno oblast in ki zna tisto dobro podpreti kar bi bilo v blagor občine. Kako bi pa mogel Vrabič če bi bil tudi župan to storiti, ko pa boleha za tisto boleznijo, za katero nima tudi najbolj sloviti zdravnik nobenega zdravila, — namreč za duševno revščino, ki si ji pravi po domače neumnost? Saj si še ta mož sam sebi ne more pomoči, kako bi pa pomagal drugim ? Kako slabo se je Vrabiču in njegovim pristašem pri volitvi godilo! Kaj je pomagalo, da je črni frak Stoperškega najzadnjega častnega občana, pritlikavega Poličanskega župnika Alojzij Cilenšek, ves čas frčal okoli volišča. Saj tudi on ni mogel predrugačiti naše zavedne volilce, ki so Btali kakor skale in so volili edino le po svojem prepričanju. Ta župnik Cilenšek, naš nekdanji dušni pastir slabega spomina je bržčas mislil, če pride on na volišče potem pa je zmaga Vrabiču gotova. Pa se je korenito varal. Zanimivo je kako je on postal Stoperfiki častni občan. V času ko je on kot župnik v Stopercah sejal prepir in zdražbo med občane, je bil seveda tudi občinski pisač. Seveda se je vse zgodilo tako, kakor je on zapovedal. Zatorej je pa hotel za svojo občinsko pisarijo imeti tudi Stoperško častno občanstvo, kar se mu je po hudem pritiskanju na tedanje občinske odbornike tndi posrečilo. Za občinsko pisarijo pa častno občanstvo, to je pač zasluga da je kaj! Drugače pa je Cilenšek imel to edino zaslugo, da se je začel med občani in duhovniki boj; saj je ta mož vsakogar, ki mu ni hotel biti poslnžni sluga hotel uničiti in poteptati. Pri tem se je ta .Kristusov namestnik* poslužil nsjpodlejših sredstev v dosego svojega namena, sredstva, ki so se konečno pri sodniji spoznala, da jih je v stanu rabiti le tak mož, kot je ta Cilenšek. In ko je napočil tisti čas, ko nam ga je mila sreča odnesla na veke iz naših krajev, potem pa so pokali možnarji in so plapolale zastave v Stopercah v veselje, da smo bili rešeni tega moža. In takšen mož je Stoperški častni občan!
Se pač lahko poštimamo Stoperčani, da imamo takšnega častnega občana dvomljive vrednosti. Kako hudo je iiiid volitev spekel Vrabiča in njegovega duhovnega svetovalca CilenSeka, se vidi v dveh Člankih1 katere je Cilenšek. skoval v zadnji številki ,'SloV.'LGošpodarja." Tamkaj napada kar yae v pr?t, Itpana,' Kolarja in dosedanjo tajnico. Pravij da valed teh vsak župnik zapbgti ilkšo' Župnijo. Mi se tem besedam ne čudimo aaj jih slišimo veako nedeljo raz prižnice. Da pa bodo občani vedeli kam pes taco moli hočemo jim samo to-le dati na premislek. Vsak človek si skuša zboljšati svoj položaj, tako tudi naši dosedanji župniki. Naša fara je revna, dohodki so se župnikem, odkar ne rodijo več gorice, nekaj zmanjšali, zato pa silijo duhovni gospodje iz Stoperc — razlogi, ki se sami od sebe razumejo. Da se pa poslužujejo gospodje v dosego tega, da pridejo od nas preč izgovora, da so omenjene osebe krivi, da jim ni obstati pri nas je pač prozorno, če tudi ne lepo sredstvo, ki je dosedaj še vsem pomagalo. Potem pa je tudi naše .dobro" ljudstvo začelo samostojno misliti in razločevali božjo besedo od politike, katero edino le vsako nedeljo slišimo raz prižnice. To so torej tisti vzroki, da nas zapuščajo župniki, kakor mornarji potopljajočo ladjo. Da pa mi nismo nasprotniki ampak narobe največji spoštoralci duhovniškega stanu to pa nam lahko potrdijo tisti dnhovniki ki so bili naši pravi dušni pastirji tako n. p. nepozabni č. g. Sovič in preblsgi rajni Purgaj. Za danes končamo prihodnjič pa še morda kaj več povemo o slavnem rekurzu našega Vrabiča oziroma Cilenšeka, o Vrabičevem gospodarstvu zaupanega mu tujega denarja itd.    Torej na svidenje prihodnjič.
Iz Novecerkve. Mladi dohtar Žižek je prav srčno lepo prošen, svoje zdravniške rajtenge nekoliko znižati, ker mi na tiste do sedaj nismo bili vajeni, pa tudi od drugega starejšega doh-tarja sedaj v Vojniku vemo, da se nihče zoper njega ne pritoži. To pa ni samo naša misel, tako slišimo tudi ob nedeljah in sejmih kjer-bodi, kako daleč se ta sin od svojega očeta loči. Ker si bojde išče drugi kraj, Bog mu podeli takega, kjer so sami bogatini in bogataši, da bo lahko rajtal, kolikor bo hotel, in tam bi mu naj denar kar sipali.
Žusem. Zadnji sodnijski dan v Loki je imel skoraj izključno z tožbami zaradi žaljenja časti Šebatovega Toneta in velecenjenega učiteljstva opraviti. Šlo se je za znano pikantno zadevo s plakatami. Obsojen je bil neki mladi fabriški delavec, ali to samo zato, ker je baje zbranim delavcem vsebino plakata prebral- Proti obsodbi je vložil po dr. Stepischnigg pritožbo. Pri tej prizivni razpravi bode prišlo marsikaj na dan, posebno zanimive stvari o češkemu pazniku Mattachu. Ta paznik ki ima precej opraviti z učiteljico Caciancig in z vso čedno družbo, katere se tičejo plakati, je pokazal zdaj svojo češko naturo; njegov nastop bode imel neprijetne posledice, ker je bil vsled njega mladi, doslej nekaznovani, v tej celi zadevi popolnoma nedolžni delavec obsojen. Mi se za malopomembno osebico tega Ceha doslej nismo brigali, ali ker je ta češki lev, kateremu je prišlo menda žaganje v možgane, zdaj tuliti pričel, obdržali ga bodemo odslej v očesu. Dekle, katerega smo v zadnjem dopisu omenili, ki je najdlo dotično pisemce (oziroma vizitnico) župnika Šebatovega Tonata na industrijsko učiteljico Rošker v šoli, je bilo oproščeno; župnik jo je tožil in se • tožbo osmešil. Tudi nedolžna gospa Rošker je tožila nekega gospoda, ki pa je bil ravnotako oproščen. Osmešenemu župniku svetujemo v njegovem interesu, da naznani resnično učiteljici Caciangig tek sodnijske razprave z Šcfijo Tušker, da ga ona ne bode z lažmi opirala. Pisemce, dragi župnik in ljuba gospa Rošker, ne spravi nikdo iz sveta! Ako župnik učiteljici Caciancig ne zamaši mala usta, objavili bodemo celo razpravo, kar mu gotovo ne bode koristilo. Povedali pa bodemo tudi, kakšno smolo je imel župnik v koruzi za zidom pokopališča in kako je letelo takrat kamenje, da bodo verniki iz-pozhali pobožnost te gospode. Kar se pa učitelja Roškarja tiče, bode pač zapustil Loko, kajti vrabci čivkajo čudne povestice...' Prften^ bode mir prišel v občino in faro 1
Žusem. (Javno vprašanje na krajni šolski ■vet). Kako to, da ae načelnik krajnega šolskega
— 2 —
sveta in krojni šolski nadzornik ne brigata ničesar glede žalostne afere industrijske učiteljice Rošker in učiteljice Karle Caciancig? Zakaj se ne razpiše sejo in ne sprejme sklepe, po katerih bi,šolsko oblast prisilili, da prične z discjpli-: narrio preiskavo glede, omenjenih čednih oseb ? tipamo; da dobi krajni Šolski svet vendar pogum in da se bode odstranilo znane dogodke. To leži v interesu razvijajoče se mladine, katere čustvo se s takim izgledom le zastrupi. Javno mnenje zahteva odločno, da se kaj stori!
Od Velike Nedelje. Ljubi „Štajerc", prosimo Te, odgovori nam, kaj nam je storiti, da se za vselej znebimo kaplana Ozvatiča, ker po dvakrat v enem tednu Be pripelje na .cepinklnu" od S r. Jurja na Ščavhici k nam (mogoče da na obisk k marijini hčerki). — Kratek odgovor nato sprejmite, dragi Velikoneljčani od .Štajerca": Poskusite se pa postiti ali pa plačajte fajmoštru eno mašo, potem na ne bode hodil tako daleč na .šprancir"... Župnik Kunce pri sv. Jurju, dajte mu dela, da mu ne bode dolgi čas...
Bojsno pri Pišecah. Mi Bojsenčani še nismo nikdar poročali kaj v .Štajerca". Radi bili bi že letos, a prihiteli so nas Globočani in Pi. iečani; zdaj smo pa čakali tisto štev. 19. pod katero Be lahko laže na vse pretege. čakali smo namreč odgovora na dopise o našem kaplančetu, da se bo zagovarjal: Pa ni res, pa ni res! Ker tega ni bilo, je vse res in pogum nam je zrastel Tako ni mogel prebaviti, da nebi črez tebe, dragi ,Štajerc" jezo razlil; porabil je zato sveto mesto pred oltarjem podružne cerkve sv. Drha. Kak se je drlo to človeče je nezaoino. Mislil se je: zdaj sem pa beli; ali Bog je kavrana črnega ustvaril in vsi potomci te rodovine ostanejo črni. Rekel je, da vidi očitno pred seboj dopisnika, ali motil se je, akoravno je neki mož bolj orjaške postave stal pri vratih. Nazadnje se je še s cerkvenim ključarjem spri v zakristiji, ter rekel, da ne pride več pod njegovo streho in sploh na Bojsno več ne. Mož beseda nisi ostal! Drugi teden so že tvoji berači odpirali naše hiše ter fehtarili krmo, v kratkem bodeš pa pšenico prosjačil. Ali povemo ti: K nam te ne nosi in ne pošiljaj nikogar; prometen si že s tem, da trogarjs že take dobiš, da se ga ne reši z lepo. Ali zdaj bode drugače; saj imamo postavo in orožnike. V Globokem je že nekaj dobrih kmetov, ki se bi uprli tvoji sitnosti v senski zbirci. Sosedi, ravnajte se drugi po njib. Kaplan ima plačo, kje mi kmetje? Učijo nas: Pomagaj si sam in Bog bode pomagal. Duhovščini pa moramo drugi pomagati potem še le Bog. Sami pa nič ne. Torej le pustite nas pri miru Bojsnčane in nikar ne hodi dol, kajti političnih duhovnov pa hudega leta nas Bog varuj!
Št. Ožbald na Dravi. Nekemu tukaj v letovišču bivajočem meščanu se je zdelo čudno, da se tolikokrat na Božjo službo pozabi. To je menda vzrok napisu „Sv. Ožbald proii za uas!" Naš cerkveni patron naj se nai usmili, ker župnik nima zato časa. Z izjemo Ožbaldovega praznika se več nedelj ni obdržala Božja služba. Celo naznanjene šolarake maše in verouk so izostali 3 krat zaporedoma. Gospod župnik se je gotovo kje drugje bolje zabaval in je zato na svoje dolžnosti pozabil. Ravno zato je trajalo izpraševanje o verouku tako kratek čas, popivanje po izpraševanju pa tako dolgo. Pri popivanju je pobožna družba povzročila takšni ropot, kakor se ga čuje le v beznicah najnižje vrste. Po popivanju korakali so udeleženci z rdečimi obrazi in negotovimi koraki proti domu ; majali so se in cela cesta je bil«, njihova. Prihodnjič še kaj več I
Dobje pri Planini. Prosimo dragi .Štajerc" naj najde še sledeči dopis majhen kotiček v tvojem listu. Gosp. župnik Vurkelc trdi v .Gospodarju", da dopise zoper nas ni on pisal ampak nekdo drugi. Dragi Vurkelc, pa rea misliš da smo mi tako neumni, da ti to verjamemo? Pa res misliš, da ne poznamo tvojih izrazov in laži? Ako tvoj podrepnik posilemkramer Tonč piše sam le kako dopisnico, že napravi po deset pogreškov; toliko manj bi znal dopise, kateri se nahajajo v .Gospodarju* in .Fihpoau" zložiti. Kdo je pa zložil lažnivo tožbo zoper tukajšnega gosp. nadučitelja? Kdo je izsleparil podpise za tisto tožbo, v kateri ste pepolnoma pogoreli, plačali debele stroške, in še nakateri pihali kašo? Vur-
kelc sam je bil vodja vse tiste zvijače. Ako nt govorimo resnice, tožite nas, naj sodniji sponi kdo ima prav. Vurkelc trdi nadalje v zadnjem .Gospodarju", da v kratkem bomo spoznali m-nico. Prav- tako; mi jo poznamo že zdij in bodemo i naprej poznali resnico., pa tega se od Vurkelca nismo naučili, ker on sovraži reeaice; ter ljubi le laž in zvijačo. Mi pa Vsa, gospod župnik in Vašega posilemkramarja zagotovimo, da bodeta tudi v kratkem spoznala, da i vsj-nimi tožbami in hujskarijami le slepo miš lovita. Toliko za danes; ako hočeta So več slišati, smo pripravljeni.   Naprednjaki v Dobji.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Ni še dolgo, di smo si ogledali Marijine hčerke in njih nedolžnost. Zdaj pa se ozremo še na njih pobožnoit Vsak praznik gredo k popoldanski službi božji. Pa jim je pač malo za službo božjo, veliko pt za sladko vince, ki si ga v toliki meri privoščijo, da same ne vedo, kje in kaj da so. Seveda skačejo in plešejo s fanti ter se mnzajo kakor zaljubljeni mački. Slabo za starine, da jih pošiljajo zvečer k pevskim vajam, da potem lažje svojo nedolžnost varujejo. Ena teh družbenic je neko nedeljo .Štajerca" brala; — to je bil grozni greh in zato je še isti dan morala k »povedi iti... To je lepo za vas, družbeni«, da se povsod tako lepo zadržujete in drogim lepi vzgled dajete. Lepo se vam mora zdeti, da je kaplan obljubil, da vas iz družbe izbriše. Le tako naprej in kmalu se zopet vidimo!
IZ Malnice na Koroškem. Canjeni naročniki in bralci Štajerca! Izgledi učijo in povedati vam hočem, kako sem si ravno .Štajerca" naročil. Mogoče da me boste posnemali, kteri še niste na ta prekoristni list naročeni. Di rečem pre-koristni list; saj je meni do lahke ter dobre službe pomogel, to je prvo, da mu moram biti hvaležen. Prišlo je takole : Peljal sem se nekoč* po železnici in prebiral .Štajerca", na kterega je bil naročen moj brat; ko sem že vsega prebral, sem prišel tudi na inaerate; tu .zagledam nekaj, kar me je zanimivalo. Dobro, si mislim, delavci za zgradbo železnica se iščejo ? Mesec potem sem se že peljal v tuje, meni dozdaj neznane kraje. Največkrat se najde <v tujini sreča in tudi jaz sem jo našel. Ko sem bil še doma, bo me večkrat zvali prvaki za .nemčurja", in pa pristaša .Štajerca", kar sem zadnjo tndi v resnci bil. Z .nemčurjem" so me pa le hoteli dražiti; jaz sem se jim pa le posmehoval in at še bolj pridno učil nemčurskega jezika, ja celo v farovž sem bil enkrat poklican. Bolje je, da se človek, posebno pa Slovenec, uči nemškega jezika, ko pa tiste zlikane slovenščine, ktero govorijo na shodih zavolj lepšega naši prvaški voditelji in ktere ne potrebujemo v vsakdanjem življenju. Zdaj, ko sem med Nemci, si pa moram naročiti tudi časnik ; pa kterega ? Morebit „Slov. Gospodarja ? Ne, jas nisem gospodar, pa tudi vsebina njegova ni za moj želodec; jaz sem abstinent, torej ne morem gorečih klerikalnih spisov z vinom ali pivom zalivat, kakor te to navadno po prvaških gostilnah godi, da ne rečem po farovžih. S to cunjo ni toraj nič! Naročil ti bodem toraj kak nemški časopis; ja bi že bilo, potem pa iz domačih krajev nič ne zvem. Torij tndi nič I Tuhtam in mislim, kar naenkrat mi v glavo pade srečna misel: kaj pa ,Štajerc" ? Aha, ta bo za me! Ali mi ni on arečo pokazal ? Toraj trden sklep .Štajerca" naročit! Zdaj toraj po osmih letih sem zopet naročnik meni tako priljubljenega .Štajerca". Zdaj kazite s prstom za menoj, sedaj me kličite v farovž na odgovor, recite mi .nemčur", vi prvaški mogotci, ne bojim se vas. Jaz pa sem in ostanem zveat naročnik .Štajerca*. Zatoraj živela .Stajerčeva" stranka! Obžalujem samo tiste, ki še tičijo v klerikalnih sponah; ne bojo prišli več tisti stari časi, da vas bodejo vaši voditelji gnali v boj proti nam; saj z sulico in mečem ne; zmaga je naša! Toraj naprej zastava slave, na boj junaška kri, za blagor očetnjave, naj  .Štajerc" govori!..
Iz Okolice Borovelj.Ko je 22 julija t. I. na večer začelo vrhu židovskega klanca pokati, postal sem jako radoveden, kak god se je približal, da daje povod streljanju. Takoj poiščem svojo priljubljeno .Pratiko", katera mi prav razločno kaže, da  ravno   zdaj   nastopa  čas pasjih dni.
narr .Po da < (tak nec teh
da
pri
ljud
nobi
ko
kak'
vica
neki
če
Idi
uči?
dob
ops
devi
sli
isbr
kak
kak>
kak
ima:
javi. atoj dar Opo čijo toli' proi deli prec
IŽt.V nekaj dni potem tem »lišal pripovedovati. kje bil Rapinček prireditelj tega dirindaja; gktjti on je knpil smodnik in je tudi prav .fest" * pijačo dajal. Marsikomu se je to pr«včudno Urit, da je tak stiskač, vsaj enkrat nekaj iz pedpaka izpustil. On je že takoj tedaj nekaj do koristnega (?) dognati obljubil, to je, da We zastavil vse telesne in tudi dušne moči, ■ se bode ta občina že enkrat prekrstila, mireč, da se ne bode več t bodoče imenovala jPojmo v Brovle" (Spodoje Brovle), ampak, k dobi pristno slovensko ime .Občina Blato" Jako je vas ker Repinček domuje). Naš slav lene ima raznovrstnih zaslug za to občino. Eoa »h je tudi ta, da je ravno on t to občino, mi m zdi, da iz Klobasnice. privabil celo drain revežev, ki jih je baje potem stiskal in ;.ih [ubiti še stiska. Ta veliki gospod, ki se mu je po domače brez vsakega namečeka lahko Ho ,Neja", je bil nekdaj precej marljiv ■etiki delavec, zdaj pa že ene leta sem, le rajši i ,mapo" pod pazduho pohajkuje in med fodJ idražbo napravlja in tako pomaga advo-Ibtom do zaslužeka. Da so tu, taki in tem po-Idobni odnošaji mogoče, to pride otkot, ker to |(Wino nek slovenski adtokat vodi za noa.. .
Iz Cerne.    Ne zameri mi,   dragi   .Štajerc",
[a Ti hočem tudi  iz našega kraja podati nekaj
|uric, da boš  izvedel,   kako pri  nas tukaj na-
lojemo na  podlagi  črnega  klerikalizma, ka-
i stranka obstoji iz nekaj frakarjev in nekaj
lilo pobožnih  devic.    Ako   ravno   sem  jaz bil
lAiih aovražnik vašega lista, vendar sem nekaj
jiu sem premišljeval in spoznal,   da ta list ni-
jer zastonj ne krtači in sovraži, ampak da je
Ido pravičen.    Kakor   po  drugod tako so tudi
lii dib tukaj  klerikalci  letali in na vse načine
bdi ilepili  in prigovarjali za klerikalno stran;
ien človek ni bil preskromen in prenizek ali
jo volitve  minule tedaj  pa  se je pokazalo
I« da bi ti gospodje sami s svojo mogočnostjo
iirojega klerikalnega poslanca pridobili.   Ome-
! todi od nadih devic,  posebno  pa  cerkvene
»ke, ki so podobne klepet uljem, ker še v cerkvi
njo prave   dostojnosti   in   omike  in  se po-
■hnjejo  in   napadajo  napredno' misleče ljudi,
|uteri nočejo v klerikalni rog trobiti.   Neka de-
| se tako ponaša v svojo lepoto, da je rekla
iij te le besede: Jaz pač ne morem pomagat,
[ me vsak fant hoče imeti! Motiš se deklina!
i prej še kam drngam, da se malo manir na-
ker od klerikalcev tako ne izhaja nobena
kbia lastnost.    Imel   sem   pa  tudi   priložnost
Mzovati tiste device, ki se jim pravi .Marijne
Tukaj pri nas aicer ni .Marijne družbe",
rendar  o velikih praznikih nosijo nekatere
ne pobožne  device   podobo   .Marijino"   in
lepo   se   potem   pri   službi   božji   obnašajo,
■tikajo glave skupaj, govorijo in se smejijo
ikor bi bile v kakšni gostilni zraven fantov. To
l pobožne  in   imenitne  device   seveda  le po
kalni barvi. Ve cerkvene pevke in klerikalne
ijalke,   svetujemo   vam,   da   molčite   in   ne
ravljate dragih ljudi;   nasprotno  pa pravimo:
site od  sebe   vso   nmazaoost  in  hudobijo
vaše  duše  so   črne!    Mnogo  gradiva  še
no za vas in prihodnjič se zopet vidimo.
Novice.
Naš koledar. Strankarski zbor „Štajerčeve" jnke, ki se je vršil prosinca letošnjega leta, ji sklenil izdajati odslej vsako leto „Stajer-Iiii" koledar. V par tednih izide ta kole-kr. Vsebina bode odgovarjala potrebam šta-^ko-koroških kmetov, obrtnikov ter delavcev. rren leposlovnih spisov, kakor povestij, šaljivih irij, pesen itd. prinašal bode gospodarske ^e o živinoreji, poljedelstvu, vinogradništvu, ^eloreji, sadjarstvu itd. Nadalje se bode ob-ili naiveti za okrajne zastope, občinske prednike in šolske svet«. Tudi bode obsegal kole-rdorolj lepih slik. Cena mu bode prav mala. tnrjamo svoje prijatelje, naj se čim preje naro-I pa koledar; kajti izdali ga bodemo le v "kfm:. števila, kolikor oeeb se ga naroči. Kdor k 10 koledaajetV»: <lobi enega zastonj, Krnstje, (ci obrtniki, -— delujte, da ,JftB4feje«aj*ai«ji)ar; koledar povsod razširjen!
Iz Spodnj&Štajerskega.
Fina pisava   ..Narodnega lista".   Urednik idoega lista" dokazuje  vedno  očitneje,   da
— S —
je dobil svojo vzgojo v uredništvu „Domovine" ... Te dni so napravili celovški nemški pevci izlet v Šoštanj. Prišli so tja, pustili tam svoj denar in se vrnili. »Narodni liW' imeDUJe ta izlet ..komedijo", psuje pevce za „nemškutarje' , ki imajo ,.afriško kulturo" in za ,,pijane barabe" ... Lepe besede za akademično izobražene gospode okoli „Nar. lista"! Kaj ko bi nemški listi pisali, da so sokoli ,.pijane barabe"? Afriška kultura vlada pač v uredništvih prvaških listov, ki nado-mestujejo v teh vročih pasjih dneh pamet a smr-koliri8kimi psovkami ...
Okrajne volitve v Zg. Radgoni so se vršile 21. in 22. avgusta. Naprednjaki so zmagali v skupini veleposestva, prvaki v skupini kmetskih občin. Izvoljeni so bili sledeči naprednjaki: Franc Wratschko, Adolf Zorzini, Oto Zorzini, Joh. KiirboB, Klotar Bouvier, Alojz Koller, Franc Winkler. Anton Fekonja, V. Steinbrenner, A. Kreft. K temi 10 naprednimi glasovi pride še 4 virilnih glasov. Klerikalci pa so prodrli v kmetski skupini in so bili izvoljeni sledeči: J. Veberič, M. Križan, M Kaučič, A. Terstenjak, J. Nemec, A. Divjak. F. Vuk, A, Teratenjak, J. Plekovec, J. Kolar, F. Kegl, J. Kunze (župnik!!), J. Žemljic, J. Jelol, J. Škerlec in A. Repič. Torej je v okrajnem zastopu 14 naprednih in 16 klerikalnih glasov. Načeloval bode okraju torej klerikalni prvak. Kdo, to se ne ve, kajti že zdaj bi postali radi 4.načelnik, Izid volitev je za zg. radgonski okraj usodepolen. Le neznosno farško hujskanje na eni strani in zahrptno, hof-ratsko delo na drugi strani sta vrgla dosedanji odbor. Ploj je bil za kulisami, Ploj je lazil za ministrom — in tako se je volitev razpisala, brez da bi bila Zg. Radgona imenovana trgu. Vsak človek mora spoznati, da ima Zg. Radgona pravico, postati trg. in da bi bilo to za celi okraj prekoristno. Ali prvakom se gre le za osebnosti, le za nadvlado in želje zbesnelih farjev so jim več vredne nego ljudski blagor. Nam je prav! Ljudstvo bode kmalu izprevidlo, kam vodi prvaško gospodstvo. Doslej je bilo gospodarstvo v okraju vzorno. Videti hočemo, kako bodo gospodarili petolizci politikujočega Kunceta in nedolžnega Ploja. Sicer pa bodemo še govorili!
Mežnar, tercijalka in klofute. V Jarenini obstoji zelo pobožno .Marijino društvo". To društvo ima veliko skrbi. Pred kratkem je sklenilo, podariti Brezmadežni nekaj oltarskih rož. Dehant je pobožnim družbenicam to dovolil; tudi je pripustil, da se vzame nekaj oltarskih rož kot mušter. Neka družbenica po imenu Škrlec gre torej v cerkev in hoče vzeti v ta namen par rož. Pri temu pa pride mežnar, ki o celi stvari ni ničesar vedel. Takoj je zdivjala v njegovih žilah junaška kri. Z mogočnim korakom skoči h tercijalki in ji podari par klofut, da je videla deset solncev in povrh še troje lun. Poleg tega je vzel mežnar molitveno klop in pretepel tercijalko še z njo... Kaj vse morajo vboge .Marijine hčerke" za .vero" pretrpeti. V Bretem pismo stoji: Ako te kdo na desno stran udari pusti se še na levo lice udariti. Vendar pa je pobožna Skrlec pozabila na ta ponižni nauk in je" tekla k sodniji. Preveč vestni mežnar bode torej bržkone ričet papcal. Poleg tega ga je spodil tehant iz sveto službe. Koliko nesreče torej zaradi ene pomote! Oltar je ostal brez rožic, mežnar bode zaprt in je brez službe, .Marijina hčerka" Škrlec pa je dobila bunke.'..
Prvaška gonja v Sv. Barbari v Halozah. Žalostno ali resnično je, da ao nositelji prvaške gonje v Halozah — učitelji. Ne da bi vse kar od kraja obsodili, ali nekateri teh učiteljev pač mislijo, da so zato plačani, da bi čimveč sovraštva širili. Posebno jezo so imeli ti petelini do načelnika krajnega šolskega sveta, poštarja g. Rakuach. Vprizorili so pravo gonjo proti njemu in se je posebno odlikoval mladi učitelj Žerona. Zaporedoma so vložili hujskači na poštno ravnateljstvo pritožbe, češ da je g. Rakuach pijanec in da izpolnuje njegova hči službo. Končno je g. Rakusch učitelja Žerona tožil. Pri sodniji je stisnil Žerona rep med noge in podal pismeno častno izjavo. Zato\mj^ je. g. Rakugeb. odprtji in je.bil fant oproščen. Ta. dogodej^jjj. značilen in Čas bode, da se gotovim učiteljem tako na prsta stopi, kakor se stopa na prsta politikujočim kaplančkom. Sramota denunci-jantom!
Glede župnika Vurkelca v Dobju nam  piše
gosp. F. Š. v Gradcu te-le vrstice: Za Vurkelca je pač treba najoatrejše krtače. Doslej je druge poštene Dobljane psoval; zdaj pa napada ta lažniva oseba celo mene, ki bivam daleč tukaj med poštenimi Nemci. Psoval me je napram mojemu bratu J. Pušniku, češ da Bern protestant in demokrat. To naj bode popravljeno. Jaz nisem ne protestant, ne demokrat. Odpovedal sem se le gnusnemu klerikalstvu, ker nočem biti v družbi hinavcev in lažnikov. Jaz ostanem pošteni na-prednjak in zvesti pristaš , Štajerca". F. Š. v Gradca.
Obsojen klerikalec. Posestnikov sin Jožef Šunko v Rodvini pri Maribora je v volilnem boju poslanca V. Malika psoval. Zato je bil obsojen na 150 K globe, oziroma 15 dni zapora in plačilo troškov. Zdaj bode ta klerikalni fan-talin pač jeziček držal.
Poličanski „kosfrun-birt" je pač eden naj-nearamnejših Ijudij, kar jih obsije božje solnce. Povedali smo, na kakšni način deluje ta pošten-jakovič za prvaško geslo „vse za vero, dom, cesarja". Ali mesto da bi se ta sleparski klerikalec skril, pisari raje v njemu edna-kovredno cunjo, ki jo izdaja kaplan Korošec in ki jo imenujejo kmetje .Fihpos*. Korošcev liat je postal z objavo Gajškove čečkarije zagovornik klerikalne lumparijein navadne gol j uf i j e. No, pač res: .Fihpos" je vreden Gajšeka in ,kostrun-birt" je vreden .Fibposa". Gleiche Kappen, gleiche Narren ... 0 Gajšekovi čečkariji v .Fibposu" nam so poslali poličanski posestniki sledeči zanimivi dopis: .Mož, ki je .deloval" in še zdaj .deluje" vse za „vero, dom, cesarja", in ki je zelo rad v prid cesarja utajil svoje izdelke in a tem ukanil pristojne oblasti za precejšne vaotice užitninskega in dohodninskega davka, je imel pred kratkim prav neljubo smolo. Zidarji, ki že precej pridno delajo, da bi uredili po naročilu SI. Bistriške posojilnice in gori imenovanega .katoliškega" moža, prostore za katoliško narodnega trgovca, ali bolje rečeno za klerikalni konzum, ki bode šel ista pota kakor vsa dosedej ustanovljena klerikalna podjetja, so rabili posodo, da bi vozili v njej vodo za gašenje živega apna. Kam se obrnejo? Seveda k .katoliškemu" možu! A, glej! Mož je imel opravka v Slov, Bistrici, njegova brumna polovica, ki ima precej dolg, oster, pri tem pa seveda zelo umazan jeziček, pa dovoli zidarjem vzeti precej velik sod z vraticami. Zidarji ga z veseljem napolnijo, pripeljejo ga do hiše, katero popravljajo, sod od mašijo, a čudo nad vse čude, — voda se noče prikazati. A bistre glavice, ki ao nakoliko časa z velikimi in začudenimi očmi ves prizor gledale, si vedo kmalu pomagati. Spravijo sod iz voza, odprejo vratica, in glej ga vraga, kaj je bilo notri? Silno velika vreča .pristnih* klobas in suhega mesa. Skril je najbrž celo stvar v .prid" davčni oblasti in sodniji gori imenovani katoličan za časa, ko so se začele oblasti za njegovo sumljivo obrt zanimati. Rodovedni smo in pričakujemo jako željno pojasnila, čemu jih je shranil ravno v sod, ko pa mi take stvari shranjujemo drugam. Kdo izmed cenjenih čitateljev ugane, da je ta mož .koštrunbirt", France Gajšek, stanujoč tam pred Peklom pri Poljčanah, ki je ob jednem velik prijatelj „lačenbergarjev", ko je tudi porabil, češ naj pridejo a koši, da se nasitijo Piše-kove modrosti in Gajšekovih klobas in koštrunov,
— dobi 10 vinarjev nagrade ... „Lačenbergarji", oj zlati časi se nam vračajo! Klobase se pa travniku sušijo in obračajo ! Nam delati več treba ni, saj pri klobasah boljše se živiJ — Z najglobo-kejšimi pokloni Tvoji  hvaležni   „Lačenbergarji".
—  Radovedni smo, je-li bode sleparski „koštrun-birt" tudi to utajiti hotel?! Posrečilo se mu ne bode, pa čeprav mu pomaga vsa farška sodrga!
Zlati zaslužni križec je podelil cesar občinskemu predstojniku g. Tomaž [Krambergerju v Gradiški pri Mariboru. G. .Kramberger je že 16 let občinski predstojnik in vrli naprednjak. Čestitamo!
Okrajni zastop v Slov.. Bistrici. Gesar je potrdil izvolitev g. dr. H. Wj$sthsierja za načelnika in g. Jak. Versolatti za namestnika okrajnega zaitopa v Slov. Bistrici.
Posestvo .Jeistritzhof" pri Slovenski Bistrici je kupil bivši oskrbnik Attemsovih posestev t Podčetrtku g. Schober za 200.000 K.
Nakup kmetijskih pridelkov. C. in k. vojaško
skladišče (Militarverpflegsmagazin) v Maribora kapi od 1. septembra naprej: 1000 centov rži, 3000 centor ovsa, 2000 centov mrve, 1000 centov slame za steljo, in 700 centov slame za postelj. Natančne pogoje daje skladišče astmeno ali pismeno.
Utonil je te dni vojak 17. pešpolka Stanislav Ko por iz okraja Novomesto na Kranjskem. V Vubredu so ga potegnili iz vode.
Zmešalo se je mariborskemu trgovcn Ignac Lorberjn. Domišljuje se, da, je na smrt obsojen. Odpeljali so bolnika v špital.
Samomor. V Weizn se je ustrelil 27 letni Rudolf Weiss; pokojnik je bil pristojen v Pobrež pri Ptuju; Vzrok samomora je bila nevzdravljiva bolezen.
Iz voza padla je v Mariboru gospa Reismann; poškodovala se je smrtnonevarno.
V postelji ranjen. V Koritni pri Oplotnici se je vlegel te dni 60 letni Štefan Lipnik v postelj. Skozi odprto okno pa ga je sunil neznani zločinec z nožem in ga smrtonevarno na vratu ranil.
Mesto denarja skoraj uboj. V sv. L?nartu Slov. Gor. je terjal krčmar Pichler prvaškega mizarja Antouiča za ueki denar. Aatonič pa je prišel v krčmo in napadel gostil ni carjevega sina ter hčerko ter ju ranil. V ječi se bode že ohladil vročo kri .. .
Gad je pjčil v Trbovljah na njivi dečka Ferdinand Žagarja, ko je vezal snop.
Iz Koroškega.
Zakaj se gre ?! A ko bere človek prvaške liste a la »Mr", potem bi res mislil, da se gre tem ljudem za .sveto stvar domovine in naroda." Pa je vendar vse drugače. Dr. Brejc je šel iz Ljubljane, ker je mislil napraviti v CjIovcu lepšo karijero. Kot .prvi slovenski advokat na Koroškem" — firma je pač lepa 1 — je razvijal svojo pisarno in se pri temu čisto dobro počutil. Saj smo že večkrat pisali, kako lepe .rajtenge" zna ta gospod delati. Torej: — vpili so, da se gre za .narod", š lo se je pa za Brejčove ekspenzarje. Dokaz temu je tudi Bledeče : Koroški prvaški voditelji bo bili edini, dokler so bili sami med seboj. Brejc je psoval celo kranjske klerikalce, dokler ni bilo v Celovca nobenega druzega prvaškega advokata. Pred nekaj tedni pa je otvoril drugi prvaški dohtar Miiller pisarno v Celovcu. To je grizlo Brejčeta in zato se je zopet spoprijaznil s kranjskimi črnuhi. Edinost koroških prvakov pa je šla v kose in Brejček napada v listih Mullerja, češda je ta .liberalec". Zdaj vpijejo .gre se za vero", — in vendar se gre le za Brejčove račune... Radovedni smo, kakšne nove „stranke" se bodejo na Koroškem uresničile zaradi konkurence med dr. Brejčetom in dr. Miillerjem 1 Tako se dela „politiko" v ,.tažnem Korotanu"
Zapomniti treba! Dopisnik .Slovenskega Naroda" iz Koroškega je napisal sledeče besede : — „na Koroškem samostojno misleči ljudje ,,Slovenca" kot glasilo izdajalcev koroških Slovencev in pa, odkar je začel prijavljati članke a la Buffalo Bil), smatrajo zafakinaški list, ki ga dostojen človek ne vzame v roko"... Torej, po mnenju koroških Slovencev je list kranjskih klerikalcev „Slovenec" fakinaška cunja, ki jo pošten človek vrže na gnoj. ..Slovenec" pa je glavno glasilo vseh prvaških klerikalcev. Po njemu se ravnajo vsi klerikalni listi. Ako je torej ta časnik ničvreden, potem so tudi vsi njegovi sinčki kakor „Mir" in „Dom" f a k i-n a š k i listi. In kaj so tisti koroški duhovniki, ki pozabijo na svoje verske dolžnosti ter razširjajo po krčmah te fakinaške liste? Dobro, dobro, — resnica na dan! Proč ■ fakinaškim časopisjem!
Brejc — nemški časnikar! V ljubljanskih listih čitamo, da piše prvaški dr. Brejc kot zaveznik nemških klerikalcev članke v nemško-klerikalni „Karntner Tagblatt", torej v glasilo komedijantovskega kaplana Walcherja. Ta je pa lepa! Tisti Brejr, ki hoče vsacega naprednjaka na žlici vode potopiti, ki seje sovraštvo med Nemci in Slovenci, ki bloje ogenj in žveplo na Nemce, — isti dr. Brejc je dopisnik lista, ki ga izdajajo nemški klerikalci! Hahaha! No, mi privoščimo iz vsega srca Brejca nemškim klerikalcem. Naj ga imajo, naj ga ob-
— 4 —
držijo in naj mn kaplan Walcher preskrbi, da dobi čim preje — papežev red...
Zopet uboj v Globasnicah. Kolikokrat smo že pravili, da po surovi strupeno klerikalstvo tudi najboljše ljudi. Mladeniči postajajo pijanci in ponočnjaki, ako pridejo s klerikalstvom v dotiko, poštena dekleta postajajo lišpave, štemane, brezsrčne do svojih starišev in postrežljive do kaplanov, — klerikalizem poneumi, p o s u-r o v i ljudstvo in gd pelje v propad zločina. Veliko manj kletve, pretepov, pijančevanja in zločinev je bilo videti na Koroškem, dokler niso širili Brejc, Grafenauer, Podgorc e com-pagnia bella svoje hujskanje, dokler ni prodiralo klerikalstvo, dokler se niso ustanorljala konzumna fantovska in Marijina društva. Dokaz temu je bil zadnji dogodek v Globasnicah, v katerem je neki po črnuhih našuntani klerikalec ubil drugega kmeta. Do uboja je torej pridivjala besna klerikalna strast! Zdaj se nam poroča o drugem slnčaju. Po cerkvenem slavlju v sv. Štefanu pri Globasnicah dne 12. t. m. je ubil po kratkem prepiru Ruschov hlapec vžit-karja Gojerja. Obadva, ubijalec kakor ubiti, sta bila pristaša Grafenauer je ve stranke. Menda so ti uboji plod delovanja prvaških .izobraževalnih društev"... To je torej v kratkem času drugi uboj v eni občini! Ljudstvo, odpri oči in poglej, kako te peljeta neizobrazba in klerikalstvo v mrtvašnico in v ječo !
Kmetski zbor v Labudu se je vršil 25. avgusta ob veliki vdeležbi. Predsedoval je shodu župan Fauland. Poslanec Kirschner je govoril o političnem položaju. Omenil je tndi, da imamo zdaj precej dobrega poljedelskega ministra, da ga pa hočejo klerikalci odstraniti, ker deluje za kmete. Kmetje moramo biti združeni, da premagamo nasprotnike! Govorniku so zbrani kmetje živahno odobravali. Za njim je govoril poslanec Pirker o delovanju koroškega deželnega zbora. L. 1905 je ustanovil deželni zbor maje-rijsko šolo, v kateri se kmetske hčerke lahko vsega naučijo, kar je dobro za redno gospodarstvo. Združena s tem zavodom je tudi šola za zdravljenje žival. Glede konjereje je deželni zbor osiaškim kmetom ustanovil zavod za rejo žrebet; za žrebeta se je doseglo primerne cene. Poslanec Pirker je govoril o potrebi zaprtih mej z ozirom na domačo živinorejo. Kadar se odprejo meje proti Balkanu in Rusiji, dobimo pri nas živinske kuge in kmet ne bode mogel več toliko živine rediti kakor zdaj. Zato hi postale tedaj tudi cene življenskih sredstev veliko višje. Znižanje teh cen se da le tedaj omogočiti, ako varuje država kmetski stan in uresniči šolske postave. Nadalje je omenil govornik, da je uresničil napredni deželni zbor hipotekno banko, ki daje posojila po izredno dobrih pogojih. Deželni zbor je zahteval, da se davek odpiše, ako pogine kmetu živina; nadalje je vpeljal lovski davek ter starostno rentno zavarovanje, s katerim se zmanjša vedno pomanjkanje poslov. Deželni zbor je nadalje zahteval vpeljavo monopola na užigalice, katerega čisti dobiček pa naj bi pripadal deželam. Pri obmejnih prepirih naj bi meril vedno le državni geometer; s tem bi se troške merjenja znižale. Poslanec je končno rekel, da je koroški deželni zbor veliko storil in se pečal tudi z raznimi nasprotniki kmeta. Za njim je govoril posestnik Paul Bohr Zupan Ring pa je predlagal, da izjavi zbor največje zaupanje poljedelskemu ministru grofu Auerspergu in obsoja sramotno gonjo čranhov proti ministru. Ta predlog je bil ednogiasno sprejet. Nato se je lepi zbor zaključil. Kmetje na Koroškem se zavedajo in grejo naprej!
Pri deželnozborski volitvi v Bsljaku je bil izvoljen dr. Hans Aogerer z 343 glasovi.
Nesreča. Poroča se nam: V nedeljo 18. t. m. je v Velikovcu navzdol od Lipovega dvora automobil vozil. Nekemu velikovškemu meščanu gosp. Titschel ker se je naproti peljal, se je konj splašil, obrnil in v diru navzdol padel, tako da se je predna kolena popolnoma do kosti odri. Voz se je popolnoma polomil. G. Titschil je bil precej težko ranjen.
Belo lastaviCO imajo v Flatahu na Koroškem. čudni ptič je prišel tam na svet.
Utonila je v Malnici 13 letna Frančiška Mali. Deklica je imela bolezen sv. Valentina. Ko jo je bolezen napadla, zvrnila se je v potok in je utonila, ker ni bilo tuje pomoči.
Železniška nesreča.    Iz   Trinaperga M po-   »litra, roča, da se je te dni v   bližini   postaje RtM    Irnja (p wi'l odtrgala   skala   in    padla   na   ravno dol    llsme. tovorni vlak. Mašina je   razbita.   Železničarji k     12'/« kg sreči niso bili ranjeni.                                       in 1-0
Požigalec. Te dni je pričelo   goreti  t kf g. Breunerja   v   Gospe-Sveti.   Kmalu  potem I    nerjajm pričelo goreti v 10 minnt oddaljenem gospodu-skem poslopju istega posestnika. Za: zločinec.
Povozil   je    brzovlak    v   Pontana  lampistij Antona Robin. Kolesa so nesrečnežu truplo popolnoma prerezala. Vbogi mož je zapustil vdoro in 5 otrok.
Žensko uro v vrednosti 400 K je ukradel neznani zli ko ver. v Portschachu n. j.
NB8reČa. V granatnem rudnika t Radent-j heimu je padla posoda za „ferdranje" rudarji! Tronegger na glavo ; smrtnonevarno ranjenega« odnesli v bolnico.
Strela je udarila v romarsko cerkev na k| Višarjih. Strela je skočila v zakristijo in potuj v cerkev; pri   oltarju   je   razbila  m
jena    Jame i .itlo t
Izdatki visoke
vinske kajti B in nam Ako ne ieli na ^oranje
Iriložit mu boi
Slučajno navzoči župnik je padel v  cmedlevico.     j,mo Ali težko ranjen k sreči ni.
Ustrelila se je   na   pokopališča  v Celovca] tobačna delavka Kristina Stdffler.
Po svetu.
Iz maščevanja je zažgal kmetski fant Silvestre v Fondi pri Rima hišo svoje ljubic«;) deklina, njena mati in 2 sorodnika so zgoreli Dekle ni hotelo fanta več rada imeti.
Ljudsko pravosodje. V okolici Nižni-Noige-rada je vpepelil ogenj 15 hiš. Kmetje so prijel 4 požigalcs in jih vrgli v plamena. Po poiam bo našli le še kosti.
Kralj na Triglavu. Saški kralj Friderik Avgust napravil je te dni izlet na 2864 ■ visoki Triglav. To je pač prvi vladar, ki je prišel na ,,kralja kranjskih gora."
Brzovlak iz tira  skočil. V bližini Contras na Francoskem je skočil ekspreeni iz tira. Trinajst oseb je  bilo ubitih, kakih pa težko ranjenih.
Razstrelba. V bližini „ zlati h duri" t Frančišku se je zgodila 25. t. m. velikanih razstrelba smodnika. Sedem oseb je bilo takoj mrtvih, več kot 100 pa težko ranjenih
Črne koze, ta grozovita bolezen, se je pojavila na Dunaju.
Ki l
pujske.
ipn« •Ura i zakolje te  red
inja bet ne meso
Trst,
Gospodarske.
i
J s polj«' [ »icah (
, i« i» p
I t-  Gro
Umetno gnojenje ozimni rži. Gospodar Frančišek Skerlec, posestnik, v Vičanc:h p. Vel nedelji nam pošlje sledeči zanimivi čanek: Ko sem lansko leto naredil poskušnjo z umetni« gnojili, ter po raznih časnikih razglasil svoje uspehe, (nekterim časnikom bo bile priložene fotografije gnojenega in negnojenega ovsenega polja) dobil sem mnogo pisem iz kmetovalaki krogov, v katerih so me vprašali, kako-bi koristil umetni gaoj pri žitu, kako naj gnojijo, koliko ga naj vzamejo i. t. d. Obljubil sem jia tistokrat, da bodem tudi pri žita naredil poskušnjo ter jim svoje uspehe po časnikih sporočil. Stem izpolnim torej danes obljubo. -Poskušnjo sem naredil tako-le : Njivo, ki je bili pred tremi leti pognojena z hlevskim gnojem in ki meri 66 arov, sem razdelil na 8 jednakih delov. Ko je bila v jeseni ob čata setve zoram, sem jo potrosil z umetnimi gnojili, ter dobra povlačil. Razun čilskega solitra, ta še se je le v dveh deležih trosil na spomlad, prva polovica zgodaj v spomladi druga pa za kake 3-4. tedne pozneje. Prejšnja rastlina je bila ajda. Ni prvi del njive sem potrosil 377a kg tomaJete žlindre, ter mi je prirastlo 92 kg žita in 248 kg slame. Dragi del sem pognojil z 37"skg kajnita in je zrastlo 105 kg zrnja in 249 kg slane. Tretji del pa sem pastil negnojen in prinesel mi je 42 kg slabega zrnja in 86 kg kratke slame. Četrti del je dobil 3 7 V« kg. tomažon žlindre in 37 V« kg kajnita, bilo pa je 90 kg zrnja in 237 kg slame. Peti del sem pognojil z 3Ti kj tomažove žlindri 12 Vi k g čilskega solitra is zrastlo je 93 kg. zrnja in 248 kg slame. Sesti del je dobil 37'/, kg kajnita in 12'/, čilskega solitra, dal pa mi je 106 kg zrnja in 221 kg slame. Na sedmi del sem trosil 37'ikg tonu-žove žlindre 37V> kg kajnita in 121/<kg čilskega
(Slrickt prodaj? pliCno.
P1 V B«l Bdelo« ikuSen sme ' tU«, i u krc
Cltf g"
jih i nata ober
ista
Sil-
bila
,
]
fin, na tem dela pa nem pridelal 109 kg p (prav lepega) in 25S kg. dolge mocae i Na osmi del njive pa sem potrosil samo kg čilskega solitra, ter je bilo 70 kg zrnja 120 kg slame. Te številke nam torej jasno fcji mo6 in korist umetnega gnoja, ht pri-sjijmo napri m^r 3. pa-cslo, ki je negnojena klimo 42 kg slabegi zrnja in 86 kg kratke M in naprimer 7. parcelo na kateri je pri-£o skoraj trikrat toliko — 109 kg prav Kgt zrnja ia 258 kg dolge močne slame. — kili z* nmetni gnoj nam vržejo torej bogate, m procente. Kdor nima zadostn« množine liukega gnoja, naj se oprime umetnih gnojil, r_)g jo mtvaril zemljo zato, da nas živi um koristi. Res je, da js vsak začetek težek. b ne začneS končal gotovo ne bodeš. Kdor še iutsnčnejših informacj, posebno radi naku-nrja nmetnih gnojil, naj se obrne do mene. Dojiti mu je treba za znamko in papir. Vedno (todem dajal radovoljno in z mirno vestjo kcjaka pojasnila.                             F.   Skerlec.
Kedaj naj 8e svinja pripusti ? Ako   pripuš-l premlade svinje, oslabe m   dajo   le   revne b. Pred 10. mesecem se zato ne priporoča liSati svinj. Najkrepkejše pujske vrže svinja i 2 do 4 leta. Zato se priporoča, naj se ne gle svinja koj po prvem poroda, marveč naj i redi nadalje   za   pleme.   Nad 4   leta   stara njt tudi ni več dobra za pleme, ker da   sla-C mladiče in   ima   tudi   manj mleka.    Tuii I prestarih svinj ni mnogo prida, ko jih za-t P0'
Loterijske številke.
te, dne 24   avgusta:    30, 83,    3, 76, 64, |dne 17. avgusta:         41, 52, 59, 85, 47,
ŽMnreJa ne more bili nikdar uspeSna,   ako  se ne krmi z
inobs'ga dovolj redilnih moči, z zrnjem in z dobrimi ko-
'mi rasi ioami.   Da se tako krmo dobi, je pa neobhodno
dajali poleg primernega animalicnega gnoja tudi gnojenje
»-kislini  gnojili, kajti v hlevskem gnoju je premalo fos-
k.   Pcleg   hlevskega  gnojenja  se  mora tedaj gnojiti z
i moko i. s. 5—6 q na ha.   Na ta način se redilni snovi
i v rastlini rasvijejo.   Po takem  gnojenju  pride več fos-
ekisline v zrnje, v plodove in mrvo in ko-isti to živini, ka-
Mtbuje fosforjevo kislino v obliki fosforsko-kislega apna za
[Lepa hiša
tli brez polj v Dra2-i prasendorf) pri Ptuju "aj. Več se izve pri r-ju Minorite nplatz 5 t Ptuju.          591
Pekovski učenec
iqme se takoj pri g. Kon-Bk, pekovski mojster v auh (Assling) ttev. 26 Kranjsko           576
m stroj e za plete-vati
btawchinen) se po ceni fcajo in se da poduk brez-ka\ - Kje se izve v uprav-■Htvu .Štajerca".    573
flam Schonlieb
pJkar in potestnik Sntljah   na   Koroškem,
■fotelj umetnih puSk, iz-tsss v c. kr arsenatu, prev-Htudi vsakovrstna poara-l Priporoča posebno puške birjo z legiranim strelom Bff ceri 9'.1 in  8*1   mm.
PJjV ilustrirani  cenilnik  se *)bi brezplačno.     549
Lepa hiša
595
s ■/« orala zemlje, Vi ur& od Ptuja, najbolj sposobna za krčmo je na prodaj. — Pridobitev krčmarske koncesije je zagotovljena. Pojasnila da upravnistvo »Štajerca.*
Hišni kovač ■"
se   sprejme   pri   g.    Frana
Cleinscioh-n v Tvimbergu
na KoroSkem.
Žagarji
se sprejmejo pri g.   F r a n z Cleinscich-u    v   TVim-bergti, p Gutenstein na Koroškem.               663
KupSijska prilika
Malo posestvo
(pol oralov) tik velike ceste, sposobno za zidalisče posebno krčmarski ali trgovinski obrt Stara hiša in hlevi »o Se v dobrem stanu in je cena za vse 860 gold. Plačilski pogoji prav ugodni. Več se izve v upravnistvo „Štajerca".     5*3
TTra, z "verižico samo 2 K.
ijika eksportnahišaje nakupila veliko or a
.-upošilja:   eno prekrasno,   pozlačeno   36  m
Bttnino idočo anker-uro z lepo verižico samo S K,
tam se pismeno tri leta jamči.   Po poštne«
imtjn razpošilja prusko-šlezijska eksportna bife
F. VVindisch, Krakov, Nr. U|64.
Opomba: Za neigajajou) ae dtuar Trm«
parna žaga.
I novem lentnem  trgu   (Lendplatz)   v   Ptuju
ven klalnice in plinarske hiše  postavljena je
nova parna žaga vsakemu v porabo.
■nema se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-
p. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in
spahati i. t. d.                         &8
—  5   —
Staroznana krščanska tvrdka!
Kmetje in vinogradniki, pozor!
Čas trgatve prihaja!
Zopet se bliža čas trgatve. Opozarjam torej svoje stare in večletne odjemalce, pa tudi one, kateri še niso poskusili mojih snovij za napravo zdrave in okusne domače pijače, da jih blagovolijo naročati najmanj 8—10 dni pred trgatvijo, da jih dobijo še v pravem času. Jaz sem namreč, osobito v jeseni, z naročbami tako obložen, da mi dostikrat ni mogočo pred 6.—8. dnem odposlali naročenega blaga, na drugi strani pa tudi cenjeni odjemalci tem prej lahko porabijo tropine, čim prej ko dobijo naročene snovi (takoj po prešanju) Za upravo izvrstne in zdrave domače pijače na tropinah, na drožeh ali na sami vodi so moje snovi brez primere najboljše. Prosim torej cenjene naročnike da strogo pazijo na mojo tvrdko in na registrovano varstveno znamko zgoraj, da se tako obvarujejo pred škodo. V dostih slučajih se je že namreč prigodilo, da je bil vsled nepazljivosti i denar izgubljen, in so se vrhu-tega pokvarile tudi dobre tropine, ker niso bile snovi pristne. — Pri meni se dobe snovi z jabolčnim s hruš-koviiu zvinskim okusom in c. k. preizkuievalnica živil v Gradcu jih je že večkrat odobrila vsled njihove neškodljivosti. Nimajo namreč primešanih nikakih zdravju škodljivih snovij. Vse one pa, ki še niso poskusili mojih snovij, uljudno prosim, da zahtevajo moje cenike in navodila, ki nič ne stanejo.
Prosim še enkrat, pazite strogo na mojo varstveno znamko in na mojo tvrdko zgoraj in ne dajte se premotili od nižjih cen in reklam, ki ne temeljijo na resnici. Po najnižjih cenah dobite tudi pri meni: ocetni cvet. runovo sestavino in izvlečke (ekstrakle) za razna žganja (Navodila — zastonj!) Agentov nimam! Z odličnim spoštovanjem ANDREAS   POLLAK
trgovina s Špecerijskim ia materijalnim  blagom. „Pri črnem psu" 583       (poprej Ivan Sajovic) Gradec, Amenstrasse No. 46.
Pozor, gospodje in gospodične !
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego  30 let, se mi  je posrečilo  iznajti   najboljše sredstvo za rast las in  proti   njih izpadanju — KAPILOR  št.   2. Povzroča,  da postanejo   lasje dolgi in gosti, odstranja pra-haj in ysako   kožno  bolezen na glavi. Naročila naj bi  si ga vsaka   družina.   Imam premnogo zahvalnic in priznanje. Stane poštnine   prosto   na vsako pošto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom,
PETER  JURIŠIC        m
lekarnar v Pakracn štev. 200 v Slavoniji.
Prva češka prodajalna,
Ceno perje za postelj
S. I
belega,  Slišanega
1 kg sivega, Slišanega, dobrega 8 K, se boljšega 2 K 40 v; 1 k» belega, Slišanega 3 K C0. finega,   mehkega 4 K JO v; 1  kg   izredno   finega   sneženo-K 40 v, 8  K;  1 .kg  naitinijega   (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega finega 10 K; najbolj finega od prs 12 K Pri nakupu 5 kg. franko.
Tzgotovljene postelje
zadostno napolnjene, v neprodornem, rdečem plavem rumenem ali belem nankingu. 1 tuhna 170/116 cm velika, z novim, sivim, trajnim perjem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K, 14 K; : najfinejšim 16 K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80, 3 K 40, 4 K; razpošiljanje   po   povzetju   16    K   naprej.   Izmenjanje   in vrnitev
franko. Denar nazaj.     $.  BeniSCh     " {jMMienlti 716 576                                                                       Bohmerwald
Priden yinicar
s 4 do 5 pomožnimi ljudmi, katerim se vse delo na dan plača; viničar dobi 2 kravi, nekaj polja in doklade za drva, ter žito. Ponudbe sprejme R. Flick v Framu pri Racah ali pa upravnistvo  .Štajerca"                 681
Preselite? sodarskega posla y Ptuju,
Vsem svojim častitim naročnikom stem uljudno naznanjam, da sem ae b svojo sodarsko delavnico (Fas8binderei) iz Brandgasse št. 18 v Les-koBchegg-ovo hišo Stric Hotter-ja preselil. Kakor doslej prevzamem tudi zanaprej vsakovrstna dela, kakor vinske, kuhinjske, pralne posode; različna dela v kletih z svojo lastno kletno pumpo in tudi vsa dotična popravila. Po posodo, ki je za popraviti, pošljem v hiše in vrnem spet z bvo-jimi ljudmi. — Postrežba vedno urna, natančna in po ceni. — Prosim tudi naprej za zaupanje ter se priporočam z vsem spoštovanjem
582                             Aleksander Lendler, sodar.
Trgovski učenec
z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme v veliki trgovini
Ed. Suppanz, Pristova
pri Poljčanah..                   597
natakarica *
na račun, snažna in poštena, katera
opravlja tudi hišna dela, se sprejme
15. septembra pri
Hinko Dobnik-n
v Zrečah pri Konjicah.
v naj bolj em stanu
od 100 do 700
litrov vsebine, se
takoj prodajo pri
Josef Grecco
V   CeljU.        598
Pozor!
Čitaj!
Pozor!
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zeliSS — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporabtja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem ka-taru, suhem kaSlju. tuberkulozi itd. itd.
Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča,
577                                       lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija.)
Trgovski učenec
dobro izšolan, nemščine in   slovenščine  zmožen in   poštene   vzgoje   se   pod   ugodnim   pogojem sprejme pri Jul. Decrinis.  trgovina mešanim blagom v Lučah (Leutschacb).               534
Pozor!               Čitaj!               Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gesiiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali 6e se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča,
578                                       lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija)
Brata Slawitsch
v Ptuju       *»
priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 „ — „ Singer Titanial 20   , —   ,
Ringschifchen      ........140   B —-   ,
Ringschifchen za krojače    .   .   .   .180   , —•  ,
Minerva A..........100  „ — ,
Minerva C za krojače in čevljarje IGO , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 „ — , Cylinder Elastik za čevljarje . .180 B — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno.                                    108
— 6 —
ŠteT. 723.

Razglas.

„«olni odbor Štajerski je z odlokom z dne 20 julija t. 1., štev. 22 004, t smislu § 23 deželnega zakona z dne 17. aprila 18», fitfir* 41, zaokazal, da se napravi letos za okoliš okrajnega zastopa ptujskega ogledovanje govede.
Pri tem ogledovanju bodo se licenciranim plemenskim bizoni in kravam delila darila in se bode k ogledovanju pripustila goved, kttcn ima svoje atajališfie v okoličn ptujskega okrajnega zastopa.
Delila se bodo sledeča
darila:
a) za bike
2 državna darila po 90  kron    .
1 državno darilo   ,  80    ,
t      .                . 70    ,      .
1                            . 60     ,
50     .
4 državna darila
1  deželno darilo
2  deželna darila 4        .
1  deželno darilo
70 60 50 40
180  kron
80     ,
70     .
60     .
200    ,
70     .
120     ,
200    ,
40    ,
20    .
b) za krave
2 državna darila po 60 kron
1 državno darilo	.  50
3 državna darila	.  40
1 državno darilo	.  30
1 deželno darilo	.  40
5 deželnih daril	.   30
	120 km
.	50  ,
.	120 ,
.	30 ,
.	40   ,
	150 ,
v kop	15501«
I   KlS
1  zaaebno darilo grašine Ptujske Tudi okrajna darila se bodo delile.
Ker se pa t Ptujskem okraju ne nahaja plemenski okoliš r smislu § 5 zakona o povzdigi goredarstva in tudi ue kaka prikr»j5aic6 ali razširjajoča naredba (§ 13 zaznamovanega zakona) smejo se dati državna m deželna in vsa droga darila živalim petero domačih plemeniti leg. cit.)   kakor njihovim potomcem z navadnim v okraju domačim govedom.
Štajerski deželni odbor je tedaj glede na § 20. točke 2 in 3 zakona za povzdigo govedaratva z dne 17. aprila 1896,  deželni zakon k 41, odredil, da sme eden razstavljalec v eni kategoriji (bike, krave) prejeti le jedno državno ali deželno   darilo in da ima   pravico.   «ko prižene t j ogledovanju najmanj tri živali, ktere bi se kakega darila > redne spoznale, do ene bronaste,   ako   pa   prižene   najmanj   šest  takih  živali do i srebrne svetinje.
Te svetinje bo dala dežela in se bodo pripoznale enako kakor denarna darila od živinogledoe komisije. — Ogledovanje živine bode se iižil»]
T torek., dne 10. septembra 1907, ob 8. uri zjutraj
in se mora živina prignati pred 8. nro zjutraj na mestno živinsko sejmišče v Eanižanskem predmestju v Ptoja na močnih trvih privezana, ker« na poznej prignano goved pri delitvi daril ne bi moglo ozirati.
Živinorejci, oziroma razstailjalci pa se posebno opozarjajo, da naj manj vredne živine k ogledovanju ne priženejo.
C. F
sno, Iti ni
Okrajni odbor v Ptuju, dne 10. avgusta 1907.
Načelnik:
Ornig.
Novi veliki sejmi as žrebetami v Ptujuj
bodo 4., 18. septembra. 2. in 16. oktobra, 6. in 25. novembra 1907. Prignana žrebata z kobilami so od trgovinske pristojbine in mostoune proti
sljejo
Zidarji in rudarji
■e takoj sprejmejo v trpečo službovanje pri
Rajmund Glaser
692                       zgraditelj v Rušah (Maria-Rast)
oooooooooooooooooooo
687
Hc 61/7
1
Oklic.
V konkurzn zapnVine po S. F. Schalk v Sevnici *e javna dražba v konkurzno imovino spadajočih še ne iztirjanih terjatev v skupnem zneska 6311 K 87 v določi na torek 10. septembra 1907 ob 10 uri dopoldne pri c. kr. okrajni sodniji v S«-vi.ici v pritličju v uradni sobi ftt   8.
Pri tej dražbi se> bodo v zaznamku naštete terjatve v sknpuem zi eaku 6311 K 87 v prodale najboljšemu ponudniku proti takojšnemu plačilu za vsako ceno tudi pod nominalno vrednostjo, toda po črez brez odgovornosti' mase za resničnost in iztirljivost terjatev.
C. b. okrajna sodišče y Seiniei i
ifiiiw>% Asr      stiq   id nov
oddelek   H. dne 25. avgusta ffloff. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Na prodaj
1 njiva v Gornem bregu pri Ptuju za 400 gold. — 1 travnik v Gornem bregu pri Ptuju za 400 gold. Pojasnila da
Wilhelm Schwab
688                    V    PtttjU.______
Žene!!
Ako trpite Da vstavljenju krvi (Rlutstor.kung) itd., potem pilite na P. Clervas Kal k. 357 Koln an Rheln 1
Par pismov izmed stoterimi: —Gospa B. v W. piše: „Lepa hvala; vase sredstvo pomaga- že po 5 dneh". Gospa L. v M. piSe: „ Pri poročala bodem vase sredstvo vsakemu in ga vedno imela". — Arhitekt S. v M. pifle: „Za izvrstno in hitro postrežbo pri moji ženi se vam zahvaljujem. 2e po H dnevni rabi se je pokazal vpliv popolnoma in vse se jo' zgodilo brez bolečin".
Ako pošljete I marks (tudi v znamkah) pošljem knjigo ..Die Stfrungen der Periode"! od dr. med. Lewis. Prospekti zastonj. Potto za nazaj prosim.                                                                590
Pozor, gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo iz vrsujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanju brk : in las in to je KAPILOR št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drugo kožno  bolezen   glave.   Naroči
naj si vsaka družina. Imam mnogo pru milic in  zahval-nici Stane /ranko. na- vsako--■poŠto   1   lonček'jBs.K,,410 s^->daysftj lončka 5 k^bVU Naročajte samo pri meni pod žaslovom"
Peter Jurišič        ,5'9
lekarnar v Pakraču štev. 200 v Slavoniji.
••••••••••••^•••••o«
niči Sto
Nedoseženo!      Svetovni čudež!
600 komadov samo gold. 1.95
1 krasno pozi. prec ank. ura z verigo, natanko idoea, 3 Ml i rancijo, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 lom. lini o 1 krasi i prstan za gospode z im. biserom, 1 lepa eleg. puHtJ okraska za dame, obstoječa iz 1 krasnim kolijiiom ii i'" biserov mod. okrasek za dame s pat zaključkom, 2 eleg. niči za dame, 1 par osesnik s pat. kavlji, 1 krasno žepno ' zrcalo, 1 usnjato denarnico, 1 par manšetnih gumb, 3' zlato, patent zaključek, 1 eleg. album za razglednice, najlep gledi sveta, 3 šaljivi pre Imeti, velika veselost pri mladih in risu 1 praktičen navod za ljubavna pisma gospodov in dam, 2D ka> f resp. predmetov, in Se 300 predmetov, potrebnih v hili. V« lil'] psj z uro, ki je sama toliko vredna, samo gold. 1.95. PoBjii po povzetju ali ako se posije denar naprej po cunajski natj Siljevalni trgovini P, Lust, Krakova 4L — NB. Denar uajl J stvari, ki ne dopadejo.
»OOOOOOOOOOOOOtXOO«
Ado
m
igo
K graškemu jesenskemu sejmu (Herbstmeutj bodo vozili
Posebni vlaki
WF * 50 „nim znižanjem cen "M na južni, državni, KSflaški železnici ter na deželnih železnicah. Karte za posebne vlake do (Iradca dajejo pravico do proste vožnje nazaj z vsakim  v vosnem redV označenim osebnim vlakom v teku 8 dol Natančni vozni red se pravočasno objavi
Plugi
ii i
■■
Seno,
slamo
in
1 i
. ....
po najvišji ceni
Carl Teppei v Celja
*
8£f
•B|insBfod fo^vj m ouoB|dz9iq epoq lafajds in 'gra bu OAifisairez auaqo onsmwd   m   ten   'ijBAOjod  9joq   joph
•uraizaf qasA a ejid in uoa -oo -^;Wa«BL<JP  AOjiupyjn ndpa qif 8r|ui3jd8 'ofBai5[A p(rtudd aasp '}soi»oio8
Of33A 8Z —   OlOqO« OJ.BBA 0Up9J  AOpOiq
-ojsd poqpo !iqp i op 9 9[ nCioui bo bIuzoa — ! qeuaD qifziafBU od a,i abjj -zubj  le? rofrajj bz v\ta\a& auitead«
6  W z»B|i)uMBq|W»u83  (eO!*§)   13SV8
lavaNaroiiAiz
Ao^iinod
»ftrejipadg m  «3jpu*  »gfeiwjsfBN
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
•fifl»»d M latttpod pOOS V" z HI1*9 msAOJisoii oisSiiy •(•W»?) 918   »S US^a) »»S»K * ™ «"tAtj tAJJ
aVHN02 SJMUVH
nfjazAod od sfiisodzEu
-uvaoO »uouu}d vi»i s OJn otpota t>z
■iAi»i»ed a jampwd nqitftp tjostij B| pioi^MA »tois p«[M os aan »j
09-1 S tz  diup ud  '—j  j  nun pud ud onsD ttuz' tdptis A  ■fmo.ii  ti,ii|«   ong ftg.fl *'• .■•'•!■ |td II ■! oji ■■ (Xi*MS»iips)   ao|iq s '»joyi flip \\ 'tis]
»zosu mo T9 'oonuajp 0(9q z 'nop; in 08 Mm) i39A0I9Jo r nojuo^ maaui[M tdt| A
OQ'OIH(V8^3«noS) raonq
>ooooooooooooooooaot»
ggg        -oqiruj <n Too)«« rsra»o                                              -ofpnBJ
«9  UI    SHO   BU    jpUJ    UjSBUI   »JBpOJJ   -I(8p   UlA.l.lZ,!^
•fl»ss«ini'ij»]ssn9" ns»[?ny
'rasiu ud »j ^|qop »a nj   '(raoqadfn   unC?»Af»a i) jaqas
-^3fupi9qo IvaiSiiO z) *s-»id »09c)
-A«jpiq   •f,ifjaqoajqjoi\"    nuuvap
-«z a;  i^i>r|»A lui^inarex, 8 aaqui
•apvs aifdAOafeu 'afji? ui oaw, vz
•«01. 'oajui «z 3jiA '3fiq*j8 oa?<w
'aqqua    9aAJin    a^sfno^     '(a2Ja
"*°°H) 4,a* ** **i«jq Vj;ufou3 «1
•dmnd   'unqu)  •Bi8N3"i*W''   'adw »favzdi
•fotzoj tz aoisvui '3foa(s aujptqui '9ai»dft£)u
9ffoAoaf»a tjojodua
9ui?bui  8)|?!upBjBou!A u; 9))S|ap9f|0d vz B)|!jq«j
XX««««XKXXX«XKX)OOOOt
Mozod
■Eujn u; EupuEjEU Bqz8j;sod
•nfllU A   09IBA8fBH8jd H\ J*S8tn
JOZOJ
ifJttMPP] M ■
ud
BS«iq BSansfoAod vSaz . -TUP 8iSJA 93TBSA in opsiejBg
osnnif eoefoAOti C            ©OTqot^TatiafoAOd:
I9?9AS UBp l)[BSA
JOZOdl-
eujn uj bujub^eu Eqjajjsod
JOZOd
ssiam h
«fpaw«8 taotaiid »moi g »pud nodn^ ncaa^«B& M ni S 8 om«i «3 nf^osAod ramrod od o[«(i!9od ai 'aoopi o^ut;«n 'Ao^nom -Bi) 01 'uonfod iniiauiA •«j8 od»[ icaiuooai iniu) ■
X 8
onus
H 81
0}S9BU|
•oS
vjqajs vuo|<) zi apods bz   aan   *raa^  jaquy  ouscxg
uoj^i s ones uojs[ gi w                  oiseuieN
•o^wmj ni tao)m irnuo^                             ggc
-«u OAtiqtz «a tfisod w it] qopod ooo'K **i «3s»qo ai ^pu !"W1« 00K af i:uso f0IU ^ff^l qnuoitAS qMA od A3)«(|!(odnj • 1881 1 vovAoaso ! avistm ituviCtptm nuiujqdjs m luiiuivpx g 'iuo[D nira»»jjp |U* -x -3 • irtAO^npo 'jsistom ia[[u30 ia»f ■Mudtz  O^tiapo. T| -J (0^.95) 9i8   nRji|0AT    ciiiipi.
(!lT?B[d feidva 11«) ntpzAod od  cfjigodzv^ I (tan  jta*p   ||t n»f|tA -op iAlft>B(2 IIHU11H lug |»ia| k oaauisid ijunt M OJn oj«sa  »z  —^1 3 »|«n^ m AOi^od  nifOAp  nAOj^o   luoajq -dis A   —-il S   tjj»zb^  zuq AOJ^od falOAp  'nAoaxo uisajqait A  08-81   5   »r«z»1   '*»*   o? 'Bjjdpo  'nAOi^o   aitujqdjf   i —•813 »r""1! "Vt 2wq '»iid
-po 'nAOJlfO uidnjqdjs A. 09-IT 31 moop»2»^ -^m ui moAOj^od aiiotoAp 2 09-OT 31 *>r»™* *^9S zajq aoAOJ^od miaroAp^ —-8 3| uioonm^ uiiapan^ -»s s Kisj — .1 j wnuiingw o^ueivn 'vo[«n^ tuasepod ui Eiiafuj^o 'AOJ^od insjiiu -J»S "»Hin zf aoj^o iiniAOrtA -vz «qmo|d ta^AtiutA z uuid
'iOAISBUI       'B]fBUI8       ZI      0DIUJ3J
-p oAHjd 'qifasujv^ a inaoo^t]
'uiafsdjo^jo^nv unaandaSsuiri
-oid   'uimo?8]zod  uiiaAistui z
Ui-Jtoi'atm^l - ji-iuy    jd«x   * J    \I \-        ^^ ,f    AI
-soji  «|pv" *«|i»|Sut '««ij{                          -    '^^               ■*
'Ojn ojjpi ov,ub|bii 'ojqop 9fnq«!0d i^ 'rfw -vsa »z qo[ds  io^b^  'aoa^qziqsn a^siaz^idz ai duaavan *t9|VA -oiaui^   'a^iuzojo   'a^iapvjn   sz  taiaiaud   oaqasoj 'uHfvpo.il iSwp  op*i»   iins   90 qif ni i!|pJAJ Ifo« lid ooipj 9| 9qop »
9JR ,.J(l05|g0H^|PV"  8UBA0.U8lS,t^
'ogsojd 9ainj|od ai fuoj« -«z raasid qiapSAqvz qiaiAznoosp s ooi -fifnji -qvajs^a] q9SA ojo^s od *Sop»2
!iu3»ia • Xjjaiqx 'V »fjeiuepi
*n 98 (va «i'[A«is«u 'iiAtiiiuti«  «|  pnaoisoids   |if|et,
•ft« JOZ,   9)9   I[IA»jpz   19tU10p   9.\p   9X
'Coidva nasp qo nfjazAod od oures as »flwoj  09S » *V»oo[ g -piiaqpo^sod
tt)90A '9n»I 9JS|S 0»,»| «Z 9S 9SA *X
oyrem o^sfnojiiuto oisfjjjsii)!
•—^ s oiodopftz uiio|o9)
<d s »ia3|^a)s suisfioads mq9A ipi
>ni9[^9)s qnsafoAp 9 n« qiaqfsai gj
•ounu z oauisaz oaaAisjtA ooa|9z z
uies|Bq AafXjjaiqj.
ef U9tsjjd oujpa'
lOAiast^ tfnftnaod tz^ts^
•—MUH"«.; HI
tjtlilli UI<JJ»|1(J_'Y
ujES|egja)q33Uij||Y
jOnZAOJUA    OOtAinjqQ
vyfuouutvy »up/it wi iji/jh/tuj«"' mqjto/i if'wtj'io tup/aaoy/tn. 1
ggf                                               *9UJ«ZA9jd
AOtnaiunjisai q:n]SjA0iV6A afusf|ASJdod ipn) 9s ui »ujn ai v*i9 •at)«a »qzgjjsod iau|»z a Cuiuii os -p)! oSipz s 9J||0 »z amj)s 'tlntAOiapzi t39sCaai]rsu op 9^e| oifsoousjj 9AVJJ -fdidvu ^ gg po »laduiojj U| aujoiitaBnij -fajdsu 3  gg po luressq 9 luitidu jg
—i;l   Z   SS[9    tufOAp   Ell   91||U0HJVI|   91(8
-fsuno 'faudta j| g po 9|So3 vz aliens •jdsu 08 S X P° 9*0'] 'lut'u ud ofiqop luiuiz 93 t|uaninj)8iii gi|Siii[|pi|| 9Jt|s
ipn)   iO^H   |J93U01|   «Z   3|S0B   98(aUU[8N
tfaidsa 3 q[ po 9|90D 9U8|3pz| ouij
Ifajdeu )i c|  po (jsouo^ tz 9J)|Q
d»a oi-i ji od ajsijs
'. fsidza a 09 S q (jo 9[J9]08 tz iisgg
!3)alA^   EU   9ISI?   UI   0^[<J8
•qo n«¥j2'l   9unj(« 9)(8UB[!i«|i  9if)«opJfJ
•A0)a90»lil)sii|  qiuiq}ni3 qiiHSjA
-o^»8A   dm«a  ||(9>aar<u ai ||[|oq[BN
j-| 9«t«j|sj9itjg 'nft»o A 9H9p»Ai tazatudn IHSifnp«! '(9|(9MU|sai-i|!8i)() AOtraujini qiu<qii<|3 r|9|«At|tl(]
UJlUEulJDS   |>ZU9M
M
n^tBoraz  bh  ni  (aainBd) qsjf mjazep ppusOui 8eiod Brai PI 'ojanraj o««n «u oapaA otj • ijjsvSoj lABjd ,.3iian^ bua"is" °! »ipnb[ jBjs.api  '.fajoi oujiuauiQ    ;(9pzap 9>]sjafti8i ' poA qinrsjauim q;}|R«8o)j iiiiibiizojbjk m piqBJod nou3anj(uo^ Bupuossu^B^sn ipnj nstjifl
.'Ojqop ;9l! JB^   '9SA  8011 J03|BJI     | ^*l5tf'
-—
T;   "nrn^ a tfjq Ut)tnpnq3s8i^ BJ iuoD*iq miujudo u; iiujtiz z
ud omit idn>( mso id •IjAOpng Uj OUqatOd St 'i^ampud sajiidoi
Bjqdjs-Bnij ni
Bjq9JS fyBp zi
69g                                          -gfisod
nBOJOfBlg"   0A)8IUABjdn   BU  9S   frill   9qpnuo,j — 1 foj|B|   'agzoiuz cuqop EfuSUIlOBJ ui Efuusid 'am
W    1                               'qi^SflJlHAV   ij^-i  i|')uE   A
J   I iiodaQ    *vr|isud 9^siS()-0J)SAy AOuopvis qjm[
^•»»k I biawj 910911(9)8  q!i![9A j-i  — .gg » '»in"»|
t           I —8 31 '!»!!»* 8 Oi-t 31 'oom9i«a|8 o.;i|3» | Wl
■""■•A08-8 3J 'oaratpiti« opiui \ 9S 091 31 'M«-W{
f9idsa iiojd ijiod oj   -J |   IX9J8 ■/, '3| 7, »!U|W[
Ektk, -otp xtsA A9i«r|iKod «uik»,i JH -qMnpiMK>, £08 ti|9«y|9|>| 'V8VHd „J»IPV »9ZJt»«»lJ
tiutjii iBjoAp n» 'y 3 n 0 v d d
sgTSSs.                B>|oiodv :»od9p iumiq /t a»%                 —------^
_Jg      1     tuwjBJtA    oitjiaodap   «*m> ;
--------              -odt zi Btpojti »ž uiE8|»q eny 'J) |
ai nruispo aatoojoq 9a?a^ ai *pii 9fasfaadBa | 'd 'a QBiiBi^ 3a]iqoejd VAV1838 'jfo.^Kiaiz 'af -ip »n;i»*B« 'i|swuaai«4 ooipajsod 9a«oz,m -pais aaouigad'sod 'ntuafiAEqajd ui mad« 'oaa(|Al -9Z qi'anAupz zi 'ojqOQ    -(aanjdoiBiaAiqnJs) 1 -vz v99a)9rud9a nfuafusjispo jai sfaaqAtqaid -afajn ai 'litatAtsadsod nfatzjpzA a uiaaAiiS 1
BOpop?
BDaABjpz afuczjpzA
ipni 98 8U1AOŽJ) fa* a — 'lUOAOSop^ od oi!ji:[fi -jsoupajd BU1I 'B|IOOJOd UI B|BA9dJ| BU}9|p9A  Bini    BJ9]B^    8)6IB1    BlUOJIZO    'llBIBJ,   1J
uio3E|q uiiuBfaiu x 9uiao8j)   Ez   '| ') Ejquraidat'
9UIA0SJ) BfpOA 10^ 8Ulf9jds 98 'BUZOUIZ^znapl sfUEAOsidop bSo^haoSji ui VAispoAoSifiiif cgonpi J0J|B^    '85|IZ9f BŽ931SU19U   UI   b89^BU9A0[S '!)S0JW]
BJJlBftpOJd
p TOoni'od insAOj
lOiuzsp? '1 bu '.fjinueg ud ioiqai|(< a i -«iq njia«§9ai z hoiaoSj^ 'nf-J8fiJ3qi)3j3 j|sj
33113311   I^JSAO^jad
ipni joj{«!( nszoaiz   oaijgindn   n( 9n;osneAO|8 '*8iq i
oauaon t>isao8.i^ ni BzipfbH fo>(0} as euifajds
its         -.Bojafaqg"  OAiginAttidn bu «|iU}1
■uda 0U8Bjf(up ofnTiri iiji«^ 'itjt»i —rims« 1 f«n   aqpnooj   -ui[in   iiio|va   iCoqa "a
'SjnqjBj^   laq tU33]orj pi   jqPMisna^    a\i9J^   oqcpiuq
DA)Bf[9AOd   Ud  9AZI 98  3§;9I]UU«)B[1 98j\ '031]
■2 i j q oagfasjqo oaqop 9? «d 9a«8ajp f -«i ncaaqsiB in9Jwi8 od on^ «poid 'mod qeJUQtl A Bqinuiq Bna^zod buO[OA«J
WSSZr iJozoj
'01 ziB|djnw 'oapeJB ')*>aqni|as ']■
:03jpjAi «n ondnBZ 9naqo 98 f«a
'090|BZ     ofOAS      UBjf[Bpod       l[B
ODBfld oj^raop
ojqop niABudsa 99oq ib Jop^
OSS
091
Of
OS
021
OS
021
— I —
5418
— 8 —
Naznanilo otvoritve.
Raznovrstnim željam odgovarjajoč sem se odločil da otvorim
-----=====   filijalko  v  Ptuju
Anaetasius-Crrun-cesta, Scheiblnove hiše.
A *«»1 -Si«   je novozidan, ima čakalnico toaleto za dame itd.    O   Taotni   nflVPPPVfllni    73Vftd     Povečbe se izdelajo po vsaki dimenziji in AICŠJC  |n je lQrej   urejen p0 vgem komforiu nove dobe. Q   LdOllll   pU¥Gl)CYqilll   MHUU.   izpelja
iljavi tudi po že hudo obledelih slikah.
Skupine družb, društev porok se fotografirajo izven in v hiši pri umetniški izpeljavi,  ravnotako hiše, fabrike, pokrajine, interijerji, :=====   arhitektorična in   tehnična dela.                                 =
Fotografira se vsak dan in pri vsakem vremenu.
Prosim za mnogobrojai obisk in beležim z velespoštovsnjem
Karl Weighart
c. in kr. dvorni fotograf, Ptuj.
Pazite na oznanilo vsebine in plombo.
je za
Tomas-moka
jesensko naročbo Fabrike Tomaževih
najboljše in najcenejše             fosfatov,
Ct ti A111 fl     f A C f fl 1* ti £«    družba z omenjenim jamstvom
gllUJllU 1U M U111C (ihomasphosfatfabriken)
kisline.            BERLIN W.
Svarimo pred manjvrednim blagom!
Pazite na varstveno znamko.
Kmetje pozor!
Novi veliki
sejmi z žrebetami
(Fohlenmarkte)
===== v Ptuj« ==
dne 4., 18. septembra, 2., 16. oktobra, 6. in 25. novembra.
\B. Žrebeta, ki se pripeljejo na te sejme,
kakor tudi kobile-matere, so proste mit-
niške pristojbine in štantnine (Standrecht
u. Mautgebii.hr).
V ptujskem mestnem soparnem kopališča
se dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob ' »II uri predpoldan za 60 vin. * (30 krajcarjev.)                              3n Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt).
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Domača pijača
narejena z „Mostin" da izvrstno pijačo in je je najboljše nadomestilo za pristni sadni mošt „Mostin" je sestavina naravnih substanc in vsled tega neškodljiv ter vpliva ta pijača na človeka oživljajoče in pospešuje prebavo. 300 I. te pijače narejene z „Mostin" stane 4 gid. 80 kr. „Mostin" se dobi pri Janezu P o se h, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška ulica 20.                             U9
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Lepo posestyo
tik okrajne ceste v Podvincah pri Ptuju. ječe  iz niše in gospodarskega pos gradne velikosti        177 m* Vrt ploščine            311 m«
posebno dobra njiva z 6966 mi pit se proda po nizki ceni ali se da v najen rom na lepo lego je to   posestvo za  va ali trgovino sposobno, posebno   pa za zmoi kovača. Več se izve pri lastnika Jakob Matzun v Ptuju.
Prodajalka)
nemškega in slovenskega jezika zmožna, bi   tudi  pri   hišnih   opravilih  pomožna bila, i takoj sprejme pri
Johann Jellenz,   trgovina z usnjem t
Za 16 do 20 krav in 10 do 15 telet se jprejl priden oženjen
HSSBE"* kravji majer
kakor t.di priden volar za graščino rs Spi Koroškem, katere naslov se izve pri ,i
Jajca
kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, oih-l povalec jajc v Ptiju  Roismaaova hišablisopsi
•ojilnice) in v Središču (Deikora bik).
OOOOOOOOCK
(■■■BEBH Prtiči (Plahte)
sa pojstle iz domačega platna m dobivajo i ==: t ta novi veliki trgovini =
Johana Koss v ===== po gld. 1*30