282   K članku: .Enotno nadzorstveno oblastvo v kaznilnicah in jetnišnicah.*
K članku: „Enotno nadzorstveno oblastvo v kaznilnicah in jetnišnicah."
Julij Fischer, viš. kaznilnični ravnatelj v Mariboru.
O enotnem nadzorstvenem oblastvu v kaznilnicah in jetnišnicah v Sloveniji je napisal gospod višji državni pravdnik Andraž Jeglič v »Slov. Pravniku« (str. 138—144) uvaževanja vreden članek.
Njegov predlog za enotno nadzorstvo pozdravljam v imenu stanovskih tovarišev kar najprisrčnejše. Že Krohne povdarjti, »da je brez strokovnega in enotnega vodstva kaznilnic enakomerna izvršitev kazni nemogoča, je smotreno delovanje izključeno«.
Povsem se strinjam z gospodom višjim državnim pravd-nikom, da imamo v naši stroki preveč kaznilničnih nadzorstvenih instanc, pri čemer ne bi bilo pozabiti še na medinstanco računskega oddelka. Posebno me je jazveselila v tem članku konštatacija, da je službovanje kaznilničnega in jetnišničnega osobja med štirimi zidovi v ozkem stiku zgol s kaznjenci neprijetno, nevarno in napornO'.
To naj velja vsem tistim v resen povdarek, kateri nam kaznilničnim in jetniškim uradnikom zavidajo večkrat dvomljivo ugodnost uradnega stanovanja.
Izvajanja o administrativni upravi kaznilnic in jetnišnic, določitvi primernega dela vsakemu kaznjencu, o njegovi vzgoji in zboljšanju nam kažejo, kako dobro pozna gospod pisatelj vse detajle te mnogostranske službe. On ve, da mora vodja kaznilnice držati 600 in več kaznjencev in skoro stotino uslužbencev v primernem redu in displini, kar pri današnjih vsled vojen nastalih nazorih o delu in osebni svobodi, ni baš lahko. On ve, da je tak vodja istočasno tvorničar s 15—16 obrati, da mora biti trgovec, tehnik itd. Poleg vsega tega pa se mora intenzivno baviti z individualnostjo vsakega posameznega kaznjenca, ako hoče z uspehom delovati pri poboljšanju kaznjencev. Ta naloga zahteva temeljitih študij osebnih in kazenskih
K članku: »Enotno nadzorstveno oblastvo v kaznilnicah in jetnišnicah.'   283
Spisov kaznjencev in stalno opazovanje njih obnašanja v kaznilnici, tako napram sokaznjencem, kakor napram hišnim predpisom. Prilike je za to vedno dovelj pri nadzorovanju obrtnih del, na dnevnem sprehodu, pri obiskih v ječah, v šoli in bolnici. Pravilno povdarja gospod višji državni pravdnik, da tvori višek praktične izvršitve kazni pravo spoznavanje individualnosti kaznjenca, katerega se priporoča za najvišje pomilo-ščenje.
Sklepanje, da bode, čim uveljavimo tudi pri nas popoln progresivni sistem, premeščenje kaznjencev iz samotnega zapora v skupni zapor, iz tega v posreduj; zavod in na pogojni dopust, brezhibno zaniogel izvršiti' le ravnatelj - jurist, se mi ne zdi utemeljeno.
Že od leta 1872 imamo tudi pri nas progresivni sistem, seveda le v prvih dveh stadijih, dočim se slednji dve stopnji do sedaj nista izvedli radi pomanjkanja kreditov, od-nosno potrebnih stavb, ne pa radi tega,, ker so kaznilniški vodje — nejuristi. Že danes presoja in odloča kaznilnični vodja spo-raziimno z zavodovimi uradniki (zdravnikom, duhovniki in učitelji) o premeščanju kaznjencev iz enega stadija kazni v drugega. Isti, le vsled navzočnosti hišnega komisarja (državnega pravdnika) še bolj rigorozen postopek je pri sestavljanju vlog za pomiloščenja. Ne uvidim, zakaj ne bi bil ravnatelj - nejurist pod navedenimi okolščinami tudi kos, izreči premestitev v posredni zavod in pogojni dopust.
Hišni predpisi naših povsem modernih hrvatskih in slavonskih kaznilnic, katerim načelujejo že od nekdaj ravnatelji-juristi, nam podajajo natančno sliko, kako je postopati pri določanju za prestop iz stopnje v stopnjo. Cim izvrši kaznjenec zakonito določeni del kazni, prestopi iz prvega, najstrožjega stadija kazni, v drugega (s pododelki), kjer ostane zopet in se mu končno pod gotovimi pogoji na predlog ravnateljstva dovoli pogojni dopust od najvišje nadzorstvene instance (pokrajinske vlade). — Vse to pa pod glavnim pogojem brezhibnega obnašanja v kaznilnici. Ta postopek se izpremeni in poostri, čim bi se dotičnik v kaznilnici slabo obnašal.
Iz tega je torej očividno, da gre tu za administrativne n a r e d b e, ne pa za zgol juristu v presojo pristoječa
19*
284  K članku: .Enotno nadzorstveno oblastvo v kaznilnicah in jetnišnicah."
vprašanja. Po mojem skromnem mnenju ima pri pri tem kriminalist - psiholog le malo priložnosti udejstviti se. Da bi torej bilo juridično znanje predpogoj za dosego viška popolnosti progresivnega izvrševanja kazni, o tem nisom prepričan.
O tem, da li naj bode častnik ali jurist vodja kaznilniškega zavoda, se je že mnogo pisarilo. Mnenja sem, da more službo vodje kaznilnice opravljati vsakdo, ki ima dovolj obsežno, splošno predizobrazbo, naj si bode to učitelj, zdravnik, ali častnik. Glavni pogoj je, da je dotičnik za spoznavanje človeške psihe nadarjen in, da si zna s svojim nastopom pridobiti ugled in zaupanje. On se mora že od mladih let baviti s poznavanjem individua ter mora preiskusiti ob težkem-in nevarnem kaznil-niškem službovanju vse panoge te posebne stroke — začenši z najnižjo stopnjo kaznilniškega upravnega uradnika. Le popolnoma verziran upravitelj more postati tudi vsem zahtevam ustrezajoči vodja. Za to službovanje se bode le malo juristov oglasilo, če se jim ne bodo nudili v primeri s sedanjimi kaznil-niškimi uradniki na činu in napredovanju boljši življenski pogoji.
V Nemčiji, od katere so do predvojne izhajale glede praktičnega izvrševanja kazni odločujoče smernice za celo srednjo Evropo, imajo zaposlene kot vodje kaznilnic poleg juristov tudi bivše častnike ter učitelje. 2e prej navedeni Krohne trdi >/Ein guter Oberdirektor wird nicht in der Schule oder in Hor-saale erzogen, sondern gefunden«. (Sposobnega višjega ravnatelja ne vzgojimo v šoli ali na univerzi, marveč ga moramo najti).
Odkrito priznavam, da sem dosedaj kot vodja edine, moderne in največje kaznilnice za moške v Sloveniji v večji meri občutil pri sebi in pri podrejenih upravnih uradnikih pomanjkanje trgovske in tehnične naizobrazbe, kakor pa specifično juristične.
Gospod višji državni pravdnik p^, bode rad priznal, da rešuje ob svojih temeljitih letnih vizitacijah zgol administrativna vprašanja nejuridičnega značaja.