Identifĺkacija bolnikov s pľehľanskĺmi teŤ,ayami 
-
vloga medicinske sestľe
Denis Mlakaľ-Mqstnak ín Nada Rotovnik Koąjek
Uvod
Prehrana od postavitve ďiagnoze dalje pređstavlja pomemben člen v procesu
zdravĘenjain zdravstvene nęge bolnika. Različne raziskave zadnjih let so pokazale,
da 
je podhľanjenost bolnikov v bo|nišnicah resęn problem' kl zajema pomembno
število hospitaliziranih bolnikov. Rezuĺtati ľaziskav so pokazali, da 
je pribliŽno 40
% hospitaliziranih bolnikov 
podhranjenih, in siceľ ne glede na starost ali njihovo
obolenje, ob odpustu iz bolnišnice 
pa celo 70 % bolnikov (Holmes, 2003) .
Potęk, odziv in izid zďravljenja ter kakovost bolnikovega ŽivĘenja so zelo odvisni od
njegovega prehranskega stanja. Prav tako podhraqjenost bolnikov 
poveča tveganje
za umrljivost, 
podaljša obdobje hospitalizacije in poveča stroške bolnišničnega
zdrav|jenia 
(Holmes, 1998). Raziskave kaŽejo, da se prehľansko staĺ{e bolnikov
med hospitalizacĺjo 
pogosto poslabša, da so infoľmacije v zvezi s prehľanjevanjem
bolnikov zelo redko zabęlęźene in le malo bolnikov 
je 
deleŽnih 
poglobljene
prehranske obravnave 
(Holmes, 1998).
Pravica slehernega bolnika 
je, 
da bodo v obdobju hospitalizaciie njegove pre-
hranske potrebe zagotovlene. Dobra prehranska podpora in oskľba, ki zagotavlja
zadovoljevanje bolnikovih 
prehĺanskih potreb, pomembno vpliva na izid zdravljenja,
pomembnega indikatorja kakovosti zdravstvene oskĺbe hospitaliziĺanih bolnikov
(Ovesen, 2001).
Prav tako obstaja le malo dvomov, da 
je 
motiviľano zdravstveno osebje, z osvojenim
znanjem o prehrani bo|nikov ze|o pomembno pri preprečevanju in zdravljenju
podhľanjenosti bolnikov (Holmes, 1998).
Značilnosti bolnišnične 
podhľanjenosti bolnikov
Proteinsko-energijska 
podhranjenost, ki 
je 
znalilna predvsem za hosprtalizfuane
bolnike nastopi kadar bolnik s pľehĺano ne zadosti svojim potrebam po be|iako_
vinah in energiji (Dudek, 2000).
Denis Mlakaľ-Mastnak, dípl.m.s., spec. klín.diet.,
mag. Nada Rotavník KĘek, dnmed., spec. aneste4iolog
o n ko lo š ki i n štitut Lj u b lj a n a
58

Vzroki za podhranjenost hospitaIiziranih bolnikov so lahko razlićni: premajhno
posvečaĺ{e pozornosti zdravstvenega osebja prehrani in prehraqievanju bolnikoĺ
bolezen, zdravIjenje, psihološki, kultuľni, čustveni in duhovni dejavniki.
Kratkotrajno pomanjkljivo prehranjevanje pri zdravem odraslem človeku z
normalno telesno teŽo bistveno ne ogrozi njegovega zdravja. Pri hipermetaboličnem
in hiperkataboličnem bolniku paje celo kĺatkotrajno pľehraĺfevanje, ki ne zadosti
povečanih potreb po hľanilih in energ[ji, zelo škodłivo (Dudek, 2001).
Nezadovoljene hranilne in energijske potrebe vodijo v izgubo puste (funkcionalne)
mišične mase in kasneje še v izgubo maščobnih rezeÍv. Fizična moč in zmogljivost
bolnikov in zmog||ivost njihovega imunskega sistema se poslabša. Zaradi tega se
dokazano poveča število komplikacii in poslabša se delovanje vseh organskih
sistemov. Posledice podhranjenosti prav tako povečajo stroške zdravljenja in
hospitalizacije, pri podhraqjenih bolnikih 
je 
več zapletov bolnišničnega zdravljenja
in večji 
je 
odstotek ponovnih hospitalizacij (Holmes, 2003).
Yloga medĺcinske sestľe pľi pľehľanski podpoľi hospitaliziľanih bolnĺkov
Vsaka medicinska sestra 
je 
član širšega multidisciplinarnega prehľanskega tima, ki
spľemlja pľehĺansko staqie in planiĺa pľehĺansko podpoľo bolnikov med hospitalizacijo
(Dhoot, 1996).
Dhoot in sodęlavci ( 1996) so v svoji raziskavi ugotavĺjali pozitivne učinke, ki 
jih 
ima
ustanovitev pĺehĺanskega tima. Njihovi zaključki so zelo optimistični:
- 
prehĺansko presejanje in ocena prehranskega stanja bolnikov se izvede Že ob
spľejemu v bolnišnico, kar omogoči identifikacijo bolnikov, pĺi kateľih 
je pod-
hranjenost Že pľisotna,
- dnevno poteka sprem|anje prehĺanjevanja, prehranjevalnih potľeb, problemov
in prehranskega stanja bolnikov na ľazličnih nivojih, kar omogoča zagotavljanje
ciljane prehľanske podpoĺe hospitaliziranih bolnikov,
- z multidisciplinarnim timskim pľistopom se zagotovi učinkovita pľehranska
podpora za bolnike s prehranskim tveganjem,
- izboljša se kakovost zdravstvene oskĺbe hospitaliziĺanih bolnikoĺ
- zmanjša se število zapletov med zdravljenjem, kar zmanjša stroške zdravljenja
in skrajša leŽalno dobo bolnikov,
- ker se upoštevajo individualne potrebe inželje bolnikoĺ 
je 
zato ostankov hľane
manj, kar se kaŽe v zmanjšanju stroškov prehĺanske oskĺbe bolnikov.
S pľojektom Priprava pľograma in foľmalĺrih postopkov za pĺehĺansko oskĺbo in
podporo podhĺanjenih bolnikoĺ ki ga je potľdilo Ministrstvo za zdtavje Slovenije,
59

poteka na onkološkęm inštitutu Ljubljana izobraźevanje in usposab[|anje zaposlenih
v zdravstveni negi.
30. 11. 2004 smo izvedli prvi - Uvodni tečaj, katerega končni cilj 
je 
bil usposobiti
skupino zaposlenih v zdravstveni negi, za samostojno izvedbo presečne študije
Prehranskega presejanja vseh hospitaliziranih bolnikov na onkološkem inštitutu
Ljubljana. ob tem smo oblikovali prehranski tim medicinskih sester, določili
njegovo temeljno vlogo in vlogo njegovih članov.
Vloga prehranskega tima medicinskih sesteľ 
je (Best' 2001):
1. osvojitev znanja in veščin prehranske podpore bolnikov zrakom, ter razumevanje
njenega pomena.
2. Širjenje zavesti v stroki zdravstvene nege o pomenu dobre prehraqienosti
onkoloških bolnikov.
3. lmplementacija in uvajanje pľehranskega presejanja in novih prehranskih
smernic na bolnišničnih oddelkih.
4. Sodelovanje pri oblikovanju pĺehĺanskih standardov in protokolov hranjenja.
5. Posredovanje in razreševanje pľehranskih problemov hospitaliziranih bolnikov
inteŽav pľi uvajanju prehranske podpoľe.
6. Predlaganje moŽnih ukĺepov za reševaqje problemov v zvezi s prehransko
podpoľo bolnikov.
7. Povezovanje članov pľehranskega tima medicinskih sester in širšega
prehranskega tima.
Model prehĺanske oskĺbe v zdravstveni negi, ki vključuje ustanovitev prehranskega
tima v zdľavstveni negi, zagotovi prisotnost članice pľehranskega tima - veznega
člena na vsakem bolnišničnem oddelku (Best' 2001). odgovornost vsake medicinske
sestre 
je 
zagotavljanje ustrezne prehĺanske oskĺbe in podpore hospitaliziĺanih
bolnikov (Bond, 1998a). Pomembno 
je, 
da se medicinske sestre zavedajo pomena te
svoje vloge in da osvojijo znanja in veščine' ki 
jim 
bodo omogočile uspešno inajanje
pľehĺanske zdravstvene nege. Le ta obsega:
- Naročanje hrane in hĺanjenje bolnikov.
- Spľemljanje in dokumentiranje količine zaužite hrane in pljače ter spodbujanje
bolnika k hranjenju.
- Identifikacija bolnikov s teŽavami v zvezi z prehrano in pĺehranjevanjem,
ľazreševanje tež'av in evalvacija ukĺepov.
- Sodelovaqie z dľugimi člani prehranskega tima pľi ľeševanju bolnikovih tetav v
zvezi s prehrano.
- Prehranska zdravstvenavzgoja bolnikov in svojcev.
60

Identifikacija bolnikov s pľehľanskĺmi težavami
Britansko združenje za enteralno in parenteralno prehľano (BAPEN - British
Association foľ Entęral and Parenteral Nutľition) 
ję 
oblikovalo prehranske standarde
za uporabo pri hospitalizkan1h bolĺikih (McLaren, 1998). V svojih standaľdih
predlagajo, da bi morali prehransko stanje oceniti pri vsakem hospitaliziľanem
bolniku ob spľejemu v bolnišnico in ga v obdobju hospitalizaci|e ponavljati v
časovnih intervalih. Vsak bolnišnični oddelek bi moral imeti navodila, kako naj
oceqjuje prehransko stanje bolnikoĺ in negovalna dokumentacija bi morala
vključevati oceno prehranskega stanja bolnikov. ocena prehranskega stanja bi morala
vk$učevati telesno višino, telesno težo,izgubo tęlesne teŽe, apetilt,teŽaye z žvečenjem
in s poŽiĺanjem, kľonično utľujenost in druge dejavnike tvegaqia. Prav tako
poudarjajo pomen spremljanja prehranskega stanja bolnikov v obđobju hospitali-
zacije s spremljanjem telesnę tęŽę, koľčine zauźite hrane in bilance tekočine.
Za meďicinsko sęstro 
je pomembno, da zna pÍępoznati tveganja za razxoj
podhľanjenosti in v načrtu zdravstvenę nege določi bolnike:
1. pri katerih obstaja veliko tveganje zarazvoj podhranjenosti;
2. pĺi katerih so teŽave v zvęzi s prehĺano źeizrażene.
Prehransko pľesejaqje hospitaliziranih bolnikoĺ ki 
Ea 
izvajamo s pomočjo
ustreznega vpľašalnika, pomaga identificirati bolnikę, pri katerih obstaja tveganje
za razvoj slabe prehranjenosti (McLaren, 1998), zgodnji ukĺepi prehľanske
podpore lahko preprećijo razvoj podhranjenosti. Poleg tega nam pomaga identifĹ
cirati bolnike, pri katerih 
je 
slaba prehranjenost Že prisotna (McLaren, 1998) in
ukĺępi prehranske podpoľe lahko izboljšajo prehĺansko stanje bolnika' V bolnišni
cah moramo oblikovati prehranske standarde, ki bodo upoštevali, da moramo
prehransko presejanje izvesti ob sprejemu bolnika v bolnišnico in ga v obdobju
hospitalizacije ponoviti (Scott, 1998).
Da bi medicinske sestre lahko izvajale pľehransko presejanje, je 
izoblikovanih več
orodĺj (McLaľen, 1998). orodja, s katerimi se izvaja prehransko presejanje, morajo
biti prilagojena ciljni skupini, pľi kateri ga izvajamo. Pomembno 
je' 
da 
jih
preizkusimo, preden jih 
dokončno vpe|jemo v prakso, prav tako 
je pomembno, da
za izvajanje pľehranskega presejanja osebje ustrezno usposobimo (Bond, 1998a).
Pľęhranskęmu presejanju mora slediti natančna ocena pľehranskega stanja bolnika,
ki z uporabo razlićnih metod vključuje pridobivanje pođatkov o (Bond, 1998a):
bolnikovem Yzoľcu prehľanjevaqja, navadah, etičnih in kulturnih stališčih,
priljubljeni hrani in hľani, ki 
je 
bolnik ne mara, telesni višini, telesni ÍeŽi, izgubi
telesne teŽe' telesni in psihični kondicĺji' zdtavjl ustne votline ter stanju zob in o
dľugih dejavnikih tveganja, kot so: infekcije, bolezni, bolečina ipd.
61

Pręhranskemu presejanju in oceni prehranskega stanja morajo slediti aktivnosti, ki
jih 
opredeljujejo prehranski pĺotokoli in navodila. Ko medicinska sestra identificira
bolnike s pľehranskimi motnjami in težavami, mora v procesu zdravstvene nege
opredeliti individualne prehľanske probleme bolnika, planirati ukľepe za njihovo
reševanje, izvajati načrtovane ukĺepe in 
jih 
vrednotiti. ob tem mora priieti z
aktivnim spremljanjem in beleženjem količine zallŽite hrane in piiače, v načľtu
zdravstvęne nęge mora pľedvideti poti povezovanja z ostalimi člani širšega
pľehranskega tima, ki so: zdravnik, ki bolnika zďravi, klinični dietetik, kuhinja,
psiholog, socialna sluŽba in lekarna (McLaren, 1998)'
Rezultati pľesečne ľaziskaYe pľehľanskega pľesejanja na
onkološkem inštitutu Ljublj ana
Na onkološkem inštitutu Ljublana smo 6. in7. 12.2004 izvędlri pľesečno ľaziskavo
prehľanskega presejaqja bolnikov. Poglavitna namena sta bila validacija vprašalnika
prehľanskega presejanja, Nutritional ľisk screening NRS 2002 (Kondrq,2002)'
preden ga dokončno vpeljemo v pľakso, in ugotovitev stanja potreb hospitaliziranih
bolnikov po prehranski podpori. Rezultati so pokazal| da 45 % vseh
hospitaliziranih bolnikov trenutno potrebuje prehransko podporo, medicinske
sestre so vprašalnik pozitivno ocenile, ob tem pa izpostavile predvsem kadrovske
in časovne teźave za zaćetęk izvajanja rutinskega prehranskega presejanja
hospitaliziranih bolnikov onkološkega inštituta Ljublj ana'
Zaključek
Za preprećevaqie bolnišnične podhranjenosti je pomembno, da tudi v zdravstveni
negi vsakega hospitaliziranega bolnika obĺavnavamo kot bolnika, pľi kateľem
obstaja tveganje za razvoj bolnišničnę podhľanjenosti. Zagovarjati moramo timski
pľistop pri prehranski obravnavi hospitaliziranih bolnikoĺ ki omogoči ohranjanje
ali izbolišanje prehľanskega stanja bolnikov. Pĺehrana mora postati integralni in
centralni del pri obravnavi hospitaliziranih bolnikov, na pľehľanjevaĺ{e ne smęmo
več gledati kot na dopolnilno dejavnost kliničnemu zdravłeqju, ampak kot na
centralno dejavnost kliničnega zdrav|jenja.
Medicinska sestra, ki ima znanje o pľehrani bolnikov in ki prevzame odgovornost
za pĺehranjevanje bolnikov, lahko v pľehranski podpori prevzame aktivno vlogo pri
pĺeprečevaĺlu bolnišnične podhĺanjenosti (Holmes' 1998).
Kakorkoli Že, prehranska podpoľa bolnikov ni samo odgovornost medicinskih
sestęr. Brez inteľdisciplinarnega pogleda na prehľano hospitaliziranih bolnikov, ki
vključuje: oskľbo bolnikov s hrano, ki ustreza hľanilnim in energijskim potrebam
62

posameznih skupin hospitaliziranih bolnikov in, ki omogoča individualno
obľavnavo bolnikovih potreb; organizacijo bolnišničnih dejavnosti tako, da so v
času obrokov izkliučeni nenujni medicinskotehnični posegi, postopki in preiskave;
organizacijo dela na bolnišničnih oddęlkih tako, da bo v času obrokov na voljo
dovolj negovalnega kaďra za hranjenje bolnikov in oceno prehranskega stanja
bolnikoĺ lahko medicinske sestre same opravijo le del poti (Bond' 1998).
Liteľatuľa:
- Best C., Sue T. Improving pľactice with a nurse nutrition team. Nurs Stand
2001; 15:41-44.
- Bond S. Why eating matters. Nurs Stand 1998; 12:26-27.
- Bond S. Eating matters-improving dietary care in hospitals. Nurs Stand I998a;
12:41-41.
- Dhoot R., Geoľgieva C., Grottrup T. in sod.The management of clinical
nutľition in NHS hospitals. J Clin Nurs 1996;5:399-400.
- Dudek S. Malnutrition in hospitals: Who' s assesing what patients eat?. Am J
Nurs 2000; 100: 36-43.
- Dudek S. Nutrition essentials for nursing pľactice. Philadelphia: Lippincott
Wiliams & Wilkins, 2001:661-92.
- Holmes S. Undernutrition in hospital patients. Nurs Stand 2003; l7:45-52.
- Holmes S. Food foľ thought. Nurs Stand 1998; 12:23-27.
- Kondrup J, Allison S 
Ę 
Elia M, Vellas B, Plauth M. ESPEN guidelines for
nutrition scľeening. Clinican nutrition 2003; 22: 4l5 -2l.
- McLaren S., Gľeen S. Nutritional scľeening and assessment. Nurs Stand 1998;
12:26-29.
- Ovensen L. Council of Europe report and guidelines on food and nutritional care
in hospitals. V: European forum: food and nutritional care in hospitals: acting
together to pfęvent undernutrition. Strasbourg: Council of Europe, 200l:. 35'43.
- Scott A, Hamilton K. Nutritional csreening: an audit. Nurs Stand 1998; 12: 46-47.
63