GLAS List slovenskih SV. JSTo w 16. rLO-vemlDra 1898. Leto VI. Mali vstaja od vzgoraj. V Wilmingtonu. v lepej državi forth Carolina ,, vlada blagi mir". Iz Waehingtona niso tja odpo-Uiali zv 'ne armad- . d.i I»i usurpa-lorje (vsiljene") pregnali iz i.jih [stališča. M<-Kinleve\ kali i ne t je 11 m ** I nl-df t" zadavi sojo in ni ničesar slenol. Kaj p;i naj I>i ti gospodje tudi p o 1 t ii i m i i n razrednimi strankami! Poleglega pa tudi ue-čejo proti postopati puntarske-mu meščanstvu imenovanega južnega mesta, ker so še I*' pred par meseci ponosno govorili in pisali, da je morilna vojna jug in sever za vse Čase zvezala, ta velika zveza 'n pa vsled prisilnega pokorenja meščanstva v Wilmigtonu kaj čudno odmevala na one besede. To- raj bolje nič storiti, saj ni Bog vel sklenili Saj m- ni tam Hog v t koiiko razločka, ako je par zamor-| kaj zgodilo. L malr , toda izdatn. skib delavcev pod ali nad zemljo, so kršili ustavo in nekaj ljudi je meščanstvo je pa le rešilo žrtvovalo svoje življen je! Tam so j u^l^l! sam. jim villi > izvoljenih Edinost in sloga med jugom in svoj na njih mesta, z jedno ueh pod poatavilim varstvom kapi- mal revf 11 učijo uradnikov z urada iz mesta pregnali in se meni nič tebi nič lepr»| sami vsed b.-acdo ,.eamo so uprizorili. .Teli to vredno, da si državniki v \\ ashingt' nu zaradi te zadeve ne pust«- i i se ? Kaj š^ ! Pre- podeni in j» > revoluciji odstavljeni so bili vendar h- izvoljeni po delavcih in povrhu tega še od črno-poltnih delavcev, toraj sovražnega plemena. Imajo li taki ljudje (?) v obče š>» kako zahtevo, da bi jih zvezna vlada varovala v n jih ustavnih pravicah? Kaj še? Da, ako bi biia zadeva ravno nasprotna! Ako bi delavci izvoljen« meščanstva iz njih uradov segnali, pot m seveda bi bilo vse severom pa je le vsled tega takoj i. po harmonična, ker na obeh stra- dami, moral bi se kdo 400 let neprenehoma z ekspresnim vlakom voziti predno bi prišla vrsta nanj, da bi bil povožen. Vožnja na naših železnicah se tedaj ne more nevarna imenovati, vklju'o temu, da vozijo z nenavadno hitrost o v primeri s železnicami družili dež^l. Za službujoče pri železnicah, posebno one pri tovornih vlakih kaž.- statistika seveda vse drugačno lice. 0 položaju na Kii in na Filiui ta I isti delavce ožemajo in odirajo, na jugu \ izobrazbi zaostale črno-poltne, na severu pa toliko inteligentne belopoltne delavce! Kapitalisti se šopirijo, stvaritelji vsega pa ponižno svoj ti Inik pokladajo pod peto postopačev, zapravljivcev, lali-koživce\ in mehkužnežev. Kedaj >e zasveti tako, da grozno krivico vsakdo vidi? Nase zeleznice. Po imele nekej sestavi zvedence\ so i. septembra železnice drugače! p ,tem l i električna žica v Zjedinjenih državah 244.30. Na postranske proge, proti vsta -m. Potem i i vse vodje j ž«'eznične postaje, ogibališča itd. že davno sedeli za dobro zapahne- nimi duri in močnim okrižjem na oknih, .mogoče bi jih »tudi že še huje kaznovali. Toda ne, to so bili pol.iokrvni meščani — v kolikor se jih zamo-remo misliti v malem južnem mestecu — ti so uprizorili vstajo, ker se niso hoteli pustiti vladati od čmopoltnih delavcev, in seveda to je vse kaj druz^ga, tem meščanom se dopade vladati, ali vlada-nim biti ne. Ker so pa meščani, smej'i ž.e n.-kaznovani ustavo si h -ma prelomiti, seveda ako je to naperjeno samo proti delavce m. Ko je pred kratkem governer illinoiški Tanner samo z — jezikom pretil, koristi štrajkujočih premogarjev braniti, ako bi tudi prelomil ustavo in sicer da uvožene črn »poltne »kabe pustil po-streliti. nato je zaupilo vse meščansko časopisje svoj: ,,(iorje!*' nad tem obnašanjem in ako bi res tako postopal kakor je govoril, bi že poslali v Illinois zvezno armado, da si tam pridobi iuvorik! Toda Tannerju ni bi bilo potreba pretiti, — saj sploh že samo ,,zbiranje štrajkarjev" tako razburja ožeuialce, da takoj kriče po solda-teski. Ako se tiče delavcev, kteri tudi najitolj skromne pravice zahtevajo, že na deset milj daleč na okolu kriče o ,.revoluciji", in ako tudi ne nameravajo druzega, nego vse zbegati. Ako pa nasproti temu to ,,dobro postave ljubeče" meščanstvo odpravi svoje delavske tirane na najbolj nesramen puutarski način s prelivanjem krvi, z motenjem in! j>o ustavi s krvavimi čevlji teptajo, takrat pa merodajni krogi z glavo zmajejo in ne vedo kaj bi storili, ker kožuha oprati, ne da bi ga zmočili, vendar še ne znajo. V slučaju v WiImingtouu je pa še nekaj posebno znamenitega, kar hočemo poudariti. Odpodeni uradniki in za njimi stoječi črnopoltni delavci so pristaši republikanske stranke, toraj one stranke, ktera ima sedaj v NVashiogtonu vladino krmilo v rokah! Tako vidimo, dajekapitol\ \\'a-shingtonu —sedaj politični grad v« - spada 58.000 milj. Po povprečni ce ni £60 000 za inilju bi »Laia iSG.500 milj dolga železnična proga Sll,-191.000.000, tedaj je sedmi del sve-ga bogastva Zjedinjenih držav naložen v železnicah. Pri železnicah posluje skupno s50.000 osob, ktere dobivajo povprečno po S565 plače na leto. Na vsakih 100 milj železnice računajo 450 poslujočih. I zveniš i spalnih voz, je sedaj 1,325.000 železničnih voz razne vrste v porabi; med temi je3S.U00 voz za potnike, pošto in ekspresno blago. Železnice naše dežele so v teku minolega leta prepeljale 520,000.- \\ V"'" "" '"t',7"! * . . t , . ____htevajo odstop Filipin. Danes 000 toniu prejele za to plačo o,- , . --, , , .. nmnrm v\- i se bode vrsua druga sen kabi 1 H_H>.U< HJ. /-eiezuicese morale vsacega potnika povprečno 500 milj daleč prep-ljati, predno so zaslužile pri njem dolar čistega dobička. Njihov •isti dobiček, iz kterega morajo za «11,000.000.000 bondov in delnic obrestovati je znašal v minolem le-u nekaj več kakor milijon dolarjev na* dan. Vsako leto morajo 100.000 novih tovornih voz omisliti namesto izrabljenih in to komaj zadostuje, kajti železnice naše dežele bi rabile :>O0.is Mont-ra lliosa v kte-rem pravi, da Amerikanci odklonijo prevzeti Kubanski dolg, ter za- večer druga sej i kabineta, v kteri bodo sklenili, kaj hočejo v vojašnicah, temveč so se ž njimi pobratili. General Arolasjes sabljo vsekal po nekem vojaku, da se je ta hudo ranjen zgrudil na tla. Nek. drugi vojak je z mačeto mahnil po generalu, toda njegov pribočnik polkovnik Gomez je vjel udarcezdesno roko. Vojak bode umrl in Gomez je hudo ranjen. Edino sredstvo milico pomiriti je bilo to, da sta glavni kapitan Blanco in general Orolas zaobljubila s častno besedo v 24 urah vojakom zaostalo plačo izplačati. Ta izgled je kaj slabo vplji-val na druge vojake in nekteri bataljoni ženijskega oddelka in topni-čarstva so Blancoju sporočili, ako do jutri ne dobe svoje plače, se bodo tudi spuntati. Poveljniki so sklicali prostovoljce v pomoč, kteri so zbrani v vojašnicah, nekteri tudi patrolirajo po mestu, vzbujajo pa le malo zaupanja. Topničarji v Cabanjas so se protivili včeraj vkrcanju na Špansko in trjali po-preje zaostalo plačo. Uzrok puntari ji je, ker so vojake plačevali s patrijotičnimi notami, ta koz van im i „oboimrestl. Državni zaklad istili ni hotel zamenjati in prodajalci so jih jemali le z odbitkom 50 odstot. Kakor pravijo dobe prodajalci potem za note polno ceno izplačane, dobiček pa dele z generali. Med vojaki krožijo tiskani pozivi k uporu kar očitno. Častniki baje prijemajo svojo plačo pravočasno in v gotovini. njihovega dovoljenja ne smejo storiti nikaki koraki, kteri bi njihove pravice kratili. Sklenili so resolucijo, ktera bi varovala pravice upnikov, naj bode gospodar na Kubi kdorkoli hoče. Skupščina je apelirala na dobro voljo Španije m na pravočutstvo Amerike, vprašanje rešiti na pravični način. Garcia v Havani. Havana, 13. nov. Danes se ni motil javni red, toda poznati je, da je puntarija milice prebivalstvo zelo vznemirila. Generala Calixto Garcia, kteri z drugimi kubanskimi komisarji ravno tu skozi potuje, časte Kubanci, kjerkoli se prikaže, po mogočosti se izogiba, se javno pokazati, ker noče prouzročiti demonstracije, dokler so Spanci v mestu. Proti nekemu poročevalcu je rekel general, da bode sedaj in pozneje skušal z Amerikanci skupno delovati, ter upa, da se kmalu prično za deželo srečuejši časi. Samo so veti, pa nič denarja. Havana, 14. nov. Bataljon reda Publico, kteri se je niinoli teden puntal, ker možtvo že več mesecev ni prejelo nobene plače, so danes zjutraj vkrcali na parnik so Spanci pripravljeni na novo obravnavati o kontroli, razpolagi in oskrbništvu na Filipinah, ne pa o predrugačenju gospodstva, ker o tem ni ničesar v zapisniku. Samoumevno ne bode to amerikanskih komisarjev oviralo, svojih zahtev a poudarkom ponoviti. Španci zanikajo razširjeno vest, da se sunje sindikat za odkup Filipin. Kakor se iz Madridn poroča, je prvi minister Sagnsta bolan, zato so vse obravnave kabineta o mirovnem vprašanju prenehale. L ožje rečeno, kakor storjeno. M a n i 1 a, 14. nov. General Rios. governer na Visavas je hrzojavil španski vladi, da se upor na otoku vedno bolj širi. Vlada mu je na to poslala navodila in povelje vstajo takoj zatreti. To je kaj lahko re-čeno.ali kaj težko storjeno, ker mu manjka za to potrebne oborožene moči. Vstaši so zasedli Linganis, Pavio in Oton predmestje od Iloilo in vsak čas lahko napadejo mesto. Spanci so se umaknili izpristanišča in mostove, kteri so v zvezi z mestom razdjali. Ptuji trgovci so prosili poveljnika križarke ^Charleston" ne zapustiti luke, ker jih . , ,, j , . Spanci niso v stanu varovati. Ge- „Alicante4*, da jih odpravijo nazaj r 6 i o i* i u tieral Kios pravi, da iez vstaši skle- na Špansko. Bali so se vzbruha 1 j« •i • • j. i u i- premirje za osem dni, med tem resnih nemirov m zato skrbeli za1 1 J ' obširne previdnostne naprave, toda časom pa se bode z vlado v Madrb Tudi iz Puerto Principe se poro-i prebivalstvo je ostalo mirno iu du dogovori 1, o predaji južnega de- i m otokfl ča, da tam vlada jednako stan je. možtvo odkorakalo brez ugovora na Blanco je včeraj poslal po eljniku v Neuvitas S150.000, da izplača vojake. V p o g n i t i se bodo morali. Madrid, 13. nov. Kakor ,,Tm-parcial1' pravi, bode jutrišna seja Obsodba Lucchenia. parnik. Minolo uoč je general Blanco prejel od prvega ministra Sagaste brzojavno izjavo, da je vladi čisto nemogoče poslati zahtevanih 30 Sodišče v Genfu v Švici je mo-milijonovpeBetza izplačevanje voja- rilca avstrijske cesarice Elizabete kov. Namesto brzojaviti po denar, P° kratkej obravnavi zaradi pre-mirovne komisije zadnja ali pred-imi|- Blanco vojaške puntarije z je- i mišljenega, zavratuega umora, ob-zadnja, ako Amerikanci ne opusU o kleQO roko Ziltare) 9e je giasi]a Qb sodilo v največjo v Švici dopustlji-svojih zahtev. Španija ne more skiepu brzojavke. Vlada je že od- ™ kazen, v dosmrtno trdo ječo. toliko tednov predloge Amerikan- pOBiuia 450.000 l uutov šterlingov Pravici se je zadostilo Pravici? cev sprejemati ali odgovar jati. za za0Stai0 pjaf.0 vojakom in že ta I>0 Prijetju Lucchenija so poskušali Washington, 13. nov. V žrtev jR ^ila za državni zaklad pre- zločinca predstaviti kot bolehnega, merodajnih krogih pravijo, da so veijkll_ ~ političnega strastueža, kot sanjača obravnave z Španijo dozorele do, Takoj pf) prGjemu tega hrzojava Pohlevne narave, kteri je vsled kraja in Španija mora oblast Ameri- je Blanco sklical vse generale v Ha- i anarhističnega nauka dospel na kancev nad Filipini pripozuati, | vani k posvetovanju .Prišli so v ci- j osodepolno pot in postal izvržek ali pa posledice svoje trmoglavosti sama trpeti. Komisarji niso bili poučeni staviti ultimatum, toda Ameriki odgovoriti. ,,Heraldou pi-i navodila, o kterih so se pri včeraj-še danes zjutraj, da je Španska via- seji zj^dinili, so takošna, da vilni obleki, da ne bi opozorili pre- človeštva. Soduijska preiskava pro-bivalstvo na zborovanje. Položaj je [ti Luccheuiju je j»a svetu podala zelo kritičen. P»lanco in njegovi vse drugačno podobo. Predstavil generali, so za gotovo pričakovali i'- *loftiae« kot trmoglav, na uaj-denarja iz Španije in vojakom de- nii)1 stopnji poživi njenega naravne- da sklenila svojo oblast nad Filipi- Day lahko z največjo strogostjo po-1 ,ali oi^juh«, ktere sedaj izpolniti li^goiia, prava zmes surovosti, ne vzdržati. Tudi se je pred lagalo, I stopa. Do sedaj so se izogibali ka- UH mor^j«,. Vojaki, ktere je bilo tot omejenosti in otroške nečimurno ako bi se mirovna komisija ne! zal i zmagovalca, sedaj je pa čas tnogo5e \e z veliko težavo brzdati, sti, človek, kteri mnogo čveka,a prav mogla zjediniti, cesarju Viljemu Španiji raztolmačiti, da so Ameri-' ^ zan^aj0 na obljube svojih po- Uli: ° b*m ne razume. Vse njegovo prepustiti razsodek. j kanci sklenili Filipine obdržati, in j veij^fcov [n z gotovostjo pričakuje- p^topiuije in izjave v ječi, pr^ Parnik ,,Miguel Gallart", kteri ' ....... je 24. oktobra, z španskimi vojaki na krovu, ostavil Nuevecitas, je da se o tej točki ne bode več obrav- -0 zaoBtaj0 plačo v dveh dneh. Ker ; preiskovalnim sodnik.»m, in tu navalo. Sedaj pride na vrsto, da Španija v odstop dovoli; ko se je vožnji j.- umrlo 23 mož, kakih pa je hudo obolelo. 100 Se se bojujejo. London, 11. nov. Zastopnik motivo in 7 voz na miljo železnične ; od )tFiii{)illos Commercial Comp." proge. Vsaka lokomotiva osobnih je prejel poroSila, du so si vstaši vlakov prepelje na leto povi-rečno ; osvojili olok NVgroSj kterega ločijo >0.000 potnikov in vsaka tovorna! le ozki kamili od otokov Pauay jn lokomotiva prevleče na leto 30.000 ton tovora. V minolem letu so že- leznice prevozile 760,000.000 ton tovora in vsako tono so morali vleči povprečno 125 milj daleč, tako da je bilo skupno 95,000.000.000 ton tovora miljo daleč prevoženega. Po v minoloui letu veljavnem povprečnem tovornem tarif u so morale železuice tono tovora 1530 milj daleč peljati, da so zaslužile dolar čistega dobička. Dovršeno tovorno delo je bilo jednako prevožnji jedne tone nad 1300 milj za vsako dušo prebivalstva. Izmed vsacih 2,250.000 potnikov je bil jeden usmrten in po natančnem proračuuu bi morala kaka osoba prepotovati 75,000.000 dolgo pot preduo bi postala žrtev želez- Kube. Sedaj vstaši oblegajo Iloilo, glavno mesto otoka Panavin drugo največje pristanišče filipinske otočje. danes dospel v Barcelono. Na pre- to zgodilo, se lahko obravnava o svoti, ktero bi Zjedinjene države plačale za istinite javne naredbe na otočju. Bržkone Montero Rios ne bode tega predloga kratkim potom odklonil, temveč skušal zadevo za vleči, toda Ameri kance ne bode taka taktika prav nič motila. Zahtevali bodo, da se Španija brez ugovora odloči za ali proti odstopu Filipin in bodo vsak izgovor smatrali kot odklonitev. London, 13. nov. Posebna poročila iz Pariza se vjemajo v tem, da so obravnave mirovne komisije dospele do kritičnega položaja. Akoravno je Francoska naklonjena Španiji, vendar ne more^druzega, nego jej svetovati, da odjenja, ker je iluzorično zanašati se na evropsko pomoč. Ka občno veselje Špancev, ko so zvedeli, da cesar Viljem pride v Cartageno, sledilo je trezno poročilo, da je njegovo potovanje v pravem pomenu besede „incoguito". likega kapitala — kteri so dvigauad I nične vožnje. Ali z drugimi bese- Puntarija med vojaki. Havana, 12. nov. Milica v Havani je že od srede zapletena v očitno puntarijo. Naravno je, da le malo takih poročil pride nasvitlo. ker na posebno povelje glavnega kapitana Blaucoja, cenzura vsa taka poročila zaduši. Samo bataljon španskih vojakov, kteri so danes zjutraj dospeli iz Matanzas so popolnoma lojalni, zato jih rabijo sedaj, da stražijo palačo. Blanco sam se ne čuti več varnega. Predčeraj-šnem večer so se upirali regularni vojaki pod generalom Orolasom bojevati se proti puntarski milici in civilni gardi, kteri ste si zavarovali Španski upniki. Pariz, 13. nov. Včeraj bo tu zborovali posestniki španskih dolžnih pisem in sklenili, da se brez ! se to ne more zgoditi, ni vidno, kako bi se zamogla splošna vstaja zatreti. Vojaki so zasedli osrčje mesta, na glavnih cestah v bližini palače «o nastavljeni topovi in ker se ne zanesejo na topničarje, so odredili častnike na njihovo mesto. Policijski šef je danes zjutraj dobil povelje svoje možtvo imeti pripravljeno, tla vsaki trenotek lahko poseže v akcijo. Istočasuo se izdali naredbo, po kterej je zasobnim oso-bam prepovedano priti v bližino palače. Dosedaj so imeli opraviti le z vstaši posameznih bataljonov, toda prebivalstvo meni, da bode Blanco zgubil vso kontrolo nad vojaki, in da se bode pričela splošna vstaja armade. Še enkrat odložili. Pariz, 14. nov. Španski komisarji so danes naznanili Amenkan-cem, da potrebni spisi za špauBke dokaze še niso došli iz Madrida in radi tega pros-li. da se skupna seja do srede odloži. Predlog je bil vsprejet. Španski predlog, je seveda zopet novi poskus odločilai trenotek kolikor le mogoče zavleči, ker upajo, da bo med tem časom, kaj na boljše obrne. Pravijo, da pred porotno obravnavo so veljaj kot bedasto ponašanje, da bi malo ali nič mislečih vzbudil sel, da je neko Bredišče grozne rote umorjenja vseh knezov svetal t\ |) P n If tU Ci t n ž Tisoče ljudi zagotavlja da ie SUPERIOR v STOCK PIVO najboljše od To bodete tudi sami akt» ga [»okusite. vseh. rekli, Prodaja se povsodi. SOSCB BSEW1N! CO LAKE LINDEN, - •I MIGE. YOBK, 1893 N. clas matter at Y. Post office LAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in areduik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. N'a leto velja list za Ameriko $3.—, ilatk izhaja vsako sredo in solwjto. »r ,GLAS NARODA („Vo|< E OK THE PKOPI.E") Will 1»»* isu^d ©very Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Adv+rtiiMMiittotB on agn^meut. Ah. oglase do 10 vrstic se plača < centov. Dopisi brez podpi«H in • •«n)»n«>ti i -e n« natlsr*"^ Denar naj se o»agovoli poslati po Money Order. Pri »spremembi kraja naročnikov rušimo, da se nam tudi prejšnje • •ivaliftče naznani, da hitreje najd«-kio naslovnika Dopisom m p.»Ciljat vam naredite ■ as lovom : „6las Naroda", |09 Greenwich St,. New York City. Razne vesti. Jeli povračilo, alizamoremo še imenovati pravico, ako deneino prostost tega poživi njenega dečaka n« t^hnic" na jedno skodelico, v drugo pa življenje stare, nesrečne, bo-lehne žene, ktera je bila soprogu cesarju? Ali je tukaj krivda in poravnava tned B-b-»j odmerjena, je !i silna smrt jedne stranke z od-tegnenjeui prost eti druge, poplačana? Gotovo ne. Nečerno biti grozoviti in terjati glavi- za glavo, ker to je brezmisMua zapuščina temnega veka, ah gotovo nam ne uiore nihče oporekati, da premišljeno, p-1 prendarjenem načrtu z;i-vratno morenje šibke ženske ni ztdostilno kaznovano z odtegue-njem prostosti; v teui slučaju st" si enakost in enakovrednost tudi v nasprotju. Tako so v obče zmedene zadeve na svetu, akoravno jih urejujejo učenjaki, doktorji in ti!o-zofi, pravici iti enakoveljnvnosti še dolgo niso uglajena pota. Razne Hvropejske države premišljujejo kuko bi poatopal^ pn>ti anarhisti, sprevidele so, tla vse policijske naredbe n - zadostuj j , sklicati nameravajo mednarodno posvetovanje kaj st >riti. Ako nato pomislimo in se uresniči kaj, da bodo države resno postopale, bode marši ko postal žrtev pol cijskega ova-duštva ali ščuvanja : nedolžni ali po polic ijih »aš uvani bodo imeli pretrpeti grozne kazni, z vsemi lalotskuni mazili namazani policaj bode pa kvišku pospel, ali se to ebiti že ni mnogokrat zgodilo? »rbi proti anarhizmu vidimo sittdetvu med vislicami in um, žilotino in dinamitom ^raj je pa tudi vpoštevati, ako Tedatno obraze takih zločincev, so dosedaj stili pred sodniki, večina teh so dokazala, da borba proti anarhizmu ne l»i bila dolgotrajna. Odlučna večina t-h ljudi bili hi postali vs^jednozločinci, ako bi tudi nikdar nič ne čuii o anarhizmu. Ravachol je moril iz do-bičkaželnosti, predno je postal anarhistični zločinec! Caserio je \kazal karakteristične značaje rojenega zločinca, in pri Luccheniu je opaziti pravi zločinski nagon že od zgodnje mladosti. Pri posa-raezuih osobah razvijajoči se nagon k umoru je že v starodavnih časih zahteval žrtve; saj je bil kralj N-ro umorjen, ko o anarhizmu de ni bilo ne duha ne sluha ; dandanes bi bil Bratus morilec Cesarja gotovo anarhist; anarhistični uauk samo pripomore, da se zločinci ž njim se bahajo; komaj je verjetno, da bi se umori kronanih ali vladnih osub ne ponavljali, ako tudi anarhizem popolnoma zatrejo. Drobtinice za rev*ž». Nekteri milosrčni ljudje mislijo, da bodo reveži velikega New Yorka imeli letos kaj prijetno zimo. Vsaj je Guggenheimer, predsednik mestnega odbora izumil velikansko idejo, da bi m^atui uradniki lepo in čedno nabirali drobtinice, ktere padajo raz prenapolnjenih miz naših bogatih somesčauov in iste milostno delili stradajočemu ljudstvu, ktero je vendar v potu svojega obraza pridobilo to preobilico legata šem. Samoumevno bodo le ,,potrebni" reveži tolikajne dobrote deležni. Guggenheimer bode v mestnem sovetu stavil predlog da bi se predsednik odbora (t. j. on) pooblastil se dogovoriti o izvršitvi načrta s predstojniki cestuega suaženja in zdravniškega odseka. Vozovi teh oddel kov, tako namreč nameravajo, naj bi vozili okolu in po zasobnih hišah, gostiluicah, hotelih in re-»tavrautih pobirali ostala jedila. Razdelitev naj bi še vršiia v raznih delili mesta v praznih prodajalui-cah. Guggeuheimer se je posvetoval s zvezo domoljubnih žena, ktera je t udi ta načrt splošno odobrila. Mnogo bogatinov, kt^ri so dosedaj še dobra jedila proč metali, samo da niso videli siromakov stati pred njihovimi vrati, so sedaj pri volji spraviti ostanke v zavitke in izroči-odposlancem dotičnega mestnega oddelka. Novi papirnati dolarji. \V a s h i n g t o n, 14. nov. Risa-rije za hovh srebrne certifikate po dolarji so dokončane in z izdajo novih bankovcev bodo \ kratkem pričeli. Na prednej strani bankovca je orel z deloma razprostrtimi pe-roti, v krempljih držeč ameriško zastavo in v ozadju se vidi kupola ka-pitola. Pod ploščo na kterij stoji orel sta mala medaljoua s podobama Lincolna in Grauta. Na sprednji kakor tudi zadnji strani je večji del bel parir, ker zvedenci trdijo, če, je pripovedovala, da je pred stoletji na prostoru, kjer stoji moja hiša bila banfca. Nekega dne je velika p »vodenj omehčala zemljo in banka se je pogreznila in ž njo tudi ves denar. Ako jej dam $100 bode vporabila svoj skrivnosten vpljiv in v t^ku petih mesecev se bode ves denar, kteri je izginil z banko, v moji kleti. Ker jej nisem hotela verjeti, odišla je z svojo to-varšico. Tisto noč sem videla nekega moža na mostovžu moje hiše, kteri je trkal iia steno in delal čudovit šunder, mislila sem, daje blazen in se ga zelo bala. Drugi dan je prišla Silverman in me vprašali«, ako nisem slišala kakega šundra, kar sem pritrdila. Vedeževalka je djala na to, vidiš to je bil sam hu-dir in ako mi ne daš tistih §100, zalezeval te bode, kamor koli se podaš. ,,Jaz sem djala ; da rripoznam katoliško vero, in da bodem molila k materi Božji in ljubimu angelju varuhu." Toda ona je odvrnila, da ima večjo moč, nego Vsemogočni Bog sam, in da me bode hudič vzel, ako jej ne dam denarja. Tega j«j sicer še sama ne vrjamem, toliko po čutim, da me ima popolno v svoji oblasti. Ne vem kaj poreče moj mož, ko bode zvedel, koliko trdo pristuženih novcev sem izdajala vedeževalkoma. Ali mi ne morete pomagati, da Be odžene ta zača rani vpljiv?" Sodnik je izdal dva zaporna povelja, toda vedeževalki ste že dan popreje zapustili mesto in se baje še le čez nekoliko dni povrnete Ako bi se sleparicama posrečilo izmuzniti se iz rok policije, dalo bi to opeharjeni ženi ponovljeni po vod verovati v njihovo čeznaravno moč. Most je bil slaboten. Ithaca, N. Y., 12. nov. Silvester Bush in njegov spremljevalec Lpo imenu sta danes večer peljala mlatilni stroj čez most, kteri vodi kake tri milje od tod čez žel~zni-čni tir D. L. & W. železnice. Most je bil slaboten, se pod težo podrl in du je tak papir veliko težje pouare-j Busha pod razvalinami zmečkal, diti, kakor dosedajui z običajnimi J Le malo časa prpreje je drdral svilnatami nitkami. Dobljene stave pri volitvah. Izplačevanje volilnih stav je banka Bell & Co. na Wall St. v New Yorku 11. nov. pr&ela. Skupno so stavili v New York ti 31.000,-00<> na Roosevelta in Van Wycka. Izmed tistih, kteri so stave dobili navedemo le: John W. Gates, pred- nov- zvečer je nastal prvi ogenj sodnik od Illinois Steel Co. v nekem skednju. V bližini poslopja 830 000; Jacob Field S25.000, ; 80 u*šli ognjegasci prazno petrole-Izidor Wormser iu W. B. Oliver j®vo steklenico. Dva dni potem so vsak po 10.000 in mnogo Članov zopet poklicali ognjegasce k goreči osebni vlak pod mostom, ko bi se bil most podrl preje, bila bi nesreča veliko večja. Požiralec v Tarrytownn V teku štirih dnije v Tarrytownn trikrat gorelo. Ognjegasci mislijo, da so bili vsi požari navlašč zanete-ni in radi tega vpeljalali preiskavo. delnične borze po 85000. Bedakov nezuianjka kakor kaže nastopna sicer ne ve rojstna toda resničnadogodba. Annie Kovows, žena nekega kovača v \Vil liamsburgu je prišla te dni k policiji in z solznimi očmi prosila pomoči proti hipn' ge, kterim se je 400 zamorskih družin pridružilo, da gred6 na Kubo. Zamorski prostovoljci na Knbi so Bvoje črne brate povabili naj se na otoku naselijo. Sodnijska obravnava proti moril San Francisco, 13. nov. decembra se bode pričela sodnije ob "aynava proti gospej Botkin, ra je obdolžena, da je umorila gos] John P. Duning v Doveru, Del kterej je poslala zastrupljene Blaši ce. Zvedenci so brezdvomno dok« zali, da je Botkin pisala naslov nI pogubonosui pošiljatvi kakor tu* anonimno pismo gospej Duning, dJ jej njen mož ui zvest. Dragocena kožuhorina. San F ra n cis co, 11. nov. Ri ska brigantina ,,Bering" je dospeli sem s tovorom kožuhoviue, ktere cenijo na milijon dolarjev. Mf temi HO zavitkov medvedovih kož,| 273 zavitkov zbranih kožuhoviu, 619 suhih kož morskih psov iu 9491 nasoljenih kož morskih psov. Kože so plen jedne dobe na Copper Island in lastina „Russian Sealing Comp." Pri ljudožreih. San F r a n c isco, Cal., 13. nov Iz Sidneya so se zvedele posameznosti o umoru moštva avstralske ladije ,,Sea Ghost'1 od prebivalcev Salomon otokov. Ni še dolgo tega kar so bili divjaki zaradi umora barona Norbecka ojstro kaznovani, zato je mislil kapitau ladije „Sea Ghost*', da bodo proti belimi bolj prijazni. Meseca septembra je odjadral iz Queenslanda in se obrnil proti otoku Bubi, kteri spada k nemškim Salomon otokom. Ko so divjaki ugledali ladijo, približali so se jej v čolnih s patuovimi vejami, ■ v znamenje mirovnega mišljenja, i Pustili so jih na krov, in ko se jih i je nabralo precejšno število, planili so hipoma kakor divje zveri z noži-ni na neoborožeuo moštvo in v malo trenotkih ostali so le še trije mornarji pri življenju. Kapitan seje hrabro branil z sekiro, toda konečno so ga premagali, umorili in v morje vrgli. Pri življenju ostale tri mornarje iu tudi m-kaj trupel so odvedli ua kopno, da bi jih tam pohriiBtali. Toda pri preiskav i ladije našli so žganja in se do nezavesti opijanili. Pri tej priliki seje dvern vjetnikom posrečilo pobegniti s čolnom iu se čez dva dni^otem rešiti na neko ladijo, kjer so jih gostoljubno sprejeli. Učiteljica umorjena. Portland, Or^g., 13. nov. Gospodičina May Wallace, učiteljica na akademiji v Pendleton, je bila včeraj večer v n jenej sobi, ko je bila ravno pri šivanju, od nekoga nepoznanega ustreljena. Vse okol-ščine kažejo na to, da je bila ustre; ljena skozi odprto okno. Pred oknom so našli s čevljem brez pete vtisnjen sled, kterega pa ni bilo moč dalje slediti nego do neke lesene stane. Na buuiu imajo nekega mladega Kitajca Goo po imenu, kterega so zaradi ničvrednega vedenja iz šole zapodili. Dawson City vpepeljeno. Seattle, Wash., 14. nov. Dawson Citv, glavno mesto v Klondiku je 14. oktobra požar skoraj popolnoma uničil. Ogenj je nastal pri nekem plesu, ko ste se dve ženski Bprli iu je jedna vrgla gorečo svetilko v svojo nasprotnico. Zadela jo Bicer ni ali svetilka se je razletela, olje užgalo in v hipu je bilo vse leseno poslopje v plamenu. Ker je ravno takrat pihal močau veter, goreloje v kratkem času skoraj vse mesto. Potem so se še le Bpomuili, da v kolarnici od ,, American Express Co." stoji brizgalka. Sicer je bila še skupaj zložena, ker jo mesto še ui plačalo. V liitrici so jorazvili, zložili posamezne dele Bkupaj in ker je izvrstno služila, rešiliso skladišče. Ako bi bilo še sleduje pogorelo, nastala bi bila sirašua beda. Škodo, ktero je napravil ogenj cenijo na več nego S500.000 Napo h njen bogataš. Dallas, Tex., 14. nov. Mest-jani so zelo razburjeni proti C. N*. Alexaudru, predsedniku poulične železnice, čegar delavci štrajkajo. Občinstvo je mnenja, da so pritožbe delavcev opravičene in verojetne, zato se je podal odbor odličnih mestjanov k predsedniku železnica, da bi mu Btavili posredovalne predloge. Alexander je zarežal nad ljnd-mi in napohnjeno dostavil, da je Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik : Georg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. ,, Stefan Banovec ; Blagaj.: Matija Aonič, Bcx 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Preširn, Box 286 ; Josip Mantel ; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., * Minp. Glasilo: „GLAS NARODA". on predsednik železnice in bode storil kakor se hode njemu zljubilo. On ne bode odjenjal, ako bi iinel prav z Gatlingovimi topovi streljati na štrajkarje. Mestjani so take volj«, da bi se nikdo ne čudil, ako bi neko lepo noč prevzetneža s ko-trauom namazali in potem v perju povaljali. Opustošenje silnega viharja. Kingston, 12. no\ . Natančna preiskava Škode, ktero je napravil silni vihar meseca septembra na zatočno Indijskih otokih, kaže, da prvotna poročila nikakor niso bila pretirana. Otok St. Vincentje ravno tako vs<- rasti oropan, kakor je bil 1. 17SU. Težavno je bilo nabrati na-taučuejih poročil, kr,«r je bila zveza z notrajuo deželo popolnoma pretrgana. Guverner na WinduardB otokih je sedaj sestavil natačno poročilo o opubtoš^nju in prosi uaj ee rnu nemudoma do pošljejo semena in rast-ijine, da se prične zemlja brez odloga obdelovati. Pogled na pokrajino se je ves predrugačil, kajti tropične dežele izgledajo sploh zelene, ta pa je temno rujava, iz ktere mole štorovi odlomljeuih palmovih dreves. Tudi vse živalstvo je videti uničeno do najmanjšega mrčesa. Beda prebivalstva je nepopisna. Že na stotine ljudi je podleglo pomanjkanju, vsled česar tudi bolezni med ljudmi strahovito razsajajo. 5000 mož dela pri popravah potov iu javnih stavbah, toda je le mali del prebivalstva, ostali pa so odvisni od javnih milodarov. Ker je vse rastlinstvo uničeno, nimajo ljudje niti kuriva, da bi zanetili ogenj, torej so primorani še tisto malenkost živeža kar ga dobe, surovo použiti. Nek hribolazec, kie-ri je obiskal ludijo za časa lakote pravi, da so bile tam grozne razmere, toda v za točni Indiji so še veliko hujše. Ginljivo ježrtovanje ljudi med seboj. Nek ubogi možje prejel par perišč riža in štiri piškote. Dva piškota je pojedel sam. ostalo pa jt nesel vt-č ur hoda v not rajne kraje, kjer je lakota trpela njegova sestra z mnogimi malimi otroci. Nek dopisnik pravi, da prebivalstvo Angleške uiti p >jma nema, kako grozo viU- razmere vladajo v zatočnej Indiji, drugače bi bolj radodarno prispevalo k podpornemu zakladu. Edino za St. Vincent je potreba najmanj aO.OOO funtov sterlingov, do«tedaj pa niso nabrali toliko za vso zatočno Indijo. Kvro|»ej?tke in druge vesti. London, 12. nov. V neki pe-kariji severnega Londona je poma-gač danes zjulraj vzel pod streho nekega uioža z imenom Schneider, kteri ni imel kam iti spat. Lopov je svojemu dobrotniku razbil lobanjo z sekiro in truplo poriuil v pekovsko peč, kjer se je spremenilo v pepel. Ko je pozneje prišel pekovski mojster v pekarijo, je Schneider tudi njega napadel, toda njegovi klici na pomagaj« so privabili policijo iu poživinjenca so zaprli. Sledovi pri pekovski peči so pričali o obupnem boju med morilcem in njegoyo žrtvijo. Pariz, 12. nov. G- spa Drey-fasova je včeraj kolonijaluega ministra prosila dovoljenja poslati njenemu soprogu novo ohleko, pred-do se povrne nazaj. Prošnjo so odklonili z opazko, da bode vlada sama potrebno ukrenila. Prebrali •o j*»j pismo soproga, v kteremu se pritožuje, da že pet mesecev na generala Boisdettreja apelira njegovo xadevo preiskati. Odgovora ni nikoli prejel in sedaj se je-Že vsega naveličal; v bodoče ne bode več pisal njej pa tudi nobenemu drugemu, ker je bolan in ne bode več dolgo živel. Svojej deželi bode zapustil dedščino, da opere njegovo ime. Gospa Dreyfus je potem prosila, če mu sme brzojaviti odločboovrže-nega sodišča, toda tudi to so jej odklonili. Po nekem prijatelju je potem prošnjo predložila predsedniku Faureju, ali tudi ta je vsako posredovanje kratko odklonil. Genf, 12. nov. Zatožna zbornica je danes določila, da proti četverim anarhistom, ktere so bili zaprli, ker se je sumilo, da so pomagali morilcu Lucchenija pri njegovem napadu na avstrijsko cesarico, ni zadostnih dokazov, da bi jih posadili pred porotno sodišče. Kane a, 14. nov. Ladija nemškega cesar ja „HohenzoIlern" je danes zjutraj jadrala skozi kretansko vodovje. Depešua ladije ,,Hertha" je pljula v Suda zaliv po brzojave za Viljema. L a V a 1 e 11 a, Malta, 14. nov. Namaže se potem, kadar bode vse končano." ,.lJa ne bo končano, če ue nama* žemo prej. Kolo je tudi pretežko, še kakih pet delavcev nam mora še pomagati. Sami ne opravimo toga,- je sama lenoba", meni To-ue uevoljno. ,.Kar se hoče, se tudi opravi.'* ,,Kar ue gre, pa ne gre", odseka Andrej. „Res je pretežkos", oglasi s« zdaj Miha. „Hudiča! Kaj ste zdaj hkrati vsi tako leni?" zabrusi jo zopet Tone. ,.Tega ni bilo prej. Meni se zdi, da Vam gre kaj po glavah. Alo, ua delo! popri mite vsi čvrsto, pa pojde." Delavci zmajejo z glavami: saj so se že d<-'Sti vpirali, a kolo je res pretežko. Vzdignejo ga že, a do osi ga ne pripravijo. Ako ga drž6 tako dolgo, dokler najdejo os, že vsi ope-žajo. Kaj pomaga poskušati, če ue gre? Vendar ker Tone zahteva, posku- Ladija „Hoheuzollern" z nemškim ! sijo še jedenkrat. A zdaj še toliko cesarjem na krovu bode dospela sem jutri opoludne in do srede tukaj ostala. Tri torpedovke bodo od-pljule cesarski ladiji naproti in štabni poveljnik bode visoke goste pripeljal v luko. Topovi bodo gro-meli v pozdrav ko bota cesar in cesarica stopila na kopno. London, 14. nov. Iz Berolina se poroča, da bode ,,Hohenzollern" v soboto dospela v Cartageni in najbrže dve uri tam ostala. Potem bode šla v Cadix in tudi tam ostala par ur, toda zagotavlja se, niti cesar niti cesarica v Cartageni ali Cadixu ne pojdeta na kopno. Pariz, 14. nov. Vojni minister Frevcinet je nedavno pri seji kabi neta opozoril na knjigo Urbain Go-hiersa, v kteri se nahaja zbirka proti armadi priobčenih člankov, iu v kteri ojBtro napada korupci jo armade. Depuy je djal; minister-stvo bode zadovoljno ako Gohiersa izroče soduji. Tournier je nato napadel vlado, češ zakaj naj bi se maščevali n:td Gohiersom, ko so drugi ravno tako vlado napadali in vendar jih nihče zato ne proganja. Ta dogodek je prouzročil v zbornici veliko srditost, razne stranke so si skočile v lase in predsednik Descha-nel je zastonj skušal s zvoncem vzbuditi posluh. Pari z, 14. nov. Blizu Bavomre pripetila seje včeraj večer na par-uiku ,,Kings Cross" razstrelba in sicer s tako silovitostjo, dajeladijo raztrgalo v dva dela. K a u ea. 14. nov. Danes zjutraj se je vkrcal Schakir paša, turški vojni peveljnik z ostanki turške posadke. Listek:. Siucaj. (Dalje.) Take misli roje po glavah delavcem. Le Toneta ne. On ne misli na take stvari, ker je prepričan, da ne izgubi lela radi uot»enega stroja. Nekaj delavcev bo vedno treba \ vsaki tovarni in ravnonje^a bo treba, ker je dober delavec. In kako dolgo že dela! Kdo bi imel tako TuUe-srce, da bi izpodil ntar^ga zvest«-g:i ^ ž*, je prepozno, služabnika iz posla, katerega oprav- Roke omagajo, z ne morejo kolesa vzdigniti, kakor prej. Opešali so. Spuste težko kolo zopet na tla, pogledajo se in zmaje-jo rame. Kaj pomaga trud! Toneta to neizivčno razjezi. ,,Še jedenkrat! Bom pa jaz pomagal, da vidim, ali gre, ali ne." Kakor razjarjen bik skoči Tone tja m<-d delavce in se pripogne h kolesu. ,,Naj »rej ! Alo —jedeu, dva tri!" Tovarišem imponuje Tonetova odločnost. Dasiravno se čutijo že jako truine, vendar poskusijo še jedenkrat. Skoraj obupno napno vse moči. Kolo zopet vzdigue. „IIo-ruk!" Še inalo! iJo celi dv> rani nastane molk. Vsi delavci gledajo, kaj bode, delo počiva, nihče ne zine besedice. Vsi čutijo, daje trenutek nekako odločilen. Možje pri kolesu so se vprli čvrst« z nogami; v rokah so vse mišice in žile skrajno napete, žile oko-lo čela so debele, kakor bi bile otekle, ustne krčevito stisnjene, prsa, kolikor mogoče napolnjena z zrakom, u^ dihajo; počasi se "vzdi-guje kolo; gornja polovica se ziblje komaj vidljivo sem in tja. Zdaj, zdajci je dosti visoko. Tone nagne malo glavo, da vidi, ali je luknja v višavi osi. ,,Dobro je. Zdaj niti za las ne opustiti! — Malo na desno!-- Preveč — malo nazaj — malo — povsem malo na levo--ne toliko ---" Skrajno napete roke delavcev se že tresejo. „Prol:leta luknja! — Le še tre-notek — tak .j bo na osi-- Ali ta tre note k j.* že preveč. Delavci ne morejo več držati tf->kt-ga kolesa. Tone sam čuti, daje pretežko--predolgo so že držali težo v zraku. Ne gr<- več. S * jed-nkrat se nag ie Tone na desno, da pogieda, kje j»- lukjija, kje pa os. Kakor iz jedilih ust, zakličejo vsi delavci : ,,Spustu«* k- >lo — ni ga več mogoče--*• ,.Jedeu trenotek--" zavpije Drobnosti. Povoden j. Iz Mengša se piše ,,Slov. Nar." od dne 24. okt: Polje mej Domžalami, Trzinom, Črnučami bilo je t* dni popolnoma pod vodo, a najbolj prizadeta je bila občina Ihan. Tu je voda stare sla-beje kolibe kar odnašala, vsled česar je bilo županstvo prisiljeno brzojavno pomoč prositi pri deželni vladi. Govorilo seje že, da dospe semkaj v pomoč oddelek pij on i rje v, koji so pa izostali, ker se je voda nekoliko odtekla. Največjo škodo trpijo mlini, kojih je tu v izobilju na desnem bregu Bistrice. Bistrica je namreč bregove odnesia ter se razlila po travnikih. Sedaj morajo, dokler se zopet nova struga ue napravi. mirovati mlini (Majdičev, Staretov, Nastranov). Pri popravljanju pot.rebajejo se samo težaki. gledališču, gdč. Glockner, pevca-igralca v „Josipovem gledišču1', gosp. Pfanterja, celo pevsko društvo in celo godbo. Felixu in Glocknerici je dal vsakemu po 1000 gld. za večer. Pfantnerju pa 400 gld. Vse skupaj g i velja jedeii-kratna predstava opere 20.000 gld. Kritika bri je norce iz vsega dela. Opera se ue bo pela seveda nikoli več, toda g. Tlionet je vendar le komponist in njegovo delo pejo v pravem gledališču na Dunaju, česar ue more reči vsakdo! * * Kjer bode te c e n e j t reje in solidno postrežem, tja se obrnite Slovenci! FRANK SAKSER & CO., 109 Greenwich STR.. NEW YORK Vam poSilja za $40 75 v staro domovino 100 gold- Poštarinn stane za $1 ali S1000 vedno 20 «-.mtov. Pišete lahko po domače! Denar je v 13 dnevih doma. Kje je* BARBARA JFZNA, pred tremi meseci je bivala v Federal, Pa., kdor rojakov ve za omenjeno osobo in jo I uaznaui. dobi primerno nagrado, M a t i i n h č f tekmovalki ka jti ogovarjati se ima zaradi kri- Ogerska 161etna ciganka Ana Vusv SLff^ ^tT fj ZZ^V . ! r rank D e j a k, Box 64, Federal, je lm^la Ijubavno razmerje s ciga- pa., Allegheny Co. nom, ki ji je obljubil zakon. 25. okt. pa je dejal mladi cigan, da n^ bo vzel nje, ampak da se oženi z njeno mateijo, oOletno žensko. Dejal je svoji ljubici, df. mora vzeti „ .... ... ■ mater, ker ima z u]o z« potomca., a mlinarji počivajo brez zaslužka. | Ar, , - , . , . u j ii i - Mlada ciganka je zgrabila nož t<>r L pajmo pa, da se bodo dela, koja ® vodi g. Feliks Stare, čimprej kon ča!a. * * je skočila v Danav, iz katerega sojo potegnili mrtvo. jO ? JOŽEF KRAL, pred nekaj dnevi jo je potegnil od mene, ter mi od-!iese 1 >i26. Rojake opoznrujem na tega f>ti<"-ka. Naslov naj se blagovoli: Frank M oh ar, I 111 Elder Str.. Pueblo, Colo. KJE JE? PAVL ERŽEN, doma iz NoveOsli- Ž u p a n u g U v o o d r e z a 1 i I ^ "a .^"J^em ; pred osmimi 1 - S . ' i meseci j • bival v Imperial, Pa. Ako dve predrzni tatvini. Na Dunajski j nflMni ?» v Biostani na kdo rojakov veza njegov naslov cesti št. 17 ulomil je tat v zasebno Srbsk^m' so ^ P«™*' ^ i V:1J ^ blagovoli naznaniti: Frank mu odrezali glavo t^r jo odnesli. Predrzni tatovi. 24. okt. ponoči izvršili eta se v Ljubljani j stanovanje Marjete Semič in ukra del iz omare zlato žensko uro s kra tko verižico, zlato brožo, zlat po -f u r j Via. čič, Box 113. Bloc ton, !J 1 e m f n i t o s t ruskega , ^ , . c a r j a. Iz Aten javliajo, da je car rocm prstan, zlat prstan z modrim, NT-. i • , , , : , , , f. . INikolaj odredil, da se na uwsov»- zlat prstan z rudečim kamnom in ' , , 7 „ , , .. stroške popravno vse poškodovane / srebrnih golduiariev. Omaro, . . ,, . . , . . , , . ah porušene cerkve v 'l-sa ip in kjer so se te reci nahajale, odprl ie P • ,, i - - i -, ■ Epiru. Za stradajoče 1 udi pa i- no- tat s ključem, kije bil na omari.— , , . , 1,1 J J . slal .-50.000 vre<- moke. Janezu Gorjupu, gostilničarju v Miklošičevih ulicah štev. 8, ulomil i r> • . ,, , . . ^ . 1(. lC1 . . . Kojake v Calumetu, Mich., m je tat mej 10. in 12. uro okno in pri- , ,- • , , „ . . . r okolici opozoru |emo novo trgovino sel v stanovanje ter vzel zlato uro z • j-f^E LLH R in VLM jZ - I(l mo nog ramo m J. (j., zlato verižico. D. 0l , t , , Pme Str., ktero odpreta tedni. Oba SLOVENSKO PRATIKO za lelo 1899 itnarnii na prodaj po S centov komad. Prekupci jih dobe 100 za $6. 1'ošliit" nam lahko znamke za „Pra-liko." „GLAS NARODA" 101» Greenwich Sir. New York. - ----^ . , uvv.1.. ""[Jicia i 1111 i. \ M >a ^ Y • m imenovana rojaka sta bilr, dalj č.isa i\ 3,ZI13,IlllO. v trgov i mi pok. Vrtina, sodelu- tri zlate prstane, srebru prstan v obliki volovske glave in okoli tiOgld. denarja. Tat se je na šipi pri oknu . . . . , , , T . . . . Jeta tudi pri raznih slovenskih obrezal, ker so se na tleh videle ka- , .. , . .. , ,T , , društvih, zato je pa tudi popolnoma pije krvi. \ sa škoda znaša okoli 240 ^ t - »a mestu, da ph rojaki podpiralo s goldinarjev. , , ■:.,,.. f J ^ ^ tem, da pri njih kupujejo potrebno ; blago; le vedno svoji k svojim ! Lahi mej seboj. V Piranu je prišlo mej ("ožoti iz Italije in mej domačini Lahi do ostrega spo- Listnica uredništva Rojakom odpošljemo sedaj za pada, pri katerem so domačini po- ^40-;f\l0l) avstr. veljave, pri- ^ r ^ dejati ju se 2U centov za poštnino *5U cent,- do SJ.25 ; posvetne knjižico ker mom biti denarna ppšiljatev j Pa 10 centov naprej ; imam raz- ker imam v zalogi mnogo molitvenikov in Dovestnih slovenskih knjig ; aznih založnikov jih pošiljam vaa-komu poštnine prosto, ktere | vrste kdo ž-li. Gl^de knjig, ktere vrste jih Kdo želi naj mi piše po cenik, pošljem ga vsakemu poštnine prost'M o 1 i t v e n i k e imam od registrirana. V slovo slovenskim klobučarjem laiidu. v Tleve- suvali nekaj CJožotov v morje. Ni čuda. Piranci so se pri tej priliki zavedli, da žive na — avstrijskih tleh iu so prvikrat priznali Čotože kot tujce. Via gl' Italiani—je bil bojni klic, ki seje razlegal po naj-! radikalnejšem laškem mestecu v i Istri. | _ * Z današnjim dnem je čas končan. Slovenska gostilna na Ko nisem suženj več imenovan, Dunaju. Slovenec I. Plišovnik Odpadle so verige z nog je odprl slovensko gostilno \ tret- 1,1 žuIji tudi z naših rok. jem okraju v Seidlgasse. Toči izvr- i Dari"s gotovo vem : stno protivinsko in plzensko pivoJi®"« 1U sP,nov rešen sem .. . . 1 1 nd sapo so nam zapirali I ristna vina. Nas ^ bos,.. do|)ro fikgali * Pozdravljam te, moj slovenski rod Nesreča na morju blizu Le ribaj, višaj svojo pot Malega L u š i u j a. Llovdov Kedor hoče pa rešiti se. parnik „S e I e n e*" je zapustil 18. NaJ verno hrani cente vS«>. okt. ob 11. uri ponoči Zader, ob 2 V'em rojakom v Cle\> landu. O.. uri zjutraj se je veliki parnik na-! '"ekamo pri našem.odhodu v star-, . . domovino najsrčneji krat j a ko potrese 1, obstal ter s** lične podučne in šaljive knjige. MAT. POGORELO, Box *5j 2, Calumet, Mich. Francoska parobrodna družba nagnil postrani. Ljudje so bili v Z BOGOM! Direktna črta do HAVRE - PARIS SVH'O - I.VNSKRIIK (Avstnu). Paru ?ki odpljnj^jo vsako soboto on 10. uri dopoludne iz pristanišča št v. 42 North Kiv.-r, oh Morton Str.'f-i: La Champagne ,, 19. n La Bretague „ 2(>. La Tonraine La Cascogtie ,, 10. La Champagne „ 17. La llretague i»4. I.a N rmandie :{1. dec. silnem strahu. Bila je gosta megla Nk\v Vokk, 11. nov. iu burja je brila n«-usmiljeno. Okoli J- Pire, F. Bojane, Jan. liriaišič. 11. ure dopoludne se je približal ua razna znamenja Selene-' neki ita- ' <(lavna agencija za Zjed. državo in Canad< •: BOWLING GREEN, NKW YORK. lja že trideset let? Le včasih mu odskoči misel tako v si ran, sicer pa se pteča zdaj prav resno z novim strojem. Vse je že skoraj vrejeuo. Le veliko kolo se mora še namestiti, potem pa pripeti široki usnjeni pas, ki ga bo gonil. Nekoliko delavcev, katere si je dum jejo trije tenki, tenki curki na tri močnim ropotom pade kolo na tla--ob jed- nem pa zadoneta dva obupna klica pu dvorami--- Kolo je zadelo jednega delavca na nogo, Tonetu je pa padlo na desno roko, ter ga zrušilo na tla. V hipu je pod krvav. Iz velike luže se zli- izbral, mu pomaga pri temu delu. Pa France mu še ne gre iz glave. Vedno se mu dozdeva, da mu ne izkazujejo drugi delavci več one apoštljivosti, kakor prej. To sicer ni res, a on si je zabil to misel v glavo in ta ga zdaj v^č ne zapusti. Sumnja je hudič. Čiui bolj je ne-opravična, tembolj nam gloda v srcu. »i Pazi vendar, Andrej, kaj delaš !" zakliče zdaj. „Tako ne homo danes gotovi." „Jaz že pazim", odgovori Andrej. ,,A to ni tako lahko kakor se vidi. Sploh moramo os nekoliko namazati, drugače ne spravimo kolesa na-njo." nKaj bi mazali, da izgubimo čas. strani. Tone zbledi — zarohni — potem izgubi zavest. Del avci priskočijo z vseh strani. Jeuen omedli, ko vidi toliko človeške krvi. Drugi rešijo naprej Miho. To j.- ložje, ker mu je le stopalo noge pod kolesem. Težje je pa s Tonetom. Vzdigujoč kolo, morejo paziti, da mu ue pade naglavo in pa, da ne stopi kdo na njega. S težkim naporom se to posreči. Jeden skoči po zdravnika, drugi pa odueso ranjenca domov. Tonetova žena zajoče, ko jej pri-neso moža tako pohabljenega, otroci zaihte. V tem pride zdravnik. Iu pregleda roko, prsa in glavo, preiskuje to in ono, nazadnje pokima turobno z glavo in pravi: ,,Roko bo treba odrezati." Ženi ee zavrti pred očmi, (Dalje prihodnjič.) 1(1) lijanski parnik. Ker pa so Italijani zahtevali 10 (>00 frankov za rešitev, so častniki ,,Selene" odklonili italijansko pomoč t^r odpluli v čoluih na Buho ter ondi telegrahrali za pomoč. Šele po 13 strašnih urah je rešil parnik „N i o b e" ponesrečence. Parnik „Selene" pa so potegnili s skale še le ppozneje. Najznačilnejše pri vsem dogodku je po- 1 stopanje Italijanov, ki so ponujali pomoč in rešitev le za denar! Fej' \ / - * Denar in umetnost. Milijonar Thonet, izdelovatelj pohištva ua Dunaju, hoče biti tudi — uu^etnik, skladatelj. Ker ima denarja kot črepinj, se mu to ni zdelo pretežko. Iures, zložil" je opero v štirih dejaujih ter jo naslovil „Dio Brautfatirt". Opera je njemu, bratu, ženi iu sorodnikom jako ugajala in g. Thonet je sklenil, da se mori njegova opera igrati v gledališču. Ali kdo bi hotel njegovo skrpucalo, ne da bi blamiral svoje gledališče? Toda z denarjem se doseže vse, dobi se tudi gledališče na posodo. G. Thonet je najel dunajsko „JoBipovo gledališče4' za par dnij, najel je opernega pevca g. Fe- SCHNELLER & PLAUTZ slavnemu občinstvu v Calumetu in okolici, da od- nazuanjat preta zGKOCERIJAMI in RI DAR^KO OPRAVO na 510PINE ST. v HIŠI MATH. li. VERTINA dne 15. novembra m za_* gotavljata z dobro postrežbo po mog. < e nizki ceni. Pošiljala bodeta tudi dei irje v staro domovino. (jj| Z štovanjem . |1| SCHNELLER & PLAUTZ, 510 PineSti-eet, Calumet, Mich. Podpisana priporočava vsem S .vencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj 1 «> p o, na novo u r e e u i SALOOiV- na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE .-^IRINGOVO PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kak.r WHISKEY itd.: IZVRSTNE S.MODKK m OKLSNA JEDILA si bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče iu to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci iu Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došh iz stare domovine, ali potujoči >kozi JoLet obiščite nas mnogokrat SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! ° Se spoštovanjem Martin Bluth & Co., hxa, igralko v nemSk^m narodnem' SALOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL o venci! A ko pošljete de-i oarv staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se iih F. SakserA: Co. Vsem rojakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN* STR., LA SAL LE, ILL . v Kterem bodem ; čil RAZNO IZVRSTNO 8 VE ŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE 8MODKE. Za zaKavo je na razpol iganje r..jak< m tudi Hszeg-l;) isce. S pozdravom in odličnim spo-čtovanjem ANTON ZORČIČ 1H35 Main Str., La Hali«-, III. i -.<11. ..,■■■ j j I 1 J i i 4 1 i 4 I A Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA ~ J3AAKA - CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Tu banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARI ceno in je 8"lid ia v iz.dačanju škode; ima sv• jega NOTARY 1*1 — BLIC, kteri napravlja : pooblastila, kupne pog >dbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel s pada i«-če zadeve. Pošilja DK-NARJE v staro domovino ceno in hitro. Pro laja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER 8c »GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, /—New York, P«.silj«i točno i ti vestno DENAR V STARO DOMOVINO ceno it) zanesljivo, dnsedaj smo odposlali že nad poltretji milijon goldinar, avstr. veljave. Pri večjih -v. -uh m m njavi priporočamo menj ve dobrih bank. Posredujemo hranilne vla^e v razne slovenske posojilnice. Vsak Slovan c naj se na nas obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov. Vsak potnik naj nam brz« javi a!i natanko piše, po kteri železnici v New York pride in čas. V New York vodijo želznic : Wabash, Nick- Iplate. Rio Grande, Canadian Pacific in druge, ktere gredo samo do THE PRIM LINE One navedeni pa rob roil i imajo prosi ra za 500«* do 6IM?0 ton ter vozijo iz HNTo^vv sia <3-e?m_o ^-o i.ro_ ITSToorpol „Spartan Prince", „Trojan Prince'..Parter Princ* \ .. M• •... Prince", ,,Itnlian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. : v Trst S24.r»0. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75. Karlove $28.50. hispmk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in j. dilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik : C. B. RICHARD Se CO, 61 BROADWAY, /-----------YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grOC8rijSkO lli^ ^O Priporoča posestnik. : B<■!-r Salonov in grocerijskih prodajalni« kakor tudi OBLEKO, OBUVALA vsakovrstne fin- s m o t k t (Cigars) po jako nizkej ceni. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Ouschek, lastnik. za ruožke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. "am po najnižji ceni. #tLJ,f% JOHN BREDL. prop. ^ . , iajo za dan, a ni ka jesti: pr nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzoiaviio ali uisuteno naznanile, prihranite lepe iiovce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se mufali, ali kaj drugače. Pr. nas g >v. ri vsakdo, toraj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na številko 109 (ireenwith Str na konca Carlisle Street! \ poslednjem eaau 1 -vi naše rojake z našimi kovertami ljudilovci, kteri govore poljski, slovaški. !jrvatski in tudi k i . -/..do - a kaj s)oveuski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvede.o QRR OViin All^crViPiw Po in odrejo, kar ■ i. mar-ikdo okusi 1. ' ^uiu oui. j.tiiicgiicliy, j. ci., Ako se kak p.-tnik pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj se ' ....... v sede na konjsko železnico in k. mduk terja reče, da vstavi na Carlisle Str., potem ima letiva mala bloka do nas in kakor hitro ni Greenwich Street stopi iz Carlisle Street, kjer to pri našej office j en j a vidi našo višnjevo tablo z napisom ,,Glas Naroda". Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli. m toči fina v i n a, likerje daje dobre s m o d k e. Posestnik je avstrijski rodom Čeh. Toči dobro HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče za potnike. pro- j Nemec, EBER- Edini izdelevatelj : FLOK DE CARNIOLIA ali „Kranjska lupita Cigars'* z barvano sliko. Zaloga izvrstnih d > g : fc viri uk z slamo. Na z« lite vanje pošiljam cenik (Price listj. Naročila se vest'.- in toči izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor ti d i večja naročil« pošiljam po Expresu prosto in se pri sprtemu ič ne plača, aku se mi gotovi noyci, Money Order u i chek i >.>:\y z naroč'00 vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. BXJSCHEK 328 E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojim! Spretni a;reatie se sprejmo proti ugodnim pogojeni t A 4 i i 4 A 4 4 4 4 f -i \ i 1 i HOTEL Wareoberger G. MARTINI na 5 cesti v Red Jacketu, iVIich., HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik J30 J. STREIFF & CO., lastnika Greenwich Street, New York nizkej ceni. Prodajamo parobrodiio in železniške listke po najiiižjih reiiah. TP W if PT" in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO p > NAJNIŽJI CENI. Slika predstavlja srebrno uro KNAUTH, NACHOD & KUEHNE . X«. I) William Slnet- Krodaja in na vne «Jek svrt.i deuarne nakamie««. uienjiee, iti «Ibno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in hratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, K msas City, Mo. , Slovani gospod! Naznanjam Vam. da - -m V Ša zdravila porabil, in sem hvala Bogu j sedaj popolnoma zdrav t- r >e i ■ . r- m j--ga počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako «: -r . zdr.iV poslali. Druzega Vam nemorem pisati, neg-* da se \'am »rčn< zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blažina, Canion Ferry, Mont. Dr. Cm. /\ \A 1*011v i seje p-jkazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v t m je nedosegljiv. | kateri uemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko Bvojo bole-I zen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi. da je bolezen neozdravljiva, on to pove ; dotični osebi, k<-r ne če da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN P0HEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.