V prispevku Popis druga svetovna vojna med Julij-ci in Karavankami pa nas Jože Dcžman in Darja Mlakar (slednja iz nam znane Armidc) sc/.nanjata o izkušnjah računalniške obdelave tovrstnega popisa.
Tudi rubrika dokumentacija lahko s kakšno mislijo spodbudi podobna arhivislična prizadevanja. Najprej se sprašuje mag. Marjeta Miku/. Komu naj bi bil potreben slovenski dokumentacijski eenler in opozarja na dejavnike, ki ga onemogočajo. Pri '.cm omenia »Zvezo vodilnih muzejskih glav« inajbrž. gre za Društvo muzealcev, Kolegij ravnalc'jcv, Zvezo muzejev), v kateri navadni kustos: nimajo možnosti odločanja. Pri .cm ni odveč (nenapisano pravilo), da predsednik muzejskega društva ni direktor muzeja icr da se ta funkeiia seli. Polona Bilcne predstavna dokumentacijo arheološkega oddelka Narodnega muzeja (na osnovi programa dBASE )H+, dr. Peter Kos računalniški program n obdelavo numizmatičnega gradiva, Jože Podpcčnik pa problematiko dokumentacije zbirke znakov, pri čemer pogrešamo literaturo k preglednemu članku. O informatizaciji (t.j. organizacija dela in način proizvodnje informacij) v Me ,tncm muzciu Ljubljana piše Borut Rovšnik, Ralf Čcplak pa (v rub.-iki programi) razgrinja program prostorskih potreb Muzeja neevropskih kultur v Goričanah. Rubrika ra:xtavt' nas seznani z razstavami z. besedami njihovih avlo ne v ali ocenjevalcev spet kol zapis mi nulega ali predstavitev načrtovanega (Tuiquelijc v ptujskem muzeju). Zanimiv je zapis Ivanke Počkar obrobnim razstavam na rob ali o konjih, ki ne dvigajo prahu, ter prispevek o stalni razstavi Razvoj mesta Celje 1945-80.
V poročilih zvemo o delu Narodnega muzeja in Slovenskega Šolskega muzeja v letu 1990 tcrojubi Icjncm letu 1989 v polstolclncm brežiškem muzeju. O mednarodnih stikih pr čajo poročila o dunajski konferenc muzejev vzhodne Evrope septembra 1990 mednarodni poletn Šoli muzcolog;c v Brnu 1990, o konferenci komiteja za regionalne muzeje mednarodne muzejske organizacije na Portugalskem oktobra 1990 in o letni konferenci mednarodnega komiteja etnografskih muzejev novem ra 1990 v Kocbcnhavnu. V tej rubrik- sla predstavljena še seminar Muzejsko dokumentacijskega eentra na temo Novi muzeji in nove muzejske razstave, ki je bil oktobra 1990 v Zagrebu in muz<;isko-pcda-goško delo v Narodnem muzeju ob didaktični razstavi Pr poved o prazgodovinski hiši.
Revijo zaključuje nckrolog profesorju n preva-ialcu Bogomiru Sloparju (1912-1990), ki ic skoraj četrt stoletja služboval v biblioteki Narodnega mu zeja ter dvoje zapisov o knjigah: o katalogu k nevv yorški razstavi o modi in bogati naidbi antičnih novcev na Igu.
Aleš Gabrič, Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945-1952, Borec 7-8 9, Ljubljana 1991, str, 470-655
UUjana $uxtar
.leseni 1991 so delavci Inštituta za novejšo zgodovino v prostorih založbe Mladika predstavili novo publikacijo Slovenska agilpropovsKa kulturna politika 1945-1952 mag. Aleša GabriČa. Pred stavl|ena publikacija je avtorjeva razširjena magistrska naloga. Ob tem so predstavili šc raziskave drugih delavcev z.a področje povojne zgodovine -magistrske in doktorske naloac s področja politične in gospodarske zgodovine industrija, kmetijstvo), ki pa zal šc niso našle izdajatelia. Potrebne je omeniti, da so posamezne razprave iz povojne zgodovine objavljene v publikaci. že omenjenega inštituta Prispevki za novejšo zgodovino in v reviji Borec.
V	predgovoru obrazloži avtor pojme, uporabljene v nalogi, kol so kulturna politika v širšem pomenu, ki vsebuic šolsko, prosvetno in kulturno politiko v ožjem pomenu besede in zajema organiziranje, financiranje in nadziranje teh dejavnosti. Pojem šolske politike nam je povsem predstavljiv, s prosvetno politiko označujemo organiziranje množične kulturne dciavnosti, pojem kulturna jElitika v ožjem pomenu besede pa predstavlja organiziranje ^nanstvenga in umetniškega dela (str. 4"72). Iz naslova dela in predgovora je torej razvidno, da obravnava kulturno ponliko v šešem pomenu besede v prvih povojnih letih in vlogo agitpropovske-ga aparata v niej, saj jc Ic ta predstavljal nadzor nad njo in podvajanje oblastne strukture na njenem področju (str. 471).
V	predgovoru avtor predstavi tudi vire in literaturo, na podlagi katerih jc nastala naloga. Pri uporabi arhivskega gradiva navaja arhive, fonde in v okviru njih organizacijske strukture, iz. katerih jc Črpal podatke kot iHi zvrsti gradiva, opozarja na ohranjenost gradiva Eili neobsloj gradiva posameznih organov. Na koncu publikacije so šc enkrat našteti uporabljeni fondi po arhivih, revije in časopisi ter druga literatura (str. 652-655). Pri navajanju fondov v Arhivu R Slovenije je verjetno prišlo do pomo.c pri nazivu fonda RK SZD1. Slovenije in se pravilno glasi fond Republiške konference (in ne komiteja) SZDL Slovenije.
Prvo poglavje z. naslovom Obnova kulturnega in prosvetnega delovanja in posameznimi temami (Kulturni delavci in Osvobodilna fronta slovenskega naroda, Ciiji in naloge kulturne politike, Orga-
izaeija in ;ader za izvajanje kulturne politike, Novi d-ih v šolstvu, Ljudsko prosvetno delo kot osnovna kultumopolitiena naloga, Vloga kulturnih iclavcc" v novi državi) obravnava kulturno politiko v Času obnove in graditve domovine (1945-koncc 1946). Njen temelj jc potrebno iskati zc v času NOB, zato nam predstavi kultnrnopoli-L,no usmeritev v literaturi, likovni ustvarjalnosti, gledali eu in pa_ zanskem šolstvu lega časa. Ugotavlja, da seje kulturniško delo do konca lela 19« prilagali! konkretnim razmeram na terenu, leto 1944 pa je prineslo spremembe. Tako sla bila šolstvo in prosveta vključena v domeno odseka /a prosvclo pr. predsedstvu S NOS, ustanovljenega marca 1944. Jeseni 1944 je bil ustanovljen Slovenski umclmšk: ;lub, v katerem so sc odvijale razpra ve o umetniškem ustvarjanju in je nasprotoval tezi o narodnoosvobodilni brez V okviru kluba so b '<■ -c možne razprave med kulturnimi dc'avci in poli-
ličnimi strukturami o Kulturi, ki pa jih ie bilo z osvoboditvijo koncc. Preko idej najbolj znanih kulturnih dclavccv (Josip Vidmar, Edvard Kocbek, Ho ris Zihnrl) so predstavljena osnovna k uit um o politična izhodišča posameznih skupin v OF - skupine kulturnih dclavccv, krščanskih socialistov in KPS, ki je po letu 1945 prevzela glavno vlogo pn oblikovanju kulturne politike.
Smernice nove kulturne politike so buc izdelane v letu 1944'45 pri Odseku za prosveto SNOS, v povojnem času pa so doživele spremembe glede na rast moči K P. Kulturna polnika jc bila usmcricna v zado"oljcvanic kulturnih potreb širših družbenih slojev in ustvarjanje socialistične kulture. Pri prikazu organizacije za izvajanje kulturne pci;tikc predstavi nastanek, naloge in vlogo agitpropov -komisij za agitacijo in propagando pri partij.ikih knmiti nh, s katerimi jc želela ustvariti nadzor v kulturi. Struktura agitpropa seje s komisijami, oddelki, odseki prenesla tudi v množične organizacije, a v prvih povojnih let ti niihovo delo ni zaživelo. Seznani nas šc z. organizacijo in delom upravnih organov s področja kuturc ;id najvišjih - rcpubl ških - do KLO. V nadaljevan.u so vsak posebej predstavljeni, šolska politika (to temo jc avtor obdelal šc v posebnem prispevku Šolstvo na Slovenskem v let;h 1945-1951 v Zborniku za zgodovino šolstva in prosvete, 24/1991), ljudskoprosvetno delo i kulturna dejavnost.
Kulturna politika v šišrcni pomenu besede in njeni posamezni elementi so predstavljeni šc v času petletke v poglavju Kulturna polilika in petletka (Kultura v petletnem planu narodnega gospodarstva, Petletka in reorganizacija izobraževalnega proccsa, aktivizacija sindikatov na Ijudskoprosvct-nem področju, Znanost in umetnost v petlc'ncm planu, Spremembe v organizacijski struktu; kulturne politike) in v Času spora z ■nfonribirojcm in uvajanja samoupravljanju v poglavju Kultur i a polit ka v času informbirojevskega spora in začetkov samoupravljanja (podnaslovi tem: Tuji vplivi na slovensko kulturno politiko v času zaostrovanja s^vjctsko-jugoslovunskih odnosov, Čistke med kul turnopolitČnimi in kulturnimi dclavci. Spreminja nje odnosa do sovjetskega vpliva v kulturni politki, Spremembe v organizaciji šolstva po lil. plcnumu C K KP.I, Ljudsko prosvetno delovanje po II. kon gresu Ljudske prosvete in Novi idemi tokovi v Umetnosti).
V sklepnem poelavju Slovo od načel socialističnega realizma (Tuji vplivi v kulturi v začetku petdesetih let. Ustanovitev Zveze delavskopro>yctnih društev Svoboda, Slovo od načel socialistienefja realizma, Koncc agitpropo^ske kulturne pol iti kc) ugotavlja avtor, da pomeni leto 1952 z ustanovitvijo zveze Svobod, II). kongresom književnikov Ju goslavijc in VI. kongresom KPJ (ZKJ) spremembo kultumopolitične usmeritve, nc pomem pa kakšne globoke prclomnicc s starim in začetek novega, saj je plod razvoja od leta 1950 oziroma uresn-čevanja smernic kulturne politike, sprcictih na 111. plcnumu CK KP.I decembra 1949. Ponija seje odrekla idej sovjetskega socialističnega rca :zma, nc pa vlogi idejnega voditelja in nadzornika kulturne politike (str. 650-651). '
Če se ozremo mi omenjeno delo šc skozi oči arhi-vista. nam nudi ob predstavitvi določenih londov v arhivih in ohranjenosti arhivskega gradiva še pomoč pri oblikovanju Ivstoriatov fondov in vpogled v organizacijsko strukturo upravnih organov na področju kulture (zgodovina institucij). Kot arhi-vist omenjam siccr drobno pomanjkljivost pri objavi petih dokumentov - ni ;o namreč citirani, - ki ob dveh zcmljevdih - razširjenost SKUD na slovcn skem prostoru spomladi 1950 m dclavskoprosvct-nih društev Svoboda koncc leta 1952 - pestrijo knjigo.
Lidfl lurk, Glas v ... etru, Trst 1991, 251 strani
Maka Gomhač
Od oktobra 1985 dojunija I986je na tržaškem radiu potekal niz »40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu«, kjer so bivši in sedanji sodclavci radia predstavili povojno "logo in delo te hiše. Lida Turk, avtorica odda jc zbrala in prenesla na papir 29 oddaj ter tako poskrbela, da sc tuai v pismeni oblik ohrani podoba štiri desetletnega delovanja slovenskega radia v Trstu. Kri;go je izdal deželni sedež RAl za Furlamjo - Julijsko krajino pod pokroviteljstvom predsedstva italijanske vlade, izid pa so omogočili slovenski denarn, zavodi v Italiji.
V sedemnaistih poglavjih, ki istočasno označujejo posamezne vsebinske sklope, avtorica preko pričevanj uslužbencev in številnih sodelavccv podaja zgodovino slovenskega radia v Trstu.
Zgodovina Radia Tist A (to jc njegov sedanji naslov), sega v prve dni ma a 1945, ko so jugoslovanske enote osvobodile mesto Svojo predzgodovino ima slovenska radijska postaja žc v letu 1944, saj so Ncmci ob zasedhi teh krajev na tržaškem radiu uvedli oddaje v slovenskem jeziku. Eden od mejnikov v zgodov" Rac ia Trst A jc bil 12 junij v burnem letu 1945, ko so zavezniške vojaške sile skupaj s civilno upravo mesta prevzele tudi vodstvo radijske postaje Oddaje so bile tedaj v italijanskem, slo^ venskem in angleškem jeziku. Intervjuji, ki so nastali na osnovi spominov sodclavccv R^dia Trst A v vsem povojem obdobm, nam med drugim posredujejo splošno vzdušje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, pokažejo nam, kakšen odnos jc v vseh teh letih mela manjšina do slovenske radijske postaje, katere n kakšne oddaje so sestavljale program ter kakšni odnosi so vladali med sodelavci radia, ki jc t il posebno v orvih dveh desetletjih po vojni najpomembnejše informativno sredstvo. Menjava uslužbencev jc hila karpogesta. Težko jc bilo na primer po i.ncznikom pristati na ccnzurc programa s strani Zavezniške vojaške uprave. Na nerazumevanj« pa ;o sodclavci radia naleteli tudi med predstavnik' Pokr; nskega NOO in Mestnega osvobodilnega svet; Trst, ki so obsojali njihovo sodc-lovame z zavezniki. Politična trenja med slovensko