m TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
Leto XX	Julij - avgust 1979	Št. 4
Doseženi rezultati poslovanja v I. polletju
V tem poročilu so poleg ostalega prikazani predvsem naslednji za potek in razvoj gospodarskega poslovanja delovne organizacije pomembnejši dosežki, razmerja in stanja v prvem polletju tega leta kot na primer:	proiz-
vodnja, zaposlenost, osebni dohodki, investiranje, domača prodaja in izvoz, preskrba s surovinami in drugim materialom, zaloge, tekoči finančni odnosi, ustvaritev gospodarskega načrta, kazalci za izkazovanje rezultatov, skupni ustvarjeni celotni prihodek delovne organizacije in njegova delitev ter doseženi finančni rezultati temeljnih organizacij.
Ko po zaključku prve polovice letošnjega leta razčlenjujemo, primerjamo in ocenjujemo naše proizvodne in poslovne rezultate, lahko v grobem ugotavljamo zlasti naslednje značilnosti: od za našo delovno organizacijo gospodarsko precej usodnega leta 1976 naprej je mogoče govoriti o postopnem iz leta v leto vse bolj zadovoljivem poslovanju; proizvodnja je bila letos sicer po količinskem obsegu za spoznanje nižja, zato pa izvedena na višji kakovostni ravni, to je tehnološko zahtevnejša, pestrejša, sodobnejša, rokovno točnejša; prodaja je z boljšo in hitrejšo tržno pripravo, s pestrejšim, sodobnejšim in namensko zanimivejšim izborom
tkanin ter s povečano usmeritvijo prometnega pretoka izdelkov k nadaljni predelavi količinsko in kakovostno znatno presegla povprečno raven predhodnih petih let; tudi letos je notranje gospodarjenje v delovni organizaciji pokazalo določen napredek ter težnjo in voljo sodelavcev po še večji izdelanosti in solidnosti poslovanja; končno pa je bil ponovno letos v prvem polletju ustvarjen ugodnejši finančni rezultat od onega v preteklem letu, čeprav sta bila višina in delitev dohodka pogojeni z znatno povečanim pritiskom občih obremenitev in tržnih razmer. Ce se je že smelo preteklo leto oceniti celo kot prehodno etapo k boljši in trajnejši vrednosti našega skupnega dela, potem bi se najbrž takšno ocenitev smelo prisoditi tudi prvi polovici letošnjega leta.
Načrtovani obseg celokupne proizvodnje je bil ustvarjen v višini 103,2 %. V okviru tega je znašala proizvodnja preje 96,1 % in proizvodnja tkanin 105,3 %. V primerjavi s preteklim letom je bilo proizvedeno 120 ton ali 6 % manj preje in 680 tisoč metrov ali 5 % manj tkanin, vendar pa se je dvignila kakovostna raven izbora pri preji za 3 % in pri tkaninah za 6 %. V celoti vzeto je proizvodnja tkanin presegla lanskoletne in letos načrtovane dosežke, dočim je proiz-
vodnja preje nekoliko v zaostanku, kar gre deloma na račun perečih vprašanj okoli zaposlovanja in deloma na račun večje uporabe domačih surovin. Večja uporaba surovin — staničnih in sintetičnih vlaken — domačega izvora je namreč zaradi njihove negotove in nihajoče kakovosti prinesla že kar prepogosto občutne težave v proizvodnji in prevelika tveganja pri prodaji. Tehnična kvaliteta izdelkov se je napram lani popravila za blizu 1 %. Za prav toliko se je popravila tudi delovno proizvodna storilnost v povprečju delovne organizacije. Letos je bil v proizvodnji opažen povečan posluh za tržno prilagodljivost, čeprav je šlo morda v gotovih primerih to tudi na račun same višine nekaterih osnovnih tehničnih dosežkov.
Zaposlenost se je letos napram lani v povprečju znižala za 0,6 % ali za 13 ljudi. Prihodi in odhodi sodelavcev se po obsegu niso bistveno spremenili, po načinu pa so v glavnem ostali na približnih razmerjih kot lani. Osebni dohodki delavcev so znašali 5.869 dinarjev na povprečno zaposlenega pri polnem delovnem času in so bili za 28 % višji kot lani v prvem polletju. Izplačana sredstva za osebne dohodke v povprečju na ravni delovne organizacije so bila v okviru s sporazumom dogovorjenih norm. Prav tako je delovna organizacija izpolnjevala re-solucijsko načelo, naj se rast osebnih dohodkov in skupne porabe giblje v okvirih rasti dohodka.
Investicijska dejavnost je bila v tem času omejena le na nabavo nekaj manjše opreme in na izdelavo načrtov za obnovo in modernizacijo energetskih naprav v obratu 1, ki predstavlja pripravo na širše investiranje v prepotrebno ureditev zastarelih in izčrpanih kotlovnih naprav in napeljav, ki v sedanjem stanju pomenijo že dovolj negotovo postavko za nemoteno obratovanje. Prav tako je v pripravi in obdelavi nabava nekaj širšega značaja uvozne opreme, ki naj v proizvodnem pro-
cesu na nekaterih najpotrebnejših mestih obnovi in posodobi iztrošeni in zastareli strojni park.
Potek prodaje na domačem tržišču se je letos v prvi polovici leta tako po količinskem obsegu kot po vsebinski strani razvijal zadovoljivo. Vzroki za uspešnejši prodajni promet so bili predvsem naslednji: deloma v splošnih popravkih poprej več kot tri leta zadržanih prodajnih cen tekstilnim izdelkom, deloma v na splošno večji propustnosti za pretok tekstilnega blaga iz industrije k kupcem, kljub povečanima domači proizvodnji in uvozu tekstila in v pretežni meri zaradi lastne znatno povečane dejavnosti na področju tržnega prilagajanja, razširjenega sodelovanja z nadaljnimi tokovi predelave ter razvijanja in preusmerjanja proizvodnje in prodaje na tržno zanimivejši in donosnejši izbor izdelkov. S tem v zvezi velja omeniti, da tako neposredni kupci kakor končni potrošniki pri delovnih stikih, na sejmih, razstavah in modnih revijah ter v našem informativno prodajnem centru priznavajo v zadnjem času našim izdelkom precejšnjo popestritev in posodobitev, razširitev namembnosti in uporabnosti pa tudi prilično kakovostno raven izbora.
Prodaja v izvoz je letos v celoti po količini in devizni vrednosti zaostala nekaj za ravnijo lanske prve polovice leta. Pri tem je treba upoštevati za letos bistveno spremenjeno razporeditev dobav v Sovjetsko zvezo ter od zahodnih in drugih kupcev pogojene roke, tako bo večina izvoza izvršena šele tekom drugega polletja. Kljub vsemu pa je, zlasti še ob uvozni zaprtosti enih in znanih razmerah drugih dežel, možno oceniti letošnji izvoz za uspešen, saj je bil ustvarjen stoodstotno v konvertibilnih valutah. Pri tem je bila devizna vrednost izvoza v dežele v razvoju za petino in v zahodne države celo za polovico večja kakor lani.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vzdrževalci pri remontu kotla v kotlarni
FINANČNI REZULTATI TOZD
Doseženi finančni rezultati, ustvarjeni v prvem polletju tega leta oziroma razdelitev celotnega prihodka in doseženega dohodka na osnovi proizvodnje oziroma skupne prodaje ter svobodne menjave dela, izgledajo po posameznih temeljnih organizacijah takole:
Vrednost v din I. poli.	I. poli.
1978	1979
odnos
( POSLOVNO POROČILO^
(Nadaljevanje s 1. strani)
Oskrba z reprodukcijskim materialom, ki je do sedaj že nekaj let na splošno potekala z malimi izjemami dosti zadovoljivo, tekoče in smortno,je letos — seveda na znatno višji cenovni ravni — pričela postajati vse manj urejena in zanesljiva tako iz domačih virov kot iz uvoza. Vse težje je posamezne materiale dobiti na domačem trgu in vse več je uvoz repromateriala podvržen novim sistemskim omejitvam in povečanemu administrativnemu balastu. S premogom je praktično skozi celo polletje šlo še komaj iz vagona v kotlovnico. Premik k večjemu oskrbovanju z domačimi surovinami je zaradi njihovega močnega nihanja v kakovosti in uporabnosti povzročil hude težave in zavore v poteku proizvodnje in kakovosti izdelkov ter pri prodaji neprijetne odnose z domačimi odjemalci in pri izvozu mučne zaplete z inozemskimi kupci.
Zaloge v delovni organizaciji so pokazale letos gospodarsko bolj zdrava razmerja kot v preteklih letih s tem, da so se precej okrepile nabavne zaloge predvsem vlaken pa tudi barv in kemikalij na eni strani ter na drugi strani znižale zaloge nedokončane proizvodnje in še bolj gotovih izdelkov, ki so bile letos koncem prve polovice leta za tratjino manjše od predhodnega petletnega povprečja.
Splošni gospodarski in likvidnostni kazalci poslovanja so letos ponovno pokazali ugodnejšo sliko od predhodne prve polovice leta, kar potrjuje, da se delovna organizacija postopoma premika k solid-nejšemu in trdnejšemu gospodarjenju. Tako so bili na osnovi ustvarjenega dohodka po fakturirani prodaji izboljšani: poslovna in družbena donosnost za dobro tretjino, gospodarnost poslovanja za dobro sedmino, gospodarska storilnost za polovico in družbeni proizvod prav tako skoraj za polovico. Nadalje sta se popravila tudi hitrost obračanja obratnih sredstav za petino in stopnja osnovne finančne likvidnosti celo za dobre tri petine. Pri tem gre pripomniti, da je slej ko prej delovna organizacija, kot na spošno tekstilna industrija po vprašanju čvrstih obratnih sredstev,, potrebna odgovarjajoče sistemske sanacije in da so letos plasmaji delovne organizacije že presegli znesek 100 milijonov dinarjev.
Ustvarjeni finančni rezultat, kot skupni imenovalec gospodarjenja v delovni organizaciji, in njegova delitev sta v letošnji prvi polovici leta ugodnejša od onih v lanskem prvem polletju in dovoljeno bi moglo biti celo nekaj optimiz-
ma za celotne dosežke v letu 1979 s primernejšo trdnostjo in gotovostjo kot v pretečenem letu, seveda upoštevaje, da se bo zlasti v dodelavni proizvodnji in prodaji započe-to delo na področju tržne discipline, usklajenosti, prilagodljivosti in prožnosti še naprej vztrajno nadaljevalo.
V tem polletnem obdobju je celotni prihodek pokril poleg za osmino višjih skupnih materialnih stroškov in za dobro četrtino večjih prispevkov in obveznosti iz dohodka kot v prejšnjem letu še za 28 % povečane osebne dohodke na povprečno zaposlenega ter končno tudi 50 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka za kritje stanovanjskih prispevkov (7 milij. din) in za začasno oblikovanje skladov (43 milj. din). V okviru skupnega finančnega rezultata so tudi vse temeljne organizacije zaključile vsaka zase svoje poslovanje s pozitivnim obračunom.
Sorazmerno zadovoljivejše ustvarjeni poslovni izid v prvi polovici leta je potrebno zlasti glede na možnosti v bližnji prihodnosti presojati stvarno in trezno. Ta ni samo posledica tekoče žive proizvodnje, temveč tudi delne odprodaje zalog. V bodoče bo tega praviloma vse manj. Pretežni del izvoza bo opravljen v drugem polletju, to pa pomeni pri našem splošnem cenovnem sistemu, carinskih zaprekah držav uvoznic in za tekstil nizkih izvoznih premijah (40 % pod povprečnim premiranjem) znaten izpad dohodka. Stalno prisotni tuji inflacijski tokovi, povečane uvozne dajatve in zlasti okoli novega leta odobrena znatna povečanja cen kopici proizvodov in storitev iz nekaterih vej gospodarstva so povzročili in vse bolj povzročajo neznosne in hudo prenapete stroškovne pritiske na tekstilno proizvodnjo. S tradicionalno izdatno zakasnitvijo je sicer prišlo koncem maja tudi do splošnega popravka cen bombažnim tkaninam za 9 %, kar pa seveda še zdaleč ni dovolj za pokrivanje tujih in domačih inflacijskih gibanj. Čeprav še ni mogoče povsem presoditi, kakšen in kolikšen vpliv bodo imeli uveljavljeni in napovedani splošni gospodarski in finančni ukrepi na promet tekstilnih izdelkov in še posebej na pogoje poslovanja pri naši delovni organizaciji, se je treba zavedati, da še zlasti mimo nas ne bodo šli.
Vsekakor bodo napovedani splošni zaostreni pogoji za poslovanje in pridobivanje dohodka terjali poglobljeno notranjo povezanost in izdelanost v proizvodnji in poslovanju ter lastno še bolj solidarno, gospodarno in solidno delo na izdelkih, sposobnih dobre tržne veljave in donosnosti.
TOZD Predilnica:
Celotni prihodek Porabljena sredstva Doseženi dohodek Davki, prisp. in ost. obv. Del dohodka za DSSS Cisti dohodek TOZD Izplačani osebni dohodki Ostanek čistega dohodka Stanovanjski prispevki Cisti ostanek za sklade
Začasna delitev:
Rezervni sklad Poslovni sklad Sklad skupne porabe
TOZD Tkalnica:
Celotni prihodek Porabljena sredstva Doseženi dohodek Davki, prisp. in ost. obv. Del dohodka za DSSS Cisti dohodek TOZD Izplačani osebni dohodki Ostanek čistega dohodka Stanovanjski prispevki Cisti ostanek za sklade
Začasna delitev:
Rezervni sklad Poslovni sklad Sklad skupne porabe
TOZD Plemenitilnica:
Celotni prihodek Porabljena sredstva Doseženi dohodek Davki, prisp. in ost. obv.
Del dohodka za DSSS Cisti dohodek TOZD Izplačani osebni dohodki Ostanek čistega dohodka Stanovanjski prispevki Cisti ostanek za sklade
Začasna delitev:
Rezervni sklad Poslovni sklad Sklad skupne porabe
DS Skupne službe:
Celotni prihodek Porabljena sredstva Doseženi dohodek Davki, prisp. in ost. obv. Cisti dohodek DS SS Izplačani osebni dohodki Ostanek čistega dohodka Stanovanjski prispevki Cisti ostanek za sklade Sklad skupne porabe
TOZD Prehrana in oddih:
Celotni prihodek Porabljena sredstva Doseženi dohodek Davki, prisp. in ost. obv. Cisti dohodek TOZD Izplačani osebni dohodki Ostanek čistega dohodka Stanovanjski prispevki Cisti ostanek za sklade Začasna delitev:
Rezervni sklad Poslovni sklad Sklad skupne porabe
124,684.548	138,022.967	110,7
92,443.703	90,454.519	97,8
32,240.845	47,568.448	147,5
4,994.205	6,442.930	129,0
6,848.778	10,313.698	150,6
20,397.862	30,811.820	151,1
14,936.764	19,168.370	128,3
5,461.098	11,643.450	213,2
965.211	1,207.791	125,1
4,495.887	10,435.659	232,1
806.021	1,189.211	147,5
1,607.076	5,550.911	345,4
2,082.790	3,695.537	177,4
76,422.088	102,547.287	134,2
24,330.018	28,981.040	119,1
52,092.070	73,566.247	141,2
4,876.916	6,962.451	142,8
12,105.876	15,950.490	131,8
35,109.278	50,653.306	144,3
26,109.061	33,633.988	128,8
9,000.217	17,019.318	189,1
1,678.025	2,125.143	126,6
7,322.192	14,894.175	203,4
1,302.302	1,839.156	141,2
2,389.264	6,633.791	277,6
3,630.626	6,421.228	176,9
130,878.789	189,049.397	144,4
85,268.305	121,475.565	142,5
45,610.484	67,573.832	148,2
10,379.851	12,804.228	123,4
9,384.728	14,651.226	156,1
25,845.905	40,118.378	155,2
19,449.614	25,230.692	129,7
6,396.291	14,887.686	232,8
1,260.253	1,594.685	126,5
5,136.038	13,293.001	258,8
1,140.262	1,689.346	148,2
1,576.094	7,348.536	466,2
2,419.682	4,255.119	175,9
28,339.383	40,915.414	144,4
28,339.383	40,915.414	144,4
1,719.043	1,887.803	109,8
26,620.340	39,027.611	146,6
24,994.316	32,651.560	130,6
1,626.024	6,376.051	392,1
1,626.024	2,073.656	127,5
—	4,302.395	—
—	4,302.395	—
7,369.498	9,067.683	123,0
4,850.706	5,891.244	121,5
2,518.792	3,176.439	126,1
212.081	240.782	113,5
2,306.711	2,935.657	127,3
2,054.331	2,550.681	124,2
252.380	384.967	152,5
130.194	162.023	124,4
122.186	222.953	182,5
62.970	79.411	126,1
15.974	43.542	272,6
43.242	100.000	231,3
/------ v
---------------Predlog kreditov--------------------
L___________________________________________________
Letos je po programu stanovanjske gradnje in planu reševanja stanovanjskih vprašanj naših delavcev večina sredstev namenjenih za posojila za individualno gradnjo, in sicer 3,000.000 din.
Nakup stanovanj namreč v letošnjem letu ni možen, ker se je gradnja stanovanj upočasnila. Razlogov za to je več, delo zavira pomanjkanje materialov, deloma pa neusklajenost in premajhna povezanost med izvajalci del. Tako bo nakup stanovanj možen šele prihodnje leto.
Na razpis za posojilo za individualno gradnjo je vložilo prošnje 71 delavcev. Člani odbora za stanovanjske zadeve so na podlagi ocenitve stanovanjskih razmer izdelali predlog, po katerem se vsem prosilcem dodeli posojilo. Največ tistim za novogradnje, manjše vsote pa za dograditve in adaptacije. Zavrnjena je bila le prošnja za posojilo za odkup starejšega stanovanja, v katerega se je naša delavka nasilno vselila.
Predlog za dodelitev posojil je priložen. Vendar ga bo še obravnaval in dokončno potrdil delavski svet DO Tekstil-indus. Seja del. sveta bo konec avgusta, ker je sedaj zaradi kolektivnih dopustov ni možno sklicati.
0
Dopisujte v glasilo
V__________)
PREDLOG ZA DODELITEV POSOJIL ZA INDIVIDUALNO GRADNJO
Priimek in ime st.	Zaposl.	Bivališče	Stop. izgr.	Predlog višine p osoj.
1. Andrejašič Darinka	ad j.	Škofjeloška 52 a	111.	70.000
2. Bobnar Franc	VES I	Voglje 88	I.	30.000
3. Bohnec Cilka	tk. I	Grad 34	II.	50.000
4. Bolka Francka	pl.I	Grad 44	adapt.	20.000
5. Cimerman Ana	DS	Tekstilna ul. 12	IV.	40.000
6. Cuderman Marinka	str. sl.	Zg. Bela 5	IV.	60.000
7. Cerne ing. Zvonka	str. sl. 5	Skalica 9a	adapt.	30.000
8. Dagarin Stanko	tk. 11	Zg. Bitnje 55	adapt.	40.000
9. Dagarin Marjan	str. sl.	Zasavska c. 25	1.	40.000
10. Drinovec Jožica	tk. I	Struževo 10	dogr.	40.000
11. Eržen Slavko	VES I	Kidričeva 32, Šk. Loka	III.	70.000
12. Fabjan Justina	tk. I	Zg. Bitnje 146	dogr.	20.000
13. Ferkulj Alojz	pred.	Britof 304	dogr.	20.000
14. Frantar Kristina	TOZD PO	Gasilska 35, Šenčur	III.	40.000
15. Gaberšek Marija	pred.	Britof 310	I.	80.000
16. Gerkman Pavla	pred.	Pšata 13	III.	40.000
17. Govekar Ivan	pl.I	Breg ob Savi 30	adapt.	40.000
18. Gregorin Anton	tk. II	G linj e 9	IV.	40.000
19. Gorzeti Vera	grav.	Sr. Bitnje 35	adapt.	60.000
20. Hafnar Viktor	tk. I	Zg. Bitnje 127	adapt.	40.000
21. Jekovec Tončka	tk. I	Bašelj 13	III.	40.000
22. Jenko Marija	str. sl.	Planina 10	IV.	60.000
23. Jerala Marjan	VES II	St. Rozmana 5	IV.	60.000
24. Jezeršek Stanka	pred.	Mavčiče 29	dogr.	30.000
25. Kalan Jaka	tk. II	Breg ob Savi 46	dogr.	30.000
26. Kamin ing. Erika	pl.I	Dolenja Dobrava 1	IV.	70.000
27. Kodrič Franc	pl.I	C. na Klanec 50	dogr.	40.000
28. Kropivnik Angela	str. sl.	Zg. Brnik 68	II.	60.000
29. Kozjek Janez	str. sl.	Bavdkova 7	dogr.	20.000
30. Keleman Cveta	pred.	Jezerska c. 94	odkup	—
31. MarkunTone	pl.I	Grosova 2, Kokrica	dogr.	30.000
32. Matelič Miroslav	VES II	Savska c. 36	IV.	60.000
33. Mihelič Marija	ad j.	Zg. Bitnje 232	adapt.	20.000
34. Novak Martin	tk. I	Cegelnica 32	dogr.	20.000
35. Oman Ivana	tk. I	Ješetova la	dogr.	30.000
36. Pavič Francka	tk. II	Šorlijeva 16	1.	70.000
37. Perčič Stane	tk. II	Prebačevo 20	IV.	40.000
38. Petek Sonja	pred.	Pot na Jošta 26	dogr.	30.000
39. Pipan Franc	VESI	Prebačevo 4	adapt.	30.000
40. Pirc Milan	upr.	Trboje 100	dogr.	30.000
41. Pernuš Antonija	pred.	Sr. Bela 27	IV.	60.000
42. Plestenjak Franc	str. sl.	Šutna 63	dogr.	30.000
43. Podjed Marija	str. sl.	Jezerska c. 6	IV.	40.000
44. Prestor Tončka	tk. I	Štefetova 15, Šenčur	dogr.	30.000
45. Ramovš Ciril	tk. II	Dvorje 63	II.	60.000
46. Ramovš Milena	tk. II	Dvorje 63	II.	60.000
47. Robida Anton	VES I	Gorenjesavska c. 61	II.	50.000
48. Roblek Pavla	tk. I	Zg. Brnik 24	adapt.	40.000
49. Rupar Ladislav	pl.I	Dvorje 89	dogr.	30.000
50. Sekne Alojzija	tk. II	Mlakarjeva 32, Šenčur	dogr.	20.000
51. Sindičič Matej	TOZD PO	Rupa 26	dogr.	50.000
52. Sladič Ivan	str. sl.	Šutna 86	dogr.	30.000
53. Strahan Kristina	tk. II	Partizanska 28, Šenčur	dogr.	20.000
54. Strle Branimir	tk. II	Zg. Bela 38	III.	70.000
55. Strakoš Andelko	VES I	Trojarjeva 51	IV.	60.000
56. Sušnik Valentin	VES I	Zg. Besnica	dogr.	30.000
57. Šahinovič Muharem	str. sl.	Visoko, BiH	dogr.	40.000
58. Šilar Alojzija	TOZD PO	Kutinova 3	III.	70.000
59. Škrab Franc	plem. I	Huje 10a	adapt.	20.000
60. Šmid Jelka	str. sl.	Posavec 27	IV.	40.000
61. Šušteršič Matevž	pl.I	Podreča 21	adapt.	30.000
62. Traven Slavko	tk. II	Sveteljeva 20, Šenčur	dogr.	20.000
63. Veternik Anica	tk. I	Strahinj 91	dogr.	20.000
64. Weiseisen Rezka	tk. I	Seljakova 7	III.	70.000
65. Zakrajšek Angela	pred.	Adergas 12	IV.	60.000
66. Zaletelj Vlado	pl.I	Srednja vas 46	IV.	70.000
67. Ziherl Šilva	tk. II	Gosposvetska 19	III.	60.000
68. Ziherl Nikolaj	tk. II	Gosposvetska 19	III.	60.000
69. Zupan Edvard	VES II	Trboje 45	dogr.	40.000
70. Zver Urška	pl.I	Britof 307	dogr.	30.000
71. Žvan Marija	grav.	Pšenična polica 19	dogr.	20.000
Med našimi vzdrževalci na remontu
V roče poletje prinaša večini zaposlenih tako težko pričakovane počitnice, našim vzdrževalcem pa naporni 14-dnev-ni remont, ko so na delu od 6. ure zjutraj do 18. ure popoldne. Kaj nenavadna slika se ponudi očem v času kolektivnega dopusta, ko redna
Franc Sajevic — kdo ga ne pozna, saj ima v rokah vedno »macolo in majzl«; tokrat pri popravilu tal v plemeni tilnici
proizvodnja ne obratuje in na naših strojih ni videti blaga. Obrat »zasedejo« vzdrževalci in to ključavničarji, električarji, pleskarji, mazalci, varil-Pejašinovič Vaskrsije pri ci, krovci, zunanji delavci, mi-popravilu Brücknerja	zarji, inštalaterji, itd. Začne se
Pleskarja Franc Trilar in Peter Sušnik pri pleskanju ohišja mercerizirnega stroja
Treba je popraviti, pa četudi je prostora komaj toliko, da se človek lahko splazi v prostor
Vzdrževalci pri remontu v kotlarni
Stane Vilfan z vzdrževalci pri pregledu razpenjalno sušilnega stroja
Lado Bajželj pri remontu v termocentrali
remont. Popravljajo se stroji in naprave, zamenjujejo z rezervnimi deli, pleskajo delovni prostor, popravljajo tla, razne instalacije, itd. skratka vse to, kar se med letom pri tekočem vzdrževanju med obratovanjem strojev ne da napraviti. Med letošnjim remontom smo obiskali naše vzdrževalce v plemenitilnici I in termocentrali.
Praktično ob vsakem stroju je bila ekipa vzdrževalcev. Ob
njih smo srečali tudi Staneta Vilfana, strojnega inšpektorja plemenitilnice, ki prav tako ni bil na kolektivnem dopustu in je bil ves čas remonta na delu. Povedal nam je, da so bili v času remonta v plemenitilnici generalno popravljeni vsi štirje razpenjalno sušilni stroji, ki med letom predstavljajo vseskozi ozko grlo proizvodnje. Na dveh razpenjalno sušilnih strojih so bile zamenjane verige oziroma vodila blaga. V
Janez Sajevic, električar: »Razdrli smo več kot 35 elektromotorjev, pri tem je treba pregledati vse ležaje in ščetke, in jih po potrebi zamenjati, pregledati kolektorje, itd.«
Remont na turbini v termocentrali
belilnici je bil opravljen remont na smodilnem stroju, pralnih strojih, na odlagalcu in na razpenjalnem stroju, prebeljena pa je bila tudi celotna belilnica. Z rezervnimi deli oz. njihovo nabavo tokrat ni bilo težav. Tovariš Vilfan je povedal, da bodo vsa predvidena dela med remontom pravočasno in dobro opravljena, seveda po zasugi oz. prizadevnem delu naših vzdrževalcev.
Še posebej naporno delo med remontom pa imajo vzdr-
ževalci v kotlarni, predvsem zaradi vročine. Med remontom je bil letos očiščen kotel z dimne strani, zamenjana so bila tesnila ter popravljeni ventili, na obeh kotlih ter pomožnih napravah so električarji pregledali motorje in zamenjali po potrebi ležaje.
Naši vzdrževalci so tudi tokrat dobro opravili delo in čeprav maloštevilni, so bili do roka gotovi in zato zaslužijo tudi priznanje in pohvalo.
Električar Silvo Šmid
Pregled nove verige na razpenjalno sušilnem stroju
Gradi se nova tovarna
za poliesterska vlakna
V Jugoslaviji že imamo tovarno, ki proizvaja poliesterska vlakna in sicer Hemteks v Skopju, katere proizvode tudi mi uporabljamo.
V	začetku junija pa je bil organiziran v Varaždinu simpozij, katerega glvni namen je bil, seznanitev vseh zainteresiranih o novi proizvodnji poliestra, ki naj bi stekla približno čez 2 leti v tovarni, ki se gradi v Varaždinu.
V	tej novi tovarni je planirana proizvodnja v višini 15.000 ton poliestra, v glavnem rezanega, to je »štapel« vlakna za uporabo v bombažni in volnarski industriji. Posebnost te tovarne je v nekoliko drugačni tehnologiji in sicer v tem, da se bo kot preloženo osnovno surovino uporabljalo tereftalno kislino (TPA) in glikol, dočim ima Hemteks organizirano proizvodnjo na podlagi dimetil-tereftalata (DMT).
Posebnost tehnološkega postopka v novi tovarni bo v veliki natančnosti posameznih faz, kar bo zahtavalo visoko disciplino v tehnologiji.
Gradnja nove tovarne oz. proizvodnje poliestra pa potrebuje še dve vzporedni tovarni, to je za prizvodnjo tereftalne kisline, katera naj bi se zgradila v okviru Pazinke v Pazinu, dočim pa še ni rešeno, kdo bo proizvajal drugo komponento, t. j. »glikol«.
Nova tovarna, katero investirajo hrvaška podjetja, bo svoj proizvod imenovala VAR-TILEN, prevzema pa tehnologijo po švicarski licenci, točneje »Grilen«-a od EMS-Werke A. G. Švica.
Dr. ing. Franjo Kočevar je na simpoziju v Varaždinu podal dokaj optimistično napoved potrošnje do leta 1985, in sicer naj bi ta znašala okrog 80.000 ton, kar pa je res za naše razmere in trenutno povpraševanje precej iluzorno.
Praksa, oz. čas bo pokazal, kako so bile napovedi točne. Mi kot potrošniki upamo in pričakujemo, da bo druga tovarna odločno prispevala več k boljši kvaliteti domačega poliesta nasploh.
P.B.
f---------------------------\
Nesreče v I. polletju
v__________________________^
Služba varstva pri delu redno spremlja gibanje nesreč v delovni organizaciji in vodi o tem evidenco. Natančnejšo analizo o stanju varstva pri delu napravi ob koncu vsakega leta, poročilo o nesrečah s statističnimi podatki pa tudi vsakih pol leta. To je potrebno predvsem zato, da so lahko delavci stalno seznanjeni o tem, ali število nesreč narašča ali pada, kakšna je izguba delovnega časa zaradi nesreč, kakšna so nadomestila osebnega dohodka zaradi nesreč, ki bremenijo ali delavca samega ali delovno organizacijo oz. socialno zavarovanje, kateri so viri, vzroki in načini poškodb — kar je pomembno predvsem iz preventivnega stališča — skratka o tem, ali je stanje varstva pri delu ugodno ali pa ne in če ni, zakaj ni.
Delavci, ki delajo v okviru temeljnih organizacij združenega dela, so med delovnim procesom ali tehnološkim postopkom izpostavljeni raznim nevarnostim. Riziko dela se lahko občutno zmanjša, če delavec oz. delovna organizacija storita vse potrebno, da bi bilo lahko potekalo čim bolj varno. Delavci morajo biti zato poučeni o nevarnostih in o ustreznem načinu dela, pazljivo morajo skrbeti za lastno varnost in za varnost drugih. Organizatorji dela ali proizvodnje pa morajo v smislu in zahtevah predpisov mesto, priprave, naprave, orodja, material in drugo tako pripraviti, da je možno delo opraviti brez nevarnosti za poškodbe in bolezni v zvezi z delom. Kljub takšni organiziranosti delovnega procesa,
Janko Križnar -upokojen
Koncem junija je bil upokojen tovariš Janko Križnar — dolgoletni mojster v TOZD predilnica. Odšel je sicer v zasluženi pokoj, vendar ga pogrešamo, saj smo se navadili, da je prisoten ob vsakem času in v vsaki izmeni, vedno pripravljen sodelovati in pomagati. To povdarjamo tudi zato, ker je skoraj vseh 40 let prebil v naši predelinici, s katero je živel od vsega začetka do danes. Začel je v času, ko so bile res hude razmere, zaradi katerih je nato nastala velika tekstilna stavka v letu 1936, sodeloval pa je tudi že pri gradnji predilniške stavbe. Križnar Janko je redno zaposlen v predilnici že od 1937. leta dalje. Prešel je trdo šolo od flajerista ( takrat so to delo opravljali le moški), nato je delal v valjčkarni, čez nekaj let je bil podmojster in končno mojster vse do upokojitve. Z bogato prakso in znanjem je vseskozi sodeloval pri rasti predilnice in njenem razvoju, kjer smo doživeli tri etape kompletnih prestavitev, montaž in obnavljanj vse do današnjega stanja, ko se lahko ponašamo z eno najbolj urejenih predilnic pri nas. Ob vsem delu, lepih in slabih časih, ki so spremljali predilnico in njen razvoj, pa je bil Janko Križnar vedno pripravljen delati, nikoli ni bilo problemov za podaljšanje dela v popoldanskem času, skratka, nani smo vedno lahko računali.
Križnar Janko je sodeloval tudi kot inštruktor in je predvsem na raztezalkah vzgojil kompletno generacijo delavk.
Prav zato bomo tako pogrešali njegovo prisotnost, ker je s svojo marljivostjo razreševal nešteto problemov, ki se v proizvodnji dnevno pojavljajo. Vendar, leta so tu in tudi Janko si zasluži, da bo užival zasluženi pokoj in da bo končno našel več časa za svojega čebelarskega konjička in še mnoge druge, ki jih ima v planu.
Mi vsi mu želimo še naprej dobrega zdravja in še mnogo srečnih let ob zahvali za ves trud, ki ga je vložil pri nas.
Predilci
prizadevanj organizacije združenega dela in pripravljenosti delavca samega, da bo varno delal, pa se zgodi, da v določenih situacijah pride do poškodbe ali poklicne bolezni, hujše ali lažje ali celo smrti ponesrečenca. Za takšne primere je delavec zavarovan pri skupnosti za zdravstveno in skupnosti za pokojninsko-invalidsko zavarovanje. Zavarovanje gre za primer bolezni ali poškodbe, smrti, invalidnosti, starosti — in zavarovanec kakor tudi njegovi svojci imajo z zakonom določene pravice iz tega zavarovanja, ki pa v praksi običajno ne pokrije vse škode, ki jo pretrpi zavarovanec, to je premoženjske in nepremoženske škode. Očitno je torej, da je zelo pomembno, da do nesreče pride čim manjkrat in da ni hujša. V naši delovni organizaciji smo v določenem smislu lahko zadovoljni, saj vsako leto ugotavljamo, da se število nesreč iz leta v leto manjša in da je vse manjša tudi resnost poškodb. Iz poročila o nesrečah za letošnje prvo polletje je razvidno, da se je število nesreč v primerjavi z enakim lanskim razdobjem bistveno zmanjšalo in to kar za 21 nesreč. Tako je bilo leta 1978 pri delu in na poti 52 nesreč, letos pa le še 31. Od tega sta se dve nezgodi pripetili na poti na delo, 29 pa v zvezi z delom. V obratu I se je poškodovalo 19 delavcev, v obratu II pa 12, od tega 10 žensk in 21 moških. V prvi polovici lanskega leta je bila izguba delovnega časa dosti večja. Izpad delovnih dni je letos za 200 manjši, pri čemer so celo upoštevane tudi nekatere nesreče, katerih bolniški stalež se je nadaljeval v letošnjih prvih mesecih. Vsak delavec je ostal v povprečju 17 dni doma zaradi nesreče pri delu, upoštevajoč še ta stalež. Malenkostno se je zato povečalo tudi nadomestilo osebnega dohodka za čas nezmožnosti za delo, ki ga je izplačalo socialno zavarovanje. Nadomestilo, ki ga je izplačala delovna organizacija, pa je letos bistveno manjše in znaša nekaj manj kakor 6 starih milijonov. Na 100 zaposlenih se je poškodovalo 1,32 delavcev, lansko leto pa 2,22. Zanimiv je tudi podatek, da se je lansko leto največ nesreč zgodilo v prvi polovici tedna, letos pa v sredini, to je v torek, sredo in petek. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni s podatkom, da je število poškodovanih novosprejetih delavcev, tistih z najmanj delovne dobe znatno večje od ostalih. To je značilno že dalj časa, zato bo v prihodnje potrebno tem delavcem posvečati več pozornosti, uvajanje novosprejetih delavcev mora biti temeljitejše, premestitve na druga začasna delovna mesta morajo vključevati poučevanje o varstvu
pri delu. Redno bo potrebno opravljati tudi preizkuse znanja, kot to določata zakon in interni predpis. Pri virih, vzrokih in načinih poškodb je za letošnjo prvo polovico leta značilna nevarnost pri manipuliranju s transportnimi sredstvi, pri nakladanju in razkladanju bremen, pri čemer je treba prišteti še delovne poti, prehode in druge površine, kjer ljudje delajo in se
ne tako!
gibljejo. Prav tako je še vedno dovolj nesreč zaradi nevarnih načinov dela in zaradi neprevidnosti. Do nesreč iz teh vzrokov prihaja predvsem tam, kjer je tehnologija starejša, stroji pa niso sodobno zavarovani. Obstaja nevarnost poškodb na vrtečih ali kako drugače premikajočih se strojnih delih. Treba jih bo zava-
rovati.
PREDELNICA	5
TKALNICA
tkalnica I	5
tkalnica II	6
skupaj	n
PLEMENIT.
plemenit. I	5
plemenit. II	2
skupaj	7
PREHRANA IN ODDIH -DS SS
VESI	2
VES II	4
SS_______________________2
skupaj	8
Skupaj:	31
Pred letošnjim svetovnim prvenstvom v veslanju na Bledu
Letos od 28. avgusta do 9. septembra bo Bled spet prizorišče velikih veslaških dogodkov. Na eni najboljših veslaških prog na svetu — tako jo ocenjujejo tuji strokovnjaki — se bodo za naslove svetovnih prvakov pomerile ženske, lahki veslači in moški.
To bo že 8. svetovno prvenstvo, pokrovitelj pa je predsednik republike Josip Broz Tito, predsednik častnega odbora je Ivan Matija Maček, predsednik organizacijskega odbora pa Janez Zemljarič. Tako v častnem kot organizacijskem odboru so še mnogi znani družbenopolitični in te-lesnokulturni delavci iz vse Jugoslavije.
Čeprav so na Bledu vajeni velikih prireditev — spomnimo se le najpomembnejših: evropsko prvenstvo leta 1956, svetovno prvenstvo leta 1966, mladinsko svetovno prvenstvo leta 1971, razen tega pa mnoge mednarodne in prvomajske regate, troboji, šesteroboji — so se tudi tokrat lotili priprav dovolj zgodaj in temeljito.
Tako je urejena in razširjena cesta od Velike Zake v Mlino, urejena obala v Veliki Zaki, obnovljeni sanitarni objekti v veslaškem centru, urejeni in posodobljeni pa bodo tudi vsi obstoječi objekti.
Za mednarodna veslaška tekmovanja na Bledu je bilo vedno značilno, da se jih je udeleževalo rekordno število tekmovalcev. Tako je bilo leta 1956, leta 1966 in leta 1971. In vsi upravičeno pričakujejo, da bo tako tudi letos.
Že zdaj je jasno, da se bodo tekmovanja na Bledu udeležili veslači iz skoraj vseh evropskih držav, ZDA, Kanade, Japonske, Kitajske in Avstralije.
In zakaj je Bled tako priljubljen? Predvsem so tekmovalni pogoji zares odlični. Veslaška proga sodi med najboljše na svetu in to zaradi mirne vode, ki nima valov, tokov in ne vetra, svoje pa seveda prispeva tudi slikovita okolica. Razen tega pa je Bled majhen kraj in se tekmovalci ne srečujejo le v veslaškem centru, ampak tako rekoč na vsakem koraku. V velikih mestih tega seveda ni in se tekmovalci ter ostali udeleženci prvenstev porazgubijo in za medsebojna spoznavanja torej ni priložnosti.
Seveda pa je želja prireditelja, da bi si prvenstvo ogledalo tudi čim več domačih gledalcev. Zanje bodo postavljene tribune na samem cilju, nasproti ciljnega stolpa. Neka-
tere bodo tudi pokrite. Za gledalce bo ozvočen tudi Blejski grad, kjer je idealen razgled na tekmovanje. Prvi letošnji rezultati in nekateri naši znani veslači na primer Stanulov obetajo, da ne bomo samo dobri organizatorji prvenstva, ampak da bodo nastopile tudi nekatere dobre domače posadke in seveda dale tekmovanju še večji čar.
Cene vstopnic so nizke in bo res vsakemu omogočeno, da si bo ogledal prvenstvo. Cene vstopnic so naslednje:
Za tekmovanje žensk in lahkih veslačev od 29.8. do
2.	9. 1979
	tri-	sto-
	bune	jišča
	din	din
predtekm.	20	10
polfinale	30	20
finale	80	20
perm. vstop.		100
Za tekmovanje	moških od	
5.9. do 9. 9. 1979		
	tri-	sto-
	bune	jišča
	din	din
predtekm.	30	10
polfinale	50	20
finale	100	30
perm. vstop.		150
Poskrbljeno bo	tudi za	fila-
teliste. V času svetovnega prvenstva bo izšla posebna znamka z žigom ter posebnim pisemskim ovitkom. Na prodaj bo na pošti na cilju v Zaki.
Razen tega je komite za organizacijo svetovnega prvenstva v veslanju pripravil več suvenirjev. Nekateri so že tradicionalni na teh prireditvah kot so značke, majice z napisom, obeski za ključe, kravate, nekaj pa je tudi specifičnih domačih. Suvenirje bo mogoče kupiti v vseh hotelih, trgovinah in kioskih na Bledu, posebej pa v kiosku komiteja za organizacijo svetovnega prvenstva pri hangarju. Seveda pa se priprave za tako pomembno prireditev kot je svetovno prvenstvo v veslanju ne bi mogle odvijati brez pomoči številnih delovnih organizacij, predvsem z Gorenjske. Zato gre njim še posebna zahvala za pomoč pri organizaciji prvenstva.
TEKSTILEC
♦ Dogovorili smo se I
Na podlagi določil Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (UL SFRJ 15/77), Samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979, navodila za izvajanje istega samoupravnega sporazuma ter 56. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Tekstilna industrija »Tekstilindus« Kranj sklepajo TOZD Predilnica, TOZD Tkalnica in TOZD Plemeni-tilnica naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju deviznih sredstev in pravic zaradi skupnega deviznega poslovanja
1.	člen
Izhajajoč iz potrebe po racionalnejšem in efikasnej-šem koriščenju razpoložljivih deviznih sredstev in pravic, se delavci zgoraj navedenih temeljnih organizacij združenega dela sporazumejo za združevanje vseh svojih deviznih sredstev in pravic ter skupno koriščenje.
2.	člen
Namen združevanja deviznih sredstev in pravic je zagotoviti pravočasno izpolnjevanje obveznosti v zvezi z uvozom reprodukcijskega materiala in s tem zagotavljanje pogojev za stabilnost poslovanja in nemoten tok proizvodnje navedenih temeljnih organizacij ter izpolnjevanja gospodarskih načrtov.
3.	člen
Predmet združevanja so vsa razpoložljiva devizna sredstva in pravice, ki se združujejo sproti na zbirnih ali skupnih deviznih računih in evidencah delovne organizacije.
4.	člen
Plačila deviznih obveznosti in prejemi deviznih prilivov in pravic podpisnic tega sporazuma se vrše v dobro združenih sredstev oz. skupnih računov in evidenc.
Vsi devizni posli z Narodno banko oz. SISEOT ter s poslovnimi bankami se opravljajo pod firmo delovne organizacije.
5.	člen
Vodenje evidenc ter opravljanje knjigovodskih in stro-kovno-administrativnih poslov v zvezi z izvajanjem tega sporazuma se poverja v izvrše-
vanje delovni skupnosti skupnih služb, in sicer po značaju posla finančnemu sektorju in oddelkom komercialnega sektorja.
6.	člen
Združena devizna sredstva in pravice na skupnih računih se uporabljajo v skladu z gospodarskim planom oz. finančnim planom za posamezno poslovno leto, ki mora vsebovati okvirne zneske deviznih sredstev in pravic, dinamiko prilivov ter koriščenja po posameznih namenih.
7.	člen
Delovna organizacija oz. strokovne službe v okviru delovne skupnosti skupnih služb mora voditi evidenco o tem, koliko deviznih prilivov so ustvarile posamezne temeljne organizacije in koliko sredstev oz. pravic je posamezna temeljna organizacija porabila.
8.	člen
Delavske svete TOZD — podpisnic sporazuma se pooblašča, sprejemati ukrepe za racionalnejše koriščenje deviznih sredstev in pravic, povečevanje izvoza in zmanjševanje uvoza ter s tem za zboljševanje devizne bilance delovne organizacije.
9.	člen
Za potrebe delovne skupnosti skupnih služb prispevajo devizna sredstva temeljne organizacije združenega dela sorazmerno lastnim deviznim sredstvom.
10.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo v vseh temeljnih organizacijah delavci na zboru z večino glasov vseh delavcev.
11.	člen
Ta sporazum se sklepa za nedoločen čas.
12.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po istem postopku kot velja za njegov sprejem.
Spremembe in dopolnitve lahko predlaga vsaka podpisnica.
13.	člen
Sporazum stopi v veljavo, ko ga po sprejemu na zborih delavcev podpišejo pooblaščeni predstavniki udeleženk sporazuma. Sporazum se uporablja za leto 1979 in dalje.
ZSS v II
KONFERENCA, UTRJEVANJE VLOGE DELAVCA
V GOSPODARJENJU,
OBČNI ZBORI
(Zapis s posveta predsednikov in sekretarjev občinskih in medobčinskih svetov ZSS - 5. julija 1979)
Na posvetu predsednikov in sekretarjev občinskih in medobčinskih svetov zveze sindikatov ter republiških odborov sindikatov, ki je bil 5. julija letos in ki ga je vodil predsednik RS ZSS Vinko Hafner, so se dogovorili o pripravi konference Zveze sindikatov Slovenije, ki bo v prvi polovici novembra letos. Dogovor o njenem sklicu izhaja pravzaprav že z zadnjega kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Konferenca bo obravnavala predvsem družbeno planiranje in vlogo zveze sindikatov pri tem (zlasti v pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje — 1981 do 1985) ter aktivnost za demokratizacijo odnosov in kolektivno vodenje v Zvezi sindikatov Slovenije. Slednja naloga, ki pomeni uresničevanje Titove pobude, bo zahtevala tudi dopolnitev statuta Zveze sindikatov Slovenije.
Gre, skratka, za pomembne naloge našega nadaljnjega družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja, zato se bomo morali na konferenco tudi dobro pripraviti. Vsa gradiva naj bi temeljito obravnavali v osnovnih in občinskih organizacijah zveze sindikatov kot tudi v republiških odborih sindikatov ter tako obogatili tudi sklepne dokumente konference. Delegate za konferenco naj bi izvolili med 24. in 28. septembrom, med njimi tudi ugledne sindikalne aktivi-ste-neposredne proizvajalce. 1
1.	Planiranje
S področja planiranja naj bi na konferenci ocenili, koliko smo za to nalogo usposobljeni, kaj smo doslej storili in kaj bo še treba, katera so temeljna vsebinska vprašanja; hkrati pa naj bi opozorili na dosedanje pomanjkljivosti in probleme, pa tudi oblikovali pobude, predloge in ocene za pripravo zakona o družbenem planiranju. Občinski sveti naj bi delovni skupini pri republiškem svetu do 10. septembra poslali kratko oceno dosedanje planske aktivnosti. Ta ocena naj bi izhajala iz poprejšnje široke razprave v osnovnih organizacijah, zajemala pa naj bi naslednja vprašanja: kako so potekale prve faze priprav planskih dokumentov v TOZD in skupnostih, ali smo bili v zvezi sindikatov dovolj aktiv-
polletju
ni, katere so temeljne »zavore«, kateri so temeljni problemi dosedanjega razvoja (npr. zaposlovanje itd.), katerim panogam velja v posamezni občini prioriteta, kaj je v posameznih občinah doslej storjenega za usklajevanje med temeljnimi nosilci. Pred pripravo ocen naj bi v občinah ustrezni dejavniki omenjena vprašanja obravnavali na posvetih.
Do 10. septembra naj bi tudi republiški odbori sindikatov sporočili, kako je panoga realizirala cilje sedanjega srednjeročnega obdobja (če jih ni, zakaj jih ni in kako vnaprej), kakšen je dohodek in položaj panoge v celotni družbeni reprodukciji, kakšna je stopnja združenosti dela in sredstev v panogi, kako so se OZD panoge organizirale za skupno usklajeno planiranje v prihodnje, ali bo možno doseči temeljitejše sporazume o dohodkovni povezanosti; oblikovali pa naj bi tudi temeljne probleme panoge (npr. kakšen je dohodek na delavca, delitev čistega dohodka, kadri, odnos izvoz-uvoz). Do omenjenga datuma naj bi o planski dejavnosti razpravljali tudi v SOZD. Sveti republiškega sveta ZSS naj bi septembra pripravili razširjene posvete s posameznih področij, kot so stanovanjska izgradnja, delovni in življenjski pogoji, zdravstveno varstvo, zaposlovanje in kadrovska politika, družbeni kriteriji o novih investicijah, usmeritev politike za osebne dohodke in skupno porabo . . .
2.	Demokratizacija
Demokratizacija odnosov in kolektivnega vodenja naj ne bi obravnavali kot organizacijsko in kadrovsko, marveč predvsem kot vsebinsko vprašanje. Na občinski ravni in v republiških odborih sindikatov naj bi sprejeli akcijske programe za razpravo o izhodiščih, ki jih je pripravil republiški svet, objavila pa Delavska enotnost. Razpravo naj bi zaključili do konca septembra, pripombe in predloge pa dostavili republiškemu svetu do 5. oktobra.
3.	Program dela
republiškega sveta ZSS
za 2. polletje letos
V programu aktivnosti Zveze sindikatov Slovenije v drugem polletju bo osrednja pozornost namenjena uveljavljanju družbenoekonomskega položaja delavcev (stalna odgovornost za izboljšanje gospodarjenja, uveljavljanje delitve po delu, priprave na novo plansko obdobje srednjeročnega razvoja, varstvo, zaposlovanje, šolanje itd.) in utrjevanje vloge, položaja in odgovornosti delavcev pri razvoju
družbenopolitičnega sistema (njegova demokratizacija, povezanost s krajevno skupnostjo, informiranje v združenem delu in zvezi sindikatov, ljudska obramba in družbena samozaščita, negovanje tradicij NOB, samoupravna delavska kontrola). Mnoga pomembna vprašanja, kot so preobrazba družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, zakon o družbenem sistemu informiranja in druga, naj bi obravnavali v javnih razpravah. Pozorni bi morali biti tudi do uresničevanja strategije polne produktivne zaposlenosti in dogovarjanja čez tovarniške »plotove«, kar naj bi odražali tudi plani.
Za 2. polletje letos bo republiški svet sprejel operativni delovni načrt, ki bo — podobno kot je bilo to za 1. polletje storjeno v sprejetem letnem načrtu — opredeljeval teme za obravnavo na svetu in predsedstvu po posameznih mesecih. Predlog bo obravnavalo predsedstvo RS ZSS že na seji 13. julija.
4.	Ocena dejavnosti
pri uresničevanju stališč
o delitvi po delu
V veliki večini občinskih svetov in osnovnih organizacij aktivnost dobro poteka, tudi delovne programe večina ima, pomembna pa je kvaliteta njihovega uresničevanja. Pri tem naj bi izmenjavali izkušnje, aktivirali družbenopolitične in strokovne dejavnike. Uveljaviti moramo zavest, da predsednik še ni osnovna organizacija, ampak da so to njen izvršni odbor in komisije, njeni člani. Izvršni odbor naj obravnava konkretne probleme delavcev. Občinske sindikalne liste ne gre prepisovati, ampak v okviru občin oblikovati družbene dogovore z novo vsebino. V TOZD z izgubo bo potrebna širša družbena akcija. Ce v takšnih TOZD uspemo zagotoviti večjo produktivnost, izkoriščenost delovnih sredstev, prodajo vse proizvodnje, potem tudi osebni dohodek teh delavcev ne bi smel biti vprašljiv.
Dokaj ugodni polletni gospodarski rezultati v Sloveniji niso razlog za ležernost v drugem polletju, ko bo konjunktura manjša, pritisk cen pa je že zdaj precejšen. Polletni rezultati so plod visoke družbene zavesti naših delavcev in tudi akcije sindikatov. Tu ne bi smeli popustiti. O primerih povečevanja osebnih dohodkov, ki ne izhajajo iz rezultatov dela, bo treba ostro reagirati. Zavzemali se bomo, da ne bo nobene formalne zamrznitve osebnih dohodkov, sicer bi nam padlo v vodo vse, kar delamo za uveljavljanje načel delitve po delu. Toda do kršiteljev ne bomo obzirni, saj nam podirajo dogovorjena načela.
5.	Občni zbori
osnovnih organizacij
zveze sindikatov
Občni zbori v začetku prihodnjega leta bodo izredna priložnost za okrepitev družbenopolitične vloge osnovnih organizacij, njihove kadrovske okrepitve in učinkovitosti. Zavoljo tega se je treba na občne zbore pravočasno in temeljito pripraviti. Sestanki sindikalnih skupin so lahko pomembna sestavina teh priprav. Pri kadrovanju pa naj bi že upoštevali stališča o demokratizaciji odnosov in kolektivnem vodenju v zvezi sindikatov. Osnovne organizacije, konference, koordinacijski odbori in občinski sveti naj bi pripravili najpozneje septembra programe priprav na občne zbore, pri tem pa se povezali tudi z zvezo komunistov, ZSMS in drugimi dejavniki. Da bi občne zbore bolje opravili, bo republiški svet pripravil priročnik za njihovo izvedbo.
Na posvetu so se udeleženci dogovorili tudi o enodnevnem seminarju za sindikalne aktiviste, ki naj bi bil septembra ali oktobra. Dogovorili pa so se tudi, naj bi občinski sveti med dopusti zagotovili ustrezno dežurstvo — zaradi zagotovitve kontinuitete dela in nalog.
(Iz Internih informacij
republiškega sveta
Zveze sindikatov Slovenije)
Dviganje težkih bremen, pa še v veliki vročini v kotlarni
Nesreče zunaj delovnega okolja
Vse bolj nas zastrašujejo nesreče zunaj delovnega okolja, saj kar naprej kje beremo, da je pogorelo gospodarsko poslopje, da je v tej in tej hiši eksplodirala jeklenka s plinom, da je prišlo do poškodbe zaradi stika z električnim tokom doma itd. itd. Človek ni nikoli zadosti previden, mnogokdaj je vmes celo malomarnost, največkrat pa nezadostno poznavanje nevarnosti in lahkomiselnost. V pričujočem besedilu bomo v kratkem opozorili na nekatere nevarnosti, ki nas spremljajo doma oz. v našem bivalnem okolju, pa ne zato, da bi povedali kaj bistveno novega, pač pa, da bi se tako vedno znova zavedali, da previdnost ni nikoli odveč.
Odprt ogenj in odprta luč: Pri rokovanju z odprto lučjo kakršnekoli vrste ali pa z drugim ognjem moramo biti previdni. V kletnih prostorih in na podstrešjih ne smemo nikoli svetiti s svečo. Najbolj varna je žepna svetilka na baterijo ala pa če je v teh prostorih nameščena predpisana zaščitna električna napeljava z varno, zaščiteno električno svetilko po zadevnih predpisih za take prostore. Ta razsvetljava ni samo boljša, marveč mnogo varnejša.
Vžigalice in vžigalniki
Vžigalice in vžigalnik:
Vžigalice in vžigalnik ne sodijo v otroške roke. Igranje z ognjem predstavlja za otroke vedno neke vrste skušnjave. Tudi letos je številnim požarom botrovala otroška igra z vžigalicami. Mnogokrat nastane potem ogromna gospodarska škoda. Paziti moramo, da do vžigalic otrok sploh ne pride.
Mesta, v katerih se nahaja ogenj: Nestrokovno locirana mesta, kjer imamo ogenj (peči, štedilniki ipd.) povzročajo po statistiki še največ požarov. V nekaterih deželah je postavitev takih mest zvezana s predhodno odobritvijo zadevne inšpekcije. Najmanj, kar lahko naredimo, je da se vsaj posvetujemo z dimnikarjem. Pred vsako sezono, ko pričnemo kuriti, je treba poklicati dimnikarja, da kurišča in dimnike omete in pregleda vse dimne poti, če ni kje ovir in okvar. V krogu pol metra od
kurišča naj ne bo nikakršnih gorljivih snovi ali pa predmetov. Dobro je, če namestimo okoli peči ustrezen negorljiv zaslon.
Posode za pepel in gorljive odpadke
Pepel: Pepel lahko celo po 24 urah, ko ga iztresemo, vžge kako gorljivo snov. Zato nikoli ne smemo iztresati pepela v zaboj iz kartona ali v vedro iz umetne mase, ampak v posebno, zato pripravljeno pločevinasto posodo. Posod, v katere smo poleg ostalih odpadkov stresali tudi pepel, ne smemo postavljati v kleti ali vežo.
Vnetljive tekočine: Rokovanje z vnetljivimi tekočinami, ki služijo za kurjavo ali svečavo, so praviloma vedno nevarna za požar. Gorilnike na špirit, petrolejske svetilnike ipd. smemo polniti le takrat, kadar so te priprave hladne, prelita tekočina se kaj rada vžge na vročih delih. Pri bencinu, špiritu in etru obstaja še nevarnost eksplozije hlapov. Okno naj bo zato takrat odprto. Kajenje je skrajno nevarno. Ostanek takih vnetljivih tekočin ne smemo zlivati v zlivalnike, nesemo jih ven na prosto, da tam izhlapijo.
Cevovodi s tekočim plinom: Cevovode in naprave s tekočim plinom naj polaga strokovnjak. Posode s plinom ne nameščamo v kletne prostore in pod stopnišča, v prehode ali na mesta, ki so ob izhodih, še najmanj pa ob zakurjenih napravah. Aparature, ki delajo na plin, moramo vedno tesno zapirati. Plinski gorilnik ne smemo nikdar postavljati na vroč ali topel štedilnik.
Škatlice z razpršilom (sprayem):	Posodic s spra-
yem ne postavljajmo na sonce ali na vroče predmete. Obstaja
Cevovodi s tekočim plinom
namreč nevarnost eksplozije. Ne spadajo tudi v prednje predele našega avta. Spray ni dobro uporabljati s prižgano cigareto. Praznih posodic ne mečemo na ogenj, ker lahko prifrči komu v glavo.
Električni aparati: Električne likalnike in kuhalne plošče vedno postavljamo na negorljivo podlago. Upogljive električne predmete, ki služijo ogrevanju, kot so to ogrevalne odeje, potopljivi grelci za tekočine, električni kuhalni lonci in podobna roba, prav tako zahteva določeno pazljivost. Električne peči, ki delujejo na ventilator in infra-grelce, je treba nameščati v varni razdalji od vnetljivih predmetov.
Sveče: Sveče na novoletni jelki pritrdimo tako, da se ne bodo smodile vejice. Sveč nikdar ne pustimo goreti brez nadzorstva. Električnih žarnic ne ovijamo s papirnatimi girlandami ali pa s kakšnim drugim dekorativnim materialom, ker se taka okrasna sredstva zelo rada vžgejo.
Brkljanje z električnimi aparati: Laično brkljanje z električnimi aparati lahko povzroči tudi smrtno nesrečo in požare. Popravila prepustimo izkušenemu strokovnjaku. Premeščanje varovalk je nevarno in zato prepovedano. Prežgane varovalke vržemo stran, unorabimo nove, ki jih
Spray - doze
Za primer navajamo tale dogodek iz Gabernika: Otrok se je z bratom in sestro igral na hodniku prvega nadstropja domače hiše. Vrvica s podaljškom in pokvarjenim — razbitim vtikačem je bila usodna. Otrok je z levo roko držal razbiti del, ko je hotel svetilko priključiti. Pokvarjeno,' nerabno električno svetilo je hotel priključiti na hišno
Brkljanje z električnimi aparati
omrežje. Električni tok, ki je stekel prek razbite vtičnice skozi otrokovo telo, je bil smrtonosen.
Kaj moramo storiti, če nekje zagori?
Vnetljive tekočine
Ostati moramo mirni.
Premislimo in hitro ukrepamo.
Rešujemo ljudi in živali.
Pokličemo gasilce.
Gasimo.
Vedeti moramo:
—	kje je najbližja postaja za prijavo požara
—	kje je najbližji telefon
—	katera je številka gasilske postaje
Ne smemo se kar sami lotiti, da bi napredujoč požar, ki se širi, kar sami gasili. Poklicati moramo gasilce, šele potem gasimo sami. Vsako minuto, ki jo poklicni gasilci zamude, bomo obžalovali, kajti s tem zamujamo strokovno gašenje, škoda pa se povečuje.
Navajamo še en primer nesreče in sicer zastrupitev z ogljikovim monoksidom v Smledniku, kjer je umrla ena od dvojčic — 4-letna deklica. V hiši se je v peči po 8 letih zakurilo. Nesrečno smrt so povzročile krpe, ki jih je pred petimi leti zaradi boljšega vleka tja stlačil dimnikar. Krpe so začele tleti, nabral se je ogljikov monoksid in vdiral v sobo, kjer sta spali dvojčici in1 ko je zjutraj tja prišla stara mati, je bila soba vsa v dimu.
D. S.
/f=			^
	prva pomoč ? ^	
L		=J
O Novigradu, Krvavcu in Bohinju
Zahvale
Letošnji dopustniki, ki se vračajo z letovanja v Novigradu, večinoma pohvalijo počutje v našem počitniškem domu. Dom je odprt od 16. junija dalje in bo predvidoma do 15. septembra. Sezona poletnih dopustov se tako praktično že približuje koncu. Seveda pa ob tem ne moremo tudi mimo naših ostalih dveh počitniških domov, t. j. koče na Krvavcu in doma v Bohinju. O tem, kakšna je zasedenost v naših počitniških domovih in kako poteka počitniška sezona, smo povprašali vodjo TOZD Prehrana in oddih marinko Mohar, ki nam je povedala naslednje:
»Letošnja sezona počitnic poteka nasplošno kar prav dobro. Ljudje se v Novigradu ugodno počutijo, saj imamo dom vseskozi polno zaseden tja do prvega tedna v septembru. Nedvomno so k ugodnemu počutju doprinesle neke spremembe, ki smo jih vpeljali v letošnji sezoni, predvsem to, da smo oštevilčili mize v jedilnici, s čimer je odpadlo čakanje gostov na prosto mizo. Spremenjena je tudi strežba zajtrkov, mize so pogrnjene s prti, kosila pa strežemo z juš-niki, kar je večini gostov zelò po volji. Seveda pa moram pohvaliti tudi osebje doma, ki si pod vodstvom upravnika Aljančič Naceta prizadevno trudi,
da naši gostje čimlepše preživijo poletne počitnice ob morju-
Tudi za našo koči na Krvavcu je vedno več zanimanja, kar kaže tudi podatek, da je praktično že vse leto zasedena. Prav zato smo se odločili, da bomo v kočo napaljali elektriko. Ravno ta teden smo dobili ustrezno dovoljenje od pristojnih organov in verjetno bo že v naslednjih dneh zasvetila električna luč v naši koči. To bo vsekakor velika pridobitev, saj s tem ne bo več potrebno skrbeti za jeklenko s plinsko lučjo, katere dim je stalno onesnaževal strop in stene. Kočo bomo sedaj tudi na novo prepleskali.
Pravzaprav najmanj zanimanja — lahko bi rekli skoraj nič — pa je za naš počitniški dom v Bohinju. To nam lahko pove podatek, da smo v lanskem letu imeli preko cele sezone samo 20 gostov, letos pa do sedaj komaj 13. V bohi-nju smo uradno odprli sezono s 1. julijem. Vsi prostori so bili temeljito očiščeni in pospravljeni. Prepleskali smo tud čoln, ki pa stoji na jezeru v glavnem ves čas privezan v čolnarni. Škoda, da nam ostaja Bohinj neizkoriščen, zato bomo morali misliti nanj predvsem v bodoče, oz. vložiti prva razpoložljiva sredstva v preureditev ali obnovo.«
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice 3 obrata II za lepa poklonjena darila in jim želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Anton Pušavec
Vsem sodelavcem iz pleme-nitilnice I, posebno pa oddelku priprave se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za darilo, šopek in vso izkazano pozornost. Celotnemu kolektivu želim čimveč delovnih uspehov in zadovoljstva pri nadaljnjem delu.
Milka Taškar
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vodstvu predilnice, sodelavkam in sodelavcem ter sindikalni organizaciji za prelepa darila, ki mi bodo ostala v drag spomin.
Obenem pa želim TOZD predilnice še mnogo sreče in veliko uspehov pri nadaljnem delu.
Janko Križnar
Sodelavkam adjustirnega oddelka obrata I se najlepše zahvaljujem za izkazano pomoč.
Marija
Ob smrti moje mame se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem VES obrata I za podarjeni venec.
Franc Trilar
Ob smrti mojega brata
ANDREJA PODLIPNIKA
se lepo zahvaljujem sodelavcem adjustirnega oddelka za denarno pomoč.
Kati Cevriz
Ob smrti moje drage mame
MANCE GLASTAVEC se lepo zahvaljujem vsem sodelavcem v pripravljalnici tkalnice II za podarjeni venec in izraze sožalja ter za denarno pomoč.
Ivanka Dobnikar
Ob smrti mojega očeta se vsem sodelavcem VES lepo zahvaljujem za poklonjeni venec.
Stane Markelj
Ob smrti mojega očeta se lepo zahvaljujem sodelavcem kadrovskega sektorja za poklonjeni venec in izraze sožalja.
Tine Roj ina
r
FRANC/.!! 'Hild- 5E To	- Hi K.
PA df RB.VA V
za razvedrilo
»Natakar! PomisEte, kaj sem dobil v juhi! Krpice.«
»Ja, ali ste za tistega jurja pričakovali celo rjuho,«
»Ata, ponovi, prosim vse kletvice, ki s.i jih povedal včeraj ob potoku. Veš, moram napisati spis »Nedeljski izlet.«
—	Uh, to sem bil norec, ko sem se poročil s teboj!
—	Bil si, ja, jaz pa tako naivna, da tega sploh nisem opazila.
N
TEKSTILEC — giasiio delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Brane Skubic — predsednik, Sonja Ječnik — namestnik predsednika in člani: Marija Varaeha Pavla Pera-novič. Žvokelj Milan. Marica Kreft in Niko Srabočan. Tisk: GP »Gorenjski tisk* v Kranju. Oprodčen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/2
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
v____________________________s