Kamniški
Št. 14
Leto XXXVII
Kamnik, 23. julija 1998
Predstavitev občinske strategije varstva okolja
Spodbujati prizadevanja v gospodarstvu
Oddelek u okolje in prostor občine Kamnik je od 2. do 7. julija pripravil veC predstavitev osnutka strategije varstva okolja v občini Kamnik, o kateri je že dvakrat razpravljal občinski svet.
Posebne obravnave so pri pravili za občinsko upravo, za pred Mavnike krajevnih skupnosti, organizacij in društev, za gospodarske družbe in podjetja ter za strokovne organizacije s področja varovanja okolja. Na vseh posvetih sta osnutek obrazložila Bojan Mlakar, naCclnik oddelka /a okolje in prostor ter Robert Špendel, direktor OIKOS/V ki je izdelal osnutek strategije.
Med zanimivejšimi razprava mi o tem dokumentu in sploh 0 stanju na področju varovanja
okolja je bila gotovo razprava predstavnikov gospodarskih družb, na kateri so sodelovali zlasti delavci, ki v podjetjih delajo na tem področju. Tega posveta so se udeležili delavci, odgovorni za področje varstva okolja iz podjetij Meso, Titan, Menina, KIK, Zarja Koris in Svi lanit.
Ker so nekatera od teh podjetij veliki porabniki vode. so se seveda najprej lotili tega vprašanja. Najveć so govorili o ceni vode in Se posebej o ceni Čišćenja odplak.
Medtem ko so predstavniki občine ugotavljali, da v naSi občini pijemo v(xlo. ki je med najbolj kakovostnimi, hkrati pa da-leC najcenejša v Sloveniji, pa so udeleženci iz podjetij mnenja.
KS Sela
Vztrajno, prizadevno in uspešno
Krajevna skupnost Sela v Tuhinjski dolini se po razprostranjenosti uvršča med srednje velike KS s ca. 540 krajani. Vse območje je pretežno gričevnato, ravninskega dela je zelo malo, zato je obdela va precej težka. Obiskali smo predstavnike KS, da bi nam povedali, s čim se ukvarjajo, kje je njihovo težiSče dela in kako reSujcjo obsežne naloge in odpravljajo lezavc, ki jih ni malo.
Našemu povabilu na pogovor sla se ljubeznivo od/vala
Milan Hribar, predsednik sveta KS Sela. to dolžnost opravlja od IW6 dalje, in Tone Kotnik, dipl int kmetijstva, tajnik KS
Nekaj splošnih podatkov o KS Scla
Je dokaj razprostranjena, sestavljajo jo naselja: Scla. Znojile. Iro-belno, Zubcjevo. Sovirlja Peć, Bela Peć, RožiOno. Poljana. Markovo in Studenca. V vasi Scla je podružnična šola. Do Četrtega razreda obiskuje pouk 2.t učencev, drugi pa hodijo v Šmartno. Prevoz otrok v Šmartno je sicer organiziran, niso pa z njim povsem zadovoljni. Nekateri otroci peSačijo po nekaj km daleč. V KS uspešno dela ga silsko društvo z domom v Selah, lovska družina, ki ima svoj dom v Sovinji PeCi. Z obema KS zelo dobro sodeluje. Imajo lastno župnijo na Selah s cerkvijo
Prebivalci so večinoma zaposleni v Kamniku in okolici, v popoldanskem času pa tudi z delom na svojih kmetijah, tu je nekaj obrt-
(Nadaljevanje na 2. .strani)
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska, banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik
)restna mera za posojilo do 10 let - 5,25%.
nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnin pa am odobrimo posojilo tudi za dobo 20 let.
■\ 1 .j'.l'Jj-.'ii :V:-\      V-.\ ■ V. A \-i j U i/j mi
-----;--1-------_
da je treba pri ceni vode upoštevati tudi ceno čiščenja, glede katerega pa so imeli marsikako
pripombo. Vsi so seveda soglašali, da kliuh temu, da Kamničani pijemo predvsem vihIo, ki priteka s kamniških planin, moramo vseeno skrbeli, da ne bomo onesnaževali podtalnice, ki jo kot pitno vodo uporabljajo naSe nižje ležeče sosednje občine. Vendar pa v nekaterih podjetjih ne soglašajo z načinom določanja cen za čiščenje odplak v Centralni čistilni napravi Domžale Kamnik, ki ob prizadevanju podjetij, da bi zmanjšala porabo pitne vode, najde kompenzacijo za ceno v drugačnem ugotavljanju vsebnosti odplak.
(Nadaljevanje na 3. strani)
O posojilih za napeljavo plinovoda
Glede na tO, da v našo redakcijo pogosto kličejo ljudje, ki želijo imeti plinovod v svojih domovih, pa si ob nabiranju potrebne dokumentacije za najetje kadita precej obrusijo pete. smo se pri pristojnih organih pozanimali, kdo je upravičenec do kredita, katere papirje mora predložiti in kakšni so pogoji.
Ekološko razvojni sklad rs je letos februarja v Uradnem listu objavil javni razpis za dodcljcva-nje kreditov za zmanjšanje onesnaževanja zraka. Zato da v Sloveniji ne bi več uporabljali oko-l|ii škodljivih goriv, kot so premog, drva in težka kurilna olja. je za sofinanciranje zamenjave sistemov na ekološko sprejemljive vire (daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, solarni sistemi...J iz razpisa namenil 1.6 milijarde tolarjev. Čeprav je bil razpis objavljen že v začetku leta in so nekateri že zaprosili zanj. so nam na skla du povedali, da je denarja Se dovolj, in ga bo na voljo tudi Se drugo leto oziroma najkasneje do 28. 2. 1999,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vabimo vas na poletni sprehod po našem mestu. Za eno izmed toCk spoznavanja kamniških znamenitosti smo izbrali nedavno obnovljen Frančiškanski samostan z bogato semenlsko knjižnico.
(foto: Marko Prežel})
Kam in kdaj v Kamniku
Poletni sprehod po našem mestu
Naslednja, tokrat barvna številka kamniškega obiana bo med nami pred Dnevi narodnih nn.t v sredo, 9, septembra. Kot vsa leta doslej si bomv v avgustu nabirali novih moti za pestro podopustnMo barvno številko. Vase (lankt pričakujemo najkasneje do srede, 2. septembra; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka. 7. septembra.
Poletje je čas počitka, dopustov in brezskrbnega pohajkovanja po bližnji in daljni okolici, za sprehod po domačem mestu pa si bolj redko namerno čas. Da bi vas na ta sprehod povabili, spodbudili in nudili pomoč pri izbiri, je nastal pričujoči prispevek.
Z Juga vhod v mesto Kamnik varuje graščina /uprite. Na travniku poleg nje si lahko ogledamo kaSče iz Tuhinjske doline, v sami grajski slavbi pa nedolgo lega odprto razstavo Žlahtni purgarji kamniški. Z grajskega hriba se nam odpira čudovit razgled nu ednino mesto Kamnik; ob ustreznem vremenu prani priložnost za fotografe, ki ISčejo sli-k mile motive.
Ko se t /.aprk »spustimo v dolino*, naj se nam korak najprej ustavi ob stavbi, kjer domuje družina Sa-dnikar. Ihšo v svojih prostorih čuva zasebni muzej, prav gotovo vreden ogleda, obiščemo pa ga lahko ob predhodni najavi pri g. Sadnikarju
Šotna /e bila že v prejšnjih stoletjih precej živahen, cehovsko označen del mestu. Značilna gradnja hO I ravni vrsti, poimenovana germanski stil (pozornosti so vredni predvsem številni podokenski detajli), rojstna hita Rudolfu Maistra, župna eerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, gotski timpanon na hiSi bivSega žu-pnlSča su te nekatere od znamenito-
sli, ki si jih lahko ngledunin na prehodu skozi Šutno. Ste se morda že kdaj vprašali, zakaj ima Sutenska cerkev svetnike na strehi? Za odgovor obstaja več variant; po eni od njih naj bi \amnik imel toliko far nov, da je bila cerkev za vse p,t-majhna in so svetnike postavili kar nu streho.
Malt grad, skupaj z Veroniko, predstavlja vsepovsod razpoznavni simbol mesta Kamnik. S svojo dvonadstropno romansko kapelo predstavlja enega najlepših Se ohranjenih umetnostnozgodovinsk ih spomenikov v Sloveniji. Zaradi obnove je dostop na dvorišče gradu onemogočen, ključ za vstop, obenem pa Se možnost strokovne razlage o znamenitosti, si lahko zagotovimo v pisarni TIC Kamnik, ki Je odprta vsak dan od K do IH. ure,
Z Malega gradu pa spet v mesto do Glavnega trga, ki je resnično imel vlogu osrednjega prostora v mestu, obkroženega s samimi pomembnimi stavbami: ob koncu prejšnjega stoletja zgrajeno današnjo stavbo poste (zgrudil jo je župan Makstntilian Samec), arhitekturno najlepšo p<>-znogolsko Seidlovo hišo s podoken-
skiml reliefi in stranskim ogelnim pomolom..
V notranpsti nedavno obnovljene-va Frančiškanskega samostana si lahko ogledamo kapelo Božjega groba, eno zadnjih del slavnega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika in eno bogatejših semenlskih knjižnic na Slovenskem. Ob predhodni najavi nam prijazni patri frančiškani z veseljem razkažejo knjižnične drago-cenosti.
Potep lahko na tem mestu zaključimo, če nam čas in vidja Se dopuščata, se odpravimo do mekinj-skega samostana, Plečnikove cerkve v Stranjah in po poti naprej do izvira Kamniške Bistrice In Velike planine.
Velik o priletnih doživetij na puli Vam želi
Andreja trien
Seo^O
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
FESTKA IZBIRA *    KOFALK IN O&UTVE FO ZNIŽANIH CENAH OP 20. JULIJA PO 1. AVGUSTA
POHITITE - PRIHRANITE LAHKO DO 40%!
Kljub gradnji je trgovina odprta kot običajno vsak dan od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 13. ure
Novomašnik bod' pozdravljen
Reportaža z novomasnega slavja
Sonce sobotnega veCera. 4 julija, je oblivalo pročelje kamniške župnijske cerkve. Glas zvonov se je razlival proti kamniškim planinam in mengeškemu polju in pošiljal pozdrave novo-mašniku Borisu Zerovniku
Ob 19. uri je med množico pred cerkvijo završalo Iz avtomobila je izstopil no-vomaSnik V radostnem vzdušju se je med pkiska-njera solzami in pozdravom župnika oglasila veC kot sto let stara pesem »Novomašnik bod' pozdravljen!«.
11 panja mnogih tlcscllclii so bila uresničena. Župnija Kamnik je sprejela svojega novomaSnika
V nadaljevanju slovesnosti, ki jo je vodil župnik France Šuštar, je novomaSnika v imenu župnije pozdravil predstavnik župnij-
Sohota, 4. julija: novomašnik Boris stopa v župnijsko cerkev na SutnL (Foto: M. Perne)
Še pred lednimi dni hi Vas pozdravil drugače, /.daj pa ste zaznamovaniz odličnim pečatom Kristusovega duhovslva. To je znamenje, ki sega onkraj naših zemeljskih življenj. Na tej veliki resnici je naslal sonet, ki v akrostihu prvih črk v vsakem verzu povzema gesto: DUHOVNIK NA VEKE!
Ilz pozdravu, ki gaje imel t soboto, 4. julija, Danijel Bezek)
Dlani odprl. Boris, si za darovanje. Vbrul si pot, kjer vedno bos isk al. Hranilo te srce, ki mu boS dal Očeta, mater, v srcu domovanje.
Verigo zla bo strlo odpuščanje. Nu tvoji koži ho učenec bral. Iz tvojih bo oci Boga spoznal. Ker laž razkriva puhlo črkovanje
Nikar ne reci hrutu: Sem Se mlad. Apostol mora sk riti svoj nemir. Vesel oznanjaj in imej ga rad. Edino Hov ti bo pod'inl mir Kot oCe, mali, žena bos hogul. F.dini> On poznal bo tvoj nemir.
(Nadaljevanje na 2. strani)
730
2       23. julija 1998
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
O posojilih za napeljavo plinovoda
Novomašnik bod9 pozdravljen
(Nadaljevanje s 1. strani) Kdo so upravičenci?
Upravičenci do posojila so lastniki objektov, najemniki ali upravljala objektov, ki imajo pisno dovoljenje lastnika, ožji družinski Člani (zakonec, izvenzakonski partner, njuni otroci oziroma posvojenci, starši ali posvojitelji) lastnikov ali najemnikov objektov. Za posojilo lahko zaprosi tudi več upravičencev, vsi skupaj pa ne morejo dobiti več kot 80 odstotkov vrednosti predračuna.
Predračun dobite pri izvajalcu gradnje plinovoda. Ko je posojilo odobreno po podpisu {»godbe, sklad nakaže izvajalcu 60 odstotkov sredstev, ta pa mora dokončati investicijo največ v treh mesecih. Tako vsaj velja, kadar izvajalec napeljuje plinovod občanom, pri pravnih osebah mora dela dokončati najkasneje v pol leta. Ko investicijo dokonča, sklad izvajalcu nakaže Se preostalih 40 odstotkov denarja. Vsak upravičenec pa ima možnost, da pred tem nakazilom pri Novi kreditni banki Maribor zaprosi za znižanje posojila. Gre za strogo namenski kredit, zato ga dobi izvajalec in ne upravičenci do posojila Ti morajo potem, ko dobijo kredit pri skladu, priskrbeti Se 20 odstotkov investicije iz. drugih finančnih virov. Posojilo sklada namreč pokrije le Štiri petine naložbe.
Kredit lahko dobijo:
• občani, ki imajo mesečne dohodke in kredit zavarujejo pri Zavarovalnici Triglav,
• samostojni podjetniki ali pravne osebe, ki ob kreditni pogodbi pridobijo ustrezno zavarovanje
• pravne osebe, ki so razvrščene v bonitetni razred A in B in nimajo hipotekarnih bremen
Kolikšna je visina posojila?
Občan lahko dobi največ 1,1 milijona tolarjev posojila samostojni podjetniki 6. doba odplačevanja pa je sest let. Pravne osebe lahko najamejo največ do 55 milijonov tolarjev, doba odplačevanja je 10 let.
Vračanje posojila
Občani kredit vračajo v mesečnih obrokih, ki ne smejo biti ni-
žji od 9.000 SIT in ne višji od 25 odstotkov povprečnih rednih odhodkov v zadnjih treh mesecih. Pri obračunu anuitet se uporablja konformni način izračuna, anuitete pa se lahko spreminjajo na pol leta.
Samostojni podjetniki vračajo posojilo v četrtletnih obrokih, ti ne smejo biti nižji od 120.000 sit. Za pravne osebe je dinamika vračanja enaka le obroki ne smejo biti nižji od 300.000 tolarjev.
Obrestna mera se spreminja dvakrat na leto, za prvo polletje 1998 je bila 6,03 odstotka
Kje dobite vloge za posojilo?
Vloge za posojilo dobite v pooblaščenih poslovalnicah bank. zanje boste plačali tisoč tolarjev, bankam jih izpolnjene tudi oddate. Med njimi žal ni nobene iz Kamnika zato se boste morali po te papirje odpraviti v sosednje občine ali pa kar v Ljubljano: Vloge dobite v naslednjih poslovalnicah, ki so na ljubljanskem območju:
Domžale/ LB Domžale. Ljubljanska 82. ga. Knuplež (tel. 712-192) in ga. Kremžcr (tel. 715-422);
MengeS/ LB Domžale. Slovenska 61, ga. Blažič tel. 312-250);
Ljubljana/ Dolenjska Banka, Tavčarjeva 7, ga Zahirovic, tel. 133-31-35);
Ljubljana/ NKBM, Slovenska 56, g. Milavcc (tel. 131-40-30),
Ljubljana/ Gorenjska banka, Dalmatinova c. 4. ga. Kastelic (tel. 312-250).
Po naSih podatkih jih imata tudi banki v Trzinu in JarSah. In če ste večkrat v Kranju, pojdite po vlogo v Gorenjsko banko.
Kaj mora vsebovati vloga?
• prijavo s podatki o kreditojemalcu in objektu,
• dokazilo o lastniškem statusu objekta,
• dovoljenje pristojnega upravnega organa za nameravano investicijo,
• izjavo izvajalca, da bo opravil poseg skladno z razpisnimi pogoji in veljavnimi predpisi, da bodo vsa dela končana najkasneje v treh (za fizične osebe) in Šestih mesecih (za pravne osebe in samostojne podjetnike), in da bo ob zaključku del pridobil stro-
kovno mnenje o ustreznosti izvedenih del.
• samostojni podjetniki morajo priložiti tudi kopijo sklepa o registraciji izvajalca oziroma pri-glasitvenega lista pri Davčni upravi, iz katere je razvidno, da izvajalec izpolnjuje pogoje za opravljanje ustrezne dejavnosti;
• dokazila o zavarovanju kredita.
• občani morajo k temu dokazilu priložiti dokazilo, da so kredit zavarovali pri Zavarovalnici Triglav.
• samostojni podjetniki in pravne osebe pa morajo priložiti Štiri bianco podpisane akceptne naloge s pooblastilom za izpolnitev in Štiri bianco podpisane menice z ustrezno menično izjavo ter ustrezna dokazila.
• občani morajo priložiti dokazila o dohodkih (to je sestavni del razpisne dokumentacije).
• samostojni podjetniki in pravne osebe priložijo razvrstitev v bonitetni razred, ki jo po računovodskih standardih opravi NKBM.
• samostojni podjetniki dostavijo potrdilo banke o mesečnem prometu na žiro računu in tekočih računih za zadnjih 12 mesecev ter mesečnih obveznosti iz naslova najetih kreditov.
Vlogo z dokazili prinesite osebno v eno od pooblaščenih bank. Će jc vloga popolna jo pooblaščenec Ekološko razvojnega sklada podpise v roku desetih dni po prejemu vloge in vseh zahtevanih dokazil.
Potem, ko vam banka prek priporočenega pisma sporoči, da so vam posojilo odobrili, morate v desetih dneh podpisati kreditno pogodbo, sicer bo ves vas trud povsem zaman.
In če poenostavimo! Za občane velja da morajo za priklop na plinovod storiti naslednje:
1. pridobiti gradbeno dovoljenje izvajalca ali priglasitev del,
2. predračun izvajalca,
3. soglasje upravljalca,
4. dokazilo o lastništvu,
5. posamezne dele vloge izpolnita upravljalec in izvajalec.
MOJCA PINTERIĆ
Maks Lavrinc o obisku nažih parlamentarcev v ZDA
Naporen, vendar koristen obisk
Tako je na kratko oeenil nedavni enotedenski obisk devetih poslancev slovenskega državnega zbora v Was-hingtonu nas poslanec Maks Lavrinc. Poslanci vseh parlamentarnih strank: Maks Lavrinc, Jože Ijenič, Franc Za-gožen, Franc Potočnik. Bogomir Spi-letič, Miroslav Mozetič, Miran Potrč, Anton Delak in Zmago Jelinčič so v začetku junija na povabilo Centra za demokracijo iz Washingtona obiskali več ustanov v ZDA, od ameriškega kongresa. Belehise, Pentagona, komisijo za vrednostne papirje. Svetovno banko in Se nekatere druge. Na srečanju s kongresniki in senatorji so slovenski poslanci predstavili interes Republike Slovenije za vključitev v naslednji krog širitve zveze Nato in zadnje dosežke naSe države na Številnih področjih. V State Depart-mentu je delegacijo sprejel AMB Elleen Mallov, namestnica pomočnika za Evropo, v Pentagonu pa John Beny, direktor oddelka za evropsko politiko. Ob koncu obiska je slovenska delegacija povabila ameriške kongre-snike na obisk v Slovenijo.
Kot nam je povedal Maks Ijavrinc, ta obisk slovensko državo ni stal niti tolarja, saj je vse stroške bivanja z letalskimi vozovnicami vred kril gostitelj. »Čeprav ima človek včasih vtis, da gre za nekakšen l.i'P, pa vendarle moram reči, da smo videli marsikaj koristnega. Center je nevladna in nedržavna ustano-
va, ki se financira iz donacij. So pa njegovi sodelavci dobro povezani s senatorji, kongresniki, vladnimi direktorji in drugimi vplivnimi ljudmi. Zame je bilo pomembno, da sem spoznal način in organizacijo dela v kongresu, nje rekel l/ivrinc in na naSe vprašanje, kaj hi na področju organizacije in delovanja uprave uporabili v naSih razmerah, dejal, da skoraj niee-sar, ker je vse prebogato, da hi mi to zmogli. So pa tudi neverjetno velike razlike v opremi, denimo razkošnih pisarn kongresnikov in pisarniških
Slovenski parlamentarci pred ameriškim Kongresom v rVas hingtonu
prostorov za drugo osebje. Senatorji in kongresniki imajo v zgradbi posebna dvigala in podobno.
Zanimalo nas je, koliko ameriški parlamentarci in drugi visoki državni uradniki vedo o Sloveniji. »Zu povprečnega Američana smo mi Se vedno vojno območje, Balkan, v kongresu pa smo slišali vprašanje, zakaj smo tako zaprti za tuje vlaganje, tudi direktor za centralno in vzhodno Evropo v Svetovni banki je o nasi državi in naSem denarnem sistemu skoraj vse vedel. V Pentagonu pa so nam dejali, da ni bila naSa krivda, da nismo bili sprejeli v NATO, pač je to notranja zadeva držav članic,* je dejal Ijivrinc in dodal, da so imeli po Sest sestankov ozimma pogovorov na dan, tako da so se zvečer dodobra utrujeni vračali v luksuzni hotel Sheraton v bližini Bele hiSe.
»Videli smo tudi drugo plat ameriške demokracije na ulicah, polnih kloSarjev in beračev, mimo katerih drvijo razkošne limuzine Tu se srečujeta tudi veliko bogastvo in revščina. Spoznali pa smo tudi, da Američani niso tako obremenjeni z zgodovino kot mi Nihče ne ve nič, ali pa noče vedeti o tisočih umrlih nemških ujetnikih v taboriščih, o vojnih grozotah v Vietnamu in Se o marsičem*.
»Bili so tudi presenečeni, ko so videli, da smo v naSi delegaciji tako raznoliko strankarsko zastopani in da smo kar enovito delovali. Zato pa se doma toliko bolj skregamo, kadar je treba...* je končal svoje kratke vtise Maks Lavrinc.
F. S.
Reportaža z novomasnega slavja
(Nadaljevanje s 1. strani)
skega pastoralnega sveta zakonski par mu jc izročil darilo župnije, novomašnik pa je prvič podelil svoj novomašni blagoslov. Ubrano petje pevskega zbora in narodne noše so sprejem in sobotni veCcr zelo polepšale.
Nedeljsko jutro se je rodilo v megli, toda sonce jc kmalu razblinilo mlečno belino in tako prispevalo svoj delez k lepši podobi nedelje. Zc uro pred slovesnostjo so se oglasili zvonovi in vabili k novi maši. Natanko ob 10. uri se je iz žu-pnišča razvil sprevod, na koncu katerega je stopal novomašnik. V dve uri trajajoči slovc-
Novomasnik v krogu domačih In sorodnikov.
Slovensko ljudstvo hodi po krščanski poti te /250 let Vera v slovenskem narodu je neomajna. Tega ne bi htlo brez pogumnih mol, ki so nesebično delovali v Gospodovem vinogradu...
Poseben blagoslov za naSo župnijo je, da prejemamo Vas, novomaSnika, v času stiske, ko se bohotita zlo in brezbrižnost do bližnjega, v času, ko slovenski narod Se kako potrebuje pastirje • vodnike, da ohrani vero, upanje in ljubezen tako danes kot v tretjem tisočletju, ki Je pred nami
(li pozdrava, ki ga je Imel v nedeljo, 5. julija dr. Janez SuSnik)
snosti so verniki lahko prisostvovali pomenljivim dogodkom, ki so vključevali v novo maSo: uvodni pozdrav, izročitev križa, branje beril, slovesna pridiga, prinašanje darov.
Ob koncu je novomašnik navzočim podelil papeški blagoslov in se rokoval z. vsakim posameznikom in mu izročil spominsko podobico s svojim duhovniškim geslom: »In vse moje je tvoje in tvoje je moje... Jn 17,10«.
Po končani novi maši se jc rokoval z. vsakim posebej. Narodne noše so oba dneva obogatile zunanjo podobo slovesnosti.
Po slovesnosti nove maše se je večina še zadržala na cerkvenem dvorišču in vrtu ob prigrizku, ki so ga pripravile številne pridne gospodinje iz kamniške župnije
Ob 17. uri je novomašnik obiskal Se frančiškanski samostan in prelepo nedeljo zaključil v tamkajšnji cerkvi sv. Jakoba z. litanijami in blagoslovom.
DANIJEL BE/.EK
Bogoslužje v frančiškanski cerkvi
Fotografije: M. Perne
KS Sela
Vztrajno, prizadevno in uspešno
(Nadaljevanje s 1. strani)
nikov in čistih kmetov, ki jim je to osnovni poklic.
KS Sela se razprostira na nadmorski visini od 430 do 1100 m.
V zadnjih desetletjih jc precej naselij spremenilo svoj videz, zgrajenih jc bilo veliko novih hiS.
Kako uspešni ste bili z dosedanjim delom?
Oba sogovornika sta naStela vrsto dobro reScnih nalog.
Prav zaradi razgibanosti zemljišča in zato nekoliko slabše prometne povezanosti med naselji so prednost namenjali predvsem urejanju cest in asfaltiranju. To jc bila vseskozi prioritetna naloga. V zadnjih letih so asfaltirali cesto Scla-Sovinja Peč v dolžini 3.000 m, cesto Markovo - Studenca v dolžini 1.550 m in modernizirali cesto od PodhruSke do Sel v dolžini 1.500 m.
V tem času so posodabljali Se nekatere druge vaSke ceste. Vsa ta obsežna dela financirajo deloma z lastnimi sredstvi, precej pa z občinskimi, tudi z delom Komunalnega podjetja Kamnik so zadovoljni.
Uredili so javno razsvetljavo na Selili in na drugih za krajane pomembnih delih.
Delovanje sveta KS
Sestavlja ga II Članov iz vseh naselij, razen iz dveh manjših. Vsi so prizadevni in se redno sestajajo v gasilskem domu.
Člani sveta zelo tesno sodelujejo s krajani. Vsako leto pripra-
vijo zbor krajanov. Vsaka družina prejme pisno poročilo o delu KS in takrat začrtajo naloge za vnaprej. Leta 1996 so izglasovali 2% krajevni samoprispevek. To jim omogoča rcScvanjc začrtanih nalog pa tudi tistih, ki se sproti pojavljajo.
Letno razpolagajo s približno 5 milijoni sredstev, 4 milijoni so od krajevnega samoprispevka. Krajani pa poleg tega prispevajo Se sredstva ali prostovoljno delo za vse obsežnejše akcije, sicer ne bi bilo mogoče zgraditi in modernizirati cest in resiti drugih zadev. Vedno so pripravljeni aktivno sodelovati, s ponosom poudarita oba predstavnika.
Sodelovanje z občino
Z občinskimi organi dobro sodelujejo in so s tem zadovoljni. Kadar so bili v stiski, so naleteli na razumevanje, v KS uspeSno delujejo vodovodni odbori, le del vodovoda upravlja Komunalno podjetje, imajo dobro telefonsko povezavo in z elektriko nimajo težav.
Na tem območju je nekaj vikendov in z lastniki sodelujejo zadovoljivo. Nekateri prispevajo sredstva za skupno reševanje nalog. Moti jih le dejstvo, da gradnje niso prilagojene krajevnim razmeram. Ugotavljajo, da bo končno z nekoliko intervencijami reScno tudi avtobusno postajališče na vrhu Kavrana. Dela so že v teku.
Kaj pa naloge?
- nadaljevali bodo z. urejanjem cest. želeli bi vse asfaltirati.
- nadaljevali bodo z. javno razsvetljavo v vasi Scla, Rožično, Markovo in Sc kje, če bodo sredstva zadoščala,
- postaviti nameravajo zaščitne ograje ob cesti,
- obnovili bodo pokopališki zid
- dograjevanju vodovodnega sistema bodo poklonili vso skrb in
- reševali vsa vprašanja, ki se bodo pojavljala.
In ekologija?
Zavedajo se pomena čistega in zdravega okolja, zato so lani organizirali čistilno akcijo. Odpeljali so skoraj 30 starih neuporabnih avtomobilov poleg vse druge navlake.
Problem kanalizacije jc Sc vedno odprt. Oba predstavnika se zavzemata da bi to zadevo reševali enotno za vso Tuhinjsko dolino.
Odvoz smeti pa imajo dobro urejen. Za zaključek
Med pogovorom smo zvedeli Sc za nekaj zanimivosti. Med tc spada Potujoča knjižnica iz Kamnika. Ljudje so z njenim poslanstvom zadovoljni in pridno posegajo po zanimivem čtivu, predvsem mladina.
15. oktobra imajo svoj krajevni praznik v spomin na požig Sovi-njc Peči. Organizirajo slovesnost, to pa jc tudi priložost za pregled opravljenega dela.
Ob slovesu sta Milan Hribar in Tone Kotnik zatrdila, da si takih in podobnih stikov Se želijo.
STANE SIMŠIČ
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Kdaj nadaljevanje izgradnje vodovoda Vrhpolje-Soteska?
Na vprašanje Iztoka Dcbevca v
zvezi z s III. fazo izgradnje vodovoda Vrhpolje-Soteska je župan Tone Smolnikar odgovoril da se je razširitev vodovodnega omrežja na tem območju izvajala lani in predlanskim vzporedno z rekonstrukcijskimi posegi na regionalni cesti Kamnik-Locica, Doslej opravljena dela v visini 18 milijonov SIT so bila financirana iz občinskega proračuna. Tako je bil zgrajen primarni del cevovoda, ki jc priključen na kamniško vodovodno omrežje.
Lani decembra je bila podpisana pogodba s Komunalnim podjetjem za izvedbo II. faze tega vodov(xlncga omrežja, s katero sc je nadaljevala leta 1996 začeta investicija. Za dokončanje celotne investicije, ki poleg omrežja vključuje tudi izgradnjo vodovodnega rezervoarja in tehnično navezavo (avtomatika) na vodovodno omrežje Kamnik, bi bilo potrebno zagotoviti Se okrog 6 milijonov SIT. Ker je bil odlok o taksah razveljavljen, v proračunu za letos ni predvidenih sredstev v ta namen. Če bo doseženo predlagano povišanje cen vode, bo občinska uprava skušala preko upravljalca vodovodnega omrežja zagotoviti del potrebnega denarja, ostali del pa naj bi prispevni;! KS ali končni uporabniki vodovoda, pravi v svojem aprilskem odgovoru župan.
Rekonstrukcija Šutne opravljena v skladu z dovoljenji
Na vprašanje Janeza Rcpanška
v zvezi z dovoljenji za rekonstrukcijo Šutne župan Tone Smolnikar odgovarja, da je bil investitor teh del Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik. Po tehničnem pregledu jc bilo ugotovljeno, da so bila vsa dela opravljena v skladu z gradbenim dovoljenjem. Investitor pa si jc aprila 1996 za rekonstruirano ulico pridobil tudi uporabno dovoljenje.
Poiskati bo treba novo regijsko odlagališče odpadkov
Na vprašanje Muha Prosena,
če se že išče nova lokacija za odlagališče odpadkov, je župan Smolnikar odgovoril, da jc leta 1993 občina Kamnik z mestom Ljubljana sklenila dolgoročno pogodbo 0 dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju na področju ravnanja in gospodarjenja z odpadki Po tej pogodbi ima naša občina možnost odlaganja odpadkov na odlagališče Barje do njegove zapolnitve. Obe pogodbeni stranki sta dolžni strokovno in finančno sodelovati pri iskanju lokacije za novo regijsko odlagališče. Večina slovenskih občin se ukvarja z. iskanjem novih lokacij za taka odlagališča, ki morajo zadoščati zelo strogim predpisom. Zato je lake lokacije možno iskati le na regijski ravni.
Gradnja vzporednega cevovoda in preskrba z vodo v delu KS Mekinje
Jože RomSak jc vprašal, kako tečejo priprave na gradnjo vzporednega cevovoda po levem bregu Kamniške Bistrice od Iverja do Kamnika, preko katerega naj bi zagotovili redno preskrbo z vodo tudi v severnem delu KS Mekinje.
Zupan Tone Smolnikar odgovarja, da je bil občinski svet že večkrat seznanjen s problemi določanja cen vode. saj je njena cena v naSi občini na zadnjem mestu v Sloveniji. Ta cena ne pokriva niti enostavne reprodukcije, kaj šele, da bi preko cene pridobivali sredstva za razširitev ali za rekonstrukcijo obstoječih vodovodnih sistemov. Zaradi ukinjenega odloka 0 taksah in povračilih za racionalno rabo in izkoriščanje naravnih dobrin je občinski svet nedavno sprejel odlok o prispevku za razširjeno reprodukcijo pri vodooskrbi.
Iz tega naslova naj bi letos zbrali okrog 30 milijonov SIT. Zato je v občinskem proračunu predvideno financiranje I. etape vzporednega transportnega cevovoda premera 350 mm.
Dokler ne bo dosežena realna cena vode. pa ni pričakovati, da bi lahko obnavljali sicer obnove potrebne vodovodne sisteme.
F. S.
Kaj pravijo dokumenti o Veliki planini? - (1)
Ne samo pašna pravica, tudi solastništvo
Vsled nakazila predsednišlva C kr. višjega sodišča v Gradcu z dne 13. avgusta 1913, oprav. št. 5047 in "a podlagi glavnega spisa o glavni rn/delbi ler utrdbi gospodarskih in užitnih pravic glede Velike in Male planine, pot rojenega s sklepom C. kr. komisije za agrarne operacije za Kranjsko z. dne 4. junija 1913 St. 535 vknjiži sc lastninska pravica za spodaj navedene upravičence po razmerju njim pripadajočih posestnih, deležnih in užitnih pravic in sicer za: (sledi 69 imen solastnikov z domačim imenom, davčno občino, deležno pravico po velikosti udeležene zemlje, številom pašne živine in številom deležev).
šilev večkrat navidez, zapletenih vprašanj v zvezi z. lastnišvom ve-likoplaninskcga območja. Največ seveda povedo zemljiško katastrski podatki iz zemljiške knjige. Tak jc tudi dokument, ki smo ga navedli v uvodu. Doslej jc namreč prevladovalo mnenje, da gre pri gospodarjenju, denimo s paSniki in gozdovi na Veliki planini, za pa-Sno pravico, ki je vezana na kmečka posestva v dolini. Ta dokument pa kaže, da gre tudi za solastnin-sko pravico lastnikov teh posestev.
V navedenem dokumentu so seveda navedene tudi številke parcel in sicer je vpisanih 34 parcel, ki jih ne bomo podrobno navajali. V glavnem gre za parcele od St.
WkM>' «''///#
„u-   um'-,11111 .       ■■■ • i'" f'L!lir
Breza na Šimnovcu: »Zmenite se te enkrat, da se bomo lahko v miru j
Tako sc glasi vknjižba v zemljiški knjigi pod Številko vložka I Š6, katastrska občina Črna, sodni okraj Kamnik, fcabeležena leta 1913.
Ker smo vprejšnji številki pisali 0 različnih pogledih na lastništvo in gospodarjenje z zemljišči na Veliki planini v luči vračanja leta 1949 podržavljenih zemljišč, nas je
zanimali), kaj o leni pravijo raZ" lični dokumenti, ki so še ohranjeni in ki bodo služili tudi kot podla-ga /a vsestransko pošteno razrc-
740 do 744. vse k. o. Crna. Označene so kot pašniki, v manjši meri kot painiki in delno nerodovitno s 14 pastirskimi kočami. Pripomniti je treba, da vknjižba nosi naslov Skupina Velika planina, kar pomeni, da so po vsej verjetnosti zajeta tudi zemljišča sedanje Male planine.
Iz vpisov v zemljiški knjigi je tudi razvidno, da je bil v letih od 1930 do 19 19 IM podlagi kupnih pogodb za posestva v dolini kar
Kamniški oheaa - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d. o. ».. Kamnik. Ljubljanska I a, direktorica Sasii Mej« dipl ekon i (reja ure dniiki odbor. Odgovorna urednica m lektorica prof. Breda Podbreznik-Vukmir. Strokovna sodelavka Veni Mejač. Tehnični urednik l-ranci Vi-die. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvod« informativne narave, za katere se plaćujc 5% davek. Kaminski občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemalo vsa gospodinjslva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tcl/rax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d. o. o, 50140-603-53X72. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov m revij ti. d. LJubljana,
živahen promet tudi z delitvijo so lastniških deležev pri zemljiščih na Veliki planini in s tem povezanih pravic do paSe, do lesa za kurjavo in gradbenega lesa.
Zanimivo je. da je z menjalno pogodbo leta 1939 Slovensko planinsko društvo v Ljubljani svojih pet deležev in s tem pravico do paše petih glav živine vknjiž.ilo na Skupnost Velika planina v Kamniški Bistrici. Prva vknjižba po vojni za obravnavana zemljišča se je glasila: Temeljem odločbe z dne 2. 3. 1949 St. 92/4 se vknjiži lastninska pravica na ime Splošno ljudsko premoženje z zaznambo upravnega organa KI.O Kamniška Bistrica in KLO Št. Urška gora. Sledi zaznamba iz leta 1956. da »to nepremičnino odslej upravlja OBLO Kamnik«. Po zaznambi iz leta 1958 pa »upravlja to nepremičnino Občina Kamnik«. V sedanjih razpravah se pojavita vpiašanic. katere in kolikšne, so površine, za katere bo tuba najti skupen dogovor ali sporazum med PaSno skupnostjo in up-ravljalcem žičnic m smučišč na pla
nini. Po podatkih, ki jih jc od podjetja Velika planina Zaklad narave leta 1994 prejel odvetnik, ki naj bi pripravil predlog za sestavo Iripar-titne pogodbe, naj bi sedežnica na Šimnovcu s pripadajočim zemljiščem zajemala dele parcel štev. 744 in 745. vlečnice v Tihi dolini snui-carskimi progami pa dele St. 740. 741 in 744. Iz teli podatkov jc tudi razvidno, da naj bi skupna po vršina vseh smučarskih prog znašala okrog 40 hektarjev.
K temu naj dodamo, da je sl.n pna površina vseh v uvodnem dokumentu navedenih parcel, ki so leta 1913 spadale pod Skupno Veliko planino, okrog 550 hektarjev.
o ostalih dokumentih, med nu mi tudi tistih v zvezi l ponovno ustanovitvijo agrai ne skupnosti Pašna skupnost Velika planina in s
postopki vraćanja zemljišč, pa več v prihodnji številki.
FRANC SVETE1J
Vi sprašujete, župan odgovarja
M. M. sprašuje, koliko svetnikov in koliko volilnih enot bo pri spremembi oz. odcepitvi dela obđne in konstituiranju nove občine Komenda?
V zvezi z zastavljenim vprašanjem je trenutno V državnem zboru predlog zakona o ustanavljanju občin, ki predvideva, da se bo na sedanjem območju občine Kamnik konstituirala nova občina Komenda. S lem se bo del območju odcepil od sedanje občine In sicer KS Komenda, KS Križ in KS Moste. Glede na delitev je v novem zakonu predvideno, da ho nova občina imela dve volilni enoti, kjer se bo volilo 14 svetnikov v nov občinski svet, v ostalem delu občine Kamnik pa bodo 4 volilne enote, kjer se bo volilo 29 Svetnikov. Prva volilna enota za volitve članov v občinski svet občine Komenda ho ob-
segala območje KS Komenda. V tej volilni enoti bodo volile! volili H svetnikov. Druga volilna enota pa bo obsegala območje KS Mosle in Krit kjer bodo volili 6 članov.
V prvo volilno enoto občine Kamnik spadajo KS Motnik, Špitalič, Tuhinj, Šmartno v Tuhinju, Vranja Peč, PSajnovica, Sela pri Kamniku, Srednja vas pri Kamniku in Nevljc.
V navedeni volilni enoti se voli v svet 6 članov.
Druga volilna enota obsega KS Oodie, Črna pri Kamniku, Kamniška Bistrica, Mekinje in Tunjice in se voli t> članov za občinski svet. Tretja volilna enota obsega KS Duplico. Podgorje. Smarct) in Volčji Potok in se voli v občinski svet H članov. Celrla volilna enota obsega KS Novi trg, Center. 1'erovo in Zaprice in se voli 9 članov v občinski svet.
Ta predlog je sele v obravnavi. Ko bo državni zbor sprejel pretilog za-
kona o ustanavljanju občin, ho ludi občinski svet obravnaval predlog odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta nove občine Komenda in občine Kamnik, tako da danes, ko to odgovarjam. Se ne vemo, s kakšno vsebino bo sprejel zakon in seveda kasneje tudi občinski odlok.
TONE SMOLNIKAR iupun
Predstavitev občinske strategije varstva okolja
Spodbujati prizadevanja v gospodarstvu
(Nadaljevanje s 1. strani)
V Titanu so denimo prepolovili količino odplak, pa so zato dobili dodatne točke za onesna-ženost na račun vsebnosti železa. Zato so zahtevali od CČN, da jim pojasni sistem ugotavljanja točk za onesnaženost, da bi si sami lahko izračunali, koliko bodo plačali za čiščenje, česar sedaj ne morejo. Slišali smo tudi mnenja da sedanji način obračunavanja čiščenja odplak za podjetja ni spodbuden. Zato so tudi mnenja, da si v podjetjih ne kaže prizadevati za predhodno čimbolj učinkovito čiščenje, pač pa naj bi to v celoti prepustili CČN.
V Svilanitu so zmanjšali letno porabo pitne vode od 400.000 m' na 160.000 m\ Tudi pri njih so mnenja, da bo čistilna naprava zahtevala pokritje svojih stroškov, ne glede na prizadevanja v podjetjih. Sprašujejo se. ali naj od sedanje rabe podtalnice spet pre-idejo na uporabo vod iz vodovoda. Zavedajo se namreč, da cene njihovih izdelkov ne prenesejo
več kot 100 SIT ali več kol eno nemško marko, kot je v ostali Evropi.
Nekaj kritičnih pripomb je letelo tudi na račun cen za odvoz odpadkov. V Svilanitu so zaradi prevelike prostornine odpadkov le zaceli stiskali, sedaj pa jim je Publicus začel zaračunavati kilograme, tako da niso nič na boljšem. Predstavnik Svilanita je udeležence opozoril tudi na problem odstranjevanja starih kondenzatorjev za jalovo energijo, ki vsebujejo strupeni PCP. Sedaj sami poskrbijo za odvoz teh odpadnih materialov v tujino, ker pri nas za njihovo uničevanje nimamo ustreznih naprav. Zato predlagajo, naj bi kamniška podjetja v tej akciji medsebojno sodelovala Nekaj kritičnih pripomb je letelo tudi na inšpekcijske službe, ki naj bi bile pri izvajanju sankat bolj dosledne tudi pri nekaterih obrtnikih, ki marsikdaj z okolju škodljivimi snovmi ravnajo daleč od predpisov.
Da v naših podjetjih glede var-
stva okolja ne drže križem rok. pa kaže podatek, da so v Titanu v nove filtre vložili preko 45 milijonov SIT. da nameravajo v čiščenje dimnih plinov iz livarne vložiti Se okrog 200 milijonov SIT. V Menini vsa čistila dajo v reciklažo in jih nato ponovno uporabijo, v KIK-u so zmanjšali Število preizkusov eksploziva, v Mesu ne spuSčajo več krvi v kanalizacijo in Se nekaj takih primerov so našteli na posvetu.
Na posvetu so se dogovorili, da bodo o vseh prizadevanjih posameznih podjetij za čistejše okolje sproti obveščali javnost v Kamniškem občanu. Zato bodo poskrbeli referenti za varstvo okolja in drugi odgovorni delavci.
Dogovorili so se tudi. da je treba na posebnem sestanku s predstavniki CCN Domžale Kamnik in Publicusa čimprej razčistiti vsa odprta vprašanja v zvezi z določanjem cen odplak in odvoza odpadkov.
FRANC SVETEU
Pred osrednjo kamniško turistično prireditvijo
28. Dnevi narodnih noš bodo od 11 do 13. septembra
Čeprav so nekateri po lanskih zapletih v Turističnem društvu že napovedovali, da je letoSnja izvedba Dnevov narodnih noš vprašljiva, pa temu ni tako. Več kot cetrtstotetna tradicija naSe največje turistične prireditve se bo nadaljevala.
28. Dnevi narodnih nos bodo od petka. II., do nedelje. 13. septembra letos Tako je na prvi seji. 3. junija, sklenila komisija za pripravo te prireditve, ki joj je imenoval župan Tone Smol-j nikar. Komisija se je doslej se-1 stala še štirikrat.
Komisija je že sprejela osnutek vsebinskega dela folklorne prireditve in finančno "vrednotila predviden program. Sprejeta je bila usmeritev, da bo v osrednji prireditvi, nedeljski povorki narodnih noS, spet poudarjena predstavitev oblačilna kultura preteklosti. Zato bodo v prvem delu povorke folklorne skupine predstavljale značilne noše slovenskih pokrajin. Vsekakor so bila zanimiva tu-tli razmišljanja, da bi v to prireditev pritegnili tudi najstarejše noSe različnih stanov na Kamniškem, seveda, če so kjerkoli še ohranjene. Skratka, celotna osrednja prireditev bi se po mnenju članov komisije morala postopoma dvigniti na višjo strokovno raven,
Tej usmeritvi naj bi sledil tudi ostali del programa, kot je glasbeno plesna prireditev NoSe. pesmi in plesi slovenskih pokrajin, na kateri sc bodo letos predvidoma predstavili Primorci.
dnevi narodnih noš
ZaSčitni znak Iz celostne podobe letošnjih dnevov narodnih nos
V programu prireditev j' predvideno tudi odprtje ra/ stave slik slikarja Poldet Miheliča.
Po mnenju komisiji naj bi na osrednjen prireditvenem prostori igrali trije najboljši do maći zabavnoglasben, ansambli. Med pihalni mi orkestri, ki bod< I sodelovali v programi bo tudi pihalni orke ster iz Trofaiacha
Večjo skrb ko lani nameravajo pri reditelji nameniti tudi razpo reditvi prodajnih stojnic na Šul ni, na Glavnem trgu in v Ma istrovi ulic i
F. S
OBVESTILO
Občinska uprava Občine Kamnik obvešča vse voznike motornih vozil, naj upoštevajo ter spoštujejo prometno ureditev in prometno signalizacijo na območju mesta in občine Kamnik.
Zakon o varnosti cestnega prometa UR. L. 30/98 določa znatno višje kazni za kršitve cestnoprometnih predpisov. Zakon službo komunalno-cestnega nadzora tudi pooblašča, da izvaja določila zakona, kar pa tudi vpliva na višino izrečenih denarnih kazni za kršitve cestnoprometnih predpisov.
OBČINA KAMNIK
4       23. julija 1998
STRANKE - DRUŠTVA
Kamniški OBČAN
Izlet SLS Kamnik na Koroško
Tako kol že nekaj let doslej smo v podružnici StS Kamnik tudi letos organizirali za svoje člane in simpatizerje izlet po slovenskih krajih. Letos smo si za ogled izbrali avstrijsko Koroško. Z dvema avtobusoma smo potovali do Slovenj Gradca, kjer smo se malo podprli, potem pa preko mejnega prehoda Holmec v čudovito Podjuno. Prva postaja je bil Pliberk, ogled mesta, trgovin in seveda tudi gostiln. Od tu nas je pot vodila v Celovec. Ogledali smo si znamenitosti mesta, zapeli nekaj Marijinih pesmi v stolni cerkvi, najbolj pa nam je ostal v spominu Koroški deželni muzej in naš zgodovinski knežji kamen. Na Novem trgu smo pred spomenikom Marije Terezije napravili spominsko fotografijo. Naslednja postaja je bil Minimundus. Same prijetne in zanimive stvari, dokler ni-
smo pripotovali v Vetrinj. Tu smo v mislih popotovali pol stoletja nazaj, koje bila prav tu ena izmed postaj kri-ževega pola slovenskega naroda. Lepote Vrbskega jezera so nam pregnale trpke misli in tako smo skozi predor na gorenjsko stran pripotovali s pesmijo in smehom.
Organiziranje izletov, na katerih s strokovnim vodstvom pomagajo udeležencem spoznavati lepote, znamenitosti in značilnosti ozemlja, kjer prebiva slovenski človek, je le ena izmed mnogih nalog, ki sijih je naložila SLS Kamnik. Posredovanje bogate vsebine v prijetnem vzdušju ljudje z veseljem sprejemajo, zato bomo s tem na vsak način nadaljevali. Na fotografiji: Izletniki SLS Kamnik pred spomenikom Marije Terezije v Celovcu.
ANTON HOČEVAR
To in ono iz SKD
Vabljeni na 9. tabor SKD v nedeljo, 2. avgusta, v Ljutomer!
Občinski odbor SKD Kamnik vabi vse člane in prijatelje SKD na Kamniškem, da se tega tabora množično udeleže. Z avtobusi se bomo podali na pot iz Kamnika in jo nadaljevali proti Celju s postanki na Vrh-polju in krajih ob cesti v Tuhinjski dolini. Prevoz bo za vse pravočasno prijavljene udeleženec brezplačen. Odhod z avtobusne postaje v Kamniku ob 6.15. Prijavite se lahko po telefonu na 831-716 ali po poŠti na naslov OO SKD Kamnik, 1240 Kamnik, Pot na Jeranovo 5. Klici oz. poŠta morajo prispeti do nas najkasneje do pon„ 27. julija, do 13. ure. Ob 10. uri bomo lahko Sli k sv. masi v Ljutomera Nato ogled ljutomerskih znamenitosti v mestu in okolici. Od 12.30 naprej kosilo - topel obrok bo zagotovljen po nizki ceni. Ob 14. uri na hipodromu v Ljutomeru zaCetek uradnega dela tabora. Po prijateljskem srečanju z vrstniki iz vse Slovenije in zamejstva se bomo predvidoma vrnili domov okrog 21. ure. Na taboru bomo obravnavali
najbolj pereča vprašanja naše države. Ker spada ta tabor v okvir proslav 130-letnice prvega slovenskega tabora, ki je bil 9. avgusta 1868 prav tako v Ljutomeru, naj vas za to priložnost povabimo na letošnjega tudi z nekaj prirejenimi značilnimi stavki izpred davnih 130 let: Na noge slovenski možje in žene, če vam je Se kaj za stare pravice mari! Samo, če bomo iz vseh stanov združeni kaj sklepali in sklenili, potem bomo kaj dosegli, da nam bo boljše Slo, nego zdaj! Ako si ne bomo sami pomagali, nam ne bo nihče na tem svetu pomagal!
V septembru - letošnji izlet SKD. Organizirali ga bodo skupaj OO SKD Kamnik in krajevni odbor SKD. Predvidoma bomo tokrat obiskali Belo krajino. Vabljeni vsi Člani in simpatizerji SKD! Cene avtobusnega prevoza bodo znižane - za člane s plačano članarino bo prevoz brezplačen. Enako brezplačen prevoz bodo imeli tudi otroci in mladi udeleženci, ki Se niso zaposleni. Tisti, ki se niste poravnali letošnje članarine, lahko to storite s položnico npr. na pošti na naslov OO SKD Ka-
mnik, Kamnik na ZR št. 50140-678-96279. V daljše okence: sklic na št. pa obvezno vpišite vašo novo člansko številko iz nove članske izkaznice. Te vam ravno v tem času raznašajo SKD poverjeniki, pri katerih lahko tudi poravnate članarino.
Vase pobude, predlogi, želje, vprašanja so nam vedno dobrodošli! Pošljete jih lahko po pošti na gornji naslov OO SKD Kamnik oz. po telefonu 831-716 in to o vseh stvareh, ki vas zanimajo, morda tudi težijo, bi jih želeli uresničiti, želeli povedati drugim ipd. Morda imate tudi dobre predloge za SKD kandidate za nov občinski svet, katerega bomo na novo za štiri leta volili predvidoma novembra letos. Za od vas predlagane kandidate ni nujno, da so člani SKD, da so le zvesti našim načelom oz. načelom krščanske etike. Na vse to vam bomo skušali poiskati kar najboljše odgovore. Najbolj zanimive za javnost pa bomo objavili tudi v Kamniškem obča-nu.
Iz tajništva OO SKD Kamnik
»Pomladna« mladina terja korenite spremembe
V četrtek. 2. julija 1998. jc potekal skupni sestanek kamniških občinskih odborov Mladih krščanskih demokratov in Socialdemokratske mladine ter jc bil prvi tc vrste doslej. Delegaciji obeh odborov, ki sta ju vodila predsednika odborov Andrej Breci (SDM) in Metod Bcrlec, (MKD) sta obravnavali 3 sklope vprašanj.
Pri obravnavanju prvega sklopa smo se dotaknili splošne slovenske družbene in politične problematike. Delegaciji sta ugotovili veliko stopnjo sorodnosti pogledov obeh strani do te problematike in načina njenega reševanja. Mladi, ki smo člani omenjenih odborov, pripadamo generaciji, ki ni bila ves čas vzgojno-izobraževalncga procesa podvržena seznanjanju s »pridobitvami ljudske revolucije in socialistične demokracije«. Od leta 1990 smo bili namreč vzgajani v duhu vrednot zahodne demokracije, političnega pluralizma, tržnega gospodarstva, ekologije ter spoštovanja človekovih in državljanskih pravic, med njimi zlasti pravice do svobode izražanja stališč in političnega delovanja. Ena od bistvenih pridobitev po »zasuku« 1.1990 pa jc tudi bolj nepristransko predstavljanje dogajanja iz polpretekle zgodovine, Se posebej medvojnega obdobja. Ugotavljamo, da jc večina slovenske mladine uspešno prestala ta »ideološko - miselni preskok«, manjši del. pa sej žal, še vedno navdihuje nad idejami iz bogate »zakladnice povojnega revolucionarnega izročila.« Obe delegaciji z zaskrbljenostjo ugotavljata velik razpon med ideali politične demokracije in pravne države, s katerimi nas seznanjajo v šoli, in vsakdanjo politično prakso. Zato si moramo Sc bolj odločno prizadevati za uveljavljanje načel pravne države in političnega pluralizma v praksi. To je tudi poslanstvo vseh politično angažiranih posameznikov naSe generacije, kajti ni dovolj, da se zamenja garnitura na oblasti, ampak se mora spremeniti tudi mišljenje in način dela nosilcev oblasti. Strinjali smo se tudi, da slovenska vlada zamuja z nujnim racionaliziranjem državne uprave in nadaljnjimi reformami gospodarskega sistema ter neustrezno rešuje socialni položaj delavcev. OO MKD in OO SDM Kamnik v celoti podpirata predloženi osnutek Deklaracije o narodni spravi in Deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega sistema. Tisti, ki zavračajo ta dva dokumenta, po našem mnenju jasno kažejo, da sc niso sposobni soočiti z resnico o manj »slavnem« delu svoje preteklosti. V drugem sklopu vprašanj smo obravnavali kamniško problematiko. Kritično smo presodili delo sedanjega kamniškega Zupana ga. Toneta Smolnikarja in njegove ekipe. Ugotavljamo, da ni nadaljeval že uspcSno zastavljene poti pozitivnega razvoja občine, ki jo jc začela predhodna Demosova občinska ekipa pod vodstvom g. Miha Novaka. Mladi smo nezadovoljni zaradi slabe možnosti zaposlitve v Kamniku, kar povzroča odtekanje mladih, Se zlasti izobražencev iz naSe občine v kraje, ki konkurirajo Kamniku. Veliko premalo je bilo tudi storjenega za utrjevanje kamniške lokalne zavesti in identitete. Poleg tega pa si je g. župan (po mnenju obeh delegacij), posebno v zadnjem času, z nekaterimi pristranskimi izjavami in potezami popolnoma zapravil zaupanje občanov naše politične usmeritve. Zamerimo mu njegovo kritično mnenje, ki ga je izrekel o vsebini dveh člankov, objavljenih v Zborniku žrtev 2. svet. vojne na Kamniškem, s čimer je potrdil svoje enostransko gledanje na polpreteklo zgodovino. Menimo, da bi moral g. župan kot predstavnik vseh Ka-mničanov delovati kot posrednik in nesporna avtoriteta med občani različnih političnih usmeri-
tev, ne pa dajati prednosti le eni. t. j. »levi« strani. Pri vsem tem mladi ne moremo razumeti, da nekateri funkcionarji, ki sebe sicer razglašajo za »demokrate« in »neodvisne« ter zmorejo zelo hitro spreminjati svoja stališča v dnevni politiki, ne zmorejo po 8 letih niti za las spremeniti svojega togega, v komunističnem obdobju oblikovanega ideološko-zgodovinskega stališča in preživelih metod »vladanja«. Čeprav smo mladi, nismo tako naivni, da ne bi vedeli, kam to vodi, zato smo resno zaskrbljeni za usodo nadaljnje demokratizacije na Kamniškem. Izhajajoč iz vsega tega, kamniška odbora MKD in SDM ugotavljata, kako pomembno jc, da na naslednjih županskih volitvah zmaga kandidat oz. kandidatka, ki zastopa ideje »slovenske pomladi«. To pa bo možno doseči le s skupnim nastopom vseh treh pomladnih strank na Kamniškem: SLS, SKD in SDS. Zato apeliramo na »zdravo pamet« vseh treh občinskih odborov »pomladnih« strank, da na bližnjih lokalnih volitvah predlagajo skupnega županskega kandidata oz. kandidatko. Upamo, da bo do tega zgodovinskega dogovora na Kamniškem res prišlo. V nas, mladih »pomladni-kih« je namreč Se vedno kot prava mora navzoč spomin na »pomladno« katastrofo izpred štirih let. Takrat smo zaradi nezmožnosti dogovora med omenjenimi tremi strankami, v drugem krogu županskih volitev, imeli možnost izbire med dvema kandidatoma, ki sta bolj ali manj nasprotna našim stališčem. Zato bomo tokrat najostreje obsodili vsak poskus »puckizma« katerekoli »pomladne« stranke, ki bi si drznila izdati interese »slovenske pomladi« na Kamniškem in ne bi podprla skupnega »pomladnega« županskega kandidata ali bi celo kandidirala županskega kandidata, ki jc nasproten interesom »slovenske pomladi«. Upamo, da takšne sramote pred kamniško demokratično javnostjo, svojimi volivci in odgovornosti pred mlado, sprememb željno generacijo Kamničanov tokrat ne bo prevzela nobena od »pomladnih« strank. Delegaciji OO MKD in OO SDM Kamnik sta oblikovali tudi kriterije, ki jih mora izpolnjevati skupni »pomladni« županski kandidat oz. kandidatka: I. biti mora zaveden Kamničan, ki bo odločno branil interese Kamničanov; 2. biti mora sposoben racionalizirati občinsko upravo in poskrbeti za bolj usklajeno delovanje posameznih oddelkov ter poskrbeti za gospodarski razvoj občine; 3. ne sme izhajati iz političnih struktur nekdanjega sistema; 4. bolj kot nagnjenje za razkazovanje svojih statusnih simbolov mora pokazati izostren čut do svojih socialno ogroženih soobčanov; 5. bolj kot za lastno promocijo si mora prizadevati za promocijo in povečanje ugleda Kamnika; 6. predvsem pa mora biti pravi demokrat. Kamnik torej ne potrebuje lepo zvenečih zameg-Ijcvalnih govorov, ampak jasna in odločna dejanja. Skratka: ta naš zamorjeni »cvet pod planinami« potrebuje skrbnega in usposobljenega »vrtnarja«, ki bo poskrbel, da se razcveti v vsej lepoti.
Na koncu pa sta se naši delegaciji dogovorili o nekaterih skupnih akcijah, predvsem družabne in Sportno-rekreativne narave, ki jih bomo izvedli v času počitnic in predvolilne kampanje. Sestanek sta po koncu pogovorov obe strani ocenili za uspešen in zelo koristen. Tako smo tudi mladi »pomladniki« dokazali svojo politično zrelost ter zmožnost skupnega političnega dogovarjanja in sporazumevanja, kar vsekakor krepi pozicije idejam »slovenske pomadi« in nadaljnje demokratizacije na Kamniškem.
v imenu OO MKD in OO SDM Kamnik: DAMJAN HANČIČ
Iz upokojenskih logov
55 let Slandrove brigade      Vrtimo pedala
6. avgusta 1943 jc bila na Špiku nad Špitaličem ustanovljena brigada Slavka Šlandra. Odbor skupnosti borcev VI. SNOUB Slavka Šlandra, borci IV. operativne cone. Združenje slovenskih častnikov občine Kamnik, Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Kamnik vabijo na spominsko srečanje nekdanje borce in udeležence NOB, aktiviste OF. interniran-cc. politične zapornike, izgnance, člane Zveze slovenskih častnikov in vse občane dobre volje. Srečanje bo ob 55. obletnici ustanovitve VI. SNOUB Slavka Šlandra in 55. obletnici IV. operativne cone.
Dobili se bomo v soboto, 8. avgusta, ob 10. uri na Lazah v Tuhinju pri gostišču Lovec. Slavnostni govornik bo župan občine Kamnik gospod Tone Smolnikar.
Štab IV. operativne cone se je na podlagi vojaških in političnih razmer v januarju in fe-
bruarju 1943 odločil za ustanovitev Slandrove brigade. Glavni štab NOV in partizanskih odredov Slovenije se je strinjal z oceno IV. operativne cone in dal pristanek za ustanovitev brigade Slavka Šlandra. Za prvega komandanta jc bil imenovan Janko Sikirnik, za njegovega pomočnika je bil postavljen Tomaž Slapar-Tugo, za političnega komisarja je bil imenovan Mitja Ribičič, za namestnika pa Josip Berkopec Misel. Naloga štaba je bila, da v brigado vključi vse borce na Štajerskem, med njimi borce Kamniškega, Savinjskega in Zasavskega bataljona, razen tistih borcev, ki so ostali v sestavu Štajerskega odreda. Štab je dobil nalogo, da se brigada premakne v Ljubljansko pokrajino. Njena pot je bila naporna Po težkih bojih se je brigada od 20. do 24. avgusta prebijala preko Save na Dolenjsko. Brigada je bila dodeljena v sestav XV. divizije.
Šlandrova brigada sc bo dostojno oddolžila padlim borcem brigade in vsem, ki so pomagali pri uničenju vojaške moči okupatorja. S srečanjem 8. avgusta bo ponovno potrdila zvestobo načelu, ki so ga borci sprejeli v času vojne in zanj tudi umirali.
Borci Slandrove brigade in drugih partizanskih enot s ponosom ohranjajo zgodovinsko izročilo in ne bodo odstopili od svojega prepričanja, čeprav bo pritisk drugače mislečih še tako močan. Svoboda in ljubezen do domovine se lahko pokaže le na konkretnih delih, ne pa na sprevračanju zgodovinskih dejstev.
Vsi dobro misleči pričakujejo množičen obisk. Pridite in sami se prepričajte, da je tradicija osvobodilnega boja še vedno živa in neomadeže-vana.
STANE SIMŠIČ
Majsko kolesarjenje
Mesec maj jc zvabil kar veliko upokojencev iz Kamnika in Komende na kolesa.
Kar 55 kolesarjev sc jc 7. maja podalo na vožnjo iz Kamnika do Komende. Vodic, McngSa. Radomelj in nazaj do Kamnika. Na drugem letošnjem kolesarjenju, 21. maja, jc bila vrsta daljša Sc za 10 kolesarjev. Tokrat so prevozili pot do Cerkclj, mimo Vodic. Komende in nazaj v Kamnik. Za zaključek vsake vožnje pa naj bo to v Kamniku ali Komendi, si po potešitvi žeje radi zapojemo kakšno narodno pesem.
Srečanje kolesarjev Gorenjske v Šenčurju
Dan mladosti - večini znan praznik. Ta dan smo si kolesarji društev upokojencev z Gorenjske »prisvojili« lako, da sc vsako leto srečamo in prikolcsarimo v določen kraj. Letos smo pohiteli in šesto srečanje organizirali celo dva dni prej. Bolje prej kot nikoli! Letošnje srečanje je bilo organizirano v Šenčurju pri Kranju, kamor smo prikolcsarili člani kar 15 gorenjskih upokojenskih društev. Organizator je poskrbel za naše počut-
je, saj so nam »dobrodošlice« namenili še g Franc Strchovcc, predsednik DU Šenčur, g Vinko Gobec, predsednik ZDUS, in g. Franc Kcrn, župan Šenčurja. V kulturnem programu jc zapel pomlajeni Ljubljanski oktet pesmice Triglav, Moj deklic, Majolčica.... za ples in zabavo pa nam jc igral ansambel »Ravbarji«. Nagrade srcčclo-va so bile zanimive in bogate, glavni dobitek jc bilo kolo. »Zadela« ga je srečka naše kamniške kolesarke Mihelce, za kar ji iskreno čestitamo in želimo srečno vožnjo.
Med Moravčani
Prvi junijski četrtek sc jc dolga vrsta, prek 50 kolesarjev iz. DU Kamnika. Komende in Motnika, namenila v Moravče na štirinajsto srečanje s člani devetih okoliških društev upokojencev. Na kmečkem turizmu v TuStanju pri Kunavarjcvih smo bili deležni prijetne domačnosti in kmečkih specialitet. Tudi v Moravčah so nam gostitelji s predsednikom g Francem Novakom, športnim referentom g Jožctom Novakom pripravili prijeten sprejem. Pesmi veselja in dobrega razpoloženja so sledile druga drugi.
MARINKA HRIBOVŠEK
Na kratko
Razstava Robija l ranita
Srečanje ob spomeniku pri Titanovi brvi
Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik organizira v soboto, 25. julija, ob 19. uri spominsko srečanje pri spomeniku padlim prvoborcem na Kamniškem.
Pripravljen jc kulturni program. V njem bodo sodelovali moški pevski zbor Solidarnost in recitacijska skupina Kulturnega društva Priden možic.
Organizator srečanja vabi občane, da sc te prireditve udeležijo in s tem počastijo spomin na težke dni.
STANE SIMŠIČ
Marsikdo, ki se jc v zadnjem času peljal mimo stranjskega gasilskega doma, jc opazil na pročelju nekaj novega - relief svetega Florija-na, zaščitnika pred ognjem. Izdelal ga je domačin Robi Uranič. ki se z veseljem ukvarja z. risanjem in slikarjem, zato je hodil tudi na oblikovno Solo. V soboto. 25. 7., gasilci pripravljajo veselico, ob 19. uri pa bo sc blagoslovitev Florijanovcga reliefa in hkrati odprtje razstave oljnih slik Robija Uraniča. Razstava bo na ogled samo ta večer, zato so krajani vabljeni, da si jo ogledajo. Kljub temu veselice nc bodo zamudili! Sicer pa lahko izdamo Se to, da je Robi avtor karikatur, ki se v zadnjem času pojavljajo v občanu, da je star 30 let, da že od nekdaj rad riSc in da je nekaj svojih slik že prodal. B. P.
Obnova strehe na cerkvi svete Ane na Gozdu
Vendar moram k temu dodati nekaj besed. Taksne in podobne investicije sc delajo na daljša obdobja, saj jc treba zagotoviti precejšnja finančna sredstva, kar je za župljane na Gozdu velik zalogaj, ker je fara majhna in precej revna. Vendar so s skupnimi močmi streho obnovili in zamenjali vso opeko. Stara je bila povsem dotrajana, zamenjali pa so tudi nekaj ostrešja na mestih, kjer jc zamakalo.
Za uspešno izvedeno akcijo sc zahvaljujem vsem krajanom zgornjega deia KS Črna za prostovoljne prispevke v obliki finančnih sredstev, občini Kamnik za finančno pomoč in razumevanje ter gospe Vidi RomSak, ki je prikazala nujnost obnove ostalim članom občinskega sveta občine Kamnik.
Naj ob tem omenim tudi angažiranost sveta KS Črna, ki je vseskozi sodeloval pri akciji s predstavniki cerkvenega sveta, ki so bili hkrati tudi gradbeni odbor. Zelo rad bi namenil nekaj pohvalnih besed župniku Juraku, uradnemu nosilcu investicije, vendar je od njega izhajala le pasivnost in nezaupanje do odbora. Ker bo potrebna nadaljnja obnova sakralnih objektov in ZupniSča, upam, da bo bolj aktiven.
Na koncu Se posebna zahvala izvajalcu del Krovstvu Baumann za kakovostno in varno opravljeno delo in vsem, ki ste karkoli sodelovali pri projektu. KS ČRNA
F. GALIN
Stranjski gasilci obudili fanfare
Bliža se 70 let, ko je časnik Slovenec zapisal, da jc vse pohvale vredna Gasilska četa Stranje, ki je ustanovila 12-člansko godbo na fanfare. To je bila edina godba na fanfare v takratni Jugoslaviji, nastopali so tudi na vseslovenskem sokolskem kongresu in v paradi ob zaključku kongresa Gasilske zajednice Slovenije v Ljubljani.
Godbo so po drugi svetovni vojni ponovno aktivirali stranjski gasilci. Mlade in starejše godbenike je začel vaditi Cveto Mejač. a primanjkovalo jc denarja. Po nekaj letih zatišja je godbo obnovil in stopil na mesto kapelnika Franko TurcnSck. Po nekaj letih so trobila spet onemela vse do leta 1965. Po njegovem odhodu društvo ni imelo moža, ki bi učil in vadil mlade fanfariste.
Po letu 1986 se je za to zvrst glasbe začel zanimati Dominik Krt. Člane je dopolnil s svojim ansamblom in z raznimi vložki popestril repertoar. Nastopili so celo na RTV in v tujini. Po daljšem zatišju so se fanfare spel oglasile, obudil jih jc sedanji kapelnik Marjan Sitar. Zvoki nežnih melodij spet odmevajo po dolini Kamniške Bistrice. Redke so skupine, ki igrajo na fanfare, morda nekaj na Češkem, v Avstriji in ta je edina v Sloveniji.
Gasilsko društvo Kamniška Bistrica vabi vse prijatelje gasilstva, naj 25. julija pridejo na vrtno veselico in slišali bodo vesele zvoke tamkajšnjih fanfaristov. ALOJZU KONDA
Telefonija v KS Šmartno
Ob izidu novega telefonskega imenika jc bil marsikateri krajan naše KS razočaran, ker v njem ni bilo njegove telefonske številke ali pa ni bila prava. Dokončanje telefonskega omrežja in izid imenika sta se prekrila ravno tako, da bo marsikdo svojo Številko zagledal Selc v imeniku za drugo leto. To pa ni tako pomembno, glavno je, da imajo telefone vsi, ki so jih želeli imeti in to samostojne številke, nc »slavnih« dvojčkov. V tem času so tudi najbolj oddaljenim krajanom delavci Telekoma napeljali telefone.
Krajani sc vsem prav prisrčno zahvaljujemo, posebej županu g Tonetu Smolnikarju in predsedniku KS g Tonetu Rajsarju. Posebej pa sc zahvaljujemo g Rajsarju za izdajo telefonskega imenika naše krajevne skupnosti.
FRANC MODRIJAN
Godbeniki na fanfare Gasilskega društva Kamniška Bistrica.
Bogat junij v Komendi
Nadaljevanje s prejšnje številke
Koncert na cerkvenem trgu v Komendi
V soboto, 27. junija, jc imel ob 20.30 na cerkvenem trgu v Komendi koncert Simfonični orkester Domžnlc-Kamnik pod vodstvom dirigenta Aleksandra Spa-siča. Izvajal je tlela M. Bravničarja (Andante cantabile), J. Haydna (Koncert za oboo in orkester v (-duru) in istega skladatelja Simfonijo št. 104, imenovano »London«. Na oboi jc kot solistka igrala Maja Ko ie
Koncertu jc prisluhnilo lepo število poslušalcev. Veliko jih je bilo od drug(xl. Trg pred cerkvijo sv. Petra se je izkazal kol primeren prostor za kakovostne glasbene prireditve. Obiskovalci so v lokratni, ki jc bila v prijetnem večernem hladu po soparnem dnevu, resnično uživali, nastopajoči, prav posebej oboist ka, pa so se izkazali kot kakovostna glasbena zasedba, ki je v Komendi nastopila v ciklu kamniških festivalnih glasbenih prireditev z naslovom Musica aeterna (Večna glasba). Bila je to zares »večna glasba«, katere lepota in izpovedna moč nikoli nc mineta!
Orgelski koncert Tomaža Kremžarja
Le dan prej kot kamniški in domžalski »orkestraši« jc v neposredni bližini, v cerkvi sv. Petra, ob 19.30 imel na orglah zahtevno preizkušnjo mladi komendski glasbeni talent Tomaž Krcmžar. Iz igranja na to glasbilo je pred komisijo opravljal diplomski koncert na srednješolski stopnji, poslušalcem pa predstavil dela velikana baročne glasbe Johana Sc-bastiana Bacha (pet skladb) in skladateljev Nikolausa Bruhnsa ""reludij) ter Thcodorja Duboisa (Alelujo). Tomaž, jc dijak četrtc-8a letnika Škofijske klasične gimnazije Pred kratkim je prevzel
Sproščeno veselje »Lučk« na cerkvenem Trgu v Komendi
organistovsko službo v župnijski cerkvi v Vodicah ter za očetom Baldomirjcm dirigentsko palico Moškega pevskega zbora Komenda.
Obnovljena cerkev v Suhadolah, koncert in kolesarska tekma
Suhadolčani so s svojimi darovi in prispevkom kamniške občine popolnoma obnovili ostrešje cerkve sv. Klemena. Ob sklepu nujno potrebnih obnovitvenih del (zamenjavi letev in deloma leg ter celotne kritine, namestitvi nove bakrene obrobe, snegolova, strelovoda in odtočnih žlebov), ki jih jc izvajalo na natečaju izbrano podjetje Hidroizolacijc. klcpar-stvo, krovstvo lastnikov Janeza Pcicrlina in Štefana (noslja s Križa pri Komendi, so se vaščani in gostje 19. junija ob 20. uri zbrali v svoji cerkvi h »Koncertu o kresu«. V pevskem delu programa so nastopili Moški pevski zbor Komenda, Vokalni tercet Veronika
in Moški pevski zbor Kranj, v rc-citatorskem pa voditelj kulturne prireditve Tone Ftičar, ki jc v presledkih med koncertom bral izbrane pesmi domačina, pesnika in literarnega zgodovinarja prof. Franceta Pibcrnika.
Pred to cerkvijo pa jc bil 21. junija ob treh popoldne Start »prvega ekipnega kolesarskega kro-nometra« na 34 km dolgi progi s ciljem pri smučarski koči v vasi Sclo pri Vodicah. Organizirali so ga SD Stahovica in »Zabarji« iz Suhadol. Vozilo jc deset ekip (sedem iz Suhadol), ki so štele po eno članico in tri člane. Čas prihoda na cilj ni bil pomemben, pač pa le udeležba na tekmi oziroma prijateljsko druženje med Suhadolci in vaSčani iz Sela.
Predstavitev »Lučk«
V nedeljo, 14. junija, se je pri dopoldanski maši v komendski župnijski cerkvi ob petletnici delovanja predstavila skupina znotraj mednarodnega katoliškega gi-
banja Vera in luč, ki se zbira na redna srečanja pri kamniških frančiškanih, njen duhovni vodja pa jc p. Marko Novak. Šteje 50 članic in članov, po domače pa sc imenujejo Lučke. Vanjo spadajo duševno prizadeti otroci, njihovi starši in prijatelji. Vodi jo Martina Mlade s Križa.
Predstavitev jc bila tako pristna, iskrena in lepa, da je vsakdo lahko začutil, kakšno duhovno bogastvo se skriva v prizadetih otrocih, in kako so le naši predsodki ter neznanje krivi, da tega ne znamo oziroma nismo sposobni začutiti, doživeti in razumeti. Tisti, ki smo bili pri maSi to nedeljo pa smo ga vsaj malo začutili v besedah p. Novaka, prav posebej pa v naših duševno prizadetih bratih in sestrah. Iz njih. njihovih staršev in prijateljev je zares sijala luč. To tudi potrebujejo, da lahko preživijo v tem prizadetim ljudem vse premalo naklonjenem okolju, času in prostoru.
JOŽE PAVLIC
Obisk Radia Kranj v KS Šmartno
Na dan državnosti nas je obiskala novinarka Radia Kranj Slavi-ca Bečan. Posneli smo prispevek za oddajo PRELEPA GORENJSKA, ki je bila na sporedu Radia Kranj 28. 6. ob 10. uri na frekvenci 97,3. Krajevno skupnost smo predstavili gospa Štefka Lege-dič (tajnica KS), g Tone Rajsar (predsednik KS) in g Franc Modrijan (predsednik KD Šmartno).
Gospa Štefka Legedič je opisala našo KS na svoj način: Vzhodno od Kamnika se obdana s strmimi apneniškimi pobočji vije približno 29. km dolga Tuhinjska dolina. Prelaz Kozjak jo deli na dva dela. Kranjsko in Štajersko, kar se čuti tudi po narečju. Sredi te doline se nahaja KS Šmartno, ki jo sestavlja deset vasi: Šmartno, Buč, Gradišče, Hruševka, Kostanj. Podbreg, Praproče. Ravne pri Smartnem, Sidol. Stebljevek. V KS je ca. 700 prebivalcev. Šmarska fara pa je nekoliko večja, saj sega deloma v KS Srednja vas in šteje okoli 1000 prebivalcev, sestavlja jo 15 vasi. Čeprav je KS podeželska, ni življenjski ritem prebivalstva nič počasnejši od mestnega, saj smo dei sodobne družbe, ki se ji venomer nekam mudi. Zato je seveda pomembno in zelo se trudimo, da bi krajanom čimbolj razbremenili vsakdanjik s tem, da bi imeli urejeno okolje, v katerem se dobro počutijo, z vso potrebno infrastrukturo.
Življenje v naši KS je zelo prijetno, saj pravzaprav živimo sredi neokrnjene narave, kar je zadnje čase vedno pogostejša želja prebivalcev večjih mest, ki se počutijo ujete v betonu.
Gospod Tone Rajsar je predstavil znamenitosti naše KS po vaseh: ŠMARTNO: cerkev sv. Martina, kostnica pod baročno cerkvijo ca. 10x20 m, ki je bila porušena dne 29. 10. 1944. kapelica sredi vasi s fresko sv. Martina, ostanki temeljnih zidov elektrarne na Šmarski dobravi, ki je bila prva v Tuhinjski dolini, grad na hribu Ivanjk - legenda o skritem zakladu, več bunkerjev sredi vasi iz 2. sv. vojne, znak pošte, star 150 let, pešpot od Smartna do izvira potoka Nevljice, uro hoda v nenaseljeni dolini, v kateri so polja in travniki, vsaj 7 potokov, ki se zlivajo v potok Nevljica, ribogojnica, kozolci toplarji in navadni kozolci.
BUČ: paštla za sušenje sadja (Podpadovec), stiskalnica (preša) za stiskanje sadja in svinjak (Matijovec), kovačija pri Zebaljcu.
KOSTANJ: cerkev sv. Doroteje iz 16. stoletja (prvič omenjena 1526. leta), vaško znamenje konec vasi pod lipami, rimska cesta Ko-stanj-Stara Sela. še ostanki Skarp, starejše hiše (Mežnarjeva, Vrsnova), paštla za sušenje sadja (Vrsnova).
SIDOL: ohranjena kašča (Mejačeva)
HRUŠEVKA: vaško znamenje sredi vasi, stara kmečka hiša sredi vasi (Matevževa), mala elektrarna in gojitev rib (Cvajevi). vaško betonsko korito za napajanje živine (že zasuto).
RAVNE PRI ŠMARTNEM: svinjska kuhinja, žganjekuha in sušilnica mesa (Cevka), mlin za mletje žita in elektrarna (Cevka), hiša in kašča, krita s slamo (Klemenova), stara kmečka hiša z gospodarskim poslopjem, hiša kajža. črna kuhinja (pri Petru).
GRADIŠČE: cerkev sv. Miklavža z obzidjem, razgledni stolp, poleg je mežnarija s črno kuhinjo (cerkev prvič omenjena 1526. leta), dve vaški kapelici, spomenik NOB, stara hiša, hlev, paštla za sušenje sadja, čebelnjak (Veliki HomarJ. spomenik NOB na Kostavski planini.
KS Šmartno ima svoj praznik 8. julija (požig vasi Kostanj in Gradišče).
Nato je naštel tudi vse končane projekte v preteklosti in naše načrte za prihodnost. Sam sem opisal delovanje kulturnega društva. Upam, da sem s tem pisanjem privabil koga na obisk v našo KS!
FRANC MODRIJAN
Ob krajevnem prazniku KS Šmartno v Tuhinju
Ob spominu na preteklost složni v prihodnost
Dež je rosil na vasi pod Mcnino planino tisto julijsko nedeljsko popoldne, ko so se krajani Gradišča nad Šmartnim in ostali krajani te krajevne skupnosti zbrali ob spomeniku nad vasjo, da bi ob krajevnem prazniku KS Šmartno počastili spomin na 12 sovaščanov, ki so osmega julija 1942 zgoreli v plamenih svojih domov, ki jih je zažgal nemški okupator.
Spomin na te dogodke pred 56 le-
ski stavbi.
Predsednik sveta KS ni pozabil omeniti, da bodo letos dokončno asfaltirali del ceste Smartno-Storovo, Hruševka-Prapreče (Mejač) in Hru-ševka-Ravne. Na koncu se je zahvalil vsem, ki sodelujejo pri uresničevanju načrtov v krajevni skupnosti.
V kratkem kulturnem programu so sodelovali pevke in pievci Mešanega pevskega zbora Mavrica iz Srednje vasi pod vodstvom Lojzeta Ko-
lone Rajsar, predsednik sveta KS Šmartno v Tuhinju, je na proslavi v Gradišču spregovoril tudi o dosetklh v zadnjem Času.
ti je obudil Tone Rajsar, predsednik sveta KS, ki je med drugim dejal, da ob spominu na le in druge žrtve pre-leklosti poskušamo graditi boljše čase.
Ob tej priložnosti je orisal tudi nekaj uspehov, ki so jih zadnji čas dosegli v tej krajevni skupnosti. Med drugim so obnovili javno razsvetljavo v Bučni in začeli so urejati prostore za otroški vrtec v nekdanji Sol-
larja in recitatorji domačega kulturnega društva.
Med prireditve ob krajevnem prazniku sodi tudi Miklavžev tek. ki so ga pripravili člani Športnega druStva Šmartno Na skoraj II km dolgi progi od Šmartna mimo Gradišča do cerkve sv. Miklavža pa navzdol mimo HruSevkc. Buča do Smartna jc pomerilo svoje moči 75 tekačev.
F. SVETEIJ
23. julija 1998
LJUDJE IN DOGODKI
Kamniški OBČAN
Devet desetletij Pogačarjeve mame
Čakali smo na poletne dni prepričani, da nam bo poletno sonce ogrelo naravo, pa nam jo je Mcdard grdo zagodel. Kljub Me-dardovim vragolijam smo obiskali Jožefo KOČAR - Pogačarjevo Pe-po iz Podgorja, ki je praznovala devetdesetletnico rojstva. Mislili smo, da je prav ona najstarejša krajanka v Podgorju, pa nam je skromno povedala, da je leto dni starejša Podgorka žena pokojnega Ivana Mallija. enega od ustanoviteljev kamniške Solidarnosti. Najstarejša Podgorka Mallijeva živi pri hčerki Erni, ki nam je zaupala, da je bila mati rojena 2. novembra 1907. Zal smo njen jubilej zamudili.
NaSa sogovornica je bila rojena 19. marca 1908 pri Tončetovih sredi Podgorja. OtroSka leta je
Slavka živi v Bohinju, Marija -Mici večino časa preživi v Podgorju, kjer skrbi za mamo, Tončka pa je pri enajstih letih umrla za posledicami levkemije. Mož ji je umrl pred 22 leti. Družbo ji dela njenih pet vnukov in prav toliko pravnukov. Pogačarjeva mama je Se vedno čila ženska, pripravljena na pogovor in tudi bistrih misli. Ob jubileju so ji najbližji pripravili pravo slavje, česar v življenju ni doživela velikokrat. Tudi taka doživetja ji dajejo voljo in spodbudo. V njeni skromni hiški na začetku Podgorja smo ji postavili nekaj vprašanj.
Podgorje je dolga vas. Vi ste se primožili iz sredine Podgorja v gornji konec. Dolga vas - dolgo življenje. Kakšen je recept?
Podgorje je res dolga pa tudi
Jubilantka s svojima hčerkama (na desni Slavka in na levi Marija)
preživljala V pomanjkanju in odrekanju sredi polj in gozdov.
Podgorci so bili znani kot dobri železniški delavci. Bilo jih je veliko »pri železnici«. Tudi Kočar Franc - Pogačarjcv je bil progov-ni delavec pri železnici. Z jubi-lanlko sta se spoznala naključno. Jožefa. manjSe drobne postave, France pa vitek, visok fant. pa kaj to ljubezni mar? Vzela sta se in Jožefa se je primožila v gornji konec Podgorja k Pogačarju. Vseskozi je bila gospodinja in z moževo plačo skrbela za družino, v kateri so se rodile tri hčerke.
lepa vas. Živeti je treba skromno in veliko je treba delati. Dela pa nikoli ne zmanjka. Nikoli nisem občutila izobilja. Ze kot otrok sem hodila v »tabrh«. Otroci smo bili najbolj veseli pravega domačega kmečkega kruha, katerega smo tedaj spoštovali mnogo bolj kot zdaj. Tudi kasneje sem hodila kmetom pomagat pri kmečkih opravilih, saj je bila ena žclczni-čarska plača in nekaj zemlje premalo za preživetje družine. Časa za pohajanja in vaSke čenče res ni bilo. V Kamnik sem hodila le zaradi nujnih nakupov, ob nede-
ljah k masi in domov. Trdo delo, skromnost in domača prehrana so recept za visoko starost. I'a tudi vera veliko pripomore, a le prava.
V življenju se vrstijo prijetni in težki trenutki. Pa začniva najprej pri neprijetnih?
Težkih trenutkov je bilo veliko. Najtežji - no ja! Na binkošt-ni ponedeljek leta 1945 je zagorelo in pogorelo naSe majhno gospodarsko poslopje. Vzrok požara so bile zažigalne krogle, namenjene beguncem iz zbirnega centra pri spodnji železniški postaji. Mladi fantje so bežali proti naši domačiji in nekaj se jih je celo skrilo na senik. Odškodnine ni bilo, moje delo pa je bilo tako in tako zastonj, zato sem sama naredila vso stresno opeko, ki se danes drži vodo. Seveda me je smrt najmlajše hčerke močno prizadela, nič se ni dalo pomagati. Smrt moža me jc samo utrdila v samozavesti in vztrajnosti, da jc treba živeti naprej. Ja, v življenju je treba veliko prestati. Težke preizkušnje, skromnost, visoka starost.
Pa prijetni?
Najlepši trenutki prihajajo šele zdaj. Spoznavam, da se je splačalo marsikaj potrpeti in grenkega preživeti. Najbolj me veselijo obiski mojih dveh hčera. Mici vzorno skrbi za mene, saj jc vsak dan pri meni in ne vem, kako bi brez nje.
Skoraj ni dneva, da me ne bi obiskali vnuki in pravnuki, s katerimi podoživljam svojo mladost, čeprav precej skromnejšo. Želim jim veselo mladost in polno življenja vendar s pametjo. Prijetno jc posedeti pred domačo hišo. pred menoj so obdelane njive, tudi kokoši so rade okrog mene.
Pogačarjcvi mami smo oh slovesu zaželeli Se mnogo zdravih in po njenem čedalje prijetnejših let. Vidimo in slšimo se ob naslednjem jubileju.
Pogovarjal sc je JANEZ MALE.Š
Obiskali smo zlatoporočenca Frančiško in Karla Zobavnik
Zobavnikova sta koncem aprila slavila 50-letnico skupnega življenja. V njunem življenju se je dogajalo marsikaj zanimivega, lepega in težkega. Ko smo slav-Ijenca obiskali v imenu Društva upokojencev Kamnik, nas je zanimalo, kako sta premagovala vse čeri.
Postavili smo nekaj vprašanj in se opravičili, ker smo ju motili pri spravilu sena. Ljubeznivo sta se odzvala našemu povabilu in rade volje kramljala z nami.
Kaj Vama pomeni 50 let skupnega življenja tukaj v Tunjicah?
Vse svoje življenje sva preživela v domačem kraju. Tu sva sc rodila in tukaj želiva ostati do konca. Skupna leta so naju združevala, utrjevala in pri številni družini tudi polno zaposlovala. V povojnih letih, ko je vsega primanjkovalo, sva morala skrbno pretehtati, kako preživeti številno družino in sc odgovorno posvečati vz.goji otrok. Frančiška jc to nalogo dobro opravila, pravi Karel, Frančiška pa, da jima tega koraka nikoli ni bilo žal. Pri lem se je Karel hudomušno nasmehni] in prikimal z glavo.
In kakšna je bila vajina življenjska pot?
Karel pripomni, da je bil rojen leta 1911, mladost je preživel pri starših, bratih in sestrah. Bil jc lesar in opravljal priložnostna dela, drugače pa pomagal doma na kmetiji. Od leta 1943 do 1945 jc bil v partizanih, po koncu vojne jc našel zaposlitev v vrtnariji in se 1967. leta upokojil.
Kasneje je po svojih starših prevzel kmetijo, kjer še danes pomaga sinu Stanku, ki ga je nasledil. Lovec je že 52 let, v povojnem času pa jc bil nekaj časa predsednik občine in imel tudi druge naloge v Tunjicah.
V pogovor se vključi Frančiška, pove, da jc rojena leta 1922 v Zakalu, velikokrat jc hodila na Veliko planino kot planšarica, pasla krave in veliko težkega bremena znosila v košu. Po poroki se je družina hitro povečala, imela je polne roke dela in prav vesela je, da sta zmogla prehraniti in dobro vzgojiti vse.
Koliko otrok sta imela in verjetno zdaj prihajajo že vnuki?
Kar pridna sva bila. Rodilo se nama jc osem otrok (4 fantje in 4 dekleta), žal, sta dva umrla. Danes so vsi preskrbljeni, sin Stanko pa je ostal doma, imava že 13 vnukov. Obema so se zasvetile oči od sreče in zadovoljstva.
Sta v življenju užila veliko lepe-
ga, prav gotovo pa nista šla mimo težav? Kako je bilo pravzaprav?
Res je, da sva bila v življenju deležna veliko lepega, srečala pa sva se z mnogimi težavami. Zaradi težkih povojnih let življenje ni bilo lahko, želje sva odmika-la in dajala prednost otrokom, ki so nama bili vse.
Taki jubileji so redki, kako ste ga proslavili?
Seveda, to obletnico smo proslavili v krogu najine družine in sorodnikov. Zbralo se nas je skoraj 40 v gostilni na Križu. Bilo je skoraj tako lepo kot takrat, ko sva se midva kot dekle in fant srečevala na Veliki planini, je smeje rekla FrančiSča, Karel pa se je muzal in si mislil: »Nikar ne povej vsega, kako je bilo takrat«. Svoj zakon sta potrdila 25. aprila 1998 v tunjiški cerkvi in seveda tudi na občini.
In vajine želje?
Sva že kar v letih, zato si že liva predvsem zdravju zase, /a svoje otroke in vnuke. Želiva da bi šc naprej bili vsi zdravi, srečni in da bi živeli v slogi in zadovoljstvu.
STANE SIMŠIČ
V tunjiški cerkvi
Pogovor z Igorjem Podbrežnikom
Idealne počitnice bi preživel z družino daleč od službe in obveznosti moje politične funkcije
Na bolj ali manj zasluzene počitnice se odpravljajo tudi kamniški svetniki Predsednik občinskega sveta Igor Podbretnik pa si je kljub temu vzel čas za klepet, v katerem pa sva se politike le betno dotaknila. Kot se spodobi za brezskrbne počitniške dni je tudi najin pogovor ubral bolj lahkotne, a kljub temu zanimive teme.
• Kamniški občinski svet se verjetno počasi odpravlja na poletne počitnice. Ste zadovoljni z letošnjim delom v občinskem svetu?
Zaradi neusklajenosti sveta in občinske uprave vsekakor z delom v letošnjem letu nisem zadovoljen. Občinska uprava namreč ves čas posreduje slabo pripravljena gradiva na katera imajo seveda svetniki nato ogromno pripomb. To pa občinska uprava razume kot politično nasprotovanje in nikakor ne sprejme teh pripomb. Skatka. ti odnosi so zelo zapletenu zaradi česar je seveda težko delati. Svetniki imajo namreč vso pravico zahtevati verodostojna gradiva. Kot veste, letos prav zaradi tega še ni bil sprejet zaključni račun.
Sicer pa bo pred počitnicami na sporedu še seja kolegija na kateri sc moramo dogovoriti o izredni seji. Ta je namreč potrebna zato. da bomo pravočasno sprejeli odloke za izvedbo lokalnih volitev v občinah Kamnik in Komenda.
• V zadnjem času je veliko govora o civilni iniciativi, ki sta jo ustanovila skupaj z Maksom Lavrincem. Kakšen je njen namen, za kaj se zavzemata?
Civilna iniciativa je nastala na podlagi ureditvenega načrta na področju Utoka, ki je bil pred časom predstavljen tudi v Kamniškem občanu. Oba meniva, da jc bila s strani župana storjena velika napaka, ker k projektu ni privabil predvsem domačih strokovnjakov, ki imajo do Kamnika drugačen odnos. Meniva, da ima sedanji ureditveni načrt ogromno pomanjkljivosti. Kot javna delavca sva čutila dolžnost, da poskušava na to za Kamnik zelo pomembno naložbo Se pravočasno vplivati. Predvsem pa si želiva, da
bodo tudi naSi potomci zadovoljni z novo ureditvijo.
V ta namen sva zbrala številne strokovnjake, rojene Kamniča-ne, naš cilj pa jc preprečiti izdajo gradbenega dovoljenja za pripravljeni ureditveni načrt, hkrati pa seveda predlagamo določene spremembe načrta.
• Morda bi se dotaknila še vašega službovanja. Po poklicu ste dipl. ing. strojništva in ste zaposleni v KIK-u. Katero delo je za vas bolj zanimivo, tisto v politiki ali to v stroki oz. ali lahko obe funkciji dopolnjujete?
Prav gotovo gre za povsem drugačni funkciji, ki sc nc dopolnjujeta. V politiki namreč opravljam vodstveno funkcijo, ki je zelo izpostavljena moje delovno mesto pa me povezuje predvsem s stroko. Skratka svoje delo opravljam predvsem zato, da ohranjam slik s stroko. Zal moram omeniti, da nisem član »prave« politične stranke in tako v podjetju nc moreni opravljati dela. ki bi bilo bolj povezano tudi z mojo politično funkcijo oz. dela kjer bi moje politične izkušnje lahko pripomogle ludi podjetju Sicer pa opravljam visoko razvojno delo, pred časom sem namreč prevzel vodenje razvoja programa za BMVV, ki je zanimivo in zahtevno.
• Je naporno biti uspešen tako na delovnem mestu kot tudi pri političnem udejstvovanju?
Zame niti nc, mnogo bolj pa je to naporno za mojo družino. Zaradi moje odsotnosti mora predvsem žena, ki prav tako opravlja vodstveno funkcijo, večkrat prevzeti moje naloge, predvsem pa skrb za otroke. S politiko sem namreč povezan toliko časa, kolikor je star moj starejši sin, kar pomeni, da jc ta prisotna ves čas našega družinskega življenja. Z že-
no se zelo trudiva, da vsaj v času, ko smo skupaj, v dom ne vnašamo politike.
• Govori se, da boste eden izmed kandidatov na županskih volitvah, ki se hitro približujejo. Je to res?
To drži. Za kandidaturo sem sc odločil, ko je to predlagala moja stranka, ki me seveda pri tem podpira. Mislim, da sem po tolikih letih dela v lokalni skupnosti zrel tudi za taksno funkcijo. Tako lahko volivcem ponudim predvsem svoje izkušnje in tudi mladostno energijo. Zelo verjetno bom namreč najmlajši kandidat za župana. Na volitvah bom seveda predstavljal politično stranko, katere član sem in ki sem jo tudi so-ustanovil. Sicer pa s kandidaturo nisem obremenjen in prav gotovo ne bom razočaran, če nc bom izvoljen za župana.
Omenil bi Se to, da moj volilni štab išče podporo za mojo kandidaturo tudi drugje, v drugih strankah, predvsem med zelenimi in krščanskimi demokrati.
• Pa vendar, če hi bili izvoljeni za novega kamniškega župana, katerih nalog bi sc najprej lotili?
Največ pozornosti bi zagotovo namenil mestnim problemom, navezal bi stike z občinskimi gospodarstveniki in jih skušal prepričati, da bi vsi skupaj delali predvsem za dobro Kamnika. Poleg tega pa bi želel dvigniti nivo občinske uprave
Po končanih volitvah se seveda takoj prične delo. Vloga župana je tudi v tem, da združuje interese posameznih strank, jih usmerja v skupne cilje, četudi te v času volitev delujejo kot nasprotnice.
• Naj bo dovolj o politiki. Imate radi poletje, čas počitnic?
Poletni čas mi pomeni predvsem daljše dneve, več časa. ki ga
lahko preživim z družino. V času šolanja je bil seveda to najljubši letni čas. Zato sem vedno sodil med tiste študente, ki so skušali že junija opraviti vse izpite, da so bile počitnice zares prosle.
Letos pa sem poletja Se bolj vesel, ker bomo po dolgem času z družino preživeli lep dopust. V avgustu se bomo za 14 dni odpravili na Pelješac, kjer bo gotovo veliko priložnosti za zanimiv in aktiven oddih. Zaradi gradnje hiše si v prejšnjih letih kaj takega šc nismo mogli privoščiti.
• Kakšne so sicer za vas idealne počitnice?
Najbolj idealno bi bilo, če bi si lahko privoščil toliko počitnic, kot jih imajo otroci. Glede na to, da imam tri otroke, 12-lctncga Luko, ll-lctno Lucijo in 6-lctnc-ga Lenarta, so v tem času seveda idealne počitnice povezane predvsem z njimi. Važno bi bilo, da preživimo čas skupaj, četudi doma. Mislim, da bi tudi tako lahko doživeli veliko lepega, da le nc bi bilo nobenih obveznosti in da bi se telefon čim manjkiat oglasil. O tem, kaj bi počeli čez dan, bi se seveda sproti odločali. Sam raje improviziram, žena pa bi gotovo že zvečer pripravila načrt za naslednji dan.
• Ali radi v prostem času Dosežete tudi po kakšni knjigi, ali vas bolj zanimajo dnevne novice v časopisih?
Zal moram priznati, da sem letos zelo malo bral knjige. Tudi žena me opozarja, da bi moral večkrat poseči po knjigi, žal pa za tO nikakor nc najdem časa. Vsakodnevno seveda sledim novicam v časopisih, poleg tega pa prebiram tudi strokovno literaturo Zadnja knjiga, ki sem se je lotil, je bila knjiga o torinskem prtu z naslovom Zarota proti Jezusu, ki pa mc jc razočarala in je seveda nisem prebral do konca.
• Kako pa sicer preživljate prosti čas?
Skupaj z otroci in ženo gremo večkrat na Stari grad in tudi na planinske izlete. Kadar je le čas
pomagam otrokom pri šolskih na-iogah ali pa skupaj gledamo IV. Žal so interesi otrok glede spremljanja TV programa precej drugačni od mojih želja. Sicer pa so otroci precej zaposleni s prostoča-snimi dejavnostmi, tako da jih je nenehno potrebno voziti tja, kjer se te aktivnosti dogajajo. Najmlajši pa je zelo zadovoljen, če mi lahko pomaga pri delu okrog naše hiše. Starejši sin sc jc pred kratkim navdušil za športno plezanje na umetnih stenah, pri čemer ga seveda spodbujani, želel pa bi tudi drugače pomagati pri razvoju tega Sporta v Kamniku.
• Ali imate veliko družinskih prijateljev, ki vas obiskujejo tudi na domu?
Izogibam sc navezovanja prijateljskih stikov v političnih krogih, ker imamo slabe izkušnje. Sicer pa sc občasno obiskujemo z nekaterimi prijatelji. Večkrat nas obiščejo prijateljice moje žene. Z naše terase jc namreč lep razgled na Kamnik in tam je ob večerih zelo prijetno klepetati. Sicer pa smo prijatelji z, njenimi starši, ki prav tako pogosto pridejo na obisk. Med počitnicami pa se pri nas zbirajo prijatelji naših otrok.
• Se ob večerih z ženo odpravita tudi na kak sprehod, morda na pijačo v kakšen bližnji kamniški lokal.
To sc nc dogaja prav pogosto. Pravzaprav sploh ni veliko možnosti za posedanje v lokalu v sa-
mem mestnem jedru, kamor bi se lahko odpravila peš. Raje se ob večerih odpraviva na Stari grad, od koder jc zelo prijetno opazovati sončni zahod. Sicer pa si predvsem žena želi, da bi večkrat lahko odšla v gledališče ali pa vsaj
v kino. Zadnji film. ki sva si ga ogledala, je bil Sedem let v Tibetu.
• Ljudje, ki opravljajo naporno delo, še posebej tisto, ki jc povezano s politiko, se pogosto napolnijo z neko negativno energijo, ki se je skušajo znebiti na različne načine, tudi s športnimi dejavnostmi. Se tudi
vi sproščate na športnih igriščih? Pravzaprav mislim, da sc negativna energija vame skorajda ne naseli, lahko pa rečem, da jo zelo hitro začutim pri drugih ljudeh. Stresnih situacij sc uspešno ubranim s kakšno urico več spanja. Zagotovo spim vsaj dve uri več od povprečnega zaposlenega človeka. S športom pa sc nc ukvarjam. Kondicijo vzdržujem le z dokaj redno hojo.
• Pa končajva tale klepet pri pravkar končanem svetovnem prvenstvu v nogometu. Ste spremljali posamezne tekme, za koga ste navijali?
Kolikor sc jc le dalo, sem spremljal dogajanje na prvenstvu. Vseskozi pa sem navijal za hrvaško reprezentanco, za katero menim, da bi se z malo sreče lahko pomerila v finalu.
NATAŠA JAZBINŠEK
Prosti čas - Igor Podhreintk ga najraje utlva med hojo po naravi, še posebej po hribih. Na sliki je zabeležen velikoplaninski utrinek, poleg Podhrežnlka je njegov najmlajši sin in hišni ljubljenček - mešanec Viki.
Kamniški OBČAN
KULTURA
23. julija 1998 7
V
Žlahtni purgarji
KAMNIŠKI Najpremožnejši meščani
Kamnika v drugi polovici 19. stoletja Št. S
1:1 j) I j^f« .8
) i''-f.Cf f'■•Si. i
■ Mil i 'm' '
(Jluvni ifii v Kamniku, na desni trla IJtK2 Igraj«
oisko |m)kIo|>jc
it
Šolstvo
0zgodovini kamniškega šolstva zelo podrobno piše Branko Šuštar v članku Prispevek frančiškanov h kamniškemu ljudskemu šolstvu (Zbornik 500 let frančiškanov v Kamniku, 1992), kajti frančiškani so vodili kamniško glavno šolo in na njej poučevali vse od leta 1784 do 1882, ko so jih nadomestili posvetni učitelji. V tem poglavju se bomo predvsem omejili na vlogo kamniškega mesta in najpremožnejših meščanov pri financiranju in nadzorovanju šole.
Pomembno prelomnico za Šolstvo je pomenilo sprejetje zakonodaje leta 1869, ko naj bi nadzorstvo nad šolo prešlo iz cerkvenih na državne organe, teta 1880 je deželni šolski svet sklenil razpisali učiteljske službe tudi za deško ljudsko šolo v Kamniku, vendar so avgusta 1880 občinski odborniki o tem razpravljali in se izrekli "proti odpravi patrov iz šole kol priljubljenih n vestnih učiteljev," Verjetno je bil vzrok za zadovoljstvo s patri frančiškani med drugim tudi la, kol piše v časopisnih člankih, da so bile v začetku 1881 plače redovnih učiteljev oziroma lakoimenovane letne nagrade 35 goldinarjev, medtem ko naj bi posvetni učitelji zaslužili letno 400 do 600 goldinarjev. Ljudska šola v Kamniku bi tako tedaj stala okoli 2000 goldinarjev letno.
Poleti 1882 je pnslo do odločitve in stekel je postopek za razpis učiteljskih služb v Kamniku, Šolsko leto 1882/83 se je začelo 5, oktobra s slovesno maso, po kateri so blagoslovili novozgrajeno šolsko poslopje. Staro je namreč leta 1804 pogorelo in šola je bila začasno nastanjena v nekdanji frančiškanski suknami. Deželni šolski svet je 24, oktobra imenoval za nadučitelja in vodjo šole Valentina Bumika, nekaj dni kasneje pa okrajni šolski svet še posvetne učitelje.
Posebno vlogo pri vodenju in nadzoru šole so imeli imenovani šolski nadzorniki, tako okrožni, okrajni kol krajevni. V začetku 19. stoletja je omenjen kot okrožni šolski nadzornik poddekan Anton Lavriha. Tudi za njim so bili šolski nadzorniki do sprejetja novih šolskih zakonov kamniški župniki in dekani, na primer od leta 1823/24 do 1836 Janez Prelesnik, od 1836 do 1843 Janez Bedenčić. po letu 1851 dekan Janez Fink. Po letu 1870 tudi to nalogo prevzamejo laični šolski nadzorniki. Šola je imela tudi krajevnega šolskega nadzornika, ki ga je predlagalo mesto, potrdila pa deželna oblast. Kot piše Ljudevit Stiasny, so bile naloge krajevnega šolskega nadzornika določene z zakonom 6. decembra 1774. Skrbeli je moral za dobro stanje šolskega Poslopja, opremo in učne pripomočke, za kurjavo, popravila in izboljšave, za učiteljevo plačo in pomoč revnejšim otrokom Nadzoroval je red in disciplino na šoli, tako učiteljevo kot učenčevo, kot na primer začetek pouka, izostanke od pouka, učiteljeve zadolžitve in podobno. Ob koncu vsakega šolskega polletja pa je moral poskrbeti za javno preizkušnjo učencev, na katero je povabil starše in vse uglednejše predstavnike mesta. Kot navaja Stiasny je te naloge v njegovem času prevzel voljeni krajevni šolski svet. Javno preizkušnjo na kamniški šoli poleti 1855 opisuje v svojih spominih tudi Jakob Alesovec. "javna izkušnja se je to pot vršila velike boljše kol prejšnje telo. Prišla je zopel vsa višja kamniška gospoda: od okrajnega predstojnika in dekana do binta in mežnarja z Malega gradu,'1
Delovanje šole je bilo tako večkrat odvisno prav od sposobnega in uspešnega vodenja krajevnega šolskega nadzornika oziroma krajevnega
i sveta Po letu 1882 pa so vodlili tudi Kroniko štin-razredne deške ljudske šole v Kamniku, v katen so ohranjene številne zanimivosti. 15. decembra 1882 so bile izpeljane prve volitve krajevnega šolskega sveta, v katerega so bili izvoljeni trgovec Janez Mumik, pasar in graver Alojz Peterim, kamniški dekan Janez Oblak, kmet iz Podgorja Janez Mužić in kmet iz Podjelse Forrunat Košu.
Člane okrajnega šolskega svela, ki se je prav tako sestajal v Kamniku, je imenoval deželni odbor, V šolskem letu 1882/83 so v njem delovali graščak iz Moravč Jurij Wurzbach, trgovec Janez Kecel in kamniški dekan Janez Oblak. Ta svet je imenoval za krajevnega šolskega nadzornika doktorja Maksa Samca. 15. oktobra 1894 je okrajni šolski svet imenoval novega krajevnega šolskega nadzornika doktorja Julija Polca, c. kr. okrajnega sodnika iz Kamnika. V okrajnem šolskem svetu je leta 1889 sodeloval tudi Janko Kersnik, ki se v svojih pismih spominja:" Sem (lan c. kr. Šolskega svela v Kamnika, m moram vsak drugi četrtek vsacega meseca ja k sejam, kjer mrcvarimo učitelje m učiteljice našega okraja. No zadnjih m treba, kajti imamo jih le osem m vse so dostojne m pndne; a učitelji! Teh je 26 in kaki eksemplan mej njimi!" Prav tako je veliko podatkov o učiteljskih tegobah in težavah tudi v časopisnih člankih.
Ne samo, da so bile te naloge častne, pametno je bilo izbrati tudi čim bolj premožne člane, saj je to pomenilo nekakšen patronat nad šolo. Tako je na primer dekan Oblak nakupil revnim učencem več šolskih knjig, predsednik krajevnega šolskega sveta Janez Mumik je daroval štiri razpela, poštar Janez Debevc je daroval štiri knjige za učiteljevo knjižnico. Prav tako so premožnejši meščani dajali brezplačno hrano revnejšim učencem, mnogo težje pa so darovali denar.
Velika izjema v tem pogledu je tim študentska fondacija Janeza Nepomuka Šlakarja, Šlakar, rojen leta 1791 v znam kamniški usnjarski družini, je končal študij bogoslovja, vendar se je kasneje usmeril predvsem v pedagoški poklic Leta 1850 ga je deželna vlada zaradi uspešnega delovanja na tem področju imenovala za šolskega nadzornika. Od lela 1837 pa je imel vodilno vlogo v Kranjski hranilnici, od lela 1854 kot njen ravnatelj. Svoje premoženje je v oporoki leta 1864 poklonil revežem, šolskim ustanovam in mestu Kamniku. Tako je namenil deleže kamniška in ljubljanski siromašna ubožnim učencem ljubljanske glavne šole, skladu za učiteljske vdove in podobno Iz državnih zadolžnic v vrednosti 2000 goldinarjev pa je organiziral ustanovo - študentsko fondacijo, iz katere naj bi se letno namenilo 90 goldinarjev za štipendije učencem iz Šlakarjevega sorodstva. Če pa leh kandidatov ne bi bilo, je štipendija določena za šolanje kamniških meščanskih sinov, O dodelitvi štipendije je odločal kamniški občinski odbor. Leta 1870 jo je dobi na primer Anton Lenaršič, učenec tretjega razreda gimnazije v Ljubljani.
Šlakarjevo štipendijo so redno podeljevali do začetka prve svetovne vojne. Leta 1877 se je zanjo prijavilo šest kandidatov, med njimi na primer Kamničani Marija Hander, la je obiskovala drugi razred dekliške šole v Kamniku, Avgusl Šinkovec, učenec četrtega razreda gimnazije v Ljubljani, Jožef Štele je obiskoval učiteljišče in Viktor Dralka realko v Ljubljani, Za koga se je tedaj občinski odbor, ob nasvetu krajevnega šolskega sveta, odločil, ni znano. Vsekakor pa je ta sklad dajal možnost mnogim revnejšim učencem za nadaljni študij.
Zon Torku
POLETNI DELOVNI ČAS MATIČNE KNJIŽNICE KAMNIK DO 1. SEPTEMBRA:
matična knjižnica kamnik
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
od 13. do 19. ure od 13. do 19. ure od 9. do 15. ure od 9. do 15. ure od 9. do 15. ure ZAPRTO
Slikarska razstava v Veroniki
Dušan & Dušan, Kamnik + Kamnik
Dušan Lipovec in Dušan Sterle ter njuna portreta. D. L
V kamniškem razstavišču Veronika je na ogled slikarska razstava dveh kamniških slikarjev: Dušana Lipovca in Dušana Sterleta. Razstava je še posebej zanimiva, ker razstavljata oba Dušana ulične, vedut-ne in panoramske slikarske poglede na domači Kamnik. Vsak od njiju je odkril svoje najljubše kamniške motive in jih prenesel na slikarsko podlago Razstava ni postavljena povsem konvenci-
onalno, temveč si slike sledijo prosto, ne glede na njihovo avtorstvo. Likovna dela obeh avtorjev so v akrilnih in oljnih ter mešanih tehnikah. Tudi formati so različni: od skoraj miniaturnih slik, do velikih formatov. Na razstavi sta zanimivost tudi portreta obeh avtorjev. Sterle je portretiral Lipovca, Lipovec pa Sterleta.
Na odprtju razstave je nastopil harmonikar Nejč Slapar, ki je sicer znan slikar iz Kranja.
Prireditev, ki bo na ogled do konca meseca, sta omogočila ZKO Kamnik in Nova LB, podružnica Kamnik.
Matična knjižnica Kamnik
Knjižno potovanje
Srednja in Južna Amerika
Čeprav nismo obšli celega svetu, potovanje zaključujemo na celini, kjer se je rodil magični realizem.
Iz Brazilije prihaja Jorge Amado (1912). ki je s svojimi romani, lirično, domišljijsko in humorno obarvanimi, dosegel svetovno slavo. Berljiv roman, primeren za tiste, ki ne pristajajo le na lahko branje, vendar pu za poletje tudi nc marajo težjega čtiva. je Viva Tereza (Ozbor-ja, 1979). V ospredju je ljubezenska zgodba dveh pripadnikov nižjega sloja, ki ju je življenje močno preizkušalo, hkrati pa v romanu slika tudi svojo rojstno deželo Bahio. Pisatelj pravi: »Nesreča nikoli ne počiva, ko se pojavi, je nihče ne more zdržati, raste m raste kot kakšen cenen predmet, namenjen vsakodnevni uporabi. V nasprotju z njo je veselje eksotična kratkotrajna bilka...« Vendar pa imajo samo reveži toliko moči. da preživijo vse nesreče in se upirajo usodi - tako ludi Tereza.
V Mehiki je najbolj znan in priznan pisatelj Carios Fuentes, ki je z. romanom Smrt Artemia C niza (Pomurska založba. 1977) dosegel mednarodno slavo in doživel veliko prevodov. Fuentes je bolj socialno-kritično usmerjen, zato njegovi romani prikazujejo posameznika v vihri zgodovinskih dogodkov - tako tudi onemoglega starca Cruza tik pred smrtjo, ki sc spominja svojega življenja in dogodkov iz revolu-cijskih časov, ko je bil se mogočen in močan.
Zelo drugačen je argentinski literarni ustvarjalec Jorge Louis Bor-ges <I889-I986X ki je korenito posegel v svetovno literaturo ne samo s svojim pisanjem, pač pa tudi s svojim vplivom na razvoj svetovne književnosli. Prav po njem se zgleduje postmodernizem! Borges je pisal tudi bolj realistično obarvane zgodbe z obrobnih četrti Buenos Airesa. vendar pa kasneje uveljavi pripovedne postopke, s katerimi zavrača zahteve po realističnem pisanju Njegove Izmišljije (CZ 1984) so tipične postmodernistične kratke zgodbe, kjer sc mešajo domišljija in svojslvcna reprodukcija znanih tekstov. Zato Izmišljije niso le počitniško branje, pač pa bolj intelektualistično, in niso tipične latinoamcri-Ske zgodbe, pač pa zelo svetovljanske.
Zato pa jc toliko bolj latinsko ameriški Gabriel Garcia IMarauez,
Nobelov nagrajenec iz Kolumbije, ki jc ponesel magični realizem po vseh celinah Sto let samote (MK, 1997) jc
posebna družinska saga Bucndiev, katerih družinski člani imajo nadnaravne sposobnosti, ki pa so v romanu predstavljene kot povsem običajne in naravne. Glavna oseba jc Uršula, mali. ki preživi šest rodov. Knjiga jc magična, močna in hkrati tudi lepa. Kaže nam bogato latin-skoameriško življenje, ki se je kovalo med silovitimi političnimi pritiski in pripadnostjo družinski tradiciji. Imenitna ljubezenska /godba je knjiga Ljubezen v času kolere (DZS. 1987): tu gre za ljubezensko zgodbo inoškepi in ženske, ki se neizmerno ljubita, vendar se Fermina zaradi pnliska diuzine odloči za bo-
gatejšega moža. Po njegovi smrti pa se ponovno najde s Florentinom. ki je medtem prav zaradi nje obogatel. Skupaj se odpravita na fiot z ladjo, medtem ko po deželi razsaja kolera. Florentino je na svojo l|u-bezensko izpolnitev čakal 53 let. 7 mesecev in II dni. z nočmi vred.
Ne pozabimo Sc na Cilenko Isa-bele Allende - O njej smo že pisali. Nadvse imeniten je roman Eva Luna (CZ 1997. zbirka XX. stoletje)
Za tiste, ki rudi prebirate modrosti strodavnih ljudstev: Popolvoh je ■veta knjiga Indijancev Cjuiche (MK. 1994. zbirka Kondor). Pisatelj Mi-guel A. Asturias pa je starodavno indijansko izročilo obnovil v svojih Gvatemalskih legendah (MK. 1980)
Na koncu pa še nekaj za tiste, ki imate radi ncw age. Prav s tega geografskega področja izhaja oče tega gibanja - Carios Castaneda. Pred kratkim je ta skrivnostni doktor antropologije in učenec indijanskega Šamana Don Juana umrl. Nikdar ni dovolil, da bi ga fotografirali ali posneli njegov glas. zato je vse njegovo življenje zavito v tančice skrivnosti. Prav tako ni bilo pogrebne slovesnosti - menda so njegov pepel stresli po mehiškem ozemlju. Napisal je 10 knjig, ki so bile prevedene v 17 jezikov - večina jih je »bestsellerjev«. Po celem svetu ga bere in mu sledi na milijone privržencev. Njegov roman Bitka za neznano (DZ. 1986) govori o začetkih njegovega (udi trdega vajemštva pri
indijanskem šamanu Morali bi ga prebrati moSki, ki ne vedo. kaj bi počeli sami s seboj - če bi bili odprtega duha (ni treba, da gredo v arizonsko puščavo iskat kakšnega svojega šamana), bi lahko zaznali, kaj je pravi bojevniški in rskateljski moški princip. Za vse ostale pa so romani tudi slavnega Paola Coelha: Alkimist (Vale - Novak 1996), Ob reki Piedro sem sedela in jokala (1996) ter Peta gora (1998). Zgodbe sicer niso locirane v Latinski Ameriki, pač pa so prav tako posvečene is-kateljslvu smisla našega bivanja. Louis Sepulveda jc v kratkem romanu (prav tako založba Vale Novak (1997) Starec, ki je bral ljubezenske romane pričaral vzdušje iz deževnega gozda in poseganje v naravno ravnovesje skozi zgodbo samotarskega starca. Ta prijateljuje z Indijanci iz deževnega pragozda, ki živijo v sozvočju z naravo in imajo zato do nje popolnoma drugačen odnos kot belci.
Pravkar mi je gospa, ki ima že precej let. povedala, da mora človek zase nekaj narediti: ona vsako jutro telovadi (kljub visokim letom), rada ima knjige, glasbo, naravo in potovanja. Videti je čila in duševno ter duhovno zelo živahna. Tudi to lahko naredijo knjige - ko beremo, spoznavamo, vemo, razmišljamo, postajamo tudi bolj živi in radoživi.
BREDA PODBREŽNIK VLKMIR
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER
IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o. DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, ZcA^fnL teL 061/711-082,
teL/faks: 081/712-278
RAZPISUJE
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- postovodska Šola (V. stopnja) trgovska šola (IV. stopnja)
- usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program
- ekonomsko komercialna Šola
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agrožlvilska šola (pek, slaščičar, mesar)
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- VVindovvs 95, Word for VVindovvs, Excel, OFFICE 97...
• USPOSABLJANJE ZA DELO
EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav
(osnovni in obnovitveni tečaj)
seminar: računovodstvo malih podjetij
seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
varstvo pri delu in požarno varstvo
seminar: higienski minimum (osnovni In obnovitveni)
tečaj strojepisja
tečaj skladiščnega poslovanja
tečaj za voznike viličarjev
tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV . PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7 do 16 ure ali na tel. številki (061) 711482 In (061) 712-278
8      23. julija 1998
POGLEDI
Kamniški OBČAN
Brata Rado in Frenk Vengust -predana športu s srcem in dušo
Oba sta se že v rani mladosti zapisala športu. Na začetku sta bila velika ljubitelja tenisa, kasneje pa sta se njuni športni poti ločili. Rado je do danes ostal zvest tenisu, Frenk pa se je preizkusil tudi v drugih športnih disciplinah, v zadnjih letih pa je najbolj predan lokostrelstvu. Čeprav bi na prvi pogled težko uganil njuno sorodstveno vez, pa se kmalu pokaže, da sta narejena iz istega testa.
/. njima sem se srečala, kje drugje kot na teniškem igrišču in sicer na Duplici, kjer sta oba redna gosta.
kako sta se pravzaprav začeli vajini športni poti?
RAIH): Ze kot petletni otrok sem ves prosti čas preživel na kamniškem teniškem igrišču. Takrat sem seveda pobiral le teniske žogice in opazoval kamniške gospode pri igri, hkrati pa tudi brata Frenka. ki je Ze takrat redno igral tenis. Dve leti kasneje sem ga tudi sam začel igrati in se kasneje udeležil tudi prvih tekmovanj. Ker se je kmalu pokazala moja nadarjenost za ta Sport, sem se začel redno udeleževati turnirjev po Jugoslaviji. Vendar pa me je nekje pri 14 letih na žalost strast do tenisa minila. Kot večino vrstnikov je tudi mene takrat zelo zanimala glasba in tako sem teniški lopar za nekaj časa odložil v kot. Tam je ostal skoraj 8 let. Sele po končani srednji poklicni Soli sem se vrnil na teniska igrišča. Vseskozi sem igral za kamniški teniski klub in v nadaljevanju nastopal v članski konku-
Brata Rado in Frenk Vengust
renči. Seveda od tenisa nisem mogel živeti, tako sem bil tudi zaposlen, delal sem na zelo različnih področjih, vmes pa sem za leto dni odšel na delo tudi v Afriko. Prav to obdobje me jc vodilo, da sem se kasneje odločil za terensko delo. Tam sem namreč zaradi svojega teniškega znanja kmalu postal teniski vaditelj. Tako sem se po prihodu domov odločil, da na Fakulteti za šport opravim izpit za teniškega trenerja, ker v Kamniku ni bilo posluha za moje delo, sem za nekaj let odšel v Ljubljano, kjer sem pomagal Številnim klubom, posameznikom, predvsem otrokom, že nekaj let pa treniram Nino Janžekovič. V tem času sem tudi sam aktivno nastopal, predvsem v veteranski konkurenci, udeležil sem se tudi svetovnega prvenstva veteranov v Barceloni in dvakrat evropskega prvenstva. Letos pa sem postal tudi član profesionalne veteranske nemSkc lige od 45 do 55 let, za katero igram predvsem ob koncih tedna.
FREMC Kot je že omenil Rado, sem zelo zgodaj začel igrati tenis in sicer pri 9 letih. Kot prvi kamniški pionir sem kamniškemu teniškemu klubu prinesel prve točke. Kasneje v mladinski konkurenci sem se povzpel celo na 3. mesto v Sloveniji in takrat vso Športno kariero gradil na tem športu. Ko sem služil voja-
ški rok. sem imel možnost igrali s takratnimi najboljšimi tenisači Jugoslavije, kot so bili Bora JovanoviC. Nikiea Nadalji in Davor Stolcar. Moj uspeh je takrat bliskovito naraščal.
Naključje pa je hotelo, da sem sc v Beogradu srečal tudi z atletiko. Ko je imela jugoslovanska reprezentanca priprave za evropsko atletsko prvenstvo, me je njihov selektor povabil na izbirni tek na 1500 m in na presenečenje vseh sem bos pritekel na 4. mesto. Kmalu so mi predlagali, da teniški lopar zamenjam za špriniaricc. Uspehi so sc vrstili, vendar pa je kasneje zaradi nepravilnih treningov prišlo do prvih poškodb, ki sem jih le počasi odpravljal. Iz Beograda sem prišel k ljubljanski Olimpiji. Že v 1. letu smo bili ekipni državni prvaki, potem pa so sc poškodbe mišic ponovile. Tedaj sem se udeležil tudi številnih uličnih tekov po Jugoslaviji, velikokrat zmagoval, bil pa sem tudi večletni kamniški zmagovalec. Zaradi že omenjene poškodbe pa sem se moral od atletike žal posloviti. Moja športna žilica pa ni dopustila mirovanja, ampak sem se lotil novega športa, lokostrelstva, kjer mišice nog niso tako pomembne Po dveh letih treniranja sem se že uvrstil v državno reprezentanco. Ker pa sem bil takrat študent Fakultete za šport, sem sc odločil, da športno kariero nadaljujem kot trener. Po končanem šolanju sem odšel na specializacijo v ZDA in od takrat dalje sem bil trener lokostrelske reprezentance in sicer od Ol v Moskvi do zadnjih OI v Atlanti. Se vedno sem vodja lokostrelske reprezentance v olimpijskem slogu.
RADO: Med svoje večje dosežke štejem predvsem naslednje uvrstitve: številna mesta med 1. in 4. v Sloveniji v konkurenci do 14 let, 2. mesto v Jugoslaviji do 14 let, 12-kratni zmagovalec odprtih prvenstev Slovenije v članski konkurenci, na svetovni jakostni lestvici veteranov od 35 do 45 let uvrstitev med 32 igralcev na svetu. 6-kratni državni prvak med veterani od 35 do 45 let.
Kamniški lokostrelci že dolgo posegajo po odličnih uvrstitvah, ste bili tudi vi dejavni v kamniškem klubu?
FRENK: Ko sem se vrnil iz ZDA, sem se kmalu pridružil tudi kamniškim lokostrekem. Takrat so namreč taborniki ustanovili lokostrelsko sekcijo. Zaradi nesoglasij pa sem pred nekaj leti kamniški klub zapustil. Od takrat naprej delam samo Sc v lokostrelski zvezi Slovenije, s posamezniki in na Fakulteti za šport.
Kako odkrivate nove nadarjene lo-kostrelce? ,
FRENK- Bodoče lokostrelce odkrivamo predvsem na promocijskih prireditvah in na osnovnih Šolah, kjer je ta šport zelo popularen in že tako množičen, kot je denimo atletika. Tako je za osnovnošolce organiziranih precej tekmovanj. Letos je
bilo zelo zanimivo prav državno pr venstvo, ki je potekalo na OŠ Marije Vere na Duplici. Sicer pa sc mladi lahko vključijo v številne klube, ki so povsod po Sloveniji. Kamnik ima zelo veliko talentiranih mladih lokostrelcev, vendar zares strokovno z njimi dela le Boris Je-mec. Tudi drugje po Sloveniji so problem strokovni kadri. Rad bi poudaril mdi to, da sla v letošnji reprezentančni ekipi kar dva Kamnitima. Milja Burja, ki jc lani debili-ral na mediteranskih igrah v Bariju in na sv. prvenstvu v Kanadi, ter Matej Krumpcslar. ki jc pravkar dosegel izvrsten rezultat na Grand Pri-xu.
Na katere dosežke ste kot trener najbolj ponosni?
FRENK: Največ mi pomeni 5. meslo slovenske ekipe na olimpijadi v Atlanti. pa uvrstitev Sama Medveda v četrt-finale prav tako v Atlanti. Ta tekma jc bila tudi najbolj spektakularna in zanimiva za javnost. Če se ozrem še malce bolj nazaj, pa ne smem pozabiti na 9. mesto Matkoviča na Ol v Moskvi. Takrat sva bila v središču pozornosti tudi zato, ker je bil on najmlajši tekmovalec, jaz pa najmlajši trener.
Rado je na začetku omenil, da je tudi sam še vedno aktiven kot tekmovalec, kaj pa vi?
FRENK: Lani so me povabili v Brazilijo na svetovno prvenstvo ekstremnih športov nekdanjih olimpij-cev. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz teka po džungli in streljanja z lokom. Skoraj do konca sem bil med 100 udeleženci na 4. mestu, zaradi velike izčrpanosti pa sem na koncu zasedel 9. mesto. S tem pa sc jc moja športno aktivna pot tudi končala.
Rekreativno še vedno igram tenis, ukvarjam pa se tudi s kolesarstvom. Sodelujem na vseh maratonih po Sloveniji in tudi v tujini. Tudi moje počitnice so povezane s kolesom. Tako sem sc predlanskim z njim podal v Švico, letos pa nameravam pre-kolesariti 1500 km dolgo pot prek Pirenejev do Portugalske.
Oba na športnih igriščih preživita ogromno časa, kako izgleda tvoj dc-luvnik?
RADO: Vstanem ob 6.30 in sc pripravim za odhod na treninge. V dopoldanskem času bedim predvsem nad tekmovalkami, popoldne pa igram zase. Praktično ves dan preživim na igriščih. Tenis mc spremlja tudi ob prostih vikendih, ki pa jih je zdaj zelo malo zaradi nastopanja v nemški veteranski ligi. Zelo rad tudi kolesarim, žal pa so mi pred kratkim v Kamniku ukradli moje športno kolo.
Večino časa pa šc vedno preživita skupaj 7. varovanko Nino Janžekovič.
RADO: Sodelujeva že sedmo leto. V tem času je močno napredovala, čeprav jo pogosto pestijo tudi poškodbe. V konkurenci do 18 let se je že prebila med 250 igralk na svetu, v članski konkurenci pa je sedaj med 1000 igralkami na svetu. Žal ji je poškodba gležnja preprečila še večji napredek. Ves Cas trenira pod mojim okriljem, v zadnjem času predvsem na igriščih na Duplici, za
kar sva dupliškemu klubu zelo hvaležna. Njen teniški uspeh pa jc seveda močno odvisen ludi od finančnih sredstev, ki nama jih nenehno primanjkuje. Zato bi bil kakšen sponzor zelo dobrodošel.
Sedaj igraš tenis pretežno na Duplici, še pred nekaj leti pa si bil nepogrešljiv prav na kamniških igriščih, kjer se jc tvoja pot začela. Zakaj te v Kamniku ni več videti?
RADO: V kamniški klub so se vključili ljudje z denarjem, ki za pravi šport nimajo nikakršnega smisla. Ti ljudje si klub skorajda lastijo, za športnike in trenerje pa ni pravega posluha, niti pogojev za delo. Tudi vzdušje, kakršno je prevladovalo pred mnogimi Icli, jc že davno zamrlo. Iz istih razlogov sva kamniški klub zapustila oba s Fren-kom.
.Športno pot sta oba začela na teniških igriščih. Sta skupaj sodelovala tudi v drugih športnih zvrsteh?
Frenk Vengust s Šamotom Medvedom na olimpijskih igrah v Atlanti
FRENK RADO: Poleg tega, da sva sc skupaj udeleževala teniških turnirjev, sva prirejala tudi teniške tečaje. Oba sva bila na igriščih zelo priljubljena, oba dolgolasca in vedno pripravljena na zabavo. Skupaj pa sva nastopila tudi na številnih tekih, predvsem maratonih, kjer je bil najin največji uspeh 8. mesto na partizanskem maršu v trojicah na 28 km v Ljubljani. To jc bil tudi največji kamniški uspeh. Čeprav sla se najini poti kasneje ločili, se v vsa kem trenutku pokaže, da sva prava brala. Pogosto imava drugačna mnenja in odločitve tako v zasebnem kot tudi športnem življenju, pa vedno pomagava drug drugemu, če jc to potrebno.
Oba svoje športno znanje prenašata na mlajše rodove. Si vsakdanji kruh služita zgolj s športom, ali opravljata še kakšno drugo delo?
FRENK: Polovični delovni čas opravljam na OŠ Brdo pri Lukovici, kjer sem športni pedagog Šola mi omogoča tudi številne izostanke, ki jih zahtevajo moje aktivnosti. Pravzaprav bi lahko rekel, da si služim kruh s športom.
RADO: Jaz. pa dejansko živim le od tenisa. Trenutno predvsem od profesionalne nemSkc lige in od treniranja posameznikov, ki znajo ceniti moje delo.
Kako vajino športno udejstvovanje, predvsem pa nenehno odsotnost sprejemata družini?
FRENK: Ze na začetku sva se s soprogo pogovarjala o tem, kakšen je moj način življenja. Z njim se je strinjala, tako da večjih težav ni bilo nikoli. Prav tako pa je tudi z. mojima otrokoma, hčerko Nino in si nom Rokom. Očitno sem tudi njima vcepil ljubezen do športa in glasbe. Rok je bil najprej uspešen plavalec, zdaj pa tekmuje v disciplini cross countrv. Nina je med svojimi vrstnicami med najboljšimi lokostrelka-mi v Sloveniji, prav tako pa je zelo nadarjena flavtistka.
RADO: Resnici na ljubo moram povedati, da sem bil zmeraj bolj
LojzeJagodic
O cestnih povezavah
s stališča trajnostnega razvoja
ltpt> seje srečali z Lojzetom Jagotlicnn, kamniškim rojakom, ki se v pozni starosti še vedno prednju družbenim lemam. Med drugim je še vedno ak liven Sate*, je aktiven v društvu mobilizlraneev. še posebej pa je dejaven v Društvu za varstvo okalja regije Domžale - Kamnik, v katerem je tudi predsednik. Loju'je povedal, daje društvo včlanjeno v Zvezo društev za varstvo ukalja v Sloveniji, regijsko društvo, ki ga vodi, pa deluje na podroiju občin Lukovica, Moravče, Domžale, Mengeš in Kamnik, vendar njegovi člani delujejo tudi izven same regije, saj se negativni vplivi na naše ok olje pogosto dogajajo izven naših meja. Program in pravila društva določajo, da imajo člani društvu pravico in dolžnost delovati v vseh zadevah, ki vplivajo na varstvo okolja, to pa so urejanje prostora, varstvo obdelovalne, zemlje in gozdov, varstvu voda, varstvo zraka, ravnanje z odpadki, hrup, varstvo živalskega sveta in varam naravne in kulturne dediščine. Ko ga vprašam, zakaj društvo, zakaj niso pri zelenih, hijze takoj pove: »Dejavnostnašega društva jeposebnegadntžbenegapomena, v politikoposegamo le zalo, da dosežemo cilje varstva okolja.« Tudi na vprašanje o ciljih društva je Lojzetov odgovor enostaven: »Varovanje okolja je potrebno za olrstoj naroda in nase suverenosti in je ustavna pravica.«
V nadaljevanju pogovora zvem mnogo preprostih misli, i: katerih iziareva Loj-zetova skrb in odnos do nase krajine in čut za prihodnost v tem prostoru. Današnja generaciju, po njegovem, nima pravice, da brez ustreznega znanja ali morale trajno uničuje naše naravne in z delom pridobljene vrednote. To se pogosto dogaja z enim samim ciljem nekaterih posameznikov ali lobijev - da bi kratkoročno obogateli, Se posebej to velja za liste naše dobrine, ki so jih naši predniki ustvarili s skromnimi sredstvi in garanjem tudi za ceno krajše življenjske dobe, vendar so ravno s tem zagotovili dolgoročno preživetje svoje dmžine in naroda kot celote. Ta nekoliko daljši opis filozofije delovanja društva je Svetovna komisija za okolje in razvoj IfflCED) opredelila s pojmom »Irajnosmi razvoj«,
Lojze Jagodic že. dolgo stanuje v Mengšu, kjer se je vključil v delo novonastale občine. Vendar svojega Podgorja in Kamnika ne more pozabiti, ( elo k nedeljski maši hodila z ženo V frančiškanski samostan v Kamnik. Tako je pri delu v društvu vedno z mislimi tudi v Kamniku Zato nas ne more presenetili, da tudi ko gre za spremembo družbenega plana v Mengšu, razmišlja o kamniških perspektivan, predvsem o dolgoročni umestitvi nate občine v širši regjjsk i prostor. Tako je letos večkrat obiskal m pisal na občinsko upravo v Kamnik, ko jih je poskušal opozoriti na mengeške namere o vzhodni obvoznici. Sam je pristaš sicer dražje, vendar ekološko prijaznejše zahodne variante, ki bi potekala delno ludi pod Gobavim. h)jze o teh dilemah razmišlja s stališča trajnostnega razvoja. Meni, daje gradnja obvozne ceste po najboljši kmetijski zemlji samo navidezno cenejša. Meni pa tudi, da Mengeš dolgoročno ne potrebuje velikih gradbenih površin, ki hi nastale med novo cesto in obstoječim naseljem, kar si posebej želijo nekateri lobisti, ki so uspeli pravočasno pokupili parcele na tem območju Zakaj je mengeška tema piimernbna tudi za našo občino? »Vzhodna obvoznica ne jemlje Mengšu in Sloveniji samo najboljše kmetijske zemlje, pač pa tudi pnjudicim izvedbo južne variante povezovalne ceste Želodnik-Vodice. Ta cesta bo najkrajša povezava med štajersko in gorenjsko avtocesto. »Kamnik ne sme ostali izven vseh glavnih pntmetnih povezav, zalo se morajo kamniški občinski možje prizadevati da občina ostane, v bližini prometnic, kar je gotovo severna povezovalna cesta, imenovana tudi homška varianta,«pravi Lojat. »Ta variantna cestna povezava se prostorsko navezuje, na zahodno mengeško obvoznico, ki jo zagovarja tudi regijsko društvi) za varovanje okolja. Homška varianta je povsem v skladu z definicijo trajnostnega razvoja in ne. predvideva večjih rušenj in posegov na najboljšo zemljo,«jc zaključil gfispod Jagodic.
Želimo mu, da bodo argumentom dmšlva prisluhnili občinski možje v Mengšu in da bodo njihovim opozorilom prisluhnili tudi občinski možje v Kamnik u. I'n-d-vsem pa želimo Lojzetu št> veliko življenjske energije, za delo, ki ga opravlja za 'jšcmiš.________ fti^/1
predan tenisu kot vlogi moža in očeta. Poti so me nenehno vodile od igrišča do igrišča, tako da je dejansko časa za družino vedno zmanjkalo. Imam pa 14-lelncga sina Matjaža, ki na srečo nc stopa po mojih stopinjah. S lenisom sc ukvarja le ljubiteljsko. Na srečo pravim, ker je pot do vrhunskega tekmovalca izredno ležka, predvsem pa pogojena z ogromno denarja.
Skratka, živim sam, sam kuham in gospodinjim, kadar sem seveda doma. Navajen sem zelo skromno živeti, tako da nc potrebujem rednih obrokov hrane. Če sem na poti, lahko noč preživim tudi v avtu.
Frenk, prej ste omenili, da ste na otroka prenesli ljubezen do športa in glasbe. Kako jc z vašim glasbenim iidcjstvovanjem? Kamničani vas poznajo predvsem kot člana kamniške godbe?
FRENK: Vzporedno s Sportom sem sc vedno ukvarjal tudi z. glasbo. Najprej sem sodeloval z raznimi rockovskimi glasbeniki, nato pa sem se s prijatelji podal v bolj komercialno glasbo. Tako sem nekaj časa nastopal skupaj z Janijcm Ko-
vačičem v skupini Veseli odtrganci. V tej zasedbi smo posneli tudi nekaj TV-oddaj in kaseto. Kasneje pa sem se priključil Kamniški mestni godbi, kjer sem vedno zbujal pozornost z. velikim belim suzafonom.
Ker se ponavadi pogovori s športniki zaključujejo z. navajanjem ciljev, ki jih imajo, bom tudi tebe vprašala, kakšne so tvoje želje za naslednjih nekaj let.
RADO: Moja največja želja jc vzgojiti vrhunskega igralca oziroma igralko tenisa, hkrati pa bi tudi sam rad dosegel še kakšen izvrsten rezultat v veteranski ligi.
Sicer pa imava skupaj z varovanko Nino Janžekovič v letošnjem letu cilj prebiti sc med 500 igralk na svetovni jakostni lestvici. To je seveda odvisno predvsem od tega, kako bo s sponzorji. Jeseni pa sc nama obeta odhod v Avstralijo, kjer bi Nina nastopila na nekaterih turnirjih, jaz. pa bi čas skušal izrabiti za treniranje drugih.
Hkrati bi rad Sc nekaj let ostal član nemSke profesionalne veteranske lige.
NATAŠA JA7.BIN.ŠF.K
Pisma - mnenja • odmevi - Pisma » mnenja - odmevi
Revitalizacija starega mestnega jedra -z vidika prebivalca stare mestne hiše
Z rušenjem tovarne UTOK (Kamničani smo to kratico imenovali Ukradena TOvarna Knafliču) se zadnje tedne mnogo piše in govori, kaj na tem mestu zgraditi, da bo oživelo staro mestno jedro. Zavedati pa se moramo, da karkoli bo že nastalo na tem porušenem območju, ne bo dovolj, da bi se ostali del starega mesta opomogel. Ta je bolnik, ki že petdeset let umira. Da bi si opomogel, so potrebna zdravila in izdatne infuzije.
Staro mestno jedro demografsko izumira. Medvojna, predvsem pa povojna politika ni bila naklonjena meščanu. Meščani, kot nekateri drugi sloji prebivalstva, so bili ocrnjeni in zato izpostavljeni različnim pritiskom in šikaniranju (nemalo jih je bilo zaprtih ali celo likvidiranih). Nacionalizacija vseh zemljišč, hiš, vseh trgovin in večjih poslovnih prostorov pa je meščanom načrtno onemogočila izdatnejši dotok denarja, s katerim bi vsaj vzdrževali, če že ne obnavljali zelo velike, vendar tudi neracionalne, nekaj sto let stare zgradbe. Kamnik je imel še to smolo, da je za razliko od ostalih slovenskih mest imel partijsko in občinsko vodstvo nadpovprečno »pravoverno«, večinoma pa so ga sestavljali Neka-mničani, ki so imeli malo posluha za dobrobit mesta.
Tudi občinski odloki, ki smo jih in jih še sprejemamo, so pisani tako, da vedno bolj omejujejo in finančno obremenjujejo prebivalce in poslovneže lega dela občine. Čeprav je center razglašen za kulturni spomenik, prebivalci s tem nismo pridobili nobene bonitete, dobili smo le nove omejitve in zaradi zahtev Zavoda za naravno in kulturno dediščino dražje vzdrževanje hiš. Prometni režim precejšnjemu delu prebivalstva onemogoča dovoz do hiše ali poslovnega prostora (ker je prepoved, ali pa parkirna mesta zasedajo drugi avtomobdi).
To je samo nekaj ključnih vzrokov, zaradi katerih je v starih mestnih hišah vedno manj življenja. Nekateri mladi meščani so se zaradi »črne pike«, ki so jim jo dali bivši vodilni možje raje zaposlili v drugih krajih in tam ustvarili nov dom nekateri so celo odšli v tujino. Nemalo je lakih, ki so zapustili staro hišo in zgradili raje novo na periferiji, saj je bilo ceneje in primernejše za bivanje. Zaradi vseh vrst omejitev življenje v starem delu mesta nima nobenih prednosti več. Zato v večini hiš živijo le še stari ljudje ali pa Se teh ni več.
Da bi spet staro mestno jedro postalo zanimivo in privlačno za bivanje, predvsem za mlade družine, bi poleg občine morala temeljito poseči z nekaterimi ukrepi tudi država:
- Vsa stara mestna jedra bi se morala razglasiti za demo-
grafsko ogrožena območja. Tako bi država z nepovratnimi sredstvi pomagala razvoju, kot to že izvaja na podeželju.
- Ker je mestno jedro razglašeno za kulturni spomenik, naj država za obnovo hiš zagotovi ustrezen del nepovratnih sredstev, enako kot za ostale kulturne spomenike.
■ Brez dragih študij (teh je bilo že veliko) urediti mirujoči in tekoči promet tako, da bo predvsem ustrezal prebivalcem tega območja. Pri urejanju morajo sodelovali meščani s svojimi predlogi.
- Pregledati vse odloke in predpise, kijih je v preteklosti izdala občina in oceniti, če bolj kol ostale predele v občini bremenijo mestno jedro.
- Občinski proračun mora hiti v prihodnje pravičneje razdeljen, kol je bil zadnja leta. V samem centru ni bilo nobene omembe vredne investicije v infrastrukturi.
■ Cim prej ugodno rešili vložene vloge za denacionalizacijo premoženja Meščanske korporacije. V preteklosti seje veliko ustvarjenega dobička namenilo za razvoj starega mestnega jedra.
- Ponovno mora poslali Kamnik mestna občina. To pravico oziroma privilegij je Kamnik imel stoletja. Krivico, ki se mu je po drugi svetovni vojni zgodila, je treba popraviti v dobro za njegov razcvet.
Dokler država in občina ne boste zagotovili vsaj naštetih pogojev za revitalizacijo starega mestnega jedra, bodo še naprej vse aktivnosti posameznikov, skupin ali institucij dejanja, ki ne bodo veliko prispevala k želenemu učinku. Vsi, ki jim je resnično do tega, da stara mestna Jedra znova dobijo svoj sijaj, naj ves svoj vpliv in energijo usmerijo na čimprejšnji sprejem lakih zakonov, ki bodo to resnično omogočili Saj hočemo v Evropo, Evropa pa take možnosti starim mestnim jedrom zagotavlja.
TONE ŠTELE
Najgrši bajti na Veliki planini
V Kamniškem občanu z dne H. julija sem prebral članek gospoda Bojča z naslovom Najgrši bajti na Veliki planini. V njem kliče na pomoč Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, inšpektorje itd. Gospod Bojč v svojem članku navaja tisočletno izročilo naših prednikov, očitno pa ne ve da v letih 1946 In 1947 pri obnovi požganega Veliko-planinskega stanu ni bilo veliko teh služb, po katerih sprašuje - oziroma sploh nič. Koča, katero je gospod Bojč ujel v objektiv, je bila zgrajena 1947, je pa oblekla novo obleko, katere je bila nujno potrebna.
Iz torbe
Krištofovega Pepeta II.
F'ečkrat pravijo, kjer se veliko govori, se malo naredi. Tudi o naših pastirjih in njihovi planini se veliko piše in govori, luiska od tega pa kaj prida ni. Včasih pa SO se lega, k ar je bilo zapisano, ludi držali. Danes ni več lako. Vsak hoče bili pameten za vse. Skoraj sedemdeset let stari planšarski red na Veliki planini je zelo nadrobno povedal, kaj mora delali planšar ali majar, kaj njegov podrejeni, prvi pastir in kaj drugi pastir ali tre-tinek. Celo za planšarjevo ženo je bito zapisano, da »se briga za prašiče in gospodinji na planini«. T\ anes pa imajo pastirji ko LJ lektivno vodstvo, ki se mu pravi pašni odbor in pa komisijo za gospodarjenje z lesom. Zakaj pa ustanavljamo komisije, pa že dolgo vemo...
T/'amniški gostilničar Cesar M\.je s proslavo svoje petletnice na Grabnu pokazal občinar-jem, kako se pripravi poštena proslava in zabava, ki tudi prinese ne-
kaj cvenka in ne samo stroškov. Zato bi mogoče morali občinarji. ki se prepirajo, kje naj bi proslavili praznik državnosti: na Glavnem trgu, na Starem gradu ali morila na Brezjah, razmisliti, ali ne bi to proslavo prepustili kar Cesarju. Morda pa hi zato iztržili še kak dodatni koncesijski tolar...
Temni valček, kije zadnjič te »peglal« svoj bel gvant za narodne noše, me je spraševal, če letos v Kamniku še bodo dnevi narodnih noš, če niso ie vseh laglav-nih zaprli, ker da so ga lani, kot je slišal, pošteno kronali. Pa sem ga spomnil, da je lahko v Občanu zadnjič prebral uradno izjavo župana, da je letos zadevo spet prevzela v svoje roke sama občina in da zato narodne noše septembra bodo. Pravijo, da bodo bolj »tapra-ve«, kot so bile lanske, in da tisli. ki bo prišel v Batovih gumijastih škornjih, kot lani, pol klobase in pira gotovo ne bo dobil. Tudi za druge jc še vprašanje Strokovno se
temu reče povorka naše oblačilne kulture v preteklosti, ne pa kloba-sarska veselica, kot jo poznajo v Mostah. Vendar Temni valček pravi, da zato ni prav nič žalosten, saj se bo spet lahk o enkrat prav po folklorno in uradno odžejal...
T\Jo. ko smo že pri piru, smo I lf zadnjič na nekem uradnem sestanku slišali, da je kamniška voda tako poceni, da namesto ene kupice pivu lahko ves mesec piješ in se umivaš s lako vodo, kol jo lahko v trgovini dobiš po slo tolarjev za steklenico. Samo pn uporabi je ne smeš hodil odii-vat v naš slavni kolektor, ki pelje v Domžale, ker potem boš dobil račun, da le bo bolela glava. Pravijo, da odkar jim Utok ne plačuje več (pa se ga res ne moremo znebiti, čeprav ga ni več!), moramo to poravnali tisli, ki smo še ostali. Bolje bo, da jo, predelano vodo namreč, Jožko zvozi na travnike..
Pa lepo se spočijte na počitnicah in lep pozdrav do jeseni!
KRIŠTOFOV PEPE II.
Sporočilo za javnost
Staro meslno jedro jc v arhitekturnem in ambicntalncm pogledu preveč dragoceno, da bi mu na novonaslajajočcm predelu, industrijskem predelu Utoka. Alprcma in Mesa, zgradili konkurenco. Da bi se ustvari! kvalitetno oblikovan prostor, ki ga ne bo motila in kazila industrijska dejavnost, jc potrebno celoten kompleks - zazidalna otoka K-6 Ulok in K-7 Alprcm - obravnavati enotno, namembnost in oblikovanje tega predela pa podrediti urbanističnim in rcvitalizacijskim 'ahtevam starega mestnega jedra Kamnika in ustvariti predel, ki bo mestu pomagal, da ponovno zaživi.
Cilj koncepta revitalizacije sia-rega mestnega jedra Kamnika jc bil ponovna »citvzacija« mestnega jedra, to pomeni vsestransko oživitev mestnega jedra, ki se je posebno v osemdesetih letih populacijsko postaralo, obubožalo in iz katerega so se umaknile .številne mestotvorne dejavnosti (prof. Peter Gabrijclčič, dipl. ing. ai ti. mnenje k zazidalnemu načrtu ZN K-t> Utok).
Konceptu revitalizacije mestnega jedra ni sledil sprejeti zazidalni načrt K-6 Utok (Uradni list RS, šlev. l4/<)6), saj ni predvidel stanovanjske dejavnosti. Zazidalni načrt K-6 Utok je bil vsebinsko omejen s plansko usmeritvijo območja Utoka in Alprcma, ki določa industrijsko in poslovno namembnost ter z njo povezano dejavnost.
Zupan občine Kamnik jc, sklicujoč se na mnenje izdelovalca zazidalnega načrta (FAGG - prof. Peter Gabrijclčič, dipl. ing. arh.), z »razlago«, ki jo je objavil v Uradnem listu RS, Stev. 22/98, obSel usmeritve planskih aktov
občine Kamnik in z. njimi določene namembnosti prostora, ki jih jc povzel odlok o zazidalnem načrtu K-6 Utok. Zupan ni pooblaščen organ občine niti po zakonu o lokalni samoupravi niti po statutu občine Kamnik, da daje in objavlja razlage aktov, ki jih je sprejel drug organ občine, v tem primeru občinski svet. Na pristojnosti župana kot organa občine je bil podan jasen odgovor Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, ki jc datiran z dnem 27. 5. 1998.
Po določbah 29. člena v povezavi z 99. a členom zakona o lokalni samoupravi ncizpodbilno izhaja, da odloke o prostorskih izvedbenih aktih sprejema in jih razlaga lahko le občinski svet, torej lahko najprej ugotovimo, da obvezne razlage, ki so edino možne razlage odloka, ne more sprejemati in objavljati župan, čeprav jih poimenuje z razlago. Ker jc bilo mnenje izdelovalca zazidalnega načrta o zazidalnem načrtu ZN K-6 Utok napisano že X. I. 1998, je nesprejemljivo ravnanje župana kot občinskega organa, da ni pridobil obvezne razlage pri občinskem svetu oziroma da ni storil nič za spremembo planskih aktov in zazidalnega načrta K-6 Utok, kar bi podalo pravno osnovo za realizacijo ponudenega koncepta revitalizacije mestnega jedra Kamnika.
Skupina občanov predlaga občinskemu svetu in županu, da čimprej pristopi k spremembam in dopolnitvam planskih aktov občine Kamnik in zazidalnih načrtov K-6 Ulok in K-7 Alprcm icr tako omogoči uravnotežen razvoj raznolikih mestotvornih dejavnosti in funkcij od usluž-nostnih, trgovskih in gostinskih
programov do novih stanovanjski]] površin. Nepovezane planske enote ZN K-l, ZN K-6 in ZN K-7. torej celotno območje med železnim mostom in Šolsko ulico, jc potrebno konceptno povezati in slediti v občinskem svelu (občinski skupSCini) sprejetem konceptu revitalizacije starega mestnega jedra.
Podpisniki:
- Ilcrgouth Stojan, dipl. ing str,
- Lavrinc Maksimiljan, dipl. iur,
- Lavrinc Saša, dipl. ing. arh.,
- Lipovce Dušan, akad. slikar,
- Kovač dr. Bogomir,
- Kovač Helena, dipl ing. arh.,
- Podbrcž.nik Igor, dipl. ing. str,
- RcpanSck Janez, preds. sveta KS,
- Stelc Tone
- Zakrajšck Boris, dipl. iur.
V prejšnji številki Kamniškega občana smo vas spraševali po imenu sedla in vrha v naših kamniških planinah. Vsi odgovori so bili pravilni, kar dokazuje, da poznamo naše bližnje gore m jih tudi radi obiskujemo. Za vse. ki niste prepoznali fotografije, pa naj povemo, da so se planinci na fotografiji zbrali na Kokrškcm sedlu, v ozadju pa se je kazal vrh Kalske gore. Tokrat se je sreča
nasmehnila Jožetu Klemencu iz
Godiča 69, ki bo knjižno nagrado Kočne Kamnik prejel v njihovi knjigarni na Ljubljanski cesti l/b.
Tokrat sprašujemo po imenu naselja, kjer se je na sončni rebri pod gozdom zbrala gruča hiš. Toda hiše z enakim imenom naselja na hišnih številkah stojijo vse do doline, skoraj 200 višinskih metrov niže od naselja na sliki. Slika je posneta sicer že le-
tos spomladi, ko na drevju Se bilo listja in so zato hiše bolje dne.
m vi-
Ker je čas počitnic, bomo vaše odgovore sprejemali do konca avgusta na naslov Kamniški občan, (»lavni trg 24, Kamnik. Nagrajenec bo prejel knjižno nagrado Naravne znamenitosti Kamniško -Sa vinjskili Alp na kamniškem območju, ki jo podarja Kočna Kamnik.
Lojzka na shujševalni
»Lojzka, pojdiva se kopat v Snovik,« je neko sončno nedeljo predlagal Toni svoji zenički. Vendar pa je Lojzko pograbila groza - da bi se ona pokazala v kopalkah?!! Da bodo ženske videle, kako se je zredila!!! Nič ni pomagalo Tonijevo prigovarjanje, da dedci sploh ne marajo trlic, da oni raje poSlatajo in pogledajo kaj bolj konkretnega. Lojzka se ni Sla kopat.
»To ne gre več! Zdaj moram pa zares shujšati,« se je priduša-la Lojzka. Vsak dan namreč v službi posluša, koliko kil je izgubila ta in koliko tista in vse je šlo tako enostavno navzdol in sploh... Pa je to ne bi motilo, če se res ne bi počutila nekoliko predebelo. Za kakšnih dvajset kil. Potem bi imela čudežnih in idealnih petdesetih. Pa tudi časi so taksni, da se ne spodobi imeti Speh okoli riti, stegen, bokov, po trebuhu. Treba je biti fit in pi-
Y&>tkm
3>Lritl riruez
ftHOKrJKjVM
ka. Majda hodi vsak teden v savno in na aerobiko. Jana na aku-presuro - tam ji pritiskajo na neke točke, tako da ji ne pase več jesti. Nada si je kupila gorsko kolo in je dala sto jurjev. ampak se Se ne vozi. ker si mora kupiti Se ostalo opremo. Potem bo gotovo shujšala. Andreja hodi v savno in na aerobiko in se ljubčka ima. Draga je udarila strogo dieto in ve za kalorije v vsakem jogurtu in za vsako žemljo. Roži hodi v kozmetični salon na neke naprave, da bo menda imela mišice bolj čvrste. Pravi, da računa ni pokazala možu, ker bi ga kap, ona pa se je hotela porih-laii tudi malo zanj. Če bi ga kap. bi bilo lo skoraj brez veze, razen če ne bi hitro dobila drugega
Lojzka se je ob vseh teh ženskah počutila skrajno nenormalno. Rada je jedla, celo kaj zelenega in ne samo pohanje. Pa tudi njen Toni je bil Cisto zadovoljen, še posebej zvečer, ko je bil zunaj mraz in je rekel: »Dej no. Lojzka, k meni se stisni, da me ne bo zeblo. Si tako mehka in topla.« Potem sta se večkrat še naprej dobro imela.
Kje pa si je Lojzka upala v Snovik kopat s svojim celulitom! Kaj šele na morje! Saj bi vsi strmeli, ko pa ima namesto petdeset kar sedemdeset kil. Skrajno nespodobno je, če se tako zanemariš, če imaš cclulit. gube, sive lase. Tudi to ni v redu. da si tak, kakršen si. Treba je biti urejen, lep, v formi, poplajhan, roke so tudi
ogledalo vaše osebnosti, tudi pete - bog ne daj, da jc tam kaj po-roženele kože. Katastrofa je, če se okrog oči naredijo drobne gubice, ki nesporno kažejo na to. da se ženska stara. To je groza, namreč to staranje, saj morajo biti ženske nadčasovna bitja. Ohlapne mišice, povešene joške in trebuh so za babure, ki se ne upajo upreti zakonom narave in gravitacije. Potem sledijo inkoti-nenca, osteoporoza, krčne žile, zlate žile, razpokane žilice po obrazu in nogah, razširjene žile in sploh Se kakšne obupne žile. kurja očesa, zavozlana črevesa, rdeče oci, sivi lasje, uvela in suha koža... Lojzka je sklenila, da za svojimi prijateljicami ne bo prav nič zaostajala kar se videza tiče. Udarila bo težko dieto. Skrajno. Se tuširala, masirala in tako pregnala maščobne blazinice, nič jedla in hodila v fitnes da bo pregnala kile, obiskala kozmetičarko, kiropraktika. homeopata. akupresuro, akupunkturo, frizerja, pedikerja. vedeževalko pa še kakšno coprnico za povrh. Sploh pa nič jedla.
Ko je Toni čez štirinajst dni hotel malo pocrkJjati svojo Lojzko - zunaj so tako veselo črič-kali črički in seno je dišalo, kar ga je spomnilo na njune predjx>-ročne podvige - Lojzke v postelji ni bilo. »Lojzka, Lojzka, kje si? Pridi no, jaz bi,.« Ampak Lojzke Se kar ni bilo. Ni in ni je bilo. Le šibak glasek nekje izpod rjuhe se je oglasil: »Ne priznavam naravnih zakonov! Nočem biti debela, stara in grda! Jaz že ne. Toni. zlato me ni več, zdaj s svojo idealno težo sploh nimam več težav!«
Pravzaprav potem sploh ni imela nikakršnih težav več.,
ROZI
-___-_-_-_----~-— I
Pisma - mnenja - odmevi - Pisma - mnenja ~ odmevi_|
Namesto osatov že 52 let starim pastirskim kočam jih podelite voznikom avtomobilov, s katerimi se pripeljejo prav do vrha Velike planine, in Se polno drugih perečih tem bi se našlo, ne pa pastirska koča, kije očitno bila avtohtona, ko pa je oblekla novo obleko pa je postala navadno skrpucalo.
A. K (naslov je v uredništvu)
Adriaplin gradi varno
V žaljivem in skrajno nesramnem Ionu je g. Roman ljevičar (Jelen Mengeš) v rubriki Pisma Mnenja Odmevi pod naslovom »Odgovor na pogovor z gospodom Babičem« objavil pismo, na katerega v nobenem primeru ne bi javno odgovoril, če ne bi v njem omenjal tudi zadev, ki tangirajo uporabnike zemeljskega plina v Kamniku.
V pismu g. ljevičar med drugim navaja, da so zaradi ne-uporahe njihovih uvodnic (prehodnih kosov pri vstopu plinovodne instalacije v objekt) prebivalci Kamnika ogroženi
k al prebivalci drugih krajev, kjer uporabljajo njihove izdelke. Vsak laik hi takšno izjavo razumel tako, kol lo želijo v firmi Jelen. Ker gre za namerno manipulacijo o vgrajeni stopnji požarne varnosti na področju, kjer v Sloveniji Se nimamo tehničnega predpisa in zato uporabljamo predvsem
nemški TRGI G-600, Je potrebno problematiko opisati nekoliko podrobneje, da bo razumljiva tudi bralcem.
Nemško združenje strokovnjakov plinske in vodne stroke (DVGW) je na osnovi analiz požarov v objektih, v katerih so bile tudi plinske instalacije, zaradi zvišanja stopnje požarne varnosti že leta /979 med drugim določilo, da morajo biti plinovodne naprave v objektih v primeru požara tesne vsaj tako dolgo, dokler ni dosežena temperatura, pri kateri se bi izhajajoči plin samodejno vžgal (vžigna temperatura) in odgorel z odprtim plamenom. DVGWVP 601 je že leta 1986 predpisal za plinske uvodnice zahtevano povišano termično odpornost, kije bila kasneje leta 1990 povzeta tudi v DIN .?537. Ta mejna temperatura Je bila določena pri 6S0'C, preizkus tesnosli pa obsega 15 min. segrevanje do ti temperature, nadaljevanje preizkusa pri tej temperaturi HO minut in ohlajanje do okoliške temperature. V času preizkusa je predpisano največje dovoljeno puščanje plina v litrih na uro, kije za posamezne dele plinske instalacije različno. DIN-DVGW atest lahko dobijo samo izdelki, ki izpolnjujejo to zahtevo. Vse raziskave in praktične izkušnje obnašanja plinovodnih instalacij v primerih požarov kažejo, da dosegajo plinovodne instalacije z vgrajenimi elementi z DVGVV atesti in v skladu s TRGI 86/96 predpisi pri-
čakovano stopnjo varnosti, kar je glavni interes tako zakonodajalcev kot distributerjev plina. V Nemčiji in drugod po svetu je bilo tako vgrajenih na milijone podobnih uvodnic kot v Kamniku.
V zgoraj omenjenem pismu avtor v svojstvenem stilu navaja, da firma Jelen kot prva izdeluje uvodnice za dovod plina v objekte, ki dosegajo termična odpornost 925°C, pri tem pa namerno zamolči, da vgradnje uvodnic s takšno temperaturno odpornostjo ne zahteva Se noben predpis v svelu, niti ni s standardi določene metode preizkusa, ki bi lo navedbo potrdila. Prav tako ni resnična navedba, da gre za prvo takšno uvodnico na tržišču, saj je podobne izdelke z enakimi ali podobnimi termičnimi varovali možno nabavili tudi pri drugih proizvajalcih v tujini. Ironija usode je v tem, da je prvo termično sprožilo firme Slreif Brandschulz za plinska trošila, kijih uporablja firma Jelen, prinesel v Slovenijo ravno pisec tega pisma ter ga posk usno vgradil doma pred štedilnikom več let, preden jih je začel uporabljali g. Jelen.
Adriaplin kot distributer plina v Kamniku je internacionalno podjetje z zelo uglednimi lastniki, ki spadajo med največje distributerje plina v svetovnem merilu s 140-letno tradicijo distribucije plina in več milijoni porabnikov
plina. Zalo je samoumevno, da pri izgradnji plinovodov in priključkov upoštevamo dolgoletne izkušnje in ufmrab-Ijamo svetovno priznane proizvode, ki izpolnjujejo najstrožje standarde. Plinsko opremo nabavljajo naši izvajalci del pri proizvajalcih, ki imajo vpeljan sistem zagotuv Ijanja kakovosti iz serije ISO 9000, kot Je to v navadi v Evropi. Nikakor ne drži trditev iz pisma g. Levičarja, da so slovenski proizvajalci pri tem porinjeni v stran, saj so bili pri izgradnji na Duplici v veliki meri uporabljeni izdelki in pllnovgdne cevi iz Slovenije, ki izpolnjujejo zgoraj navedene norme.
Na koncu in ne nazadnje naj še enkrat poudarim, da se je Adriaplin ob podpisu koncesijske pogodbe obvezal, da bo vgrajeval v plinovodno omrežje le kvalitetno opremo in materiale, ki ustrezajo mednarodno priznanim predvsem DIN-DVGVV standardom. Kvaliteto del stalno nadzirajo usi*>;oh ijeni slovenski strokovnjaki iz priznanih inštitutov, v fazi izgradnje in tehničnih pregledov pa tudi s strani Ministrstva za okolje imenovani strokovni izvedenci. Zaradi več prijav in očitkov s strani firme Jelen je obseg kontrol večji ludi s strani pristojnih inšpekcijskih služb.
Zato nas takšne obtožbe zelo prizadenejo.
ALOJZ BABIC, dipl. Ing. Adriaplin, d. o. o.
t
10
23. julija 1998
PLANINSTVO - SPORT
Kamniški OBČAN
Po gorskih vrhovih
V poletnem Času se množično odpravljamo v planinski in gorski svet. Ljudje hodijo v gore posamezno ali pa v skupinah. Vsi pohodniki pa morajo biti telesno in fiziCno pripravljeni na napor in skrbeti predvsem za svojo varnost, saj edino varna hoja nudi Človeku zadovoljstvo v gorskem okolju. Zato vam Planinsko društvo svetuje: bodite previdni!
V današnjem tempu življenja je zelo pomembna rekreacija. Slednja je lahko zajeta v raznih načinih in oblikah Športnega iidcjstvovanja. posamezno ali skupinsko. Vsekakor rekreiranje v naravi, posebno pa Se v gorah, zahteva tudi določena pravila, od katerih je bistvena varnost. Zato morajo bili ljudje, ki zahajajo v gore. predvsem telesno in Čustveno pripravljeni, da bi bili kos zahtevam gorske narave, ki zna bili vCasih tudi kruta. Sama praksa kaže. da razen redkih izjem nih-
če ne preverja znanja ljudi, ki se odpravljajo v gore, da nihče ne zavrača planincev, ki so pomanjkljivo opremljeni ali kakorkoli neustrezno pripravljeni. Tega tudi nihče ne namerava početi, saj to preprosto ni izvedljivo. Kljub temu pa bi vsak planinec vendar lahko marsikaj storil, da bi bila njegova hoja po gorah varnejša. Vsak posameznik bi se moral truditi, da bi bilo čim manj nesreč.
Naravne sposobnosti ljudi k sreči marsikdaj tudi brez predhodne vaje zadoščajo, da se vse dobro izleče in da ni sitnosti. Vemo pa tudi, da so včasih posledice po nepotrebnem zelo neprijetne, če ne celo usodne.
Vsi, ki se odpravljajo na vrhove brez primerne telesne pripravljenosti, ne vedo, kaj jih čaka. Prav tako. če niso primerno opremljeni in obuti, če nimajo primerne družbe in podobno. Pogosto se dogaja, da ljudje, ki gredo
Kamniški planinci pri Triglavskih jezerih.
(Arhiv PD-foto Stane
v strmine, nc prenesejo strmoglavih pobočij, prepadov, klinov in žičnih vrvi. Nekateri se temu lahko privadijo, nekateri nikoli, hudo nerodno pa je, če to ugotovijo Scle tedaj, ko umik ni več mogoč. Pa vendar je potrebno le malo napora, da to posamezniki že prej ugotovijo. Včasih tudi preveč pozabljamo, da gore so in čakajo in nas bodo počakale, četudi ne pridemo ravno tedaj, ko se ponuja priložnost. Vzrokov za nevarnost je več. Lahko da smo preboleli kakSno bolezen, lahko nas tare morebitna duSevna stiska ali drugo. Tudi družba počasnih in hitrih hodcev ni priporočljiva, posebno če hitri niso preveč disciplinirani in se ne podre-jujejo skupnemu interesu. Zato naj vsak preceni svoje sposobnosti. Bolje je, če počasi stopaS po poti, varneje je, pa tudi za ogled je veliko več možnosti. Rekorde prepustimo raje profesionalcem, saj nas ravno zato vleče v gorski svet, da spoznamo vso njegovo skrivnost in lepoto in da se zavedamo, da življenje v gorah in reševanje težkih situacij razvija v človeku slutnjo, instinkt in občutek odgovornosti. V človeku, ki se ukvarja z naravo in je navezan na samega sebe, raste čut samozavesti in obenem skromnosti, ki je v gorah poleg tovarištva vedno priporočljiva. Zavedati seje treba tudi, da je proti silam narave, ki ga lahko vsak hip ugonobe. skoraj brez vsake moči. Je pa svet gora zrcalo, ki vsakomur kaže lastno revščino ali lastno bogastvo. Kar neseš v gore. to dajo zvesto vse nazaj. Simšič)       SAŠO SARNAVSKY
Rekorden tek na Grintovec tudi letos?
Dare Božič, glavni organizator gorskega teka na Grintovec, je letos še prej zavihal rokave in ima skupaj s Člani alpinističnega odseka Mengeš za tretji tek po organizacijski plati že vse pripravljeno. Zaradi težav z vremenom, predvsem snegom, je septembrski termin prestavil na avgust. Start tretjega teka na Grintovec bo tako v soboto, 15. avgusta, ob 9. uri pri planinskem domu v Kamniški Bistrici. Cilj pa 1957 m višje, na 2558 m. Gorski tek na Grintovec spada med elitne vzdržljivostne preizkušnje v Sloveniji, po višinski razliki pa je edinstven tudi v Evropi. Rekorder »Kralj Grintovcev« je Mariborčan Igor Šalamun s časom 1 ura 25 minut in 22 sekund, po njegovi letošnji formi ga lahko na tretjem teku še izboljša. Ženski rekord si iz prvega teka lasti Marija Trobec iz Kobarida (1.51.40). Najboljši čas tekaCev izpod Grintovcev pa bo branil Fvan Urh (1.26.20). Za najhitrejše bo tudi letos na razglasitvi poleg pokalov in diplom pripravljen denarni nagradni sklad v višini 200.000 tolarjev, skupaj za najboljše v moški in ženski konkurenci. Vse ostalo, kot so prijave, prevoz opreme ostaja na lanski ravni, druge informacije o teku pa daje Dare Božič po tel. 817-755.
Lado izenačil svoj rekord na Miklavževem teku
Na tretjem Miklavževem teku v Šmartnem v Tuhinjski dolini, ki ga Tomo Petek in kolegi pripravljajo ob krajevnem prazniku, je nastopilo blizu 100 tekačev, med njimi tudi 30 v otroških kategorijah. Med izkušenimi »starimi mački« teka ni bilo nobenih presenečenj. 10,7 km dolgo progo hI Smartnega do cerkvice ,v. Miklavža in nazaj v Smart-io je spet najhitreje pretekel ,amničan Lado Urh. Njegov
čas je bil enak lanskemu rekordnemu času. Domačin Zdravko Volkar je svoje navijačice razveselil s petim mestom. Darja Kokalj iz Lukovice pa se je ženskemu rekordu že na daleč izognila in organizatorji so prihranili 100 DEM, ki so bili namenjeni za nov rekord. Rezultati, moški absolutno; L Urh (Stop) 40.52.
2. Hrovat (Humko Bled) 42.16,
3. Kotnik (Prevalje) 43.01, ženske absolutno; I. Kokalj (Lukovica) 58.03. 2. Šink (Medvode). 3. Poljanšek (Srednja vas).
Kolesarji Calcita vedno na sceni
Tudi v poletnih mesecih gorski kolesarji Calcit Ročk Shox teama ne počivajo. Iz Bohinjskega malega maratona so se vrnili z dvoje tretjih mest Primoža Grkmana in Metoda Močnika. Na težkem vzponu na Gore v Zasavju je Mitja Muhvic osvojil 5. mesto v absolutni in prvo mesto med gorskimi kolesarji. 10. kros treh dežel iz Kranjske Gore (Slo), mimo Trbiža (Ita) v Pod-klošter v Avstriji, te dežele se skupaj pripravljajo na kandidaturo za olimpijske igre 2006, pa je potekal takole: 4. Močnik, 6. Muhvic, 10. Grkman. Kamničanka Ana PodpeCan, ki sicer tekmuje za radovljiški Red Buli, pa je zmagala v ženski konkurenci. Še večje medijske odmevnosti pa je bil deležen naš mladinec Rok Podbcv-Sck. ki je po dveh tekmah za slovenski pokal in pokal Alpc-Adria v Borovnici in Idriji prišel na prve strani medijev. Tokrat nc Z zmago, čeprav jc po rezultatih v dosedanjem delu sezone prvi favorit mladinske konkurence in tudi vodi v slovenskem pokalu, pač pa s spektakularnimi padci. Pri ogledu proge je fotoreporter Dnevnika povprašal mimovo-zečega Roka, kje je najlepše mesto za fotografiranje. »Tukaj bo gotovo kdo padel«, se je glasil odgovor. Nadaljevanje zgodbe smo videli na prvi strani ponedeljkovega Dnevnika.
Kljub padcem pa je Rok Pod-bevšek v dresu slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v spustu na Češkem, ki poteka te dni. Njegov mentor Sandi Srdar še naprej zmaguje v kategoriji masters, Al-joša Martinjaš pa celi poškodbo in žalostno pogleduje k so-tekmovalcem. Avgusta se bo na evropsko prvenstvo v krosu podal tudi Tadej Trobevšek. Še vabilo. Vse, ki jim je ta šport pri srcu, vabimo na informativne debate v trgovino Proloco Šport.
Vida Ursič spet veteranska svetovna prvakinja
Vida UršiC ne pozna porazov. Na drugem svetovnem prvenstvu cestnih kolesarjev po federaciji UDACE v italijanskem Trecesimu je znova postala svetovna prvakinja v kategoriji nad 35 let. Drugo in tretje mesto sta osvojili Italijanki Kristiana Burita in Fran-ceska Borgo. Vida UršiC, ki je v absolutni konkurenci zaostala le za zmagovalko mlajše kategorije, je štirikratna veteranska svetovna prvakinja tudi v okviru federacije UCI.
METOD MOČNIK
Kdo je rekel, da je v Patagoniji slabo vreme (H.)
V Patagoniji se največ nesreč zgodi pri sestopanju, tako da jc dobro biti zelo pozoren. Se posebej če si utrujen. Reševanja praktično ni! Razen če dobiš kakšno pomoč od plezalcev v bazi. Ob sedmi uri zvečer že uživava pravo hrano in jedačo na Pasu Superior. Vreme je Se zmeraj zelo lepo in pred seboj imava Se cilj. zaradi katerega sva prišla. Težko bi se že drugo leto zaporedoma vrnila domov brez vrha... na Pasu se nama pridružita Se Štajerca Sandi in Boštjan. Plezala sta v Guillaumetu.
Zaradi pomanjkanja hrane sestopimo, zgodaj zjutraj smo v bazi. Vreme je kristalno čisto. Ne smemo zamuditi dragocenosti lepega vremena, zato se naslednji dan odločimo za vzpon v Fitz Royu. Ze šesti dan imamo lepo vreme. Še Kurt Albert, ki jc bil istočasno v bazi, je rekel, da je doživel največ devet dni lepega vremena skupaj. Letos smo jih imeli kar enajst. Kljub lepemu vremenu je tura na Fitz. Roy po klasični smeri kar težavno delo.
Ura je sedem zvečer, ko zapuščava bazni tabor. Tokrat bova imela minimalno količino opreme s seboj, tudi prespati nc misliva nikjer. Na Pasu Superior si še nekaj malega skuhava in ob polnoči odrineva naprej. Polna luna naju še zmeraj spremlja. Vzpon na Brccho jc tokrat veliko lažji kot prvikrat. Tu se Se zadnjikrat najeva in počakava, da se zdani, ker nočeva, da bi se nama že v prvem raztežaju preveč za-nohtalo. Plezava kar se da hitro. Zdaj že poznava smer do enajstega raztezaja. Edino kar nama malo upočasnjuje vzpon, je vlečenje nahrbtnika. Odločila sva se ga vleči, ker sem že pri prvem raztežju rekla Klemenu, da s 25-kilskim nahrbtnikom vzpona verjetno ne bom zmogla. Zdaj razumem, zakaj v Patagoniji Se ni bilo čistega ženskega vzpona. Dve ženski bi za to nalogo porabili veliko več časa, medtem pa bi se vreme že poslabšalo.
Vreme je sončno in vroče; plezava kar v kratkih rokavih in uživava v lepih raztežajih. Stena je skoraj kopna Prav začudena sva, čeprav je to ena od najbolj plczanih smeri v tem hribu, skoraj ni opremljena. Večinoma so opremljena
samo varovališča in to samo do enega sedmega raztežaja, potem pa samo še stare preperelc gurt-nc in zarjaveli klini. Tokrat že ob enih doseževa točko, kjer sva zadnjikrat bivakirala dolgih trinajst ur. Sonce ravno zaide za steno in v trenutku je minus pet stopinj. Slapovi, ki so Se ravnokar tekli čez steno, že začenjajo zamrzovati. Še zadnji trenutek splezava zoprn raztezaj, ki jc bil zadnjikrat že ob treh popoldne prekrit s pol centimetra požledi. Prilczcva Se pod zadnji raztezaj. Izgleda tako grozen in Se zmrznjen, da se odloČiva za prečko. Še dva težka raztežaja in sva na robu stene. Ura jc pa pol štirih. Kar ne moreva verjeti. Pospraviva opremo in se končno preobujeva v plastične čevlje. Še dereze in cepin v roke in že začneva z. vzponom na vrh. Mislila sva, da se bova kar sprehodila na vrh, ker jc samo še 150 višinskih metrov, na-kloninc od 40 do 50 stopinj, pa še nekaj skale vmes. Ampak led je tako trd, da se cepin kar odbija. Tudi to preživiva in ob pol šestih doseževa vrh. Saj ne more biti res! Ali mogoče sanjam? Med vzponom sem bila v enem trenutku že tako zaspana, da sem svoj lastni glas slišala kol nekje iz daljave...
Sva na vrhu Fitz Rova. Razgled je neverjeten. Od tukaj gor izgleda Cerro Torre tako majhen... Pogled na neskončni kontinentalni led...
Na vrhu posedava več kot eno uro. Temperatura jc prav prijetna, niti vetra ni. Ampak zdaj naju čaka Se najhujše: sestop, skoraj trideset spustov ob vrvi. Na robu stene srečava Se Sandija in Boštjana, ki sta se v zadnjem raztežaju. Ob vsakem spustu moliva, da se vrv ne bi zataknila. K sreči vse kar dobro poteka. Ob polnoči sva že na Brechi. Po krajši malici kar nadaljujeva s spustom. Še zadnji spust. Doseževa krajno poč in ko skušava povleči vrv, se nc premakne niti centimeter in zadnji raztezaj... Čez četrt ure se Klemen kljub neskončni utrujenosti odloČi za žimarjenjc. Ko jo reši. že korakava proti Paso Superior, kjer naju čakata topli spalni vreči, hrana, pijača...
Ura je pol šestih zjutraj. Po triintridesetih urah se končno sproščeno sesedeva v najin udoben bivak prostor. Klemen mi reče: »Samo Se en čaj skuham...«. Sonce me zbudi ob sedmih zjutraj, razen brnenja kuhalnika in
črne posode ni bilo ne duha nc sluha o čaju...
Vreme jc Sc zmeraj lepo, ali sva res v Patagoniji? Ves dan jeva, pijeva in sc sončiva. Na 2000 m je skoraj trideset stopinj. Je tako lepo, da se nama sploh nc da sestopiti v bazo....
Že se peljemo proti severu. Kar malo prehitro je vse skupaj minilo.
Preostanek potovanja preživiva z Moniko v njenem rojstnem kraju Bariloche. Med dobrimi ljudmi in kot v pravljici lepi pokrajini uživava v zasluženem počitku.
»Monika, kje je mate in kje so calafate, morava jesti in piti, da sc bova gotovo Sc vrnila v Patagonijo«.
Monika Kambič in Klemen Mali sva sc 19. januarja odpravila v Patagonijo - Argentina, na področje Fitz Roya. Glavni cilj jc bil splezati po Cas-sarolejevi smeri na Fitz Roy.
V Barilochah se nama je pridružil Sc prijatelj Alfrcdo Ali-aga. V petek, 30. I. 1998, smo se odpravili iz Bariloch. Do Chaltcna smo prevozili 1500 km, ali dva dni mirne vožnje po legendarni Ruta 40.
V bazi sva z. Moniko preživela 19 dni, od katerih sva bila 13 dni v popolni aktivnosti v hribih, preostalih 6 dni pa v bazi Rio Blanco. Zaradi prijateljevega slabega počutja sva z Moniko plezala sama. Razmere v kuloarju (dostop do Cas-sarotejevega stebra) so bile nemogoče. Hitro sva se odločila in v drugem poskusu, 14. 2. 1998, splezala smer Franco-Ar-gentina Vll-.AI, 90/40st. 1300 m (stene), 33h (baza-vrh-Paso Superior), na Fitz Roy 3441 m. Samo tri dni pred vzponom na Fitz Roy sva stala na sosednjem hribu Poincenot, 3036 m, splezala sva klasično VVilliams route, 55-65 st, VI, IV-V, 700 m, 7.5h.
Prav lepo se zahvaljujeva vsem, ki so nama pomagali pri uresničitvi odprave: Občina Mengeš, Spino 11, AO in PD McngeS, AO Kamnik, Uršič d. o. o.. Tiskarna Ozimek, Calcit, Svilca, Medic, Fcrmont, Grcgorc, Avtoličarstvo Papež, Brigita market, Treking šport. Turne, 3S Šport, Vrv plet, Alp Šport, Medex, Foto Klemene in foto Grohar.
MONIKA KAMBIČ KLEMEN MALI
Nikogar ni, ki bi si upal presoditi IctoSnje 7. mesto članskega moštva NK Kamnik v prvenstveni sezoni 1997/98. Igralci in strokovno vodstvo so želeli več.
ETA, živilska Industrija, d.d. KAMNIK, Kajuhova pot 4
objavlja
JAVNO UCITACUO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE
Predmet prodaje je:
- garažni boks st. 85 v garažni hiši ob Kranjski cesti, koristne
površine 11,80 m1.
Izklicna cena: 750.720,00 SIT
Varščina za pristop k javni licitaciji znaša 10% izklicne cene oz. 10% vrednosti nepremičnine, ki jo ponudnik želi licitirati ter jo mora ponudnik pred licitacijo plačati na blagajni v računovodstvu ETE Kamnik.
Stroške sestave pogodbe nosi prodajalec, zemljiško knjižni prepis pa kupec.
Prodaja poteka po načelu videno - kupljeno.
Uspelemu ponudniku se varščina vračuna v ceno, ostalim pa
se vrne.
Kupec mora podpisati pogodbo v roku 8 dni po javni licitaciji, sicer obdrži prodajalec varščino. Kupnino mora kupec plačati v 8 dneh od podpisa.
Informacije o predmetu prodaje in ogledu lahko dobijo interesenti za nakup nepremičnine vsak dan od torka, 28. 7. do srede, 5. 8. 1998, od 7. do 14. ure po tel. 813-311, Int. 113. Licitacija bo dne 10. 8.1998, ob 12. url v prostorih ETE, živilske Industrije, d.d, Kamnik, Kajuhova pot 4.
/ke
■ffflF
Uvrstitev v 3. ligo. Večina meni, da je ekipa s to uvrstitvijo dosegla lastni maksimum. To deluje pohvalno. Ambicije kluba pa morajo segati višje. V teh dneh vodstvo kluba vzpostavlja stike z nekdanjimi svojimi mladinci, ki igrajo v okoliških klubih. Prav bi bilo, da bi našli skupni interes in (končno) sestavili ekipo, ki bi izkazovala splet mladosti in izkušenj.
Na Menino
...bodo odšli na kondicijske priprave in na izboljšanje krvne slike igralci ekip starejših dečkov in kadetov NK Kamnik. Glede na dobro uvrstitev v preteklem prvenstvu (drugo in tretje mesto) in uvrstitev v prvo ligo bo delo na planini zelo potrebno. Trener Gavranovič za naslednjo sezono pripravlja tudi novo kompozicijo mlajših dečkov. Priložnost za fante v slarosti do 12 let jc tu. Zlasti za tiste, ki želijo stopiti med vratnice. Za vratarje.
Deisinger novi trener
Spremembo so navajali že dalj časa, do tc pa je prišlo takoj po zaključku prvenstva.
Predsednik NK Kamnik Brane Modrijan jc na seji upravnega odbora kluba in prisotnim kibicem na stadionu sporočil: »Novi trener prvega moštva belo - modrih bo Bogo Deisinger. Z delom bo začel po dogovoru.« Deisinger velja za uveljavljenega trenerja na domžalsko-kamniškem prostoru. V klubu pričakujejo, da bo vpeljal potrebne spremembe. O igralskih okrepitvah predsednik za zdaj še skrivnostno molči.
Nenadno slovo
Vesele dni spremljanja svetovnega prvenstva v nogometu jc nenadoma presekala boleča novica. Umrl jc Ivo Kore-tic. Že v mladosti je bil dober igralec NK Kamnik, postal jc trener najuspešnejše mladinske generacije kamniških nogometašev, cenjen trener jc bil tudi drugod. Svoje osebne vrednote in nesebično ljubezen do otrok je na svojstven način izkazoval na nogometnem igrišču, ob plavalnem bazenu in v športnih dvoranah. Ideal sta mu predstavljala mladost in Sport. Ivo jc tokrat izgubil svojo zadnjo, najvažnejšo tekmo. Toda ni izgubil prijateljev.
M. M.
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
23. julija 1998    J J
Pojo naj ljudje
Nastavi na zemljo uho, da zveš,
kje izvira zlato in kje se preliva srebro.
Kinološke novice
Regijska tekma - Ribnica, kinološki dan, izpiti
Prevečkrat pozabljamo, da je v teh zapletenih časih le redka priložnost, da lahko s kom skupaj zapojemo, kaj Sele, da bi na-Sli nekoga, ki bi hotel z nami zapeti preprosto, domačo in tudi umetelno pesem. A tu smo - kar nekaj tisoč nas je vsako leto na največjem prazniku slovenske pesmi v Šentvidu pri Stični na Taboru slovenskih pevskih zborov, prireditvi, ki ji ni para v Evropi. Kadar se nekaj tisoč glasov mogočno zlije v Širno reko slovenskih pesmi, izginejo vse ideologije, ostane le Se zvestoba pesmi. Tako je bilo tudi letos 21. junija. Geslo letošnjega Tabora je bila pesem, ki že dolga lela spremlja
to manifestacijo in katero je ug-lasbil naš kamniški skladatelj Viktor Mihelčič - Pojo naj ljudje.
Zvestobo temu veličastnemu
Shodu smo izkaZaji tudi pevci delavskega kulturnega društva Solidarnost i/ Kamnika, saj smo letos že petindvajsetič sodelovali na taboru. Kakšna veličastna inno *lcf: 57 ženskih, 75 moških in
kar 97 mešanih, /raven pa SC I Zborov iz zamejstva. Ponosno smo stopali Solidarci mimo častne tribune sredi Šentvida, ko je uradni napovedovalec dejal: »Prihajajo pevci delavskega kulturnega društva Solidarnost iz Kamnika. Ni jih Ireba posebej predstavljati, saj že petindvajsetič sodelujejo na našem Taboru«. Še bolj pa Smp bili ponosni, ko je naš predsednik Martin Gorcne sprejemal zasluzeno priznanje Malo je zbo-
Zaradi sistematičnega dela z mladimi v Plavalnem društvu Ka-mnik so sc odprle tudi možnosti, »a mladi tekmovalci, ki ne vidijo Prihodnosti zgolj v plavanju ali se hočejo preizkusiti tudi v drugih športih, začnejo »gojiti« še kolesarjenje in tek ter brez večjih težav Postanejo pravi triatlonci. Ob dejstvu, da najtežjo tehnično panogo " Plavanje - odlično obvladajo, napredek v kolesarjenju in leku pa Je bolj odvisen od vadbe kot pa tehnične zahtevnosti, jim je pot do kakovostnega triatlonca na stežaj °dprta Prav tako dajejo kamniške osnovne šole veliko poudarka teku (OŠ Stranje jc bila celo slovenski prvak v krosu), na kolesu pa skoraj vsak otrok preživi vso mla-l'"sl in tako je tudi mnogo poten-
rov na Slovenskem, ki se lahko pohvalijo s tako dolgoletno zvestobo taboru. Samo šest jih je večkrat sodelovalo na Taboru. Spomini na dolgoletno sodelovanje v Šentvidu so sila prijemi. Pevcev ne zmoti ne neznosna vročina (kot letos) ne deževne kaplje in nalivi pred leti. Ne glede na zmanjševanje družbene podpore temu laboru slovenskih pevcev, saj so ga nekateri že skušali odpraviti, je glas tisočev slovenskih pevcev enoten. Mi bomo peli, vi pa kakor hočete. Tako smo sklenili tudi letos -"pevci namreč. Prihodnje leto se srečamo (in še več nas bo) na jubilejnem tridesetem Taboru lako zatrju-
jejo tudi pevci iz Komende In pevke Solidarnosti
Jubilante na letošnjem laboru so doslej vodili zborovodje Sla
ne Habc, Viktor Mtthelčič, Milan Trče k, Ivica Ropaš (štirinajst let) in zadnji dve leti mladi Schasli-
jan Vrhovnik. Prav te dni odhaja kol eden od štirih izbranih mladih Slovencev v Španijo na vaje m nastope evropskega mladinskega zbora, prek avdicije so
tih izbrali predstavniki I vropa Cantati. Lani pa je bil Sebastijan na seminarju za zborovodje v Li-enzu. O tem bomo več zapisali po njegovi štirinajstdnevni »turneji« po Španiji, kar bo zanimivo tudi za redke sponzorje tega projekta.
Tabor v Šentvidu predstavlja nekak zaključek pevske sezone, ki jo Solidarci zaključujemo do-
cialnih kandidatov za triatlonu sorodno disciplino dtiallon, kjer teku sledi kolesarjenje in nato spel tek.
Verjetno je tako ža starše kot za mladce pomembno dejstvo, da so trije aerobni športi najprimernejši za zdrav telesni razvoj in da je ukvarjanje s športom v mladih letih najboljše zavarovanje pred nevarnostmi kot so cigarete, alkohol, mamila...
V Sloveniji jc vsako lelo kar nekaj tekmovanj za mlade, kjer so tekmovalne dolžine prilagojene mednarodnim standardom in primerne za vse starosti (npr. 200 m plavanja, 5 km kolesarjenja in I km teka). Ker pa Iriallonci obvladajo kar tri športe, imajo na voljo širok izbor kolesarskih in tekaških prite-
kaj uspešno. Petindvajset let Šentvida, petinsedemdeset let prvega maja v Kamniški Bistrici, številni nastopi, med njimi koncert v Novem mestu in letni koncert v Kamniku, kjer smo dolgoletnim pevcem podelili Gallusove značke, posebno priznanje in zahvalo pa je prejel Janez Prczelj za petdesetletno zvestobo.
Srebrni jubilej Tabora smo družno s Solidarkami proslavili na Dolenjskem. Streljaj od Šentvida je zaselek Studenec, kjer živi Andrej Smolej, p. d. Vesel (na Dolenjskem so vsi veseli). Andrej je bil do nedavnega Sef kuhinje v Svilanitu v Kamniku, zdaj vodi zasebno podjetje. Andreja omenjam zato, ker je velik ljubitelj Tabora in tudi velik prijatelj So-lidarccv. Pri njem smo sc oglasili že tretje leto. Kot ponavadi je pripravil pravo gostijo, zato je bil
zaključek pevske sezone za So-
lidarce še toliko bolj »uspešen«. •>( v se ne bi oglasih pi i meni ne
bi prišli z Dolenjskega.« je pusta vil Andrej, ki je na mali koncert SolidarceV pripeljal tudi svojega očeta iz bližnjih (niz. Po Andrejevih izjavah j« njegov oče po Stažu najstarejši lovec v Sloveniji. Da jc res tako, je oče dokazal sani, saj je kljub častitljivim letom korajž.no pritegnil listi »Mi smo lovci zgodaj vstali«. Za dolgoletno gostoljubje in prijateljstvo smo Andreja malce presenetili in mu podarili sliko očetove domačije Veselovih. ki jo je za to priložnost naslikal naš prijatelj Bogdan Potnik.
Pojo naj ljudje, kdor poje, slabo ne misli. Prihodnje leto se vidimo.
MAJ
dilev, ki sc jih lahko udeležujejo.
Izredno razveseljivo je dejstvo, da se je nekaterih tekem že udeležilo nekaj kamniških fantov in so dosegli izvrstne rezultate. Že v lanskem letu sta se tekmovanja za 1)1' v Kočevju udeležila Zore Grega in Borovnik Malevž tci zasedla prvo in drugo mesto. Ker sc vsaka sezona začne z duatloni, je lelos Grega ob sebi zbral druščino fantov in udeležili so se državnega prvenstva v Straži, kjer so morali preteči 2 km, nato prekolesariti 6 km in za konec Sc preteči I km. Grega Zore je zasedel drugo me-slo, Malevž Rus tretje ter Matej Kladnik sedmo. Na žalosl zaradi bolezni nista mogla nastopiti Denis Kemperl in Matevž Borovnik. Svojo prvo tekmo jc uspešno v članski konkurenci oddirkal tudi Roman Kein.
Na triatlonu v Celju pa je Malevž Borovnik zmagal na Mini sprintu, Grega Zore pa nastopil v (lanski konkurenci na daljši razdalji (750 m - 20 km - 5 km) in v kategoriji do 20 let zasedel odlično 5. mesto. Boštjan Korošec je zmagal pri Študentih, Anton Škrlep pa pri veteranih.
Glede na to, da jc triatlon že na sporedu olimpijskih iger v Sidncvu, da so sanic vsakega triatlonca nastopiti na legendarnem havajskem iinnniaiiii. ki letos praznuje 20-lct-nico, je pred fanfi in dekleti, ki stopajo na težko triatlonsko pot. ki je ne zmore vsak. Se veliko ciljev, odrekanj, sanj, samopremagovanja in zmagoslavja. Pridružile sc jim!
MK
Dne 16. maja je v Ribnici potekala regijska tekma, ki je bila polno Številčno zastopana. Udeležili smo se je tudi člani gorenjske in štajerske regije. Kamnik smo zastopali ga. Irena Slanovec, g. Jože Knavs, g. Boris Zučko, g. Franci Balantič in g. Milan Iskra ter dosegli solidne uspehe glede na pristransko sojenje sodnikov. Ker pa sc na takih tekmah utrjuješ in spoznavaš nove prijatclje-tckmovalce, smo bili kljub vsemu zadovoljni z organizacijo tekme in gostoljubnostjo organizatorja KD Ribnica.
Dne 13. junija smo na kinološkem društvu Kamnik organizirali že 16. tradicionalni tako imenovani Kinološki dan s tekmo in ekshibicijskim nastopom policijske enote s psi. Tekme so se letos udeležili poleg že stalnih gostov Trbovcljčanov tudi predstavniki KI) Bled. Polzele in Nakla.
Ker pa naj bi bila ta tekma tudi generalka pred izpiti, smo domačini vključili v nižje panoge Se svoje tečajnike. To pa, kot se je kasneje izkazalo, ni bila slaba odločitev, saj so nekateri dosegli dokaj dobre rezultate. Domačini smo dosegli dve prvi mesti. Uspeh Borisa Zučka s psom Medom, pasme samojed po programu ISP-A in Boruta Jeraja . psom Švrkom, pasme kokeršpa-
njel po programu ISP-B.
Po programih ISP-C, IPO-1 in [PO-3 pa so dosegli prva mesta KD Trbovlje, KD Bled-Lesce in K D Naklo.
Sodnik Lojze Perne je odlično odsodil tekmo in na podelitvi nagrad in pokalov pohvalil samo izvedbo tekme kakor tudi organizacijo, kar je spodbuda, da v bodoče društvo organizira tudi tekmo višjega ranga. Temu je sledil zelo zanimiv nastop policijskih psov in vodnikov, kalen so prikazali vse elemente, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Poželi so velik aplavz gledalcev.
Kinološko društvo Kamnik sc zahvaljuje vsem, ki ste prispevali za izvedbo tekme in srečelova. Se posebej pa MNZ in policistom, da so popestrili kinološki dan.
Dne 27. junija so potekali spomladanski izpiti. Štirimesečno delo s psi se je tečajnikom kar obrestovalo, saj so vsi opravljali izpite po programih 1SP-A-B-C.
Zataknilo se je le predstavnikoma na višjih izpitih IPO-1, ki bosta ponovno opravljala izpit v jesenskem roku. Mednarodni sodnik g Dominik Pleteršek je ob podelitvi priznanj pohvalil tečajnike, njihove pse in tudi inštruktorje. KD Kamnik je tako uspešno zaključilo poletno sezono.
Dragi »Pesjanarji«! Upam, da se bomo jeseni spet sestajali z enako mero zagnanosti in navdušenja ter hiteli novim zmagam naproti! MILAN ISKRA
CENTER ZA TUJE JEZIKE
Slamnikarska I 1230 DOMŽALE Tel./fax: (061)716913
Vpisuje v tečaje angleškega, nemškega in španskega jezika za otroke in odrasle od 24. avgusta dalje.
	u
	
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 E-mall: lnfocenter.kamnlk-1@slol.net
KOLEDAR PRIREDITEV
mSEm
/ve/a kulturnih organizacij
Qd četrtka. 30, julija, do sobote, i, avgusta 1998 Sutna, Kamnik
ŠUTNA '98 SLIKARSKA KOLONIJA
V zadnjih dneh julija bo staro mestno Jedro Šutna prizorišče ustvarjanja sedemnajstih vidnejših slovenskih likovnih umetnikov.
te
Četrtek. 30. julija 1998. ob 19.30 Razstavišče Veronika, Kamnik
Otvoritev razstave slik in fotografij: VPLETENOSTI
Gostujoča razstava umetniškega para iz mesta Ennigerloh (Nemčija): Knut Zeisel, fotografije; Stine Zeisel, slike Razstava bo odprta do torka, 4. avgusta, vsak dan od 10. do 12. In od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan.
te
PeteK 28. avgusta 1998. ob 20. url Razstavišče Veronika, Kamnik Otvoritev razstave del, ki so nastala na likovni koloniji ŠUTNA '96.
Razstava bo odprta do 8. septembra 1998.
te
PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK
POČITNIŠKE DELAVNICE
ČAS VESELJA - gremo k pikapolonicam na
obisk
Vsebina: sprehodi v naravo, opazovanje in
doživljanje narave, pogovori. Cilj: doživeti naravo,
deliti veselje s prijatelji. Udeleženci: otroci od
6. do 11. leta. Termin: od 3. 8. do 7. 8. 1998.
Brezplačno.
Vodi: Mateja Keber.
ENKRAT BEREM HIT, DRUGIČ PA POČAS'
Vsebina: Spoznavanje metod in tehnik hitrega branja, vaje za izboljšanje kvalitete branja, razvijanje selektivnega branja. Udeleženci: učenci 7. in 8. razredov. Termin: od 17. 8. do 21. 8. 1998 od 10. do 11.30. Brezplačno! Vodi: Andreja Štorman.
KULTURNI CENTER KAMNIK Grad Zaprlce
Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI -
najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od ponedeljka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. Inf.: 817-647
DRUGE PRIREDITVE
Arooreiujn^Volčji Potok vabi rta rtzturvo HUj W bo odprta do 15. 8. 1998. Informacije po telefonu 812-345.
Sobota 25. 7.. ob 9. uri
Turnir Nove LB za dečke In deklice na
igriščih    Teniškega    kluba Slazenger.
Organizator: TK Slazenger Informacije: Tone Jeras, tel.: 817-679.
Sobota. 25. 7.. ob 18. url
Blagoslov sv. Florijana In gasilska veselica
pred OŠ Stranje. Organizator: PGD Kamniška
Bistrica. Informacije: Franc Golob, tel.: 825-189.
Sobota 15, a. ob 9. url
3. gorski tek na Grlntovec. Start v Kamniški
Bistrici. Prijave sprejemajo do petka, 14. 8.
1998. Organizator: AO Mengeš Informacije in
prijave: Dare Božič, tel. 817-755.
Sobota, 15. 8., ob 20. url
Gasilska veselica z ansamblom Bratov
Poljanšek v Zgornjem Tuhinju. Organizator:
PGD Zg. Tuhinj. Informacije: Pavel Lajmiš, tel.
0609/639-057.
S^gtajgjedelja 15, In 16, 8., ob 2X url Mali nogomet ponoči pred OŠ Toma Brejca, v počastitev obletnice kluba KMN Bakovnlk.
Organizator: KMN Bakovnik. Informacije: Božo Biokšič, tel.: 812-133 in Rajko Mitić, tel. 812-476.
Nodejja 16. 8.. 0t> 10. url K). Jubilejna kolesarska dirka na Črnivec. Start v Kamniku, pred Zlatarstvom Banič, cilj na prelazu Črnivec. Prijave pri organizatorju na dan prireditve uro pred startom. Organizator: KK Pro M Team Racing. Informacije: Martin Kemperle, tel. 041/730-375. Sobota 29. 8.. ob 9. url Turnir Nove LB za dečke In deklice na Igriščih    Teniškega    kluba Slazenger. Organizator: TK Slazenger Informacije: Tone Jeras, tel.: 817-679.
□
2B. DNEVI NARODNIH NOŠ BODO V KAMNIKU TUDI LETOS IN SICER OD 11. DO 13. SEPTEMBRA. Organizator: Občina Kamnik. informacije: Turistično informacijski center, tel. 831-470, Vabljeni v Kamnik drugi konec tedna v septembru!
1.-16. 8. 1998 DNEVI MARIJE SNEŽNE NA VELIKI PLANINI
1. 8. - Otvoritev otroške razstave: Vtisi z Velike planine
2. 8. ob 10. uri - Tekmovanje harmonikarjev: povezovalec Podokničar z gosti
- Otroški živ-žav
8. 8. - Tek »Hitrejši od svojega sedeža« 9 8. ob 11. url: Maša v kapelici v pastirskem naselju - blagoslov ob 10. obletnici obnovitve kapelice Marije Snežne
- Zabava z ansamblom Zarja na šimnovcu 16. 8. - Pastirske igre pri gostišču Šimnovec
- Otroški živ-žav
Vozni red od 1. 8. do 16. 8. 1998
Nlhalka od 8. do 20. ure (vsakih 15 minut) Sedežnica od 8. do 19. ure
Maše v kapelici Marije Snežne:
5. 8. in 9. 8. 1998 ob 11. uri 2. 8. in 16. 8. 1998 ob 14. uri
Želite solanega psa? Šolanje psov (začetni in nadaljevalni tečaj + mala sola) Poznamo tri skupine lastnikov psov:
1. liste, ki sprejmejo izziv in obiskujejo tečaje šolanja in vzgoje psov
2. tiste, ki občudujejo prve, ki imajo dobro vzgojene in izšolane pse
3. tiste, ki vse vedo in imajo nevzgojenega psa
Izjeme so in bodo! Bodite v prvi skupini in se učite z nami!!!
V tečaje in malo šolo vpisujemo:
- Sobota. 29. 8. od 17.-18. ure
- Nedelja. 30. 8, od 10.-12. ure
Vpis jc na KD Kamnik v Tunjicah za tovarno KIK
Informacije dobile po tel.: X25-B9 (g. Pučnik) in Kll-168 (g. Iskra)
Pevke in pevci pripravljeni na nastop. V ospredju eden najmlajših pevcev »Solidarnosti« Jan Zavhl
Novi rod triatloncev v Kamniku
12    23. julija 1998
POLETNA KRIŽANKA - TO IN ONO
KamniSki OBČAN
mllBUiMiSMmiBi
V juniju so se poročili:
- HOLC Aleš. študent iz Kamnika in ZALOGAR Breda, ekonomski tehnik iz Rodice
- HRIBAR Janez, avtomehanik iz Ljubljane in MLEKUŽ Barbara, referentka iz Kamnika
- PETERLIN Marko, strojni ključavničar iz Sp. Stranj in LANGUS Melita, profesor razr. pouka iz Begunj na Gorenjskem
- COLNARIČ Danijel, elektromonter iz Maribora in PUŠKAR Me rima, delavka iz Kamnika
- JAVORNIK Branko, mizar iz Šoštanja in KRAU Suzana, delavka iz Šoštanja
- SITAR Aleš, natakar iz Kamnika in
KOZMAN Nataša, ekonomski tehnik iz Vrhpolja pri Kamniku
DIAMANTNA POROČENCA (65 let skupnega življenja)
- HRIBAR Pavle in Marija, roj. Vidmar iz Pirševega št. 2
V juniju so umrli:
GORJAN Sondi, gradbeni tehnik iz. Motnika 56, star 36 let
- TRŠČINJAR Alojzija. Kamnik. Sutna št. 16. stara 89 let, upokojenka
- PREZEU Frančišek, upokojenec s Križa 23. star 86 let
- ŽELEZNIK Ivana, upokojenka iz Kamnika, Aškerčeva ul. 5. stara 69 let
- URŠK' Frančišek, upokojenec iz Godiča IA. star 65 let
- SUŠNIK Alojzija, upokojenka iz Podstudenca 6, stara 78 let
- REBERŠEK Janez, inv. upokojenec iz Bele 13, star 50 let
- SEMPRIMOŽNIK Jožef, upokojenec iz Motnika 20, star 84 let
- KORET1Ć Ivica, upokojenec iz Kamnika. Ul. Jakoba Alešovca 9, star 64 let
- KLADNIK Miroslav, upokojenec z Zage 5A, star 67 let
- ROZMANIČ Vincencij, upokojenec iz Zgornjih Stranj I7A, star 70 let
- IVANKO SONJA, upokojenka iz Kamnika, Kovinarska cesta 32, stara 59 let
- KUŽNIK Jože, avtoprevoznik iz Zaboršta, Šumbcrška c. 39, star 44 let
- NARAD Jakob, upokojenec iz Kamnika. Mlakarjeva 5A, star 97 let
- M1LAVEC Cecilija, upokojenka iz Ljubljane, Gornji Rudnik IV/2, stara 92 let
- URH Ana, upokojenka iz Kleč pri Dolu 4, stara 86 let
Srečanje mladih tehnikov Gorenjske
Razstava tehničnih izdelkov učencev OS Toma Brejca
Konec maja je v Šenčurju potekalo področno tekmovanje mladih tehnikov, katerega smo se udeležili tudi iz OŠ Toma Brejca. Mladi tekmovalci so se pomerili na različnih področjih. Tehnično raziskovalno-proučcvalni del jc zavzemal ekologijo, oblikovanje, tehnološke postopke in konstruiranje s področja strojništva, energetike, elektrotehnike, robotike in računalništva. Na razstavi tehničnih izdelkov so učenci OŠ Toma Brejca osvojili 1. mesto in uvrstitev na državno tekmova-
Gostilna s prenočišči pri »Planinskem orlu«
Stahovica 20 telefon 061 825 410
odprto od 12. do 22. ure torek zaprto
POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE
Se priporočamo.
nje. Posebno priznanje za razstavljeni izdelek - namizna svetilka z uro - pa je prejela Katja Urankar, učenka 8. b razreda.
Na tehnično športnem delu so se učenci pomerili v tekmovanju z avtomobili na električni pogon, raketoplani, prostoletečimi jadralnimi modeli, modelarskimi zmaji in ladijskimi modeli. V nekaterih panogah so se pomerili tudi učenci OŠ Toma Brejca.
Z jadralnim modelom je tekmoval učenec 5. razreda Miha Vučkovič in osvojil II. mesto.
Z modelom čolna je Primož Jancž.ič iz 3, b razreda osvojil 13. mesto. Jure Jene iz 6. a razreda pa odlično 2. mesto in se uvrstil na državno tekmovanje.
Dobre volje smo se vrnili iz Šenčurja in z nestrpnostjo čakali, kaj nam bo prineslo državno tekmovanje.
V soboto, 6. junija 1998, smo več kot pol ure čakali dogovorjeni prevoz (kombi), a ga na veliko razočaranje otrok in mentorice - Mojce Podbclšek - ni bilo. Zid v Ravne na Koroškem nismo prišli. Tako jc Slo namesto čolna »po vodi« državno tekmovanje.
MOJCA PODBELSEK
Energetsko svetovanje v Kamniku in Domžalah
Nekateri viri energije (premog nafta, plin, uran) so na naScm planetu omejeni, tako da se vse bolj pojavlja zavest o potrebnem varčevanju oziroma bolj učinkoviti rabi.
Da bi dosegli ustrezne učinke pri racionalni rabi energije, si morajo vsi, ki sodelujejo pri načrtovanju in gradnji novih objektov, sanaciji obstoječih in pri sprejemanju odločitev s področja energetike na ravni občin in drugih odločujočih dejavnikov, prizadevali za gospodarno rabo. S tem vplivajo tudi na varovanje okolja, ohranijo domače vire energije in zmanjšajo potrebe po njenem uvozu. Na področju široke rabe, ki zajema gospodinjstva, manjša podjetja in obrtnike, jc v tem procesu pomemben vsak posameznik. Vsak prebivalec lahko s svojim odnosom do energije in s svojimi odločitvami pri investiranju in obnavljanju objektov veliko prispeva k manjši rabi energije in to brez negativnih posledic za svoj obstoj, kakovost bivanja in svoje zdravje. Zato potrebuje znanje in nasvete v trenutkih, ko mora odločati. Z učinkovito rabo energije in varčevalnimi ukrepi (zmanjšanje toplotnih izgub objekta, pravilna zamenjava energenta, toplotno zaščito zgradbe, avtomatsko regulacijo...) jc mogoče v stanovanjskih, industrijskih in upravnih objektih z majhnimi investicijami zelo hitro doseči energijske prihranke od 1(1 do 20% '
(■lavni cilji energetskega svetovanja so:
1) Uveljavljanje sprejete energetike politike:
- spodbujanje varčevanja in načrtne rabe energije,
- informiranje o možnih energetskih prihrankih, finančnih spodbudah, subvencijah...
2) Zmanjšanje onesnaženosti okolja:
- svetovanje pri saniranju obstoječih objektov z. vidika zmanjšanja porabe fosilnih goriv,
- svetovanje pri izbiranju in uporabi naprav in aparatov, ki porabijo manj energije,
- povečali zanimanje za rabo obnovljivih virov energije.
3) Uporaba sodobnih tehničnih rešitev:
- pomoč z. nasveti za energetsko varčno gradnjo bodočim graditeljem,
- uvajanje najnovejših tehnologij, spodbujanje rabe obnovljivih virov energije,
- spodbujanje razvoja novih sodobno zasnovanih naprav in aparatov, ki porabijo manj energije
Pri tem pa je treba poudariti, da energetski svetovalec v osnovi ni projektant, ampak resnično svetovalec, katerega svetovanje temelji na neodvisnosti in nepristranskosti. Naloga vsakega energetskega svetovalen je pomagati občanu in ga pripraviti na razgovor s strokovnjaki - projektantom ali izvajalcem. Energetsko svetovanje jc brezplačno in zajema:
- analizo mest, kjer se energija rabi nenačrtno z določitvijo energijskega števila
- predlog ukrepov in postopkov za zmanjšanje porabe energije z. navodili za njihovo reševanje.
- predstavitev energetskega knjigovodstva v gospodinjstvih,
- grobo oceno možnih energetskih prihrankov.
Vse občane prosimo, da se pred napotitvijo v Energetiko svetovalno pisarno naročite v času uradnih ur svetovalne pisarne in takrat s seboj prinesite:
- gradbeno dokumentacijo ali skice objekta,
- rxxlatke o porabi energentov, tip kotla in vseh pripadajočih elementov cen tralncga sistema ogrevanja
- priporočamo obrazce Energetsko knjigovodstvo v gospodinjstvu, ki ga brezplačno dobite v Energetsko svetovalni pisarni Kamnik. Energetsko svetovanje za odkrivanje m odpravljanje vzrokov neučinkovite rabe
energije opravlja energetska svetovalna sluzim:
- ESP Kamnik, Glavni trg 23, tel.: H17 - 441 vsak torek In četrtek od 17. do 20. ure;
- ESP Kamnik - Izpostava v Domžalah, ljubljanska 69 (občinska zgradba), tel.: 720 ■ 100, vsako sredo od 17. do 20. ure.
 %-
Kamniški OBČAN
OD TU DO TAM
23 Julija 1998 13
NOGOMETNA TEKMA ZSČ KAMNIK: MORS
Jeseni te po motnikki obvoznici? - Te dni na trasi bodoče obvoznice mimo Motnika potekajo zemeljska dela. Kot kaže, se bodo Motničani kmalu znebili nadležnega in nevarnega tranzitnega prometa.
Združenje slovenskih Častnikov organizacija Kamnik jc konec meseca junija organizirala nogometno tekmo med domaČim moštvom ter predstavniki MORS. Obe ekipi so okrepili znani smučarji skakalci, med drugimi tudi trener japonske skakalne reprezentance Vasja Baje, Bogdan Norčič, Matjaž. Zupan, Bojan Globočnik, zaradi poškodbe pa jc srečanje le spremljal Primož Ula-ga. kakor tudi najboljši slovenski košarkar vseh Časov Ivo Dancu V domaČi vrsti sta nastopila tudi vodja Upravne enote Kamnika Mihael Novak ter poslanec v državnem zboru Maks Lavrinc. V ekipi MORS, ki jo je vodil direktor slovenskih biatlonskih reprezentanc Janez VodiCar, so med drugimi nastopili tudi general Janez Slapar, znani košarkar Borut Itassin. nekateri državni podsekretarji in svetovalci vlade, nekaj visokih poveljnikov v Slovenski vojski ter Člana slovenske biatIonske reprezentance. Navzoče je
pozdravil župan občine Kamnik Tone Smolnikar ter predsednik ZSC Miha Butara. Rezultat seveda ni bil najpomembnejši, mošt-
Ustanovljena planinska skupina na podružnični šoli v Nevljah
Plin se bliža središču mesta. - Adriaplin v skladu z načrti pospešeno gradi drugo fazo kamniškega plinovodnega omrežja. Glavni cevovod so Položili že do spodnje železniške postaje. Zato imajo lastniki his samo Se nekaj dni časa, da se Se odločijo za (cenejši) priključek. (F. S.)
Uspešen zaključek MK sezone
4. in 5. julija je v Ljubljani po-    strašili sotekmovalec.
tekalo strelsko državno prvenstvo v streljanju z MK orožjem. V soboto so strelci nastopili v disciplini 60 leže - olimpijski mateh.
Med Članicami smo imeli Ka-mnieani predstavnico. Renato Qr ažem. ki je brez resne konkurence in jc seveda osvojila I. mesto ter tako postala državna prvakinja za leto 98. Z odličnim rezultatom 590 kr. pa je postavila tudi nov državni rekord.
Naša mlada dekleta so bila tudi želo uspešna, saj imamo ponovno državno prvakinjo Bojano Bombač z rezultatom 579 kr. Vesna Zore jc bila 4. (560 kr.) in Spela Sitar 5. (553 kr.).
Prav tako pa imamo ponovno I. mesto in državnega prvaka v mladinski konkurenci. 1. mesto jc z rezultatom 584 kr. osvojil Ra-dej Miha, Burja Damjan (578 kr. ) Pa je bil odličen 3.
Tako smo prvi dan našega nastop;! osvojili kar 3 naslove državnih prvakov in tako dobro pre-
Nnslcdnji dan, v nedeljo, jc potekalo tekmovanje v disciplini 3x40 krogov za fante in 3x20 kr. za dekleta.
Dekleta so zaradi manjše udeležbe nastopila v enotni konkurenci. Prvo mesto in naslov državne prvakinje jc ponovno osvojila Renata Orazcm s 567 krogi. Bojana BombaC jc bila s 543 kr. 4., Vesna Zore s 536 kr. 5., Špela Sitar pa 6. s 512 krogi.
V mladinski konkurenci jc Ra-dej Miha osvojil odlično 2. mesto (1118.) in tako postal podpr-vak. Damjan Burja pa jc ponovno osvojil 3. mesto (1104 kr.).
S tem tekmovanjem je MK sezona zaključena. Ob tej priliki se Strelska zveza Kamnik najlepše zahvaljuje sponzorjema ŽURBI TEAM in CALCIT-u iz Kamnika za razumevanje in podporo.
Upamo, da bomo obdržali njihovo sodelovanje tudi v novih tekmovalnih obdobjih.
IRENA RADI J
Člani planinske skupine med zanimivim kulturnim programom,
slital jim jc za vstop v planinsko organizacijo. Skupina bo štela
Za otroke neveljške šole jc bila sreda, 10. junij, poseben dan. Ustanovljena jc bila planinska skupina, pod vodstvom mentorice Je-licc Slavič. Navzoči so bili tudi predstavniki matičnega Planinskega društva Kamnik.
Predsednik PD Kamnik Slavko Rajh je podelil članske izkaznice, pohodniške knjižice za mlade planince in društvene značke. Če-
skoraj 30 članov in članic.
Razveseljivo jc. da je to že druga šola s to dejavnostjo, lani je bila ustanovljena na osnovni šoli v Mekinjah. Člani planinskega društva pričakujejo, da bodo tudi druge šole sledile zgledu teh dveh.
STANE SIMŠIĆ
Dopolnilno izobraževanje gorskih vodnikov
Ob sprejemu Združenja gorskih vodnikov Slovenije v Mednarodno zvezo združenj gorskih vodnikov je bil postav-
Želite v novo
IZREDN
V centru Domžal
stanovanje še v letošnjem letu?
A PRILOŽNOST
dokončujemo poslovno stanovanjski kompleks D 15.
V tretji etapi, ki bo vseljiva v letošnjem oktobru, je po izredno ugodni ceni prostih še nekaj stanovanj. Možnost kreditiranja. Informacije in prodaja:
SGP Graditelj, d.d., Kamnik, tel. 818-800
Ijen tudi pogoj, da se morajo vsi slovenski gorski vodniki, ki niso aktivno sodelovali v letih 1995-97 pri izobraževanju novih vodnikov po že novem programu, za pridobitev mednarodne licence udeležiti dopolnilnega izobraževanja za vodenje turnih smukov, vodenje v kopni skali in vodenje v ledu.
Prvo tako dopolnilno izobraževanje je bilo februarja letos na Vršiču, za kopno vodenje pa je bilo od 12. do 14. junija v Vratih. Slednjega so se poleg drugih udeležili tudi gorski vodniki iz. Kamnika: Janez Až-man, Janez Benkovič. Metod Humar in Marjan Kreg.tr, kot inštruktorja pa tudi Rado Nad-vešnik in Bojan Pollak.
Ker v javnosti pogosto prihaja do zamenjave. Se kratko pojasnilo. V Sloveniji imamo namreč dve vrsti vodnikov za vodenje po hribih. Eni so gorski vodniki (CiV), drugi so pa vodniki Planinske zveze Slovenije (VPZS). Prvi so poklicni ali pa jim je to dopolnilna dejavnost, drugi so pa amaterski. GV imajo licenco za vodenje vseh na vseh vrstah tur (hoja, plezanje, smučanje itd.) po vsem svetu, VPZS pa vodijo predvsem člane PZS samo na turah tiste zahtevnosti, za katero imajo priznano kategorijo in to predvsem v Sloveniji.
BOJČ
vi pa sta se razšli z neodločenim rezultatom. Srečanje so omogočili pokrovitelji, predvsem LespeJ Količevo, Pizzerija Botana La-
hovče. Ključavničarstvo Grzinčič, Bistro Maja ter drugi.
JOŽE ARKO
Kamniški lovski strelci uspešni v Pliberku
Na tekmovanju v lovskem streljanju v avstrijskem Pliberku, ki so se ga v drugi polovici junija udeležili lovci iz Koroške, Slovenije in Julijske Krajine so kamniški lovski strelci dosegli lep uspeh. Med 13 ekipami (iz Slovenije je sodelovalo 5 ekip) s 93 tekmovalci je ekipa Lovske družine Kamnik (Marjan Burja, Stane Resnik. Roman Tonin in Zdravko Vrankar) dosegla četrto mesto za Ve* likovcem, ZLD Mariborom in Feldkirchnom (Trg).
Med posamezniki v kombinaciji (streljanje na glniusic golobe in na tarčo srnjaka, gamsa in lisice) si je prvo mesto z odličnimi rezultati (205 točk) priboril Zdravko Vrankar.
V streljanju na glinaste golobe je je Vrankar podobno kol že teden dni prej na pripravah za-
Uspesna ekipa bovcev ID Kamnik (stojita -Resnik, Burja, Spredaj, Vrankar, Tonin) na strelskem tekmovanju v Pliberku
del vseh 15 golobov.
Klub prijateljev lova iz Celovca je takmovanje lovcev iz treh dežel odlično organiziral. Prihodnje leto bo to tekmovanje v Sloveniji. F. S.
SIL.
EST
POSLOVNE STORITVE
prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45,1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, faks: 061 813 379)
-prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin
- izdelava etažnih elaboratov in vpis stanovanj (v stanovanjskih blokih) v Zemljiško knjigo
Informacije vsak dan od 9. do 12. ure -Učakar.
V^"^ TRGOVINA \ I KAMNIK
Šutna 16 tel. 831-703
ZNIŽANJE CEN
DVODELNIH KOPALK,
MOŠKIH SRAJC,
OTROŠKIH OBLAČIL..
Ženske bluze
velikih konfekcijskih številk
Odprto: non-stop od 830 do 19. ure,
ob sobotah od 830 do 13. ure
' 4    23. julija 1998
Kamniški OBČAN
IfOrna POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN TEKSTILNEGA BLAGA
IN KONFEKCIJE
ZA 30% OD 20. JULIJA DO 2. AVGUSTA
MODNA HISA,
Medvedova 1a:
• ženski kostimi,
• moške hlače in srajce,
• otroški kompleti, majice, obleke.
NOVA MODA,
Ljubljanska 1c:
► ženska konfekcija,
► moška konfekcija.
H?OČE POV-ETJE Sf jflE ZAtENJ/A, ZATO Ajf \l^^0ž^
Prodajalne bodo v JULIJU in AVGUSTU odprte:
Ob sobotah od 7. do 18. in ob nedeljah od 8. do 11.30 je odprta trgovina MARKET KRANJSKA (814-916).
VSE NEDELJE od 8. do 11.30 so odprte: MARKET BAKOVNIK (811-500), MARKET NEVLJE (831-675), METKA (831-424), DUPLICA (815-310), ŠMARCA (816-0X7), KOMENDA (841-139), MOSTE (841-138), STRANJE (825-422). MOTNIK (848-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908). V SOBOTO, 15. AVGUSTA, BODO ODPRTE VSE ŽP/ILSKE TRGOVINE OD 8. DO 11.30!
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO!
r
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I k
kopalke NANCY
poletna obutev -Kopitarna Sevnica
DOBITE v   V TRGOVINI
S
PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250
ODPRTO OD 9.-13. IN OD 16.-19., OB SOBOTAH OD 9.-13.
y*rt
ALPE ADfUA
AA PROJEKTA d.O.O., Celovška 291, Ljubljana tel.: 061/1598-838, 445-584,
041/643-181 faks: 061/573-752
ZGORNJE PEROVO - KAMNIK
Naprodaj 4 vrstne hiše na sončni leg ob gozdu, z lepim razgledom, v novem zaključenem naselju, prevzem v juliju 1998. Stanovanjska površina 297 m2, velikosti parcel: od 540 do 757 m2.
PEUGEOT
RQMX
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja- 727-798 »fe^ servis: 727-010
POSEBNA PONUDBA: KOI AND GARROS
PEUGEOT BOXER OD 2,583.000 Sil (s 5% PD)
posebno ugodne cene za modele na zalogi!
Na zalogi Peugeotovi skuterji od 310.000 Srr in kolesa od 51.960 SIT
I GODNI KREDITI TOM + 2,5%
Vozila Iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite In seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje.
i     i  mam mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mM
gorenje
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
DO 15% GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI.
Na zalogi celoten program Gorenja.
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
S4VL
d.o.o.
Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL, N.C: 061/720-020 TRGOVINA 061/720-560 FAKS: 061/713-288
Prodalnl center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251
Trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL/FAKS: 06V825-564
Franšizing: Slporex-SAM SAK, dao, KISOVEC TEL: 0601/71-182 FAKS: 060V72-071
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO:
•strešnik BRAMAC,
• opeko MODULARNI BLOK in ostale opečne izdelke,
• IZOLACIJSKI material, 'APNO, CEMENT,
•tlakovce, prane ptoSCe, potfido tlak,..., za UREDITEV OKOLICE in DVORIŠČ
• zidarsko ORODJE,
•metalce, cevne odre, podpornike,...
• stavbno pohištvo, okna. vrata. slreSna okna VL.I U\. parket, program JUB-a...
• in drugo potrebno za gradnjo in obnovo
Cenjene stranke z območja Kamnika obveščamo, da smo odprli novo trgovino SAM. <Lo.o.- POSLOVNA ENOTA STRANJE, trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje la, STAHOVICA, tel.: 06IIH25-564
• NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTUB, DD
V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do l.l ure.
VI JU DNO VABIJENI!!!
vsak delovni dan od a do 20. ure, ob sobotah od a do 13. ure.
Nujni primeri ob vikendih in praznikih -tel.: 0609-634-945.
RADOVAN ZAJC, dr. vat med     mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med
i AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt 10, Cerklje
tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- umetna gnojila
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo
- SEMENA: pesa brigadir, črna detelja, lucerna, travnik II.
- MOKA tip 500: 25 kg - 59 SIT/kg, |              SLADKOR 50 kg - 125 SIT/kg
Cene za krmila so tovarniške.
v SPOMIN
ALOJZU KERNU
ob 30-letnici njegove smrti
Ves za solze, ki mi jih nihče ne more posušiti. Ni hudo le to, da te žc dolgo ni, huje je, da se nisi poslovil. In, ko pride tista ura, ko bom sama stopila v noč, bom srečna, ker vem, da me tam čakaS Ti, oče.
Hči Kristina Galun z družino
Komenda, julij 1998
Samo smrt svobode zor je: v njih spel najdeš, kar si ljubil, večnosti ti vrne morje, kar si ljubil in izgubil.
(Alojz Gradnik)
ZAHVALA
V 74. letu življenju nas je po dolgi bolezni zapustil nas dobri mož, oče, dedi. brat in stric
ZAHVALA
Nenadoma nas jc v 82. letu zapustila naSa draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARJETA KOROŠEC
roj. RomSak iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijalcljcm. znancem in sosedom iz Kajuhovc poti 1-9 in s Trga svobode 4 za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sozalja. Hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego. Hvala Marjanovim sodelavcem iz Velike planine - zaklad narave, prav tako patru Franciju Pivcu za opravljeno zadnje slovo.
Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Kamnik, Gozd, julij 1998
BINE POLJANŠEK
kovaški mojster iz Srednje vasi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijalcljcm. sodelavcem in znancem, ki ste našega oCeta pospremili na zadnjo pol. mu podarili cvetje in svece, darovali za sv. maSc, nam pa izrekli sofeilja. Toplo se zahvaljujemo zdravnici Andreji Kri in pal ronaZnima sestrama Marinki Resnik in Darji Vrlacnik, ki so v vseh letih bolezni našemu očclu nudile nesebično humano pomoC Hvala g. Župniku za opravljen pogrebni obred, govornikom za besede slovesa, komendskim pevcem za zapete Žalost inkc in gasilcem za zadnje slovo.
Žalujoči vsi njegovi
Srednja vas, Motnik, Županje Njive, Mengeš, Črnomelj. Vir pri Dom/alah, julij 1998
Vrba 7 1225 Lukovica
IZDELUJEMO:
- cvetlična korita
- kamine, fontane
- ograjne elemente
- tlakovce, plošče, robnike
- tople grede, kompostnike
- Škarpne elemente
- vinogradniške stebre
tel.: 061/735-408, od 8.-17. ure
Mali oglasi
f ^ a jfci 'mV     '*i     'i1 'iti a1 * a 'av
tSamHPavlič
tla
V®
<*
S.p.
mtel: C) 0609 626 061 ^
ZASTOPANJE, MONTAŽA fff^r^fvfldlDIMNIKOV. o?^
NOVOGRADNJA, SANACIJA DIMNIKOV T*
IN TUDI SAMO SVETOVANJEI qyj VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVUANJE
TUUAV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE. ^ji
tm> m> m, m, t*-, m, m> m, m, m, m-, m> m »it •
VSE O DIMNIKIH
Kak o je prazen dam. dvorišče, nase oko zaman le iiče; ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
V SPOMIN
Minevata žalostni leti, odkar jc mnogo prezgodaj odšla od nas, ki smo jo imeli radi, naSa
BREDA ZOBAVNIK
Iskrena hvala vsem, ki naSo Bredo nosite v svojih srcih, obiskujete njen poslednji dom, ga krasite s cvetjem in skrbite, da lučke, ki jih prižigate v njen spomin, nikoli ne ugasnejo, ("as je tisti, ki bo zacelil rane, sledi za njimi pa bodo ostale.
Vsi njeni
Zaloti sna trga, solza lije iz oči, dom jc prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
V 74. Iclu nas jc zapustila naša draga mama, stara mama. sestra in teta
IVANKA FLERIN
Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno soZalje, podarjeno cvetje, sveče ter sv. maSc. Posebna zahvala velja dr. Plavčcvi in osebju nevrološkega oddelki! UKC" Ljubljana. Hvala Župniku za opravljeno zadnje slovo, pevcem za zapete Zalostinkc. praporščakom in vsem, ki ste naSo mamo pospremili na zadnji poti do večnega počitka. Hvala vam!
Žalujoči vsi njeni
Julij 1998
V naSa sn:a si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spis. z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil naS dragi oče. stari oče, brat, tast in stric
PAVEL RAJGELJ
z Duplice
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijalcljcm in znancem, naSim sodelavcem NLB Ljubljana in Centra za socialno delo Domžale, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in sveče, nam pa izrazili pisno in ustno soZalje. NajlcpSa hvala tudi govorniku g Radu Suhadolcu za lepe besede slovesa, pevcem za zapele pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Duplica. Domžale, Ljubljana, Črnomelj, junij 1998
Hišni svet Zikove 2 tiče čistilko. Nastop dela takoj. InJ. 815-811, po 20.30.
Instruiram matematiko, angleščino in fiziko. Telefon: 832-018, Luka.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157.
Dvoinpolsobno opremljeno stanovanje na KlavčiCevt v Kamniku oddam. Tel.: 813-810.
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. sreda
in pet. od 7* do 15" od 7h do 17h
Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
Ni smrt listo, kar nas loči in Življenje ni. kar druZt nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje w razdalje, kraj in čas.
(Mila Kacic)
ZAHVALA
Prezgodaj nas je po kratki in težki bolezni v 69. letu zapustila naSa draga mama. babi, taSča. sestra in teta
MARIJA LUŽAR
roj. Oražem iz Smarce
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za podarjeno cvetje, sveče, prispevke za svete mase in za izrečena pisna in ustna sozalja Hvala vsem. ki ste naso mamo imeli radi. jo Številčno pospremili na zadnji poli in se je boste Se naprej radi spominjali v dobri besedi.
Za njo žalujemo vsi, ki smo jo imeli radi
Julij 1998
Zaman so bili dnevi upanja, trpljenja, je smrt bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 74. letu življenja nas je po dolgi bolezni zapustil nas dragi mož, oče, dedek, brat, stric, boter in prijatelj
VENCELJ SOVINŠEK
Hribarjev ata iz Sp. Palovč
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečeno soZalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi zdravnicama dr. Ložarjevi in dr. Plavčcvi ter patronaZni sestri Jani Prezelj za zdravljenje, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete zalostinkc in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: žena Fanika, otroci Štefan in Marinka z družinama ter Roman s Štefko in drugo sorodstvo
Palovče. Domžale. OIScvck. Ljubljana, julij 1998
ZAHVALA
Ob prezgodnji boleči izgubi nase žene. mamice, mame. sestre in tete
FRANCKE ŠTUPAR
izKosiS
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sozalja, podarjeno cvetje in sveče ler za darove za svete maSe. Posebno se zahvaljujemo dr. Stanislavu Scdlaku za požrtvovalno dolgoletno zdravljenje naSc mame v času bolezni, g župnikoma Pavletu Juhantu in Štefanu Steletu za opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete pesmi, sosedom za pomoč pri pogrebu in predstavniku KS Tunjicc za poslovilne besede.
Žalujoči vsi njeni
KoSiSc, Rcpnje. Blagovica, julij 1998
16    23. julija 1998
Kamniški OBČAN
• V
znižanje
poletnih oblačil
do 30%
Od temeljev do strehe
v trgovini Kurivo
Izbirate lahke v pestri ponudbi izdelkov za gradnjo in obnove vašega doma.
Osnovni gradbeni material
(cement, apno, mivka, MB, betonski in opečni bloki)
Armaturne mreže vseh dimenzij, železo
Termo in hidro izolacije
Strešne kritine
Stavbno pohištvo
Parketi in laminati
Kombi plošče in pocinkano rabitz pletivo Vrtni sistem Bekaert
k UGODNE CENE * UGODNI KREDITNI POGOJI k ODLOŽENO PLAČILO K MOŽNOST DOSTAVE NA DOM Z AVTODVIGALOM
Trgovina Kurivo, Masiva 4. Domžale, telefon 719-270 delovni cas: od 7. do 19.30, v soboto od 7 do 13. ure
FO^lilAi
FOTOKOPIRANJE in TRGOVINA
Novi trg 41a, KAMNIK, tal.: 819-025
SAMO 999 SIT
Py3^|^ l^jll pwĆĆijA0^7^rpO1». S. 1
ORIGINAL NALIVNIH SAMO 999 SIT
^RABLJENI UČBENIKI ZA OS IN SSy
Ambrož
UGODNE CENE VOZIL!
UNO 1.0 IE PUNTO 5SS PUNTO 60 SX BRAVA 1.4 SX
1,130.000 srr
od 1,390.000 srr
od 1,513.000 srr
od 1,949.000 srr
BRAVO 1.6 SX KLIMA 2,317.000 Sli
DOBAVA TAKOJ!
MAREA 1.6 ELX LIM. MAREA 1.6 SX SW MAREA 1.8 ELX SW SCUDO 1.9 TD-KOMBI DUCATO 2.8 TDi MAXI
RABLJENA VOZILA:
Fiat Pnnto 75 SX, I. 95; Mitsubishi I^ancer 1.2 GL, I. 85; Peugeot 306 1.4 XR, I. 94; Fiat Punto 55,1. 96; Fiat Bravo 1.6, 16 V, SX, I. 96; Opel Kadett 1.3,1. 86; Fiat Croma, I. 88.
MAREA LIMUZINA
1.8, ELX, KLIMA od 2,828.000 SIT
PRI NAKUPU VOZIL PUNTO in UNO IZ ZALOGE DARILO
AVTORADIO PHILIPS Z MONTAŽO!
od 2,828.000 SIT h irf,ini*y«,ii kii.m m
kred« OO 5 »-et! st*rO z*
PRODAJA VOZIL: Lahovce 2, tel.: 064/421 119, tel./faks: 064/421 141 SERVIS VOZU; Lahovce 40, tel.: 064/421 193, tel./faks: 064/421 021
KNJIGARNA In PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK
TEL: 061 817-321
AKCIJA OD 27. 07. DO 15. 08. 1998
10 ZVEZKOV A4
UGODNE CENE ŠOLSKIH POTREBŠČIN
ahačič Domžale, ^ servis Prešernova 1/a,
trgovina tel. 722-107
prodajalna izdelkov gorenje
POSEBNO UGODNE CENE!
A
- HLADILNIKI od 35.700 SIT
- KOVINSKI REZALNIKI BOSCH 17.890 SIT
- SESALCI 1200 W od 21.000 SIT
- PESTRA IZBIRA HLADILNIKOV RAZLIČNIH MODELOV IN BARV
» Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, susilri perila, pomivalni stroji, Štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje...
* mali gospodinjski aparati (šivalni stroji, sesalci, likalniki, mešalci...)
» originalni rezervni deli Gorenje
GOTOVINSKI POPUSTI!
Možnost nakupa tudi na več obrokov.   Brezplačna dostava.
( klprto od 8. do I'), ure, ob sobotah od \\. do 12. ure.
-sj\ NASLOV ZA NAKUP ^
gorenje 4r°^
W/M
JP*"1 w 1
Da bi še bolj udobno preživeli dolgo in vroče poletje, se odločite za...
Bfe^ OPEL V DOMŽALAH
HB^avtotehna 'W < - KOSEC d.o.o
■PP^HHBi Servis, salon - Kamniška 19. Domžale,
.........t tel. 061/716 092. 715 333
UGODNI KREDITI T+4% do 4. let
*    Opel na Internetu: www.opel.oom
.OPEL VECTRO s klimatsko napravo.   OPEL —
Prav gotovo si želite prijeten piknik ali dopust
Vabimo Vas v našo prodajalno na Usnjarski I, kjer lahko izberete med že pripravljenimi specialitetami za žar, dnevno svežim mesom, drobovino in mesnimi izdelki.
Pričakujemo Vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
MIKAVNO IN DOBRO!