Snujmo zadruge!* Še ni minilo mnogo let, kar je splamtelo na Južnem Štajerskem zanimanje, da, celo navduSenje za gospodarske zadruge. Pa samo splamtelo je, v naglici se je ustanovilo par zadrug, in po >starem slovenskeni« načinu je navdušenje ugasnilo. Ustanovljene zadruge ostale so prepuščene svoji usodi, oni, ki so je ustanovili, se niso več za nje brigali, zadruge bi lahko zaspale, če bi jih ne vzdrževali, vsaj na papirju, poiedini vneti udje. Med tem se je pa po drugih deželah razvijalo zadružništvo, je rodilo že obilo dobrega sadu in obeta za bodočnost najlepSih uspehov. Udomačile so se zadruge — ne pri nas, ampak v drugih deželah — oprijeli so se jih producenti, ki potom zadrug spravljajo v denar vse svoje pridelke, si dobivajo gospodarskih strojev, gnojil, semen itd., privadili so se pa zadrug tudi kupci, ne hodijo več kupovat od hiše do hiše, temveč kupujejo od zadrug. In ravno to je velevažno. Oni poljedelec, oni vinorejec, ki ni ud kake zadruge, bo pa za naprej še težje prodal svoje pridelke, kar je čisto naravno. Za nas bi bil to hud, usodepoln udarec. Pri nas se pridela mnogo zrnja, ki se hoče prodati, a kako ga prodati, ko se ne bodo zglaševali kupci, oni so se oprijeli zadrug. Za vojaštvo, za pojedine zavode itd. se kupuje že vse potom zadrug. Naš poljedelec bo pač spet žrtva prekupca, kojemu bo moral prodati za vsako ceno. Pri nas je sadjarstvo jako razvito. Imamo dobro znano, lepo sadje, jabelka, hružke, slive itd. V drugih deželah se prodaja sadje po zadrugah, v velikih množinah, po poSteni ceni, pri nas pa mešetarji in * 0 p o m b a. Za snovanje zadrug med Slovenci je od osrednje gospodarske zadruge sedaj nastavljen poseben nadzornik, gosp. Ivan Rožman. Ta gospod daje radovoljno vse nasvete za snovanje zadrug in tudi sam radovoljno pomaga pri snovanju. prekupci plačujejo složno po svoji volji, po svoji ceni, ki \e pač le samo njihovim žepom v korist, sadjar pa včasih Se toliko ne dobi, da bi se mu splačali stroški za spravljanje. Največjega pomena za Spodnje Štajersko je pa vinoreja. Kje se pridelajo taka vina, ko ravno pri nas ? NaS Ijutomeržan, konjičan, bizeljanc se pač lahko meri z vsakim drugim vinom. A naši vinogradniki se tožijo, da ni vinskih kupcev. Je že res, bližnji kupei gredo od kleti do kleti, a ti kupci malo pokupijo, ker mnogo ne rabijo, in mnogokrat se zgodi, da kupijo samo toliko, kolikor rabijo za zabeljenje drugod kupljenih cenih vin. Ko bi pa bili naši vinogradniki združeni v zadruge, bi potom teh pač lahko dobili odjemalcev, potom zadrug bi prišlo naSe vino v druge kraje, in bi zaslovelo. Na Spodnjem Štajerskem se pa goji tudi živinoreja. Uvidela se je važnost živinoreje. Drugod imajo zadruge, ki so skrbele za zboljSanje živinoreje s tem, da so si pridobile prave plemenjake. To bi bilo tudi pri nas potrebno. Drugod imajo zadružne mlekarne, kamor se daje vse mleko, kar ga je odveč. Mlekarne oddajo mleko v mesta, oziroma delajo sir, surovo maslo, kar se, v množini, vedno dobro proda. Pri nas imamo mnogo kuretine, ki je daleč znana. A pojedina gospodinja pač težko prodaja v daljne kraje. Jajca pa mora prodajati po ceni, ki se ji narekuje po onih, ki so pri kupčiji z jajci pri nas obogateli. Ko bi pa imeli razvito zadružništvo, bi imele naSe vrle gospodinje več veselja s svojo perutnino, saj bi po boljih cenah in tudi lažje prodajale. Pozabiti ne smem nekega pridelka, ki po mnenji zvedenih strokovnjakov nadkriljuje vse druge, to je čebula — luk; ko bi naši »liikarji« imeli svojo zadrugo, bi ne bilo treba zgubljati fiasa s tem, da vozijo svoj imeniten pridelek od kraja do kraja, za na3 luk bi se našlo odjemaleev drugod. Sicer pa se je pri zadnjem shodu v Šmarjeti niže Ptuja rodila misel, ustanoviti tako zadrugo, in pač morajo skrbeti ondotni za narodno gospodarstvo vneti možje, da stvar ne zaspi. Morda ni nikjer tako lepo in hvaležno polje za zadruge, ko ravno pri nas na Spod. Štajerskem. Seveda moramo pri tem misliti samo le na prave gospodarske začlruge — tako zvanih konzumov se hočemo nadalje izogibati, ker so konzumi sicer koristni, če so si stavili nalogo, varovati revne konzumente, recimo delavce v industrijalnih krajih, na§ kmet pa rabi v prvi vrsti pomoč, varstvo le kot producent. Snujmo toraj prave gospodarske zadruge! V vsaki fari, da, v vsaki večji občini bi morala biti zadruga — potem še le bomo lahko rekli, da smo gospodarsko organizirani. Seveda se stvar ne da izvesti brez dela — a tega dela se moramo lotiti vsi, ki nočemo, da vedno bolj in bolj propada naš kmetski stan. —