Katolišk cerkven list.
Danic« izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20 kr.. začetertht* 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadtn« na t;i d;:c praznik, izide
Danica dan pcprej.
Tečaj XXIV.
V Ljubljani 19. vel. travna 1871.
List 20.
Egiptovski Jožef.
Igra v petih dejanjih.
Spisal Radoslav. (Dalje.)
Geterti prizor.
(Oče gre proti šotoru in pri vhodu zakliee:) Čuj, sin moj, Jožef, pridi urno k meni, Poslušaj in dopolni mi povelje!
(Jožef pride.)
V	dolini bratje pasejo zeleni —
Jožef.
Preljubi oče, kaj so tvoje želje ? Oče.
Poglej za brati, kje je, veš, dolina; Ce v miru so, in drugo vse pozvedi;
V	košari nesel boš jim kruha, vina; Poglej pa tudi, kak je kaj pri čedi; Ali ne še zdaj, ni ravno taka sila, Ker solnce danes silno je pekoče, Pozneje, ko vročina je minila.
Jožef (vdano).
Pripravljen sem, kedar češ, dragi oče!
(Ljubeznjivo ga pogledavši:) Oče ljubi in naj bolj i, Oj, dovoli mi, dovoli, Da zapojem pesem krasno, Pesem lepo blagoglasno , Ki jo peti me učila Moja ranjca mati mila , In jo tudi sama pela, Mati ljubljena Rahela !
Oče.
Rado serce dovolilo Bo, da poješ pesem milo , Saj tud mene nje milina Tvoje matere spominja, Ki počiva v grobu sladko; Poj mi njeno pesem gladko !
(Oba sedeta pred Šotor.)
Jožef (poje).
Slava Tebi! o presveti Stvarnik milostni Adama, Tebi hočem vedno peti, Naj sem v družbi ali sama. Ti si Noeta očaka Pred potopom groznim rešil,
Nam ohranil si pervaka, Ko v pogin si grešne trešil. Ti očeta Abrahama Rodu močnemu si zvolil, Ni malikoin delal hrama, Vselej zvesto te jc molil. Ti neskončno si usmiljen, Vedno milosti skazuješ. In le z grehom si prisiljen, Da hudobneže kaznuješ. Torej Tebi bodein pela, Slavo Ti oznanovala, In Ti v pesmi čast vesela Za vse milosti dajala!
OČe (ginjon).
Glej, ljubi sin , kako je draga mati Pobožnega serca v resnici bila , Kak znala Božjo čast poviševati! Tud ti ohrani v sercu nje čutila; Jehova usmiljen jc , to je resnica, Če tudi pošlje britke nam težave In pripusti, da tare nas krivica, — Njegove vselej modre so postave. Nedolžnim je zgolj milost in dobrota, Izdihe njih ob času bo uslišal , Hudobnim so v pogin njih grešne pota, Pravične pa gotovo bo povišal.
(Jožefu slovesno.) Le Njega kliči ti, moj sin, v skušnjavi, Pomoč dodelil ti bo On nenadno; — Zdaj pa za brati urno se odpravi, Sej že postalo je sedaj bolj hladno ' (Odideta.)
(Zagrinjalo pade.)	fDalje nasl.)
Govor fir. Ceba&eka v kat. besednM v MJnb(Jani 9. mafnika M89i.
(Dalje.)
Resnica papeževe nezmotljivosti se opira na toliko dokazov, da nismo v stanu vsih našteti; ima toliko mič-nih strani, da ne moremo dana vsih ogledati. Le trojno prav tehtno zadevo te resnice hočemo kratko prevda-riti, namreč: I. V kaki zadevi in zvezi je naša resnica s cerkveno nezmotljivostjo sploh? II. V kaki zvezi je s cerkvenim pervaštvom in njegovim namenom? III. Kaka je njena zadeva do deržave in njenih zakonov?
1. Pervo vprašanje je: Kaka zadeva in zveza je med nezmotljivostjo cerkveno, ktero jc cerkev vselej za versko resnico učila, in nezmotljivostjo papeževo,
ktero je seda) slovesno določila? To tehtno vprašanje je rešeno v slovesni določbi papeževe nezmotljivosti in sicer v dvojnem oziru; pred vsim je 1. nezmotljivost po svojem viru in vzroku le ena, in ne smemo misliti, da je ena lastna škofom na zboru, druga papežu, temuč katol. cerkev je nezmotljiva po pomoči Kristusa in sv. Duha, ki ji je zagotovljena; pa ta nezmotljivost se razodeva po okolišinah in potrebah cerkve: ali po vesoljnem zboru, v kterem zbrani škofje s papežem zedinjeni svoje sklepe naznanjajo; ali pa po poglavarju sv. cerkve, kteri naznani v slovesni določbi versko resnico s tem namenom , da so vsi dolžni jo sprejeti. Sej kakor je Jezus obljubil in rekel aposteljnom vsim s Petrom vred : „Prejeli bote moč sv. Duha, in mi bote piiče v Jeruzalemu, v Judeji, Samarii in do meje zemlje," in: „Niste vi, ki govorite, ampak Duh vašega Očeta je, ki v vas govori"; tako je enake obljube in povelja dal tudi Petru samemu ko poglavarju cerkve z znanimi besedami: „Ti si Peter, skala, in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo premagale," „za te sem prosil, da ne opeša tvoja vera, in ti, ko boš nekdaj spreobernjen, poterdi svoje brate." „Pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce." Iz lacih obljub Kristusovih sklepamo: a) Da je aposteljnom s Petrom vred obljubljena pomoč sv. Duha pri službi keršanskih učenikov; b) da iz obljub, ktere je dal Kristus Petru, naravnost sledi, da je ta pomoč Kristusova tudi Petru samemu obljubljena, ter se po nji tudi sam ne more v veri motiti, in c) ker je Kristus obljube storil učencem s Petrom vred, da se tudi drugi škofje vdeležujejo nezmotljivosti; — da se pa ne more in ne sme misliti, da bi bili drugi škofje za se nezmotljivi, ampak papež sam ali pa drugi s papežem vred. S tim se vjema nauk sv. Pavla o cerkvi ko Kristusovem telesu. Cerkev je namreč skrivnostno telo Jezusa Kr., velika skrivnost, v kteri se shranuje delo božjega odrešenja, v kteri je božje in človeško pre-čudno sklenjeno, in Bog sam v zveličanje ljudi po člo-vekih ko vidnem orodju nadaljuje svoje delo do konca sveta. Čeznatorno življenje, tako rekoč duša te cerkve, je Kristus sam in sv. Duh, od kterega izvirajo vse čeznatorne djanja in moči v sv. zakramentih in v kerš. Dauku. Vidno telo te cerkve so ljudje, ki so vanjo sprejeti, in sicer po Kristusovi vstanovitvi predniki in podložni. Vidna cerkev pa ima tudi vidnega poglavarja in vidne pastirje, ki sv. cerkev na zemlji vladajo, sv. zakramente dele, in razodete resnice čiste ohranijo. Po tih pastirjih dela Kristus, pot, resnica in življenje, in Duh resnice vse Čeznatorno, namreč deli božjo gnado po sv. zakrameutih in varuje verske določbe svojih namestnikov vsake zmote. Kristus to dela ali po svojem namestniku samem, ali po okolišinah in potrebah svoje cerkve po Škotih sklenjenih s poglavarjem v vesoljnem zboru. Kakor je telo le eno, in ima več udov, vsi udje telesa so pa le eno telo, tako tudi Kristus in cerkev. Kratko: Bog sam je po svojem bitju nezmotljiv. Bog pa dela v svoji cerkvi po svojih namestnikih in služabnikih, da kakor po njih deli gnade, tako ohrani po njih tudi či-»te razodete resnice. Ti namestniki in oskerbniki so papež in škofje, in Bog daje svojo pomoč zoper zmoto ali papežu samemu ali škofom združenim s papežem. Vsi ti ali papež sam so le orodje nezmotljivosti , kterega se posluži Bog ko edini vir in vzrok nezmotljivosti, in sicer ali samega papeža, ali pa njega s škofi vred. To izreče zbor z besedami: „Po pomoči božji, ktera jim je obljubljena."
2. Kakor vir ali vzrok, lako je tudi obseg nezmotljivosti ravno tisti pri vsi učeči cerkvi, kakor pri papežu. To namreč, v čigar določbi je cerkev po božji pomoči nezmotljiva, je razodenje božje, naj si obsega verske ali nravske resnice, in določba tega, kaj
se s timi razodetimi resnicami vjema, kaj jim nasprotuje. To je ob vsih časih veljalo o zapopadku in obsegu cerkvene nezmotljivosti. In ravno to je zapopadek papeževe nezmotljivosti, ktera se od cerkvene ne more ločiti; zbor namreč govori: „Rimski papež je obdarovan s tisto nezmotljivostjo, s ktero je božji Učenik hotel obdarovati svojo cerkev pri določbi svojega nauka v verskih in nravnih rečeh," tedaj nikakor ne v druzih rečeh. Cerkev in papež namreč niso nezmotljivi o tem, kar zadeva zgolj človeške dela in svetne učenosti, n. pr. ali se zemlja suče ali solnce; ali so po zvezdah pametne stvari; ali je homeopatija boljši ali alopatija; ali je v politiki boljši samovlada ali ljudovlada; ali je Neptunizem ali Plutonizem bolj resničen itd.; vse take reči niso razodete, niso ne verske ne nravske resnice, in zato ni ne vesoljna cerkev ne papež v njih določbi nezmotljivi, ter si o njih nikoli niso nezmotljivosti prilastovali. Vse to je pripušeno človeškemu umu, in služi naravnost le v časne namene in zato ni bilo raz-odeto, ker je Bog le to razodel, kar je k zveličanju potrebno, na primer od božjih lastnost, od delovanja božjega pri stvarjenju, odrešenju sveta, od človeškega poklica in neumerjočnosti, od naših dolžnost do Boga, do sebe in bližnjega. Ako bi se mi v takih resnicah motili, bi zgrešili pot k zveličanju in pomočke taisto doseči; zato nam je Bog razodel, in hoče to čisto in nepokvarjeno ohraniti v svoji cerkvi po svojih namestnikih, zlasti poglavarju cerkve. Kaj bi sicer bilo za nas in naše zveličanje? Kakor bi brez odrešenja ne zadobili odpušenja, tako bi se brez nezmotljivosti ne bila obranila za vse čase čista resnica.
II. Naše drugo vprašanje je: V kaki zvezi je papeževa nezmotljivost 8 cerkv. pervaštvom in njegovim namenom. Na to odgovorimo, da že namen cerkvenega pervaštva ali primata tirja papeževo nezmotljivost. Da je Kristus postavil sv. Petra za pervaka in poglavarja sv. cerkve, so ob vsih časih verovali vsi katoličani; kajti „kjer je Peter, tam je cerkev." (Amb.) Zakaj pa je Kristus Petra postavil poglavarja in mu zročil veči oblast, kažejo Kristusove besede same; že pri sv. Mat. 10. pravi: „Ti si skala in nato skalo bom zidal svojo cerkev in peklenske vrata je ne bodo premagale." Peter, poglavar, ima biti temelj cerkve, ktere nobena moč ne bo premagala; da bo pa cerkev tako terdna, nepremagljiva, mora biti terdna njena podlaga, skala, Peter. V čem pa mora biti cerkev in podlaga terdna? Gotovo v tem, kar je bistvo, jedro cerkve; to pa je razodenje božje, vera ali resnica in gnada. Da je tedaj cerkev nezmagljiva v veri, mora biti tudi njen temelj in to je Peter, papež; kakor je cerkev nezmotljiva, tako mora biti tudi Peter, papež, nezmotljiv. — Pri 8v. Luk. 22. Kristus opomni nevarnost v veri za vse učence, pa moli zlasti za Petrovo vero, da ne opeša, in mu povelje da, tudi brate v veri poterditi. Kristus sam prosi in obljubi, da Petrova vera ne bo nehala; ali je Jezusova prošnja in obljuba le prazna, ali se ni spolnila? Gotovo se je spolnila in Petrova vera je po nji neomahljiva. Tudi mu da Jezus povelje, brate v veri poterjevati; da to more, mora sam v veri poterjen, nezmotljiv biti; kako bo sicer ta, ki se sam moti, druge poterjeval?—Pri sv. Jan. 21. reče Jezus Petru: „ Pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce," s tim ga postavi pastirja namesti sebe in mu zroči svojo čedo, vso, ovce in jagnjeta. Pastir pa mora skerbeti za dobro pašo, po pravi poti voditi, nevarnost odvračevati, zgubljenih iskati, nepokorne strahovati, to je, v duhovnem pomenu, čiste resnice verne učiti, pravo pot zveličanja kazati, zmote in zapeljevanja odvračati, zmotene k resnici nazaj vabiti, in ako ne poslušajo, jih izobčiti. Ali bo pa viši pastir to mogel, ako je sam v zmoti, zmotljivosti v veri
in nravi podveržen, kratko: ali bo sposoben za to sv. opravilo, ako ni nezmotljiv? Tedaj mu je zanesljivo ta, ki mu je naročil to delo, dal tudi potrebno nezmotljivost.
Namen cerkv. pervaštva je dalje zlasti edinost sv. cerkve, „da vsi pridemo v edinost vere in spoznanja Sinu Božjega." Kristus je namreč postavil eno cerkev, in ker je ta cerkev vidna, ji je sklenil dati tudi vidnega poglavarja, da skerbi in ohrani edinost, in da je vsim očitna ta edinost. V čem pa morajo biti vsi udje cerkve edini? Gotovo v tem, kar gre k bistvu sv. cerkve, in to je razodeta resnica; vera in viri milosti božje, ki nam dotekajo po vidnih znamnjih, po sveti daritvi in ssv. zakramentih. Ali bo pa papež zmožen ohraniti to edinost v veri in ljubezni, ako ni nezmotljiv? Ali ni nevarnost, da bo s svojo zmoto edinost kalil, in bo tako ravno v njem zaderžek lepega namena, bistvene edinosti? Ali se bodo drugi škofje in učeniki edinili z njegovo vero, ali mu bodo pokoršino skazovali, ako mislijo, da se papež sam moti? Odgovor imamo ravno nad Dol-lingerjem in nekterimi nemškimi bogoslovci. Če je toraj Kristus hotel svojo cerkev edino in je v ohranjenje te edinosti papeža postavil, bo On po svoji modrosti in ljubezni tudi zato skerbel, da bo papež spreten, zmožen, to edinost ohraniti in jo vsim naznanovati, to je, daje mu predstvo nezmotljivosti, po kterem edinem je papež sposoben za ta namen edinosti. Ali svojemu namestniku v prid svoje cerkve ne bo dal tega potrebnega predstva Bog Sin, ki je nekdaj navdihoval svoje preroke in apo-steljne? Bog daje po svoji milosti slehernemu kristjanu po njegovem stanu potrebno gnado, da more vsak po svojem poklicu dolžnosti spolnovati. Tako daje zakonskim lastno gnado, da v keršanski ljubezni med seboj žive in svoje otroke rede. On daje duhovnom posebno gnado in oblast, da veljavno svojo službo opravljajo in sv. zakramente dele. Iz človeške moči bi tega ne mogli, ako bi jim Bog oblasti in milosti ne dajal. Gotovo tudi papež, poglavar vse katol. cerkve, ko nar viši duhoven in učenik vsih vernih od Boga prejema za to visoko službo potrebno gnado. Ta gnada za naj višjega učenika vesoljne cerkve, ktero sv. Duh vlada, ne more biti drugo, kakor nezmotljivost, to je, da se ne more zmotiti, kadar ko najviši učenik verne uči, kaj je Bog razodel. Kakor je Kristus večna resnica, tako mora tudi njegov namestnik učiti čisto resnico , da more biti vreden namestnik Kristusov. Ravno tisti Bog tedaj, ki daje vernikom in duhovnom potrebno gnado, daje tudi naj višjemu učeniku vernih, ki ima tudi duhovne in škofe učiti, dar nezmotljivosti. Zato je v kat. cerkvi ob vsih časih tako prečudna edinost, ki je znamnje resnice, in nezmotljivost naj višjega učenika je potrebna pogoja te edinosti v resnici. — Tudi sicer že lastna pamet spoznd in tirja, da mora biti naj viši učenik v veri nezmotljiv. Bog namreč tirja od nas vero za zveličanje: „Kdor veruje... bo zveličan, kdor ne veruje, bo pogubljen;" mi pa smemo od Boga tirjati in pričakovati popolnoma gotovost, da se nam oznanuje čista vera. Kristus nam daje to gotovost, ko je na Petra postavil cerkev in za njegovo vero molil; kdor stoji na tej skali, si je svest prave vere. Le ako je ta naj viši učenik nezmotljiv, nehajo vsi dvomi, vse zmote zastran vere, in mi zadobimo popolnoma mir serca in tolažbo zastran čiste zveličanske vere, ker Petrova vera je Kristusova vera, ktero je On za zveličanje tirjal. Kako lahna je sedaj za slehernega pot do prave vere, čiste resnice; in vendar tako varna in gotova! Kako težavno je zgolj človeško preiskovanje, le nekterim mogoče, — in še nobene gotovosti ne daje ! Zdaj pa naj prostejši verni kristjan sme reči: Popolnoma svest sem si in prepričan resnice svoje vere, ker verujem, kar uči verovati namestnik Kristusov, poglavar sv. cerkve, ki se v veri ne more zmotiti. Verni kato-
ličan hodi v luči belega dneva, in ne more zaiti, neka-toličan pa po megli in mraku, in se zanaša le na lastno bistro oko, ktero pa brez luči od zgoraj ne more zadostno viditi. Zato je neizrekljiva sreča vernega katoličana, ki ima v svoji cerkvi duhovno mater, ki ga je prerodila, in ga podučuje ; v papežu pa duhovnega očeta, ki cerkev in vse verne vlada, uči in zmote brani, in tako smo po ti svoji materi in tem očetu pravi otroci Božji, na popolnoma varni poti k nebeškemu Očetu.
(Konec nasl.)
Prošnja 98 arstrijanskih nadškofov in škofov do svetlega cesarja,
Premilostni gospod! Odhod francoskih vojakov iz Rima in zamaknjenje Evrope v izid strašne francoske vojske je italijanska vlada v to obernila, da je že davno pričeto delo dokončala: 20. kimovca lanskega leta se je polastila Rima. Sardinsko kraljestvo je Lombardijo in Benečijo dobilo s tujim orožjem; Tošfcano , Modeno, Parmo, Neapelj, Sicilijo s tim, da je zvezo storilo s puntarstvom; cerkveno deržavo si je pa ugrabilo s očitno silo. Te nepravične pridobitve pa niso enake staviti s tim, kar je svet že tolikrat vidil: zakaj tukaj ni prašanje le samo za posestvo nekterih stotin štirja-ških milj, ampak tudi za naj svetejsi koristi dveh sto milijonov katoličanov. Papež mora biti vladar ali pa podložni, tretjega ni: ne more pa biti podložen, da bi se mu ne uzela prostost, ktere mu je potreba za spol-novanje njegovega svetega poslanja. Pokorni in zvesti podpisani, odkar so se pričeli napadi v papeževo deželo, so o tem velikrat in jasno svojo misel razodeli in tudi poslednje in naj hujše bogoskrunsko djanje nad sv. Stolom so očitno grajali.
Vendar pa ko se je doveršilo djanje 20. kimovca, se neka opravičena nada ni spolnila. Vlada Vašega Veličanstva o določivnem času ni naznanila tistih želja in misel, ki jih ima Vaše Veličanstvo s 27 milijoni Vaših katoliških podložnikov vred o tem, kar tiče čisto za-trenje cerkvene deržave. Prepokorni in zvesti podpisani obžalujejo pritežnosti in nevarnosti, s kterimi se ima domovina že toliko časa upirati, in ne taje ozirov, ki se s tim nakladajo krone svetovalcem. Toda tudi besede so zmožne biti djanja, celo še takrat, ako bi za trenutek ostale brez vspeha: kajti one sežejo v prihodnjost.
Milujemo toraj pisanje, ktero je bilo 13. kimovca odpravljeno do poslanca Vašega Veličanstva v Floren-cijo: zakaj namen laške vlade, da se hoče Rima polastiti, je bil takrat že na belem dnevu, in graja te naj osorniši silovitosti v omenjenem pisanji ni zapopadene Po drugi strani pa je bila vendar v ta j istem volja naznanjena, da naj se sv. Očetu ohrani samosvojnost in osebna varnost. Viditi je toraj , da je ministerstvo za vnanjstvo Vašega Veličanstva obetanja italijanske vlade več cenilo, kot so vredne bile. Res se je obetalo, da papežu zagotovljene ostanejo vse časti in pravice vladarja ; ali nemogoče je skazovati vse pravice vladarja brez samostojne 'dežele, Leonišče (Leonovo mesto) pa je samo zase čisto nezmožno, da bi bilo kaka samostojna okrajina. Nade, ki si jih je delalo ministerstvo Vašega Veličanstva za zunanjstvo, so toraj do čistega šle po vodi in sila dogodb nikakor ne dopušča, si jih še kteri-krat delati. Kdo bi si po dogodbah, ki nam jih poslednji mesci naznanujejo, še terditi upal, da je v Rimu pri sedaj gospodujočih oblasteh zavarovana tudi le oseba sv. Očeta, koliko manj pa še njegova polna samostalnost?
Samostalnost za Leonišče so bili že precej perve dni odstranili, in zdaj že celo neoveržljive lastninske pravice, ki jo ima sv. Sedež do Vatikana, več ne spoštujejo. Vse ondotae umetniške zbirke s prostori vred,
ki so zanje odmenjeni, še celo sobe in pokrite mo-stovže, ktere je Iiafael ozaljšal s svojimi slovečimi slikami na presno, ste zbornici v Florenciji razglasile za narodno lastino. Koliko sob bodo poslednjič pustili Njih Svetosti, se ne ve. Cerkvi sovražue postave, s kterimi je vlada v Torinu kupila podporo Macinistov, so se zdajci pričele vstanovljati in tako gre dalje stopnja za stopnjo. Civilni zakon se je prikošatil v Rim ; šolstvo se prestroja v tem pomenu , da se od vere loči; med šolskimi vodniki so judje. Rimskega jezuitovskega vstava se je večidel že vlada polastila za svoje koristi; zatertje osmerih naj znamenitiših samostanov je oklicano; in pri tem ne bo ostalo.
Cerkev, njeni učeniki, njene naprave in papež se smejo samovoljno zasramovati ; naj ostudniši podobe in skrunjenja se na ogled postavljajo. Vlada Viktor-Eman-velova je bila še v Torinu, ko je o vsaki priliki ter-dila, kako je potrebno, da se Rim obsede, ter bode ondi pravico in red branila. Vendar pa, odkar vihra tribar-venica na Kapitolu, je Rim, ki je imel poprej popolni mir, izročen sleherni puntarski pohlepnosti. Prihrumenje italijanskih trum v Rim je bilo spremljano od ostudnih djanj, ki bi se bile toliko ložej odvernile, ker je bilo takrat vender dosti bajonetov pri rokah; in ko so novo vlado vstanovili, se v prestolnem mestu cerkvenega poglavarja ni mogel duhoven na poti pokazati, da bi ne bil nadleganju nastavljen; prederzne derhali so motile Božjo službo in hladile svojo besnost nad pobožnimi molivci po cerkvah. Tako je še zmiraj v Rimu, če prav se ravno sleherni dan velike hudodelstva ne dogodijo. Od braniteljev pravice in reda, ki jih je postavila nova vlada, imajo preganjani katoličani malo upati; v cerkvi „al Gesu" so se s svojim orožjem v moleče vernike zagnali , namesto da bi bili razgrajanje ukrotili, ki ga je počela besna derhal ob vratih Božje hiše. (Konec uasl.)
Tri mesce na JFufroeein.
LXI.
V Bejrutu. — I'. V;m-Hxm in kj.- je veda. — Kuhar JclaČica bana.
—	Tudi iz Ljubljane kdo v Bejrutu. — Kanolar Stefanelli. — Od-li*>d. — <>t"k < iper iu njegov«* z^nde in m/gode. Mieht-b- Cvrillo.
—	Abd-iil-'>ami mi olika liberalcev. Sobnik J. Kovač« vič in nia-
»enist A. Likmi.)
Bejrut. — 26. majnika sem sveto mašo opravil pri altarji čistega spočetja v jezuitovski cerkvi. Posebno soznanil sem se s č. o. Van-Ilam-om , S. J., ki je bil 13 let bogoslovski profesor (v 11<»landii ali Belgii), zdaj pa je na povelje svojih višjih popotoval več let po Ju-trovem ter je imel nalogo, učeno popisati Palestino in druge jutrovske kraje. Tako ta red vedno veliko dela za učenost na vse strani; liberaluhovska učenost dandanašnji je pa ta, da jezuite in papeža zasramujejo po umazanih časnikih.
Bejrut, kakor sem zdaj zvedil, ima med kacimi So« h iT) prebivalci 20.000 musulmanov, 20.000 razkolniških grekov, 15.<miO marouitov, 5<XiO zedinjenih grekov itd. (ter skupaj z druzimi do 30.0<)0 katoličanov), nekaj ar-menov, koptov, hebrcjcv, metualov itd. z mnogimi cerkvami. Posebno veliko šolske mladine podučujejo razni redovi.
Ostal sem bil v „IIotel-Univers-u," blizo konzulata, plačal od prenočnine 3 franke in 3 franke za kosilo. Gostilnik Konštantin, kakor sem bil zvedil, je grek, ki je bil neki kuhar pri banu Jelačič u, in nam se je prav postrežno obnašal, ter pri izbarkanji pervi pot in pri vbarkanji drugi pot je vse storil, kar je bilo treba, in nismo imeli nobene sitnosti. — Na vse zadnje že sem zvedil, da je v Bejrutu Kranjica Prelihova iz Ljubljane s svojo sestro, ki ima moža Poljaka Jakopa Štefanov-skega, sedlarja.
S tovaršem Tirolcem Hormanom sva se tukaj prav serčno poslovila, ker jaz sem se bil odmenil še v Carigrad , on pa proti domu z drugim parobrodom. Gosp. Stefanelli, kancler pri konzulatu, nam je tudi to pot bil prav postrežin. Ta gospod je vse hvale vreden. Poslovili smo se tudi pri starem general-konzulu in proti 6 zvečer 27. maja sva odrinila s Cehom Fridmanom na parniku „Afriki" proti Zmirni.
Že ob 2 po noči je moj tovars Fridman zagledal veliki otok Ciper, pred kterega mestom Larnako smo obstali zjutraj o poli sedmih.
Ciper, po greško Kypros, turško Kebris, je kaj imeniten otok med Sirijo in malo Azijo in obsega 260stir-jaških milj s 140.000 prebivavci, ki so veči del Greki. Glavno mesto je Nikozija. Lepi in rodovitni otok pa ne more tako v cvet priti, kakor je zmožen s svojo rodovitnostjo in vgodno lego, ker razni narodi in ljudje se od nekdaj zmiraj zanj pulijo in tepejo. Prebivali so v starodavnih časih ondi Kananejci, pridružili se jim Fe-ničani, ki so ondi pričeli razuzdano češenje nesnažne malikinje Ašerah, Astarte ali Venere, ki menijo, da je na tem otoku prišla iz morskih pen. Iz pen že, ali pač tudi iz blata. 550 pred Kr. je bil Ciper egiptovsk, potlej perzovsk, pod Aleksandrom macedonsk, zopet egiptovsk, 1. 58 pred Kr. rimsk itd., poslednjič turšk. Dobili so ga križarji itd., Benečani 1. 1489, in poslednjič zopet Turki 1571 pod Selimom po pošastni vojski. L. 1822 so turki strahovito delali na tem otoku, ker so se Greki hotli osvoboditi. 25.000 mož so bili poklali, otroke utopovali, ženske v sužnost prodali!
Z našim parobrodom se je peljal tudi Monsgr. Mi-chele Cyrillo, vikarij s škofovsko oblastjo na Cipru, ki jc ravno šel iz Jeruzalema. V Larnaki so 3 katoliške cerkve in 600 katoličanov. Faro imajo oo. Frančiškani, njih cerkev je izmed naj lepših na jutrovem. Bil je po greški pratiki ravno binkoštni ponedeljek, velik praznik. IliŠe so večidel že s strehami po evro-pejski šegi. Greška razkolniška cerkev ima posebno lepo okinčan stolp z bizantinskimi olepšavami. Na tergu in sicer po mestu je bilo vse živo ljudstva, po morji vse polno čolnov z ljudmi, ki so bili semanje napravljeni. Mesto je čedno, nekaka sredina med evropejskimi in jutrovimi šegami. Do čuda veliko sem vidil zamurcev. Izdelki so že boljši od druzih jutrovih, zlasti čevljarska prelepa roba. Kraj ob mestu in po obmestji je ves poln prelepega zelenja in olepšan z mnogimi palmami. Po 4 pomaranče so dajali za pijaster (blizo 10 nkr.) Sicer pa je viditi po velikem otoku bolj pusto. Od Larnake zadej se vidi visoka gora Olimp, dandanašnja Križna gora, 6 —7000 čevljev visoka.
Na Cipru je bil doma sv. apostelj Barnaba, ki se je mnogo trudil svoje rojake spreoberniti ter osrečiti (Dj. apost. 13), in je poslednjič tudi v svoji domovini umeri, bivši ozaljšan z vencem mučeništva. Pod cesarjem Zenonom so našli na Cipru njegovo truplo z evangelijem sv. Mateja vred, ki si ga je bil Barnaba zase prepisal. — Sv. Pavel je na Cipru spreobernil rimskega poglavarja Sergija, judovskega vražarja (Elima) pa je s slepoto kaznil, in s tem čudežem ob enem ravno poglavarja prepričal, da je res apostelj in da je njegov nauk resnica. (Dj. 13, 6—13.)
Larnaka je na mestu nekdanjega Cittium-a, ki ga je bil menda zidal že Cetim, vnuk Noetovega sina Ja-feta, in je toraj silo staro.
Znano je imenitno cipersko vino, posebno dobro je v Limassol-u, majhnem zavetniku. Ciprovec se razloči peteri : Komanderijec ali križanec, ki se prideluje na stari konturii ali križanskem posestvu ob Kolossi; m u-škatar; sladki morokanelec, in dvojno manj imenitno, ki se ne izvaža v Evropo.
Razun že omenjenih so znamenitiši mesta še: Sa-laminec, Famagusta (čisto turška) in druge.
Ko smo se dalje peljali mem otoka, so se vidili še precej zeleni hribi in polja.
Nad našo kajuto na podu so skoraj vse popoldne nekteri možaki politizirali zastran Jusuf-Karama in Da-vud-pašata, in pa s toliko živostjo, da bi se bili skoraj stepli; silno so kričali. Vidi se, da ta reč je deleč segla, in pa kakošni politikarji so greki. — Proti 4 smo šli mem skalovitega nosa, na kterega koncu je svetilnik (fanale), od deleč viditi kakor cerkev, da po noči barke vedo, kako popotvati. Deleč zadej je viditi drug velik hrib, bolj obširen; ob 8 zvečer smo bili še zmiraj ob ciperskem obgorji.
Z nami na barki je bilo nekaj mladenčev, ki so rekli, da gredo v Carigrad, ter se bodo izučili in bodo strežniki sultanovi. Soznanil sem se bil zlasti s lTletnim Abd-ul Gani-em iz Bejruta. Menil se je ondi izučiti še več jezikov, ter potlej pojde v Pariz. Bili so ti mladenči precej hrastovi in neobdelani; vender pa so v govorjenji do bližnjega več kulture razodevali, saj v nekem oziru kakor pa nekteri liberalni doktorji in profesorji v svojem govoru zoper cerkev in papeža.
Naš sobnik ali točaj na parniku je bil Janez Ko-vačevič, iz Tominskega, prav prijeten človek. Popotnikom se je kaj čudno zdelo, ko sva govorila po slovensko in pričujoči niso mogli razumeti. Tudi eden ma-sinarjev je bil Šlo venec, Anton Likon iz Postojne. Tone je že tako olikan Slovenec, da ne pije več ,,kofeta," ampak „kavo," ne več „cigare", ampak „smodko."
Naslednji dan, 29. majnika, smo skor celi dan šli ob gorah Anatolije (male Azije) , ki smo jih imeli ob severni strani, in nektere so bile viditi precej visoke.
Ogled po Slovenskem in dopisi•
Iz Ljubljane. Cerkvenih obhodov ta teden so se vdeleževali učenci nižih šol samo tje grede, iz srednjih so gimnazijalci vse tri dni imeli svojo sv. mašo, realci pa — nič!
Bratovšina sv. Res. Telesa letos po pošti cerkvam svoje darove razpošilja; samo tisti gospodje, ki so v bližnji okolici, naj sami ponje pošljejo, kjer pošte ni. Vse reči so že blagoslovljene.
Od sv. Lenarta, 7. vel. trav. P. - Ko sem bival v Rimu, sem si izprosil milost od sv. Očeta svojim ov-Čicam podeliti sv. papežev blagoslov. Uslišana je bila moja prošnja. Dobil sem na pergamentu pisano oblast podeliti sv. blagoslov kaki dan, kterega spoznam za pripravnega. S tim sv. blagoslovom so sklenjeni popolnoma odpustki za vse tiste, ki se čisto spovejo, vredno sv. Rešnje Telo prejmejo, in pobožno molijo v namen sv. Očeta za zatiranje krivoverstva, za razširjanje sv. kat. cerkve, za mir in edinost med keršanskimi vladarji, kakor je bilo v odgovoru na mojo prošnjo posebno opomnjeno. Pripraven dan sv. blagoslov podeliti, je bila 4. nedelja po veliki noči, ker to nedeljo ste pri nas dve duhovni opravili. Ko sem nedeljo popred to oznanil, so bili ljudje silno veseli, ker so se že pred mojim prihodom iz Rima popraševali: Ali nam bodo prinesli „papežev žegen" iz Rima, ali ne V Na omenjeni dan po 10. opravilu smo skupaj odmolili molitve zadobljenje odpustkov, ter sem jim potem podelil s križem sv. papežev blagoslov. Dolgo dolgo bode ta dan v spominu Sentlenarčanom, ker se nobeden ne spominja, da bi bilo kdaj tukaj toliko en dan obhajanih, kakor ta dan. Bilo je obhajanih 195, in še marsikteri se je bil pripravil, a ni mogel priti na versto. Pisavec teh verstic je bil v serce ginjen, ko je vidil tolik vspeh, in ko se je spominjal, koliko pobožne molitve je bilo
opravljene za sv. Očeta. Iz serca je zdihnil: Danes je tej duhovniji zveličanje došlo! —
Podgradom. (Konec.) Njegovi vinogradi, za ktere okoli 50 voz kolja vsako leto porabi, so tako posajeni, da so terte vse v versti; pa ne navadne terte; prav veliko jih je dobil naj žlahtnejih iz Nemškega in Bog zna od kod. Povzdigniti je hotel vinorejo, kazal je ljudem , kako bi si pridelali več in boljšega vina. Za sadjorejo je bil toliko vnet, da ni le po farovškem vse lepo zasadil, pa vsake le mogoče sorte sadja; tudi far-manom je brez števila dreves podaril in gotovo bodo še zanamci hvalili zato pervega svojega fajraoštra. Naj bolj pa se je veselil sviloprejk. Te je pa tudi znal tako gojiti, da je vsako leto vse za seme prodal na Laško. Lansko leto je zato še lep dobiček imel. Zraven prav poštenega plačila, so mu Lahi poslali poverili, za lepo postrežbo eno štolo, vso z zlatom vezeno, ki se ceni do 100 gld.
Kaj pa čem povedati od njegovega delovanja kot pisatelja? Kdo ne pozna njegovih pridig? Kdo ne ceni visoko njegovega razlaganja keršanskega nauka, kterega je spisal tako izverstno že čez dvesto pol? Pisal je pa še sem ter tje po raznih časopisih. Zares, človek mora stermeti, ko premišljuje njegovo delavnost. In kako vender do pike na tanko je vse! Ako pa je kdo stopil v njegove sobe, je vidil, kako je vse vredjeno, snažno, vse kakor v škatijici, vsaka stvar na svojem mestu. Zato pravijo Suhorci: Ni je bilo ure. tudi po noči ne, da bi ne bila prav obernjena. Pa spet je vedno mer-golelo delavcev okoli farovža. Večkrat sera se le čudil, kje dobi toliko denarjev, da plačuje toliko delavcev. Kadarkoli sem prišel k njemu, je bilo vse živo — v delu. En sam zidar je dobil od njega več ko tisuč gold. le za svoje delo. Kdor ni bil priča, ne verjame , kaj je gospod storil. Zato sem že rekel: Na Suhor naj pride vsaki gledat, kdor hoče viditi, kaj premore človek, ki ima dobro voljo in zmožnost za to. Ako je bilo — v današnjih časih — kaj posebno slavnega, da so mu podelili zlati križec za zasluge, ga po moji misli težko kdo nosi tako zasluženega, kot ga je nosil on. To po-častenje pa mu ni bilo toliko, kot je marsikdo mislil. Večkrat mi je rekel: Da bi mi bili kaj v denarjih dali, da bi za cerkev ali za faro kaj storiti mogel, pač bi bil vesel; ker vse, karkoli je po svoji skerbljivi varčnosti si prihranil, vse vse je obernil v zboljšanje svoje toliko ljubljene tare. Kako je Suhoree ljubil, se jc posebno vidilo v času raisijona, ki ga je bil leta 1 napravil. Kdor je bil priča, lahko pozna njegovo ljubezen do ovčic. Vedil jih je pa tudi zares voditi. Pa če je bilo treba, je dobro znal pokazati svojo bistroumnost, ter je marsikoga tudi ojstro prijel, naj bo kmet ali gospod. Kadar se mu je hudega, neprijetnega kaj pripetilo, mi je koj potožil, ter tako zlajšal svojo britkost. Ko ga je enkrat hudoben jezik gerdo černil, je hitro prišel k meni, pa britko mi tožil svojo nadlogo; ali ni bilo treba dosti tolažila, umirilo se je serce, in spet je bil vcjel. Kaj rad se je nedolžno vedril med prijatelji in marsiktero prav dobro je zasolil večkrat, da smo se njegove družbe res veselili. Zamolčal pa nobenemu nobene ni. Kar je bilo v sercu, je bilo gotovo tudi na jeziku. —
Kot domorodca ga dobro pomnijo nasprotniki znanega kopita, kteri bi ga bili večkrat radi v zadrege pripravili; ali bil jim je kos.
Cez vse je ljubil svoje ovčice; povsod jih je zagovarjal, povsod branil, kakor je vedi! in znal v časnih in dušnih rečeh. Pač niso zastonj jokali o njegovi ločitvi iz te solzne doline.
To leto pa se nam je nekako čuden zdel. Le o smerti in večnosti je govoril; zlasti pa je želel biti vedno
v družbi svojih nar boljših prijateljev. Ce je le mogel, če se je le pripetila kaka priložnost, že nas je zbral krog sebe. Zadnjikrat smo bili velikonočni torek pri njem in kako hudo mu je bilo, ko dveh prijateljev zavoljo slabega vremena ni bilo! Prec jima je pisal, naj zi sama zvolita dan in določita kraj, kjer bomo spet se v pošteni družbi radovali. Tako je želel naše družbe, da smo se celo čudili temu.
O zadnjem shodu nam je pravil, da je imel 3. apr. čudno prikazen po noči. Zdelo se mu je, da ga gospod ujec kliče; za pervi klic se se ne zmeni ter si misli, bo že se enkrat klical. In res drugič ga zakliče, da se prebudi. Posluša, in zdi se mu, da gre nekdo polahko proti postelji, ki je pa tako moker, da vse teče od njega in on sliši kaplje padati po tlčh. Ko pa do postelje pride, dihne vanj in zgine. Hladan pot ga oblije in ko premišljuje, kaj bi to bilo, boječ se, da ne bi bil mertvud, bije ura 12. To piše precej svojemu gosp. ujcu. Se dvoje druzih prikazen nam je pravil, ki jih je na Toplicah doživel.
Za praznik sv. Jožefa — 3. ned. po veliki noči — ae vse lepo vredi. Na sv. Jurja dan čuti neki mraz; ali delaven, kakor je bil, si pokoja ne da. Se v sredo je maševal v podružnici Bušinji vasi, ali domu več ne more. Pošlje po voz, in se vleže.^ Vender še vse vrav-nava, delavcem dela odkazuje. Čutil pa je, da desna stran pljuč se je vnela. Pošlje v petek po zdravnika, ali prepozno je bilo. Tudi spovedal se je še ta večer. V saboto zjutraj o 1 25 se nesrečni legar na možgane vleže, da mu zavednost in besedo vzame. Pred ta večer me je želel še pri sebi imeti, ali ker je že pozno bilo, ni privolil, da bi po noči po me poslali. Ko pa drugo jutro pridem k njemu, me ni več poznal. Metliški gosp. Miha so mu bili ravno sv. poslednje olje podelili. — Večkrat sva se menila od testamenta, ali vender ga prec dobiti niso mogli. In ko je v nedeljo na večer umeri, je bila zavoljo tega precej velika zmešnjava. Še le vtorek so dobili testament, v kterem je pet vse lepo vredjeno. Lahko se reče, da je bil pokojni g. Škotic izversten izgled vsem drugim. — Gospod ujec, kterim smo hitro telegram poslali, so prišli v ponedeljek ravno ko je bila ura 12, v strašni plohi, da je res vse teklo od njih ko so stopili k njegovi mertvaški postelji; ali zastonj je bil njihov klic, zastonj njihov pre-žalostni jok. Njegova prikazen se je pa vender nekoliko spolnila. Kar je zares tudi posebno, je to: 2. maja 18o8 je bil slovesno na faro vmesten in 2. maja 1871 pa slovesno zakopan. — V resnici hudo nam je po njem! Ali jaz pravim: Zadosti je storil; ravno bi bil sad svojega velicega truda nekoliko vžival, pa Bog mu je rekel: Pridi zvesti in dobri hlapec in vživaj pri Meni rajsko veselje za svoje delo! — Ker pa le Bog sodi naše duše in on preiskuje naše ledja, ga priporočim vsim njegovim prijateljem v sv. molitev, da se spominjajo njega zlasti pri sv. mašah. Bog mu podeli večni mir in pokoj! In večna luč naj mu sveti! Amen.	Janez.
Iz nemškega Gradca, 14. vel. travna. Preteklo nedeljo je šla po napovedi mil. škofa veličastna procesija vseh iara graškega mesta v „Marija Trost," dobro uro od Gradca oddal-eno božjo pot, prosit za sv. Očeta i:, mir sv. Cerkve. Prostorna cerkev je bila vsa na-p ilnjena, in toliko in še več množice je moglo zunaj ostati. Pravijo, da 12—do 141-00 ljudi se sme šteti. V cerkvi so veliko mašo imeli mil. škof, zunaj v nalašč zato narejenem šotoru pa njih vel. namestnik. Nar bolj sioveča pridigarja tukajšna, zunaj Msgr. dr. Ilebenstreit, znotraj frančiškan o. Severin, sta imela govora, kratka sicer pa krepka, v pomenu in potrebi te slovesnosti. Nazadnje so mil. škof dali znotraj in zunaj papežev blagoslov s popoluoma odpustkom, ki so ga ravno popred
osebno pri sv. Očetu izprosili. Enake procesije so zapovedane po vseh farah škofije; čas določiti je gg. faj-moštrom prepuščeno. Že pripovedujejo časniki o procesijah, ki so v ta namen šle v Marijno Celje.
Šmarnice so vsako leto za južne predmestja zjutraj pri oo. dominikanih in zvečer pri gg. lazaristih za zgornje predmestja, in za notranje mesto zjutraj pri oo. frančiškanih. Nar bolj slovesne pa so večerne v notranjem mestu, pri kterih se verste tri notranje fare, tara škofijske cerkve, mestna farna cerkev in frančiškanska in je vsaki večer mesca drug pridigar, kar je, se vč, le v mestu mogoče , kjer je toliko duhovnov in redovnikov. Letos je mestna tarna cerkev na versti. Pridigarji se rčs trudijo, da vsaki, kolikor po svoji moči zamore, lep dar prinese nebeški Kraljici, in ljudstva, tudi iz boljših stanov, se vse tare. Gospodovega vnebo-hoda dan bodo mil. škof sami pridigali.
Vidite toraj, da mesto Gradec ni se tak6 vere za-verglo, kakor bi kdo po vpitji nekterih časnikov utegnil soditi. Pač tudi žalostnih novic ne manjka, pa tako že duh časa veje, da nekteri, ki si v dobrem ne upajo slave doseči, skušajo s podiranjem dobrega slavno ime si pridobiti. Tako je spet v kratkem neki ptujec, Švicar in protestant, ki je pa tudi mestni svetovavec, v nekem tukajšnem liberalnem shodu v kerčmi izustil, naj bi se frančiškani spodili („ausnisten") in se njih klošter za šolo porabil, tako bi si mesto 30.000 gl. prihranilo. In gledal je zadovoljno krog sebe, kako ga bodo pohvalili. Pa eden tovarsev ga zaverne, „da je kdo lahko prav zlo liberalen, pa vender ne hrepeni po odpravljenji kloštrov ali sploh ne po seganji v ptuje posestvo, pa se pri pijači!"
Tukajšno katol. tiskarsko društvo v poljudnih bro-šuricah veliko dela za sprebujenje in vterjevanje katoliške zavesti. Letošnje brošure so večidel mil. škof sami spisali. Ravno je pervi sošitek (147 str., 2 bota še na-sledovala) obširnišega dela njih milosti „o ijudski šoli" po ti poti prišel na svitlo. Pa se bo delo tudi lahko posebej kupovalo. Naslov je: ,,Die Volksschule. Ihr reehtes Verhiiltniss zu Familie, Kirche u. Staat, von Dr. Joh. Zwerger, Furstbischof v. Seckau." V imenovanem 1. sošitku govore nar popred (po skušenem in slovečem pisatelji o ti reči, Škotu Dupanlonp u) o zaumenu in posredkih izreje, dalje o naturni in božji pravici staršev in cerkve do izreje otrok. Le dvakrat, pravijo, se je staršem ta sveta pravica odrekla, v poldivji Sparti in ob času kervave francoske prekucije. Deržava pa, tako dokazujejo, mora le staršem ko naravnim izrejevalcem in cerkvi, ki jo je Bog v to pooblastil, njih pravice varovati. (Rechtsschutz ist Aufgabe u. Pflicht des Staates.) Potem govore o ljudski šoli posebej, in da njena glavna naloga je iz reje vanje, in iz te naloge izvirajo njene razmere do staršev in do cerkve.
Iz Gorice ima „Unita" dopis z naslovom: „Svo-boda za bogokletje v Gorici." Pripoveduje pa, da je bil tje prišel tuj češ-modrijan, premetovsk brezvernik, materijalist ali malikovavec natore, Juri Oddo, ki je tudi v Terstu večkrat imel nezbožne govore. Mestna gosposka mu je k temu privolila sobo v mestni hiši, da-siravno bi mu bili gospodje kakor katoličani brez ža-ljenja kake vstavne postave lahko to odrekli, kar je bila tudi njih dolžnost. Pa privolili so mu to ukljub vsemu določno katoliškemu prebivalstvu v Gorici in po okolici. Dopustili so vabila po tergih in ogleh in pa še vstopnino pobirati, zakaj ti izdajavci hočejo tudi plačani biti za svoje zmote in spake, da jih trosijo. Farizejsko raz-vozlovane tvarine tega lažnjivega preroka so bile: a) Filozofija napredka; b) zmotijivost papeževa, lažnjivo pred oči stavljena; c) dolžnosti deržavljanov. Bruhal je z nekako od satana vdihano žvekavostjo preklinjevanja
in zmote. V Gorici, ki je mesto z 20.000 prebivalci, je samo 100 nekatoličanov z Izraelci vred. Duhovstvo v Gorici je pravi zgled čednega življenja, gorečnosti in vdanosti do sv. Očeta; furlansko ljudstvo je priserčno verno. Slovenci so katoličani do kervi in jedra, toraj ni dopovedati, kako živo se je občutil napad na njih versko čutilo in na Očeta vsih vernikov, rimskega papeža.
Ali to je vse se mala reč v primeri s tim, kar nasledva. Velikodušno je katoliška družba goriška sklenila ovreči une laži in bogokletja teh govorov v ravno tisti sobi, in dva prav imenitna gospoda sta se v ta namen pri mestni gosposki oglasila. Ali kdo bi verjel? Bilo je njima zoper vsako ravnoslednost odrečeno!! Ali to tedaj so liberalci!? Vidili bodete, kam vas to pripelje, — vidite že zdaj v Parizu! —
Iz Gorice. Družba vednega češčenja presv. Res. Telesa v Gorici ima lepo število cerkvenih oprav (ve-stes sacrae) pripravljenih, ki se imajo nekaj poprodati, nekaj tudi, kolikor namreč bode pripuščalo družbeno premoženje, bolj ubožnim cerkvam podariti, posebno pa pred drugimi cerkvam tistih sossk, ktere so naši družbi bolj obilno pomagale. Te cerkvene oprave se bodo med tem razpostavile od 22. do 25. majnika in od 12. do 15. rožnika, od devetih predpoldnem do dvanajstih, in od treh do šestih popoldne v Koroninovi hiši, št. 19, v ulici Rabata.
Ravnateljstvo si šteje v čast, to visokočastitim gg. duhovnikom goriške nadškofije na znanje dati in vabi prečastite dušne pastirje k tej razstavi, posebno, ker se imajo ta čas, ko bo razstava terpela, te cerkvene oprave, kakor so namenjene, razprodati ali podariti.
V Gorici 15. majnika 1871.	Ravnateljstvo.
Molitev za rimskega papeža r se-rtanfih okolisinaft. *)
O božje in naj ljubeznjivši Serce našega Gospoda Jezusu Kristusa, iz kterega življenje katoliške Cerkve izvira! Lej, tukaj pred teboj v ponižnosti in zaupnosti tvoji otroci z naj veči priserčnostjo svoje molitve zlivajo za slavnega cerkvenega poglavarja, svojega očeta, rimskega papeža. Prosimo, o Gospod! pri tvoji dobrot -ljivosti, poživi ga s svojo močjo, da popolnoma zmago doseže nad svojimi sovražniki, kteri so ob^ enem nasprotniki pravice in resnice. — Oče naš, Cešena Marija, Čast bodi.
Neomadežana Devica Marija, Božja porodnica! Poslušaj s ponižnostjo in zaupanjem podpirane prošnje, ki jih tebi darujemo za rimskega papeža, namestnika Jezusa Kristusa. O Mati! pri tisti presvitli časti in lepoti, s ktero je obogatil krono na tvoji glavi, kadar je slovesno določil, da si brez madeža izvirnega greha spočeta, mu ti bodi vteha v greukostih, ktere terpi od nehvaležnih sinov. Brani ga v dnevih britkosti in skušnjave, in dosezi mu od svojega edinorojenega Sina, da še kakor popotnik na zemlji vesel gleda polno zmago svoje cerkve. Kraljica, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas! Cešena Marija (trikrat;.
Sveti Mihael višji Angel, nepremagljivi poglavar nebeških vojenstev! Sv. Jožef, prečisti ženin Marije Device , rednik Jezusa Kristusa in pomočnik katoliške Cerkve! lu vidva, častitljiva zemlje pervaka, ss. Peter in Pavel! Prosite za nas pri Gospodu, da naj Sebi in in Cerkvi na čast in pa v potolažbj vernikom po vsem katoliškem svetu zopet pošlje svojega angela, kteri hude namestnika Jezus-Kristusovega otel iz rok njegovih sovražnikov, da opravilo naj višega in nezmotljivega Uče-
*) Kdor te molitve »kesaao obmoli, zadobi po eiikrat na dan 100 dni odpustkov, ki <e zamorejo tudi za duše v vicah oberniti. Veljavno za ča? sedanjih stisk sv. Cerkve. vV Kitnu 29. listop. 1^70.)
nika v resnični prostosti spolnuje. — Oče naš. Česen* Marija. Čast bodi.
Da sovražnike sv. Cerkve ponižaj.
Prosimo te, sliši nasc
Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi.
Da svojo svojo sveto Cerkev vladaj in ohrani.
Prosjmo te, sliši nasc
Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi.
Da pastirja apostoljskega in vse cerkvene stanove v svoji sveti veri ohrani.
Prosimo te, sliši nas.
Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi. V. Molimo za našega papeža Pija.
O. Ohrani ga, o Gospod! poživljaj in osreči ga na
zemlji, in ne daj ga v voljo njegovim sovražnikom.
Molimo.
Predobrotljivi Jezus! ti sam si zveličanje, življenje, vstajenje naše. Tebe tedaj prosimo, ne zapusti nas v naših stiskah in zmešnjavah ; temuč po smertnih težavah svojega presvetega Serca in po britkostih svoje ne-omadežane Matere pridi na pomoč svojim služabnikom, ktere si s predrago kervjo odkupil.
Razgled po svetu.
Avstrijaiittki škofje so v slovesni prošnji do svit -lega cesarja pojasnili silovito krivico, ki jo je sardinsfct kralj storil s svojim oropanjem sv. Očeta. Pokazali so, da protestant Beust s svojim obnašanjem ob času teg* ropa ni spolnil ne želja in namena svitlega cesarja in ne toliko milijonov katoliških prebivalcev našega cesarstva. Omenili so , da papež se ne more drugac misliti, razun kakor vladar ali pa kakor podložin, da pa kakor podložiu ne more imeti tiste prostosti in samostalnosti, ki mu je potrebna za vladanje sv. Cerkve in sploh za spolnovanje njegovih dolžnost. Višji pastirji povdarjajo, da pravica tirja, naj se papežu do zadnje vasi vse po-ropano poverne, zakaj vlada Viktor-Emanvelova ni ne ene vasi po pravici pridobila. Ne le katoliškim, ampak tudi protestanškim vladarjem , ki imajo katoliških prebivalcev, je na tem ležeče, da papež ni oropan svoje samostalnosti in potrebnih pomočkov. Poslednjič škofje prosijo svitlega cesarja, da naj se poganja za tako pravično reč, sej katoličani iz vesoljnega sveta se nanj ozirajo. — Judovski listi ugovarjajo, da to nič ne bode pomagalo, češ, da vlada ne bode spremenila svoje politike. Mislimo vendar, da pred, kakor pa katoličanje s Škoti po vsem svetu svoje tirjanje.
I*ar*ki škofje, kakor se sliši, bodo zedinjeni pastirski list dali do katoličanov, in ob enem splošno pisanje do vlade, da naj se zaverže „placet."
V Parizu bodo rudečkarji kmali dogospodarili. Verzajlci jim jemljejo terdnjavo za terunjavo in jih stiskajo zmiraj tesneje v mesto. Rudečkarji pa med tein podirajo, ropajo in grizejo kakor gad v poslednji ob-upnosti. Vjedajo pa sami sebe kakor škorpjoni; komaj je eden .'5-4 dni na čelu, že ga ženejo v ječo in si druzega izvolijo, s kterim v malo urah ravno tako store. Greh še nikoli ni imel stanovitnega vspeha, in ga ira ne bo, badi si pri ljublj. verskih sovražnikih, ali pa v pariški „komuni.w Nadškofa v Parizu bi ti erc-libera-raluhi bili nemara že ubili, ko bi se brusov ne bali, kteri so kakor protestantje vender še stokrat bolj pošteni, kakor pa nesramni prostoduharji brez vere in brei Boga. —
Rimsko. V mestu Alatri so se hotli liberalci prav skazati za god Viktor-Emanvelov in so napovedali, da bodo kruh delili med uboge; le ti pa so jim ponudne listke v obraz metali in vlada ni mogla ne enega hlebčka oddati. Silo razdraženo je zoper roparje vse, kar
je v resnici katoliškega. Vse drugač so se obnašali v dan sv. Siksta, patrona svojega mesta. Vse prebivavstvo ie šlo za procesijo in klicali so: Slava sv. Sikstu! Slava Piju IX! Zastonj je bilo vse žuganje od papeževih nasprotnikov.
Po dobrodelnosti papežev je bil v Rimu bogat zaklad za ubožne s svojim odborom, ki je revne oskerboval. Florenška zbornica je to ljubezen do ubogih 13. aprila imenovela „ranjeno liso v Rimu," in polastila se je omenjenega zaklada. Iz ljubezni do edine Italije ita-lijanuhi Italijo na vse strani molzejo, žulijo, derejo, ro-
Iiajo , in ko jim za ljubezen več mar ni, teptajo tudi jubezen do bližnjega. Premoženje daje na leto po frankov prihodkov za ubožne; že pa je zbornica florenška nektere stotisoče od tega privolila mini-sterstvu za tekoče potrebe tega leta. Prav primerno pravi ,,Genf. Korresp.", da nenasitljivi puntarski vampir se debeli s kervjo ubozih kakor z zlatom ugrabljenih deržavljanov, in pri tem še dobrotne naprave obrekuje.
„Unita" piše, kako je minister Kvintino Sella precej pričel prodajati tuje blago, deželne posestva, se ve, ko je prišel v Rim. V drugi Italiji, pravi Unita, so naši prerojevalci prodali vse: kronine posestva, cerkvene posestva, železnice, tabak; že kamna več ne najdejo, da bi ga prodali ; ko pa so v Rim stopili, so precej prodajalni boben v roke vzeli. In za temi prodajalci prihaja v Rim tisoče revnih , sterganih , lačnih vradnikov, ki tudi ondi hočejo živeti. Ti, o ljubljeno mesto, pristavlja Unita, dobiš svoje ministerstvo, ki vse proda, kar najde, in prodalo bi tudi samo sebe, ko bi bilo kaj vredno — to ministerstvo , ta vlada sterganega papirja, vlada dolgov in primanjkljejev. In minister Kvintino Sella bode imel precej dolgo kaj prodajati, zakaj rekel je, da „Rim ima nezmerne koristi, ki jih ni imelo nobeno drugo mesto, kjer je bil prestolni sedež." — Tu ima kaj premišljevati uni učeni konštitucijonar, ki je rekel undan, da je v Rimu neka družba huje počenjala kakor naj hujši sovražnik. —
V Belgiji je gibanje za sv. Očeta veselo, veličan-oko. 30. mal. travna so bili napravili veliko božjo pot v Lovanjo. Ob cestah so vihrale zastave, neštevilna množica romarjev, s križi in banderi je v prelepem redu prihajala in cerkve napolnovala. Tisti dan je bil velik shod katoličanov v veliki dvorani ,,('ollege du Pape." Silno veliki prostor je bil do gnječe prenapolnjen veči del z mladimi navdušenimi možmi. Vseučilišni rektor je med veliko pohvalo tehtne besede govoril o prezna-menitem pomenu Sillabus-a in encikliki „Quanta." Ker je bila ta univerza sicer v slovezu hberaluhovstva, je govor napravil velik potres in je dosegel enoglasne vesele slavo-klice. — Potem je vikši škof Melinski navdušil mladino s svojim nagovorom, in papeževega poslanca sklepna beseda je zbudila navdušeno priploskovanje.
Iz London-a ve ,,Unita catt.," da angleška vlada se bode deržala teli le vodil: 1. Pospeševati take priprave , ki so vgodnje sv. rimskemu Stolu. 2. Ne spoznati tega, kar se je doveršilo na Laškem po padcu Napoleona III. 3. Zediniti se z drugimi deržavami, da se reši rimsko vprašanje. 4. Ubraniti, da to prašanje po italijanskih počenjanjih ne postane angleškega kraljestva katoličanom vzrok nepokoja. Lord Granville je rekel: „Mi smo zmiraj tega prepričani, da postavna sa-mostalnost papeževa in njeno svobodno zverševanje zadeva tudi pravne pravice angleške vlade."
Iz Ljubljane, katoliška politiska družba pripravlja za pervo nedeljo v rožniku (4. rožn.) ali v praznik presv. Trojice prav zanimivih in podučljivih govo-
rov. Zdaj so vabila k pristostu razposlane. Družba se množi. Prosimo naglo obilnih naznanil za pristop.
G. Janez Tušek, prof. na realki v Zagrebu, pride za prof. na gimnaz. v Ljubljano.
Tagblatt olikovalec. Undan je Tagblatt pravil, da so se nekteri duhovni neolikano obnašali, ko so srečali mertvaški sprevod z novošegnimi spremljavci. V ravno tistem listu obira družbo katoliških rokodelcev in dreza v njeno vravnavo. Pa to so še le mušice; naj veči »»oliko" Tagbl. meni kazati blezo s tim, da gerje kot vsak pijan „holzknecht" divja zoper duhovstvo, papeža. V 110. listu pa je storil sklep, kako bode zmiraj ljudi zoper duhovstvo dražil in hujskal.
Kako to, humaniški možicelj ? Ali nisi ti tisti, ki vedno bobnaš, kako da klerikalci in narodnjaki ljudi šuntajo zoper „mirne meščane?" Zdaj, ko v škripajoči
dosti dela ko „Lajb-žurnal" za Dollingerja, za ministrante protestanške cerkve in za „Revalesciere du Barry in Blechbiichsen."
Šolsko. Dopisnik iz Kranjskega v „Slov. Narodu" se boji, da bi kdo na prepovedanem gorenskem taboru ne bil kaj govoril zoper novošegne šolske zadeve. On meni: „kjer imajo še duhovni kaj ljubezni do šole in mladine, pridno podučujejo v sv. veri, kakor popred. Zdaj kakor popred hodijo učenci k sv. mašam. Čemu toraj grajati, kar ni graje vredno? Čemugerditi šolo?" itd. Ali je to porednost ali priprostost ? So mar v Ljubljani druge šolske postave kakor na Gorenskem? Ali pa hodijo tudi v Ljubljani ravno tako k cerkvenim opravilom, kakor poprej? Če nevgodno seme precej in povsod ne pokaže slabega sadu, se zato blezo še ni v dobro spremenilo. Princip, princip, za tega se ravna. — Naj vender vsak prevdari, kar piše ali spregovori. Tudi naj se tistim pripoveduje, da sta „Vaterland" in „Volksblatt" pristranska lista, kdor teh listov ne pozna. —
V Gorici je ravno prišlo na svitlo čisto na novo: ŽivJjeuje svetih mucencev Kočij ana, Kanci ia, Kocijanile in Prota pod napisom : „Nova Cvetlica v duhovnem vertu," s 4 podobami. Spisal in na svitlo dal Janez Globočnik kn. nadškofijski tajnik, skrivni kapi. Njih svetosti. Delo je izvirno in mnoge cene za Slovence, ki imajo toliko cerkev in altarjev posvečenih tem svetnikom. Bodi toraj to delo goreče priporočeno Slovencem.
Iz Rima, 12. majnika. Danes so sv. Oče srečno dopolnili 79. leto svojega življenja in prestopijo v hO. Njih zdravje je zares prav cveteče, kakoršno se silo težko najde pri kakem drugem človeku te starosti. Naj katoličani goreče molijo, da jih Bog ohrani še mnogo let. V Rimu se danes po vsih cerkvah moli...
Dospelo je katoliško poslanstvo iz Avstrije, ki nese sv. Očetu adreso z 800.000 podpisi. Zdajci bode imelo zaslišanje. (Unita.)
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Iz zapuščine ranjce Johane Ke-brove, delavke v papirnici 5 gl. — Od neke ranjce 5 gld. — Neimen. roka 50 kr. Neke device 5 gld. — Brat in sestra 2 gl. - Tri sestre 3 gl. — Neka vdova 2 gl. — Neimenovana 1 gl. in prosi sv. blagoslova za gnado ponižnosti.
Za misijon v Drinopolju (Adrianopelj). Iz Ccrnič 3 gl.; — iz Batuj 4 gl.; — iz sv. Tomaža 1 gl. 70 kr.; — iz Lokavca 1 gl.; — iz Otlice 1 gl. 30 kr.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazuik v Ljubljani.