226
Osebne vesti
ARHIVI XIX 1996
slvu). pri ustanovitvi Skupnosii arhivov Slovenije (1966), načrtovanju arhivskega omrežja (1966) le: urejanju vprašanj strokovnih profilov in strokovnega usposabljanja v arhivih (1968). Sam je že dolgo spraseval na strokovnih izpjtih arhivistike.
V okviru ožHjcne izdajateljske dejavnosti Arhiv-ikega druitva Slovenije sva skupaj pripravila puhli kac ■ Arhivi, od pisarne do zakladnice zgodovine (Ljubljana I96*7) ter Arhivi v -Sloveniji (Ljuhljana 1979). Za strokovne usposabljanje v arhivih so bili teoaj v prvi vrst' potrebni priročniki, ker za redne šolanje n. bilo izgledov, Unoletna šola za knjižničarje in arhivske pomočnike, ki jc delovala pri Višji pedagoški šoli v Ljubljani, dr. Vilfan pa jc predaval na njej zgodovino arhivov m poslovanje arhivov, se jc obdržala le eno šolsko leto (1957/581. Taku jc Arhivsko društvo kot prvega izdalo priročnik Arhivska tehnika (Ljubljana 1971), pri kaicrcin jc Viltan sodeloval s prispevkom o opremljanju in postavljanju gradiva. Pred tem sc jc moral že v letih 1959/60 inten..ivno ukvarjati s tehničnimi vprašanji, ko jc Mestni arhiv ljubljanski pridobil ne le adaptirana skladišča, ki so bila tcdai najmodernejša v državi (Adaptacija zgradb za arhive, Arhivist IX/]9fi0), marveč jc tudi nekaj časa sam vodil cclotna obsežna dela na ljubljanskem magistratu. Knt drugega pa sva napisala priročnik Arhivistika (Ljubljana 1971), še danes v mnogočem temeljno delo s tega področja. Tako sc jc lahko arhivistiki predvsem pc dr. Vilfanovi zaslugi - ludi pr: nas izoblikovala kot stroka, postavljena na sodobnih temeliih.
Ne nazadnje moramo omeniti delo dr. Vilfana pn vračanja arhivov iz Avstrije Pomemben jc bil njegov delež pri pripravi seznama jugoslovanskih zahtcv na podlagi sporazuma iz 'eta 1923 in pravicc de rc-stitucijc med vojne odnesenih kulturnih dobrin, Leta 1975 jc postal v mešam jugoslovansko-avstrijski komisiji član jugoslovanske delegacije, v jugoslo vannktm delu ekspertskih komisij pa predsednik (za gradivo iz korolkih in tirolskih arhivov) oziroma član Oa gradiva iz ,iiajcrrkcga deželnega arhiva v Gradcu). Zal mu je nadaljnje neposredno delo pri teh vprašanjih preprečila nesreča na Dunaju tega leto. Za zasluge pri vračanju arhivov iz Avstrije ga jc Arhivsko društvo Slo/enije sprejelo za častnega člana (1984).
Še nadalje ni odklanjal, za kar so ga naprosili v Beogradu. Leta I9d4 je sodeloval na mednarodnem kongresu arhivov v Bruslju, kjer jc v diskusiji opozoril na potrebe po ugotavljanju strukturnih lipov ureditve arhivskega gradiva, kar jc šc dan« glavni problem v mednarodni arhivis;ikt. Podrobno je oh razloži l svoje pogljdc na ta vprašanja na zveznem arhivskem po svetovanju leia 19^0 v Kranju, m sicer v referate z naslovom Tipologija upravnih registratur (Arhivist XX'l970). Leta 19*9 jc rodclovai na Okrogli mizi arhivov v Bukarešti, ki jc obravnavala arhive, pri stojne za gradivo lokalnih skupnosti (po naši takratni ureditvi so bili tc regionalni arhivi). Za mcdnariKlru kongres arhivov v Mcsk"i leta 1972 jc skupaj s Pranjem Biljanom in Mifošcm Milošcvičcm pripravil obširen referat Arhivski pripomočki v službi znanosti (Archivum XXIV/197). Razumljivo jc, da jc dr. Vil
lati v Priročniku iz. arhiv: stike, ki ga je .zdala Zveza društev arhivskih delavcev Jugoslavije, sodeloval s poglavjem Urejanje (Zagreh 1977). Velik ugled v tu jim m'i jc prineslo v letih 1969 do 1972 članstvo v or ganu Mednarodnega arhivskega sveta, in sicer v komisiji za pomoe arhivom v deželah v razvoju.
Ob vsem tem delu pa je moral skrbeti še za Mest u arhiv ljubljanski, ki so ga vedno bolj pestile finančne težave. Ko jc arhiv prerasel v regionalnega, je to sprejel z občutku m otožnosti. To je tudi povedal leta 1989, kc smo mu izročali priznanje /a njegeve zasluge ob 90-!ctnici arhiva.
Delo dr. Vi I lana na področju arhivistike in arhivske dejavnosti, ki sem ga mogel le na kratko in ne popolno prikc.zati, je vidno še danes, čeprav jc leta 1972 zapustil arhiv in je v pravni zi;odovini dom? .n na uljem dosegel neprecenljive rezultate.
Juie Žontar
Dr. Zdravko Šundrlca (1915-1995)
Umrl jc "gespar" dr Zdravko Sundriea, eden naj-markantnejših arhivarjev dubrovmškega Zgodovin-¡kega arhiva, ki mu jc vdane služil skoraj trideset let. Življenjska pet Zdravka Sundrica ji bila polna pic-obratov in preizkušenj, ki jih jc znal pravilno usmerjati.
Rodil seje 18. januarja 1915 v vasi Cskrušno na polotoku Peljcšcu. Po kunčani stednj šoli jc Študiral teologijo v Zagrebu n Rimu, kjer jc tnd: doktorja!. Bil jc priznani pridigar v frančiškanskem redu. Teo loške i indije v Rimi* so mu dale podlago za delo, ki ga jc pozneje eprtivljal kot arhivar. Bil jc odličen latinist, obvladal jc več svetovnih jezikov kot arhivar pa jc postal eden najboljših specialistov za pomožne zgodovinske vede, predvsem za palecgraTijo. Ohvlad.il jc vse najležj" pisave EihroVnKkM notarjev od 1.3. sto letja dalje, fic tako trd paleografski "rebus" zanj ni bi! nerešljiv, Bil je vsestrar ¡ka avtoriteta na arlnvisiičnem področju.
Prva leta po osfohoditvi za Zdravka fiundrico niso bila ugodna. Takratni obla:¡ti ni ustrezal. Njegova pri ljubljenest pn Duhroveanih ni bila v skladu s takratno politično usmerjenostjo, Dlje časa jt preživel v zapc rib. Po izpustitvi na prostost, ko je ostal brez. nai nujnejših sredstev za življenje, sc je odloči., da stopi na novo življenjsko pol Novi snirel Zivlienja je na*cl v dubrovnišiicm arhivu mrtl onimenelinu pnrgamenti in zbledelimi, starudavnimi pisavami kjer sc jc za poslil leta 1950. Svoje zgodovinsko zname ie dopolnil s študijem zgodovine na Filozofski fakulteti v Sarajevu.
ARHIVI XIX 19%
Osebne vesli
227
Tridescl lel se jc v dnbrovniSkem arhivu ra/dajal vsem, ki so priliajali v ta arhiv /. raziskoval.liiiii irt /.biwwjj skin" nameni. Uvajal je začetnike v ik 'ivnosi palcografijc. pomagal reševati težko čitljiva mes I a v lekstili, tolmačil nerazumljive stavčne konstrukcije, P'tj mu ali imena. Ko jc dodobra spoznal raz-skovalne teme posameznikov je opozarjal na doda'itc arhivske fonde ali sam ob stalnem pregledovanj» dokumentov in prebiranju arhiv ¡kili serij zabeležil áftnaltirti spisa aij notarskega dokumcnlaL ki jc posameznemu raziskovalcu pomenila dopolnilcv arhivskega gradiva. I.ubkc rcecm. da je bil eden najboljših poznavalcev dubrovniškega arhiva, zlasti vsebine posameznih arhivskih serij in njihovega hognlcga arhivskega materiala. Bil jc ncfjogre.íljiv 'mentor" mnogim začetnikom in bodečim dokioranloin. liii jc prijeten in sproščen sogovornik, toda skromen in nevsiljiv Zato je užival spoštovanje vseh obiskovalce dubrovniskega arhiva. Spoštrvanjc je užival zaradi pokončne značajske drže in izjemnega znanja.
O njegovi visoki strokovnosti na arhivskem in zgodovinskem področju pričajo šlevilna strokovnu dela in znaslvcnc ra/.pravc. Njegove S'.udijc so raztresene v raznih strokovnih revijah in časopi;ih. Objavil ¡c mnogo dragocenih drobnih prispevkov, ki so govorili o različnih podrobnostih iz vsakdanjega življenja srednjeveškega Dubm-'mka Trajna vrednost predstavlja 'Prijcvod sedme knjige Duhrovačkog statuta" (Dubrovnik 1972), v katerem jc zajeto du brovniiko pomorsko pravo. Temeljna arbivisnena študija pa jc razprava 'Kako jc nastala i kako jc saduvana bogata arhivska grada Duhrovačkog arhiva" (Arliivist, XXIX' 1-2. Dubrovnik 1979, str 23-36), k. jo jc predstavil na arhivskem pcsvclovanju ob 70U-lclniu dubrovniškega arhiva leta 1978- V tej razpravi jc v nekem smislu zapisal ludi svojo oporoko, v kateri jc bila i/iažcna skrb za bodočnost dubrovniškega arhiva
da mu bodo vedno zagotovljeni dobri življenjski
pogoji
aa bo vedno razpolagal ?. dobrimi čuvarji, ki nc
bodo dopnsiili, da bi bil uničen katerikoli njegov del
■ da bo vedno razpolagal z. dobrimi slrokovn|aki, ki" bodo poznr.l: njegove fonde, jih obdelovali in omogočili raziskovalcem, da jib bode čimbolj in čini uspeincjc uporabljali pri svojem delu. .-¡clc ko bo zbrana celotna bibli ografija del Zdrav-ka SuncJricc, bo nv~ž.no ocenili njegov pnsncvck k arhivski in zgodovinski .trnki. Nikdar pa bo možno ugotoviti, koliko njegovega dela, pomoči in nasvetov jc vtkanih v različne izdaje dubrovniškib ■'iro". disertacij in Številnih publika :ij, ki so jib objavili raz iskovalci dubrovniškega arhiva, Zalo mu vsak, ki jc v času njegovega službovanja v dubrovmškem arhivu zbiral gradivo ?.a svoje znanstvene teme, dolguje zahvalo za pomoč in nasvete.
Kateder v čitalnici arhiva, s katerega jc obvladal položaj nad uporabniki arhiva, jc z njej ovo upokojitvijo (1979) ostal osamljen in prazen. Življenje v arhivu je sicer teklo dalje in se ni ustavilo, toda /si. ki smo z njim preživeli loliko lepih raziskovalnih ani, smo občutili, daje z m.m dubrovnišk. arhiv izgubil svojo dušo.
Kc sem jeseni 19S8 zaunjič zbiral arhivsko gradivo v dubrovniškcm arhivu, sem se oglasil na njegovem domu. Čeprav sem opazil, da ga zapuščajo življenjske moči, jc bil kol vedne živahen in pri pnvljcn na razgovor. Toda iz razgovora sem razbral slutnjo, da se pripravlja nekaj strasnegr, poguDncgu. Žal jc če/, nekuj let slutnja postala resničnost. Do--ivel jc agresijo na Dubro /nik, trepetal jc za usodo arhiva. Toda ludi ti dogodki ga niso zlomili. Kljub nevarnosti se ni umaknil jz. svojega dragega Djbrovn.Jca V uteho mu je bilo. da jc duhrovniški arhiv tudi lo vojno srečno preital.
Bil jc vzor vrhunskega in vscslrankcga arhivskega strokovnjaka. /«ito zasluži, da se ga spomnimo luai slovenski arhivarji in zp,odcvinarii.
Imitacij Vojc