P.b.b
kulturno -politično glasilo
Če potrebujete apno, ga še danes naročite pri zastopniku
Jožefu Blažeju
LETINA, pošta Šmihel pri Pliberku Na željo takojšnja dostava na dom
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagerifurt
CELOVEC, DNE 18. MARCA 1965	CENA 2.— ŠILINGA
4272 glasov za Koroško volilno skupnost
Koroški Slotrenti zaupajo domačinom	Slovenci! Slovenke!
LETO XV./ŠTEVILKA 11
Mejnik v politični zgodovini Slovencev
Koroški Slovenci v jedru zdrav narod — izid deželnozborskih volitev je to potrdil
Deželnozboirske volitve, za koroške Slovence brezdvomno najtežje izmed vseh volitev po letu 1953, odkar smo zadnjikrat nastopili s samostojno foto, so za nami. Pri volitvah smo dosegli uspeh, na katerega smemo biti Slovenci zares ponosmi. Prvič že samo zaradi dejstva, da smo imeli pogum, nastopiti pri volitvah z lastno listo, a tudi zato, ker smo z foto uspeli.
V čem je bil pomen liste?
Znano je, da so bila že mesece pred volitvami pogajanja med predstavniki Avstrijske ljudske stranke ter Narodnega sveta koroških Slovencev. Pri razgovorih je bilo povedano, da bi bili Slovenci pripravljeni podpreti Ljudsko stranko pri deželnozbor-skih volitvah, ako prevzame na izgledno mesto svoje kandidatne liste s strani Narodnega sveta predlagano osebo. Za kandidata je bil s slovenske strani predviden dr. Regmald Vospernik. 'Na željo Avstrijske ljudske stranke je bil predlog razširjen na tri osebe, in sicer je Narodni svet še predlagal g. Ignacija Domeja, kmeta iz Rinkol pri Pliberku, ter živinozdravnika dr. Marka Dumipelnika. Zadnji je vodil skozi več let krajevno OeVP v Reichenfelsu v labotski dolini, kot okrajni predsednik v veliko zadovoljstvo tamkajšnjega prebivalstva, ki se rnu je za njegovo delo še prav posebej zahvalilo v strankinem glasilu OeVP. A tudi njega Avstrijska ljudska stranka ni bila pripravljena sprejeti na kandidatno listo na 13. mesto, kljub temu, da bi se morali Slovenci za to mesto šele boriti, koroški Slovenci bi se zadovoljili celo s 14. mestom. Vendar tozadevno v vrstah OeVP nismo našli razumevanja, kot tudi SPOe ni bila pripravljena prevzeti na izgledno mesto zavednega Slovenca iz vrst slovenske levice. Ta se je zadovoljila s 26., torej popolnoma brez'zgledn:m mestom, saj so socialisti zastopani v koroškem deželnem zboru le z 18 mesiti. Naša stran se s katerimkoli brez-izigilednim mestom ni mogla strinjati, ker si sodelovanja z večinsko stranko ne predstavljamo tako, da ji bomo dajali pod vsakim pogojem glasove, temveč ima sodelovanje samo smisel, ako upošteva večinska .stranka manjšino tudi kot enakopravnega partnerja. Tega ni storila, zato od nas tudi glasov ni mogla pričakovati. Vedno bolj je prevladovalo v OeVP pred volitvami mnenje, da se bo stranki tudi brez Slovencev posrečilo dobiti 13. mandat, to pa na račun FPOe. OeVP bi bila kvečjemu pripravljena prevzeti na izgledno mesto z njene strani predlaganega Maiksa Wemiga iz občine Šmarjeta v Rožu. Z volilnim proglasom, ki ga je naslovil na Slovence med volilno borbo Wem.ig, je sam Ljudski stranki dokazal, zakaj za nas kot kandidat ni prišel v poštev. Oseba, ki nastopi proti Slovencem, ne more Slovencev v deželnem zboru zastopati, in če skuša Slovence nagovoriti tudi v domačem slovenskem jeziku.
Pri razgovorih z Ljudsko stranko je bilo tudi videti, da nam prisoja ta kvečjemu 2000 glasov. Ako bi torej Slovenci podprli pri teh volitvah OeVP pod vsakim pogojem, bi nam ob sedanjem izidu, ko ni dobila 13. mandata, celo očitala, da smo tega Slovenci krivi in da nemarno več za seboj vo-lilcev, ter da so Slovenci itak vsi socialisti ali pa titokomunisti. Prav pri volitvah v državni zbor 1. 1962 so se v krogih Av-striiljisike ljudske stranke predvsem nacio-nalci trudili dokazovati, da OeVP s slovenske strani ni dobila veliko glasov, temveč od FPOe, oziroma si je volilce pridobila s svojim političnim delom — predvsem pa
V vseh krogih Koroške in Avstrije so z zanimanjem pričakovali izid nedeljskih deželnozborskih volitev na Koroškem in na Stajeirakem; na Koroškem so prisodili tem „barometrskim“ volitvam še prav poseben pomen, ker je kazalo, da razni dogodki v deželi in na državni ravni ne bodo ostali brez odmeva pri deželnozborskih volitvah. Medtem ko je veljalo v vseh krogih za gotovo, da bo prišlo do sprememb v sestavu dosedanjega deželnega zbora (socialistom je pripadalo 18 mandatov, OeVP je imela 12 poslancev, FPOe 3 in komunisti enega) je bila s presenečenjem sprejeta vest, da se na razdelitvi mandatov nič ne spremeni. Scciafoiti so is pridobitvijo 7954 glasov spet najmočnejša frakcija v novem koroškem parlamentu (133.955 glasov), Ljudska stranka pa je pridobila samo 3069 glasov (89.523), medtem ko je na dvojezičnem
„Zbrali smo 4272 glasov, to je lepo in častno število. Vidi se, da ste glasovali tako, kakor vam je vaša narodna čast in vest velevala. Odločili ste Se za narod. Za mandat sicer ni seglo, vendar glasovi niso bili proč vrženi. Združeni so v trden blok, ki ima svojo vago, katero mora javnost upoštevati. Pridobili smo si s svojim nastopom ugled tudi pri nasprotnikih.
Čeravno mi v deželnem zboru ne bo mogoče vas zastopati, bom vendar povsod, kjer bo prilika, zagovarjal pravice sloven-
naj bi prišli glasovi s strani mladih volil-cev.
Ob takem naziranju, ki je prišlo na podoben način marsikdaj tudi pri pogajanjih s predstavniki OeVP do izraza, in sicer po zastopniku OeVP iz velikovškega okraja, je bito jasno, da odločajo glede sodelovanja Ljudske stranke s Slovenci predvsem nacionalni elementi. Zato smo mnenja, da naj nosijo sedaj, ko do sodelovanja s Slovenci ni prišlo, vse posledice prav tiste osebe v OeVP, ki so to preprečile.
Izid volitev je potrdil naše pravilno zadržanje pri volitvah. Za nas ni moglo priti kaj dragega v poštev kot samostojen nastop. Ljudski stranki je bilo treba dokazati, da brez Slovencev ne more več v deželi resno napredovati ter da je dosegla svoj višek prav pri zadnjih državnozborskih volitvah, ko bi dobila 13. mandat, ako bi bile tedaj deželnozborske volitve, ter enega zastopnika več v koroški deželni vladi. Tedaj smo OeVP podprli tudi Slovenci.
Med volilno borbo je bilo slišati, da politika Narodnega sveta ni dosledna, ako podpre enkrat pri volitvah OeVP, drago-krat pa spet ne. To ne drži. Katoliško usmerjeni Slovenci smo sicer vedno podprli od leta 1949 naprej Avstrijsko ljudsko stranko v državni zbor ter pri volitvah državnega predsednika. Nikoli pa ne na deželni ravni. To se pravi, ne v deželni zbor, ne pri volitvah v kmetijsko zbornico, in ne pri občinskih volitvah. To zadržanje se je izkazalo doslej kot pravilno ter smo bili koroški Slovenci tako zadovoljni z izidi volitev 1. 1961, ko smo izvolili našega zastopnika v Kmetijsko zbornico ter z izidi občinskih volitev, ki so utrdile v številnih občinah položaj Slovencev, na najvidnejši način v Pliberku.
Tudi izid sedanjih volitev je potrdil pravilnost našega dosedanjega zadržanja. Dobili smo pri deželnozborskih volitvah
ctzeimTiu deloma celo močno nazadovala. Svobodnjaška stranica je tokrat še bila v stanu držati svojih pet mandatov, s 36.493 glasovi, čeprav je izgubila 2232 glasov; tudi komunisti so padli s 7502 glasov za približno 200 glasov. Splošno-avstrijski trend k velikima dvema strankama je bil torej tudi v nedeljo opaziti. Tem bolj razveseljivo je dejstvo, da so Slovenci na listi ..Koroške volilne skupnosti" („Karntner Wahlgemein-schaft") KWG dobili 4272 glasov. Ta uspeh je še bolj tehten, če pomislimo, da koroški Slovenci po dvanajstih letih (leta 1953 je bila vložena zadnja slovenska lista za deželni zbor) moremo registrirati razmeroma močan prirastek slovenskih glasov. Leta 1953 je dosegla slovenska lista okoli 3850 glasov, to se pravi, da prirastek po dvanajstih letih znaša nad 10 odstotkov.
skih volivcev ter vam tako vračal zvestobo za zvestobo.
Zahvalim se vsem za glasove, oddane Koroški volilni skupnosti, sokandidatom in zaupnikom pa za požrtvovalno in podrobno delo, brez katerega bi uspeh ne bil tako časten.
Naša vez pa je naš list „Naš tednik", ki naj nas še naprej veže. V našem taboru je elita koroških Slovencev! Ostali bomo našim vzorom tudi v bodoče zvesti. S pravico in resnico se najdalje pride."
4272 glasov, medtem ko se na strani večinskih strank glede razdelitve mandatov nič ni spremenilo. OeVP ni dosegla svojega cilja, to je 13. mandat, medtem ko so socialisti utrdili številčno svoj položaj. Izidu primerni so bili tudi komentarji v avstrijskem časopisju:
„Kleine Zeitung" z dne 16. marca 1965
„Mit 4200 Stimmen, die auf die Kamtner Wahl-gemeinschaft entfielen, wird etwa jener Stand be-statigt, der beim letzten Wahlauftakt der sloweni-schcn Bevdlkerungsgruppe bei der Landtagsrvahl 1949 zu verzcichnen war.”
„Die christlichen Slorvenen haben mit ihrer Liste den Beueis erbracht, daB sie einen stabilen Wahlerstock besitzen, den auch eine GroBpartci wie die OeVP, bei kiinftigen Entscheidungen nicht mehr wird ignorieren konnen. Keine Partei kann es sich leisten, bei AVahlentscheidungcn auf 4000 sichere Wahler zu verzichten. Dies diirfte fur die OeVP die Lehre dieses tVahlganges gesvesen sein, so-weit er das zweisprachige Gebiet betrifft.”
„Salzburger Nachrichten" z dne 16. 3. 1965
„In den envarteten Grenzen hielt sich das Stimmkapital der Christlichen Slorvenen, die un-crhdrte Anstrengungen unternommen hatten, um aucli den letzten slowenischen IVahler an die Ur-nen zu bringen. Das betveisen vor allem die Streu-stimmen im ganzen Land. Es gibt kaum eine Ge-meinde auch im rein deutschsprachigen Teil Karn-tens, in der nicht rvenigstens eine slowenische Stlm-me aufscheint... Die slowenische Liste bat in vielen Siidkarntner Gemeinden der VP erheblich Stimmen entzogen, vereinzelt auch die SP ge-schtvacht.
„Neues Osterreich" z dne 16. 3. 1965
„In den Parteisekretariaten der steirischen SPO und der Karntner OVP wxrd nun eine eifrige Ge-wissenserforschung einsetzen, um — soweit das iiberhaupt mogiich ist — festzustellen, welche Grande fur die Misserfolge verantsvortlich tvoren. Die
Pri deželnozborskih volitvah je bilo oddanih za Koroško volilno skupnost 4272 glasov. Narodni svet koroških Slovencev se zahvaljuje vsakemu volilcu posebej za zaupanje, ki ga je izkazal pri nedeljskih volitvah vsem slovenskim kandidatom naše liste. Kljub temu, da nihče ne bo koroških Slovencev zastopal v koroškem deželnem zboru, bo vsakemu izmed kandidatov dana vsepovsod možnost, da se bo zavzel za interese našega človeka ter narodne skupnosti, kjerkoli bo naš narod ogrožen ter bo potrebna pomoč posamezniku. Na kulturnem, gospodarskem ter političnem polju je nešteto možnosti, da zastavimo svoje sposobnosti in idealizem v prid našim volilVem.
Beseda zahvale pa tudi kandidatom samim, predvsem g. Mirku Kumru. Kot se je uveljavil s svojim nastopom in delom v pliberški občini, tako je pomagal utrditi ugled Slovencev v deželi in Avstriji ter preko njenih meja sedaj kot nositelj slovenske liste. Prepričani smo, da bo mladina ta nesebični idealizem posnemala ter rasla ob takih trdnih in bojevitih ter pred slovenskim narodom in našo zgodovino tako čistimi značaji, kot je to naš Mirko Kumer. Rasla bo v osebnosti, na katere bo smel biti slovenski narod upravičeno ponosen.
Lep zgled nesebičnosti ter slovenskega idealizma pa so dali predvsem naši zaupniki ter slovenski visokošolci in Koroška dijaška zveza. Prisrčna hvala vsem. Le s skupnimi močmi smo mogli pri volitvah doseči tako lep uspeh, ki nas obvezuje za bodočnost.
Narodni svet koroških Slovencev
OVP konnte ihre Posili on nicht verbessern; sie kann dafiir nicht einmal die Tatsache verantwortlich machen, daB ein Teil der Slowenen eine eigene Liste aufstellte.”
„Die Neue Zeit" z dne 16. 3. 1965
„Die christlich-slosvenische Liste der Kamtner Wahlgemeinschaft bat mit rund 4200 Stimmen mehr erreicht, als ihr zugemutet svurde.”
„Die Presse" z dne 16. 3. 1965
„Bci der 6VP herrscht Enttauschung, bei den Sozialisten Genugtuung, bei der Freiheitlichen Er-leichterung... Die OVP hatte noch nie so groBe Chansen gehabt, aus ihrem Getto von zwolf Mandaten auszubrechen. Die Sozialisten bangten zwei-fellos um das 18. Mandat. Mit Erleichterung wurde bei der FP6 registriert, daB zwar Stimmenverluste gegeniiber 1930, aber Gewinne im Vergleich zur Nationalratswahl 1962 verzeichnet sverden konnten.
DemgemaB waren auch die Kommentare der Spitzenpolitiker der oVP merklich gedampft. In VVien sprach man am Montag schon von der Not-vvendigkeit gcvvisser ReorganisationsmaBnalimen, um die Schlagkraft der Partei im siidlichsten Bun-desland zu verstarken.”
„Tiroler Tageszeitung" z dne 16. 3. 1965
„Die Kamtner OeVP bat die Bedeutung der slo-vvenischen und nationalen Gruppen in Kamten falsch eingeschatzt. Mit Riicksicht auf die Natio-nalcn, die jedoch, vvie die Wahlen am Sonntag zeigten, vveiterhin der FPOe verbunden bleiben, hatte man es abgelehnt, den christlichen Slovvenen ein sicheres Mandat auf der OeVP-Liste einzu-raumen, so daB diese mit einer eigenen l.'Ste kan-didierten, deren 4000 Stimmen der Volkspartei ge-nau auf das 13. Mandat fehlten, das sie anvisiert hatte.’
„Siid-Ost Tagespost" z dne 17. 3. 1965
„In den politischen Diskussionen dieser Tage wird auch immer vvieder die Erage gestellt, wieso {Nadaljevanje na 5. strani)
Zalivala g. Mirka Kumra volivcem
Politični teden
Po svetu ...
PEKING PROTI MOSKVI
Več sto kitajskih študentov in dijakov kakor tudi več tujih študentov v Pekingu, se je v ponedeljek preteklega tedna zbralo pred .sovjetskim veleposlaništvom in demonstriralo proti zadnjim dogodkom, ki so se odigravali v Moskvi med p roti ameriškimi demonstracijami. To je prvi primer tekih demonstracij proti sovjetski vladi, odkar je izbruhnil spor med Pekingom in Moskvo.
Dne 4.. marca so kitajski in severnoviet-namski študentje demonstrirali pred ameriškim veleposlaništvom v Moskvi, in sicer zaradi ameriških zračnih napadov na Severni Vietnam. Pri teh demonstracijah je prišlo do težkih izgredov. Demonstrante so razgnali šele tedaj, ko je nastopilo 700 moskovskih polič čajev in vojakov. Pri tem je bilo več kitajskih študentov ranjenih.
Zaradi te,ga vmesnega dogodka je zakričal ves kitajski tisk „Poglejte, kaj se je zgodilo v Moskvi ob demonstracijah pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike, Sovjetski vojaki in policaji so brutalno in barbarsko preprečili študentom demonstracijo, ker so hoteli 'izraziti svoje ogorčenje zaradi zadnjih letalskih napadov na Severni Vietnam."
'Kitejci so šli celo teko daleč, da so zahtevali, da bi se morali Sovjeti zaradi teh pripetljajev oprostiti. Poleg tega so Kitajci protestirali, češ da je bilo 7 od 9 ranjenih študentov, ki so jih pripeljali v bolniš-mioo, že naslednji dan odpuščenih domov, ne da bi jim nudili zadostno zdravniško pomoč.
BONN BO PRIZNAL IZRAEL
prof. Erhard je že odposlal v Izrael člana »Bumdestega" Kurte Birrenbacha kot izrednega odposlanca bonnske vlade. Politični opazovalci ne izključujejo možnosti, da bi se mogli pogovori med obema državama razširiti na splošna pogajanja o odnosih Bonn - Tei Aviv. Birrenbach je prispel na letališče v Tel Avivu čisto tajno. Sprejel ga je že tudi izraelski ministrski predsednik Levi Eshkol. Pogovori se bodo sukali tudi o ponovni dobavi nemškega orožja Izraelu, ki mu ga je Bonn nedavno ukinil na zahtevo Egipta.
Zdi se pa, da si v Arabski ligi niso vse članice soglasne v zvezi z izraelskim problemom. Tako je tunizijski predsednik Bour-g'ba, ki je ravno sedaj na potovanju po arabskih deželah, itejavil: „Na osnovi medsebojnega spoštovanja bi lahko živeli Arabci z Judi v dobrih odnošajih." Bourgiba je dalje dejal, da je proti vsaki vojni, ki je samo sredstvo za dosego ciljev. „Kar sem tukaj rekel, pa naj ne pomeni, da bi me zato smatrali že za izdajalca, ali bi me morda zato celo umorili.“ je rekel Bourgiba na seji Arabske lige. Arabski nacionalni voditelj Al Kifah je namreč izjavil, da je vsakdo, ki je za mimo koeksistenco (sožitje) z Izraelom, izdajalec in bi ga morali zato spraviti s poti.
NEMŠKI PARLAMENT O ZASTARANJU
V zahodnonemškem parlamentu je bilo pretekli teden precej viharno. Poslanci v parlamentu so razpravljali o zastaranju vojnih zločinov. Pred poslanci je bilo pet predlogov, ki na različne pravne načine oblikujejo podaljšanje roka za zastaranje tudi po 8. maju.
Na prvem mestu je predlog poslancev, ki ga je podpisalo 50 krščansko demokratskih poslancev im po katerem bi rok zasta-
ranja podaljšali na 30 let. Drugi predlog socialistične stranke (SPD) je formulira1] poslanec Jahn. Ta je zahteval podaljšanje zastaranja za uboje dn genocid (rodomor) na podlagi sprememb, ki naj bi jih sprejeli v ustavi. V tretjem predlogu, za katerega se je izrekel tudi bivši kancler Adenauer, je podana zahteva, da se računa začetek zastaranj že z letom 1949, ko je bila ustanovljena Zahodna Nemčija, in ne z dnem nemške predaje leta 1945, teko da bi zločini zasiterelM šele lete 1969. Četrti predlog računa začetek zastaranja z letom 1955, ko je dobila Zahodna Nemčija samostojnost. V petem predlogu ste poslanca Krščansko-demokratske stranke (CDU) Gilde in Kanka zahtevala Ukinitev rolka za zastaranje ubojev, storjenih iz narodnih, rasnih in verskih nagibov.
Nasprotniki zastaranja pa so šli tako daleč, da so izdali nacistični letak, ki so ga po pošti poslali vsem poslancem s kljukastim križem, na katerem je v znanem Hitlerjevem stilu natisnjeno: „Zvezni poslanci, ki poslušajo Tel Aviv in New York dn ki glasujejo proti zastaranju nacističnih zločinov z 8. majem 1965, so obsojeni zaradi njihovega glasovanja pravomočno na smrt. Za izvršitev odgovorni: brigadni nadvodja (Oberbnigadefuhrer) zaščitnega področja III.“ S tem so hoteli poleg najhujše grožnje pokazati, da imajo nacisti v Zahodni Nemčiji tudi tajne organizacije, ki bi ta zadnji poziv morale izvršiti.
Kakor poročajo iz Bonna se je zahodno-nemški parlament le odločil proti zastaranju vojnih zločinov. Tako se je večina poslancev v Bundestagu odločila za podaljšanje zakonske odločbe, na katere podlagi bi bilo mogoče preganjati nacistične vojne zločince tudi po 8. maju »letos. Poslanci so sprejeli tudi stališče, da ugoden izid 'glasovanja v parlamentu (Bundestag) par dni prej o dveh načrtih zakona za preganjanje Hitlerjevih zločincev zagotavlja ustrezno odločitev.
. in pri nas v Avstriji
Iz Bonna poročajo, da želi Zahodna Nemčija vzpostaviti diplomatske odnose z Izraelom. Dalje ne bo Zahodna Nemčija več dajala Egiptu gospodarske pomoči. To je izjavtl »vladni govornik bonnske vlade von Base v ponedeljek v imenu zveznega kanclerja prof. Erharda. Izjavo je von Hase prebral zbranim novinarjem dn jim istočasno povedal, da je te ukrep posledica obiska Waiterja Ulbrichta v Egiptu.
Korak zahodnonemške vlade je bil popolnoma nepričakovan. Prvotno so menili, da bo odločitev padla šele čez nekaj dni.
V izjavi je nadalje rečeno:
•	vsako nadaljnje zbliževanje med Egiptom in Vzhodno »Nemčijo bo imelo za posledico protiukrepe;
•	vsako vplivanje na zahodnonemško politiko na Bližnjem Vzhodu, posebno z ozirom na Izrael, bomo v prihodnje zavrnili;
•	bonnska vlada ne bo več sodelovala pri finansiranju druge etape egiptovskega petletnega načrta,-
•	dalje de bo več dajala zahodnonemška vlada Egiptu denarne pomoči, niti ne bo zajamčila kupčij privatnih družb z Združeno arabsko republiko;
•	zahodnonemški poslanik v Kairu, Georg Federer, se ne bo vrnil na svoje mesto v Egipt. Ta je trenutno v Bonnu.
ARABSKE DRŽAVE PROTI BONNU
Izjava zahodnonemške vlade, da hoče navezati diplomatske stike z Izraelom, je »vzbudila v vsem arabskem svetu silno ogorčenje in vročično diplomatsko dejavnost. V Kairu je Arabska liga sklicala izredno sejo 13 arabskih držav, medtem ko sta bila iz Bonna poklicana že »iraški in jordanski veie-poslanik, da »bi poročala o kočljivi zadevi, ki je nastala v sporu Egipt - Zahodna Nemčija.
'Predsednik Naser bo pri tem gotovo napel vse diplomatske strune, da bi dosegli skupno enotno bojno črto arabskega svete proti Bonnu. 2e sedaj je bilo razbrati iz radijskih in časopisnih razlag arabskega tabora, da bi navezava diplomatskih odnosov z Izraelom, privedla do skorajšnjega pravnega priznanja Vzhodne Nemčije
Arabska liga je označila izjavo bonnske vlade o Izraelu kot »napadalno dejanje" in je opozorila na v septembru lanskega leta storjeno odločitev vseh arabskih dežel, po kateri bi v slučaju navezave diplomatskih odnosov med Bonnom in Tel Avivom, arabske države pretrgale vse vezi z Bonnom.
Bonn pa je medtem že uradno sporočil ne le Egiptu, ampak tudi Izraelu stoj sklep, da hoče navezati diplomatske stike s Tel Avivom. Zahodnonemški zvezni kancler
RAZOČARANI PRIVATNI
UPOKOJENCI?
Kot je znano, je po večmesečnih težavnih pogajanjih (s številnimi 'vmesnimi prekinitvami) o zvišanju rent oziroma pokojnin zasebnim upokojencem konec »lanskega »leta le prišlo v zvezni vladi in parlamentu do kompromisnega sklepa o 9-odsit. povišanju teh mesečnih prejemkov z veljavnostjo od letošnjega januarja.
Zadeva je v začetku, t. j. takoj po objavi, izgledala še dokaj ugodna. A po preteku dobrih dveh »mesecev so se pokazale precejšnje pomanjkljivosti nove uredbe. Prva je bila že te, da ne stopi celotno (devetodstotno) povišanje takoj v veljavo, temveč le polovica (t. j. 4,5 odst.), medtem ko pride druga polovica v veljavo šele 1. julija.
Druga, še večja pomanjkljivost obstoji v tem, da nekateri zasebni upokojenci prejemajo po novi uredbi o zvišanju manj kot prej — in to v glavnem oni z nižjimi prejemki! Marsikdo med njimi se vpraša, zakaj ne bi »bili delojemalci, ki so vsa lete STOje 'zaposlitve redno in vestno plačevali davke dn sedaj vkljub veliki draginji prejemajo le »prav nizko rento, »kot rentniki oproščeni plačevanja davka! Kajti ta ali oni izmed njih je zaradi malenkostnega zvišanja rente prekoračil dosedanjo davčno stopnjo in je razlika med novo in dosedanjo večja, kot pa je povišek rente!
KJE JE DEJANSKA DEMOKRACIJA?
V zvezi s to negativno stranjo omenjenega povišanja stavijo še dodatno vprašanje: Ali res ne bi bilo mogoče izvesti tega črtanja da»vka ubogim rentnikom v državi, v kateri vidne osebnosti poleg svojih dobro plačanih »službenih mest opravljajo še postranske službe in so vkljub temu za znaten znesek od svojih prejemkov oproščeni plačevanja davka? Tudi v »tekih slučajih bi bila praktična uveljavitev demokratičnih in moralnopolitičnih načel, katere teko radi vsepovsod poudarjamo, še posebno na mestu in potrebna. Saj vendar vsi uslužbenci, bodisi višji a»li nižji, delavci ali nameščenci, delajo v korist naroda oziroma države — seveda vsa»k po svojih močeh in zmožnostih. Zakaj bi torej eden moral vestno plačati davek od vsakega prejetega groša, drugi pa (in to navadno tak, ki dobiva visoke mesečne prejemke) le malo ali celo nič?!
O davka prostih, največkrat visokih prejemkih je bilo v javnosti in v tisku že dosti kritike na račun naših politikov oz. parlamentarcev, vendar, kot izgleda, dosedaj še
brez »vsakega pozitivnega uspeha, Izgleda, da se resno nočejo lotiti rešitve te zadeve v smislu moralnopolitičnih načel niti oni politiki, ki se stalno pustijo »zmerjati" kot zastopniki srednjega in teko imenovanega nižjega (delavskega) sloja naroda! Ce bi to res bili, bi morali z vso odločnostjo vztrajati na tem, da se odločba (zakon) o predmetni davčni oprostitvi izpremeni po načelih pravičnosti v korist vsega naroda — vkljub temu, da bi bila pri nekaterih nekoliko prizadete njih denarnica. A na žalost tudi tu drži, da »vrana vrani ne Izkljuje oči"!
Ko že govorimo o teh »revežih", se spominjamo podobnega slučaja, ki ga je javnost pred časom izvedela iz dela avstrijskega časopisja. Ob prevzemu visokega službenega položaja je namreč neki viden politik izjavil, da je mesečna plača 53.000 (!) šil., kot jo je imel njegov predhodnik, zanj prenizka in zahteva 62.000(1!) šil. K temu naj še dodamo, da to ni bil edini prejemek tega moža, temveč je imel še kakšno post ransiko mesto, ki tudi ni bilo brezplačno. — Ob takih slučajih se mora preprost in objektiven državljan res z vso upra»viče-nostjo vprašati, ali nekateri ljudje res nimajo nikoli dovolj, in ali imajo dvoje ust in dva želodca!?
DVOJNA PRAVICA V SODNI
PRAKSI?
Te dni je zlasti po Koroškem povzročila precejšnje razburjenje novica, da je pravo-sodno ministrstvo poslalo Deželnemu sodišču v Celovcu navodilo, da ni treba iskati izginulega »bivšega socialističnega mestnega svčtnika, meščanskošolskega učitelja Strempfla iz Št. Vida ob Glini, ki bi moral nastopiti desetmesečno zaporno kazen v zaporu celovškega sodišča.
Kot znano, je namreč Strempfl lastno (socialistično) Stranko »olajšal" za 10.000 šilingov im je bil pred meseci za te zločin kaznovan v Celovcu. Ker je vložil proti tej razsodbi pritožbo na Vrhovno sodišče, seveda ni takrat šel »ričeta jest". Nedavno pa »je zadnja so»dna instanca potrdila prvotno razsodbo »in hi Strempfl moral v začetku prejšnjega tedna nastopiti zapor-»no kazen. Kar ga ni bilo »na izpregled", je sodišče izdalo zaporno povelje, katero pa j»e pravosodno ministrstvo pretekli četrtek nepričakovano preklicalo, (Po nekaterih vesteh je obsojeni »skrivaj odšel na Dunaj, kjer je na pravosodnem ministrstvu v pristojnem oddelku Vložil prošnjo za »pomilo-sfitev.) Ker pa je neobičajna ministrska od-
SLOVENCI
doma in po sneta
t Ivan Urek
Slovenski naseljenec Ivan Urek v Pas de Calaisu v Franciji je postal nedavno žrtev avtomobilske nesreče. Doma je bil iz Globokega pri Brežicah. V mestu sc je uveljavil kot glasbenik, najprej i orglami, potem pa s harmoniko. Ustanovil si je svojo harmonikarsko šolo »Les Cols Bleus”, v kateri je vzgojil cel rod harmonikarjev, od katerih so nekateri dobivali prve nagrade na mednarodnih tekmovanjih.
Violinist Klopčič v Romuniji
Slovenski violinist Rok Klopčič je odpotoval na dvotedensko gostovanje po Romuniji, kjer bo imel šest koncertov. Z romunskimi simfoničnimi orkestri bo koncertiral v mestih Galas, Oradea in Satu Mare s Ghaussohovo Poemo in Ravelo-vim Ciganom.
Mariborski slikar na Dunaju
V	dunajski galeriji so odprli razstavo likovnih del mariborskega slikarja Janeza Vidica. Za to razstavo je umetnik odbral okrog 20 del, zvečine so to slike na steklu. Ta tehnika je že skoraj pozabljena v Sloveniji. Janez Vidic si je s temi slikami vtisnil zelo zanimiv osebni pečat. Poleg slik na steklu, ki prikazujejo kmečko življenje, je slikar prikazal še nekaj olj.
Slovenci na Švedskem
V	letu 1964 se je na švedskem zelo povečalo število slovenskih naseljencev. Za letos je napovedan še prihod še večjega števila. Slovenski duhovnik na švedskem g. Jože Flies naproša slovenske rojake na Švedskem, naj novim slovenskim prišlecem ob prihodu v deželo pomagajo, da bodo laže prebredli začetne težave.
Miha Maleš in Adolf Mijač razstavljata Društvo slovenskih likovnih umetnikov, pododbor Celje, je pripravilo v prostorih likovnega salona in v foyverju (izg. foajeju = prostor v gledališču, kjer se zbira občinstvo med odmorom) Slovenskega ljudskega gledališča v Celju slikarski razstavi. V likovnem salonu razstavlja grafična dela Miha Maleš, v gledališki hiši pa slikar samouk Adolf Mijač iz Celja. Obe razstavi bosta odprti do konca meseca.
Slovenska prireditev v Heerlenu
Nedavno so imeli slovenski izseljenci iz Belgije, Nizozemske in Zahodne Nemčije »Vseslovensko prireditev” v Heerlenu. Po pozdravnem govoru Ivana Baniča je pevski zbor »Zvon” zapel seč slovenskih narodnih pesmi, sledil je nastop slovenske folklorne skupine. Pevci društva Slomšek iz Belgije so pa želi obilo odobravanja za opereto »Kovačev študent”.
Dr. Kazimir Humar 50-letnik Pred kratkim je obhajal petdesetletnico življenjske poti stolni vikar in profesor verouka na višjih šolah v Gorici dr. Kazimir Humar.
Slovenska pevca v Zagrebu Pretekli teden sta gostovala v Zagrebu na koncertu Zagrebške filharmonije dva slovenska pro-minentna koncertna pevca — Nada Vidmarjeva in Mitja Gregorač. Spored je obsegal Mozartovo »Kronungsmesse” in Orffovo kantato »Carmina burana”. Dirigiral je Kurt W6ss iz r.inra
ločba dvignila posebno na Koroškem nemajhno začudenje in razburjenje, je pravosodni minister naito razveljavil odgoditev in dal Dežednemu sodišču v Celovcu navodilo, da mora Strempfl takoj nastopiti zaporno kazen ne glede na »vloženo prošnjo za pomilostitev.
CENA MLEKU — ŠE VEDNO
NEUREJENA
Že pred tedni smo poročali, da živinorejci zahtevajo povišanje cene mleku. O tem so medtem že nekajkrat razpravljali zastopniki obeh vladnih koalicijskih strank, vendar še ni »prišlo do nikakega sporazuma, ker kot »izgleda, bi teko ena kot druga stranka iz rešitve tega problema rada izbila svoj politični »kapitel.
Ker torej nikakor ne pride do nobene rešitve »v vrhu", se je Koroško deželno kmečko združenje obrnilo na vse tukajšnje kmečke organizacije, ki obstoje v okviru posameznih političnih strank (OeVP, SPOe in FPOe), dn na vse mlekarske zadruge (Celovec, Beljak, Velikovec, Spittal in Wolfs-berg) zaradi enotnega nastopa in ukrepov. Vendar te akcija ni rodila zaželenega uspeha, »kajti nekateri povabljeni na predmetni poziv sploh niso odgovorili ali pa le z različnimi pridržki. A vkljub temu namerava omenjeno kmečko udruženje seči po radikalnejših borbenih sredstvih, ako ne bo prišlo do ugoditve njegovi zahtevi po zvišanju cene mleku do 4. apnila t. 1.
Celovško gledališče ima Sepe načrte
Gostovanje v Salzburgu z dramo „Verkundigurig“ (Oznanjenje) — Pogled nazaj in v bodočnost
V	sredo, 10. marca, je priredil upravnik celovškega Mestnega gledališča g. Bohm tikikcvno konferenco, na katero so bili povabljeni vsi zastopniki koroškega časopisja, med njimi tudi zastopnik našega lista Naš tednik - Kronika. Take tiskovne konference prireja Mestno gledališče od časa do časa, tako da naše domače prebivalstvo lahko izve vse potankosti dejanja in nehanja te kulturne ustanove.
Takoj v uvodu je upravnik omenil, da gre delo pri obnavljanju notranjosti gledališča dalje. Izdatki za 'ta popravila pa morajo biti kriti iz tekočega proračuna. Srečno naključje je hotelo, da so mogli te dodatne izdatke kriti z večjimi dohodki gledališča, saj so že do sedaj našteli 15.000 obiskovalcev več kot leta 1964.
V	nadaljevanju svojih izvajanj je upravnik gledališča O. H. Bohm govoril o nedavnem gostovanju celovškega Mestnega gledališča na Dunaju z dramo „Verkilndi-gung“ (Oznanjenje) in da je kritika ugodno ocenila igralske zmogljivosti Celovčanov. Samo dunajski tisk je kritiziral izibiro stvaritve. Na vprašanje, zakaj so uprizorili na Dunaju ravno Claudelovo »Oznanjenje", je 'Upravnik Bohm odgovoril, da zato, ker je to želelo dunajsko gledališče. Ono je namreč hotelo, da Celovčami predvajajo kako nabožno delo. Gostovali so dva večera, in sicer je bilo .prvi večer razprodanih 70 odst. vstopnic, drugi večer pa 80 odst. prodanih vstopnic. Mimogrede je treba omeniti, da je bilo gostovanje s finančne strani uspešno. Navzoče občinstvo je sledilo misteriju (verski igri) z izrednim zanimanjem in je na koncu predstave toplo nagradilo celovške umetnike.
Režiser Ernst Gegenbauer je razčlenil dramo »Asohe im Wind“ (Pepel v vetru) Heinricha Heyma, ki jo bo Komorni oder uprizoril 20. marca. To je dalo, ki bo prvič uprizorjeno na nekem avstrijskem odru. Režiser Gegenbauer je poudaril močno aktualen sodoben značaj te stvaritve. Glavni tenor (vodilna nit) dela je problem okuže-nja atmosfere (ozračja) z atomskimi delci in njih posledice za človeški rod. Mislim, da je delo zares za naš čas silno zanimivo in bi bilo.prav, če bi si ga naše gledališču naklonjeno Občinstvo ogledalo. Majhno sceno iz te drame je podal Fischer-Kanvin v sredo, 17. marca, v svoji oddaji „Ihr Auf-tritt, bitte" (Vaš nastop, prosim).
Nato je govoril o na novo inscenirani Kalmanovi opereti »Cirkuška princesa" režiser Franz God, ki je obislcovalcem operete obljubil nekaj presenečenj iz cirkuškega življenja. Premiera je bila 11. marca.
V	nadaljevanju tiskovne konferencu je upravnik Mestnega gledališča Bohm najavil nove premiere. Posebno je vodstvo gledališča opozorilo na dramatiziran roman »Eva Fasohaunerin" Marije Steurerjeve. Vsebina je vzeta iz časov Marije Terezije in obravnava neki kriminalni slučaj. Mlada kmetica zastrupi svojega moža, zato se mora zagovarjati pred sodiščem. Premiera tega dela je bila 13. marca v Komornem odru. Stvaritev so brali: Heide Mantz, Georg Bucher kot gost in še mnogi drugi dramski igralci našega Komornega odra.
V	petek, 19. marca, bo napolnila obe gledališki hiši, to je Mestno gledališče in Komorni oder podeželska mladina. V Mestnem gledališču bodo zanjo uprizorili opereto »Die igoldne Meisterin" (Zlata mojstrica), medtem ko bodo na deskah Komornega odra dali »Minister gesucht" (Iščemo ministra).
O premieri opere »Marta", komponista Friedricha von Flottowa je govoril dirigent Hanspeter Gmiir. Opero bodo uprizo-rtili 25. marca. Glavne Vloge bodo peli: Andrej Kucharski, ki ga bo pozneje zamenjal Američan Allan Keen, oba gosta: ženske vloge pa bodo pele: Rotraut Volke! in na novo nastavljena pevka-altistka Gudrun Volkert. Režija je v rokah Alexandra MeiB-nerja; scenerijo pa bo pripravila Itha Star-hembarg.
31. marca bo Mestno gledališče ponovi-lo opero »Čarobno piščal" Wolfganga Ama-deusa Mozarta z gostom - tenorjem Willia-tnom Blankenshipom.
V	Celovec pride 2. ih 3. aprila salzburško Deželno gledališče s stvaritvama »Der Ab-stecher" (Zavinek) Martina Waliserja, in enodejanko »Das Oreh ester" dramatika Anouilhsa. Salzburško Deželno gledališče
se bo s tema uprizoritvama oddolžilo gostovanju Celovčanov v Salzburgu z misterijem »Oznanjenje" Paula Claudela (izg. pola klodela).
Dne 13. aprila bosta gostovala v Celovcu znamenita igralca Johanna von Koczian in igralec Hannes Messemer v drami »Spiel zu Zweit“ (Igra v dvoje), medtem ko bomo imeli priliko 26. aprila občudovati ljubljenca občinstva Vica Torriania v opereti »Mei-ne Schvvester und ich“ (Moja sestra .in jaz). Poleg slavnega umetnika Torrianija bosta nastopila še Waitraut Haas in Topsy Ktip-pens.
15. aprila bo šla .preko celovškega odra opereta »iPeriehole" (izg. perikol) Jacquesa Offenbacha (izg. žaka ofenbaha), ki pravzaprav v Avstriji še ni bila uprizorjena. Opereto »Perichole" (Cestna pevka) v nemškem prevodu Karla Krausa bo vodi! kapelnik Hanspeter Gmiir in bo za operetno občinstvo pomenilo izredni dogodek.
25. aprila bo premiera Wagnerjeve opere »Gotterdammerung" (Somrak bogov) v inscenaciji Andreja Dihia.
29. aprila bo imel univerzitetni profesor Vagn Bonge uvO’dno predavanje, v katerem bo razložil dramo »DrauBen vor der Tur" (Zunaj pred vrati) VVolfganga Borcherta, ki jo bo uprizoril naš Romomi oder.
Upravnik Mestnega gledališča Bohm je iše povedal, da je odklonil povabilo atenskega gledališča, ki ga je povabilo, da bi insce-niral opero »Car in tesar" Lortzinga. Kot razlog odklonitve je navedel dejstvo, da mu je delo na našem odru važnejše in ljubše kot še tako častno povabilo, kar mu moramo samo čestitati.
Na koncu tiskovne konference je podal še bežen pregled v naslednjo sezono. Z Offen-bachovo opero »Hofmanove pripovedke" 'bo začelo Mestno gledališče svoj repertoar v jeseni letos, medtem ko bodo na operetnih deskah uprizorili opereto »Grofica Marica", Komorni oder pa bo uprizoril dramo »Ermordung Marats" (Umor Maraja), Petra WeiBa.
Kar se pa novih pevcev in igralcev tiče, so ti v glavnem že nastavljeni in pogodbe z njimi že podpisane.
Kulturna izmenjava Koroška - Slovenija
Na tiskovni konferenci, ki jo je priredil upravnik celovškega Mestnega gledališča Bohm, je ta dejal, da bo v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo gostovalo celovško gledališče 2. in 3. aprila v Ljubljani. Celovčani bodo uprizorili prvi večer opero »Čarobno piščal" VVolfganga Amadeusa Mozarta in naslednji večer pa opero »Čarostrelec" Carla Marie von Webra. Želja Ljubljančanov je namreč bila, da bi celovški umetniki prinesli tokrat rajši operni repertoar kot pa operetni.
V zameno pa bo ljubljanska Opera gostovala nekaj dni za tem, in sicer V PETEK, 9. IN SOBOTO, 10. APRILA v Celovcu in se bo na ta način oddolžila Celovčanom za njih gostovanje v Ljubljani.
Ljubljanska Opera bo uprizorila tokrat oba večera samo eno veliko opero »Kneza
Igorja", ruskega komponista Alexandra Bo-rodina.
Mimogrede je upravnik Bohm omenil, da je naprosil Ljubljančane, naj bi prišli po možnosti le z eno opero, da se ne bi dogajalo tako kot lani, ko so naši odrski delavci komaj še zmogli delo na odru. Ljubljančani so namreč — kot nam je znano — uprizorili dve veliki operi, in sicer Macbetha (Verdi) in »La Giocondo" (Amilcare Ponchielli). Preobrazba odra za obe operi je zahtevala ogromno dela, saj sta operi sledili druga za drugo.
Zato bo letos laže, je dejal upravnik Bohm, ker bo pripravljeni oder ostal še za drugi večer. Poleg tega je ljubljanska Opera v srečnem položaju, da ima za oba večera, čeprav ista opera, na razpolago dve garnituri odličnih solistov, tako da bomo imeli priliko poslušati oba večera čisto nove pevce.
HcatUz kutiame uzdi
Priprave za ribniški festival
'Programski svet ribniškega festivala že pripravlja program za V. poletne kulturne prireditve, ki se bodo letos začele 19. junija in bodo trajale do sredine septembra. Gostje letošnjega festivala, ki si je že pridobil sloves pomembne kulturne manifestacije tega dela Dolenjske, bodo ljubljanska Drama in Opera, mladinsko, lutkovno in Mestno gledališče iz Ljubljane, celjsko gledališče, gledališči »Tone Čufar" z Jesenic in »Ivan Zajc" z Reke. Povabili bodo tudi skupino, ki bo dobila prvo nagrado amater-slkih dramskih skupin v Novem mestu. Dne 23. julija 'bo v Ribnici gostoval »The Piits-bungh Junior Tamburitzans" iz ZDA, v počastitev občinskega praznika pa 'bo nastopil 22. marca Slovenski oktet.
Mednarodni festival študentovskih gledališč
Od 3. do 11. aprila bo v Parmi 13. mednarodni festival študentovskega gledališča. Doslej se je prijavilo deset gledaliških ansamblov iz sedmih držav. Po dva ansambla so prijavile Jugoslavija, Velika Britanija in Italija. Sodelovala pa bodo tudi študentovska gledališča iz Francije, Španije, Belgije in Češkoslovaške in Avstrije.
Arheološka odkopavanja v Ajdovščini
Pred novo kino dvorano v Ajdovščini (Slovenija), ki jo še gradijo, so te dni arheologi zaključili delo. Našli so popolnoma ohranjeno rimsko podkletje in dolg rimski kanal. Najdbe so fotografirali, da bi ohranili njihov položaj v naravi. Odkrili so še podnožje dobro ohranjenega rimskega stolpa, ki ga bodo uredili in dogradili v spomenik. Raziskovalna dela je vodil arheološki zavod iz Ljubljane.
»Glembajevi" na graškem festivalu
Na letošnjem poletnem festivalu v Gradcu bo 29. junija doživela prvo premiero v nemškem jeziku drama Miroslava Krleže »Gospoda Glembajevi". Ta Krleževa drama je skupaj z „Ledo“ in »V agoniji" objavljena v prevodu Mila Dora v zbirki Stia-sny-Veriag v Gradcu. Ta založba je pravkar izdala tudi Krleževo delo »Hrvaški bog Mars", jeseni pa bo izšel najnovejši roman istega avtorja »Zastave".
Svečanosti ob 600-letnici univerze Rudolphine
Slavnostna prireditev dunajske univerze
Eden najpomembnejših kulturnih dogodkov letošnjega leta v Avstriji 'bo gotovo praznovanje 600-letnice dunajske univerze. Častitljiva Aima mater Rudolphina je za to 'slavnostno priliko oživila lasten tiskovni referat. Ta referat že razpošilja poučno in lično ilustrirano brošuro, ki jo je sestavil arhivar dunajske univerze dr. Gali.
Slavnostni spored je v glavnem tudi že izdelan. Svečanosti bodo otvorilli z večerno bafclado 9. maja, ki se je bodo udeležili avstrijski visokošoloi. Potem pa bo sprejem v slavnostnih prostorih univerze. V ponedeljek, dne 10. maja, bodo zjutraj službe božje različnih veroizpovedi.
Nato bo šel slavnostni sprevod od univerze v stolnico v sv. Stefana, kjer je grob Rudolfa Ustanovitelja. V cerkvi bo najprej »Tedeum" Antona Brucknerja, potem pa bo imel kardinal dr. Konig govor. Po cerkveni slovesnosti bodo položiM na grob Rudolfa Usibanoviiiteilja venec.
Popoldne istega dne bo v veliki glasbeni dvorani pozdravna svečanost. Ker pa iz teh-mihčnih razlogov ne bo možno, da bi govorili vsi zastopniki preko 200 univerz, so sklenili, da bodo delali strogo po zgodovinskih merilih. Po pozdravnih besedah rektorja dunajske univerze bo dobi! kot prvi besedo zastopnik pariške univerze, ki je kot najstarejša, torej mati univerz sploh, potem bolonjske, heidelberške in krakovske univerze, kakor tudi zastopniki evropskih rektorskih konferenc. Zaključni govor bo Imel zastopnik graške univerze, ki je za dunajsko najstarejša avstrijska univerza.
Zvečer pa bodo na čast slavnih gostov uprizorili v Dunajski državni operi »Kavalirja z rožo" Richarda StrauBa.
V torek, 11. maja dopoldne, bodo podeljevali častne doktorate v Burgtheatru. Slovesnost bosta polepšali Mozartova uvertura k operi »čarobna piščal" in „Oxford-ska simfonija" Josefa Haydna.
Popoldne pa bodo odprli v Umetnostni akademiji univerzitetno razstavo, na kate-
ri bodo istočasno zastopniki tujih univerz izročili dunajski univerzi ob praznovanju svoje 600-letnice različna darila Zvečer bo dunajski župan priredil slavnostni sprejem na magistratu.
V	sredo, dne 12. maja dopoldne bo glavna prireditev v dunajski mestni hali s svečanim slavjem. Govorniki, kot deželna glavarja Nižje Avstrije in Dunaja, prosvetni minister dr. Piffl-Perčevič, predsednik avstrijskih visokošolcev na dunajski univerzi in senator Fulbright bodo v svojih govorih slavili 600-letnico dunajske univerze. Nadaljnje točke na sporedu bodo imenovanja častnih senatorjev in častnih meščanov in končno slavnostno predavanje prorektorja dunajske univerze profesorja Leskega.
Popoldne pa bodo na zaključni prireditvi počastili zmagovalce avstrijskih akademskih tekmovanj v dunajskem Klubu atletov v Pratru. Zvečer bo priredil avstrijski zvezni kancler dr. Klaus v imenu zvezne vlade sprejem na gradu Schonbrann.
V	torek, 13. maja dopoldne, bodo na sporedu znanstvena predavanja na dunajski univerzi. Po končanih predavanjih bodo v avli univerze počastili spomin umrlih z govorom rektorja in predsednika avstrijskih visokošolcev na Dunaju, Manfreda Machol-da. Zvečer pa bo svečana premiera Goethejevega »Fausta" v prvotni obliki. Pred predstavo pa bo Felix Braun podal uvodno besedo, temu pa bo sledila Beethovnova 5. simfonija.
Avstrijska kovnica denarja že kuje za proslavo 600-letnice dunajske univerze petdesetšiflinške kovance, ki bodo imeli na sprednji strani sliko Rudolfa Ustanovitelja. Razen tega bodo izdelali slavnostni znak, jubilejno medaljo in spominski kovanec. Za numizmatike (zbiralce novcev) pa bodo kovali 25- in 50-šiMnške kovance v posebni izdelavi.
Uvodna proslava 600-letnice
12. marca 1365 je podpisal Rudolf IV. Ustanovitelj ustanovno listino dunajske univerze. Tako se je torej pretekli petek iz-
polnila 600-letnica ustanovitve Almae ma-tris Rudolphinae. Sicer bodo glavne svečanosti šele maja, je bila pretekli petek na univerzi v ta namen preprosta slovesnost s svečanim govorom. Popoldne istega dne pa so si ogledali deželni glavar ing. Leopold Figi, prosvetni minister dr. Piffl-Perčevič in rektor prof. FeMInger 12 hektarov velik areal (površino), tako imenovani »Hasch-hof“ v Klosterneuburgu, ki ga je Nižja Avstrija podarila proslavljajoči univerzi in dunajski tehnični visoki šoli, ki bo letos tudi slavila 150-letnico svojega obstoja.
Ljubljanski dijaki v Celovcu
Toliko mladih obiskovalcev iz Ljubljane menda še ni bilo v Celovcu. Turistično transportni biro JZ, Putnik in Kompas so organizirali za več kot 3000 ljubljanskih dijakov in študentov enodnevni pohod na Koroško. Mimo dveh posebnih vlakov je prešla Karavanke kar dolga kolona udobnih avtobusov z mladimi turisti. Povod za te izlete je bila sicer drsalna revija v Celovcu, vendar pa so izletniki skupne s svojimi profesorji izkoristili obisk na Koroškem tudi za ogled drugih znamenitosti.
RUŽA POSPIS BO PELA V NEW VORKU
Mlada operna pevka Ruža Pospiš iz Zagreba je te dni opravila večdnevno avdicijo v metropolitanski operi. Prihodnjo sezono bo nekaj mesecev pela v najslavnejši operni hiši. Članica zagrebške opere Ruža Pospiš je stara 22 let in bo med najmlajšimi umetniki metropolitanske opere. V povojnem času so imeli daljše ali krajše angažmaje v Metropolitanu naslednji Jugoslovani: Zinka Kunc, ki je še članica te opere, Srebrenka Jurinac, Marko Rotmdller, Biserka Cvejič in Vladimir Ruždjak.
KENNEDVJEVA SPOMINSKA KNJIŽNICA
Izdelava načrtov za ta veliki projekt je bila zaupana v Ameriki živečemu arhitektu kitajskega rodu leoh Ming Pedu.
____Nase prireditve-..........-
Vabilo
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici gostuje v nedeljo, dne 21. marca 1965, ob 3. uri popoldne pri Šercerju v Šmihelu z igro
»ČRNI KRIŽ PRI HRASTOVCU”.
Isti 'dan ponovi to ligro ob pol osmih zvečer na domačem odru pri šoštarju v Globasnici.
Vabilo
Farna mladna Dobrla ves vabi na igro
»Z LASTOVKAMI”,
ki bo v nedeljo 21. marca 1965, ob 3. uri popoldne v Žvabeku v farni dvorani.
Vabilo
Farna mladina Dobrla ves vabi na igro
»Z LASTOVKAMI”,
ki bo v nedeljo, 21. marca 1965, ob pol 8. uri zvečer pri Ugu v Kazazah.
LOČE OB BAŠKEM JEZERU (Smrt Kranca v Rutah)
Prejšnji torek smo pokopali na domačem pokopališču pd. Kranca v Rutah. Trda, kamnita je bila življenjska pot tega moža, te notarske grče s kremenitim značajem v zvestobi svojim prednikom in tradicijam. Rute so strme in hribovite, domačije raztresene, polja, njive, planine in pašniki pa daleč vsaksebi — za zdaj staro in umirajočo generacijo — trd kruli!
Toda kdor je bil tam rojen in komur je gori takla zibelka, ta je rad gori, saj je tod dosti zraka in sonca. Pesem vrlih domačih pevcev ob odprtem grobu je turobno odmevala po pokopališču, zdramila navzoče
m
H
ti
K
m
a
E!
IS
■
m
m
a
ia
Vabilo absolventkam
Spet pomlad je zadehtela, pa nas vabi cesta bela, da bi — mladih dni vesela brhkih absolventk krdela tja v Šentjakob pohitela iz Podjune, Roža, Zilje, vse gorjanke in poljanke, vse prijateljice, znanke, v gospodinjski šoli — tam naš cilj je!
Srečanje absolventk
preloženo od četrtka, 25. 3. na
nedeljo, 28. marca
in dimila bi bila samotarja ob milih zvokih ..., pa mi ne zamerite, in mi odpustite ... tudi ti, brat! Počivaj v miru in naj ti sveti večna luč!
*
K oddaji „Nmau po loški fari”: Začela se je v Bačah, končala pa v Rutah. Nihče ni bil hvaljen, še manj pa kdo kritiziran. Bližajoče zvonjenje na električni pogon je bilo omenjeno v prepričanju, da bo prineslo tako zvonjenje tistim, ki delajo dnevno po večkrat, ob vsaki uri in času dolgo in morda že utrudljivo pot v zvonik, veliko olajšanje.
KAZAZE (Pustna šala)
Včasih so rekli: Dolg pust pa malo porok. To se je letos pri nas uresničilo. Prej so tako na široko govorili, koliko porok bo v pustnem času, potem pa še ene ni bilo. Neveste so gotovo korajžo zgubile, ko so na igri videle tistega pijanega Miho, potem so pa bolj resno začele misliti, ženini pa tudi niso bili bolj navdušeni, zato je ostalo vse pri starem. Ena nevesta pa je le bila bolj korajžna, ker se je kar sama pripeljala h Knvsu. Bila je gotovo bogata, da se je kar z avtom vozila. Anzej je hitro opazil, da nima krvi ne mesa, da je samo iz telesa umetnega. Prijela ga je taka utrujenost, da se je zaklenil v kamrico in zaspal.
Nevesta pa si je morala poiskati drugega ženina. Podala se je na Metlovo, ker je tam dosti zrelih ženinov. Šla je v gostilno, kajti mislila je, da bodo tu sem kar sami prišli. Še bolj korajžna bi morala biti, da bi jih po domeh obiskala. Na Metlovi so taki samci, da si rajši sami kuhajo kot pa da bi sl neveste poiskali. Dekleta si morajo pa v drugih vaseh ženine izbirati. To pa res ni pravilno!
Pa brez zamere, ženini!
n ms m
in memoriam patra Prešerna
V Rimu je po enoletnem počasnem ugašanju umrl 7. marca jezuitski asistent za slovanske narode, p. ANTON PREŠEREN.
Pokojni pater Prešeren se je rodil dne 8. junija 1883 v Breiznlici na Gorenjskem. Njegov dom je dal največje slovemsike može in vodnike: pesnika Prešerna, nadškofa Jegliča in nadškofa Vovka. Pokojni je šel po vzoru 'Svojih piredmilkov: bil je velik duhovnik in velik Slovenec.
Za mladega nadarjenega nečaka Antona se je zavzel takoj po ljudski šoli njegov stric ljubljanski škof dr. Anton B. Jeglič. Poslal ga je v Travnik v Bosno na gimnazijo. Po končani maturi na travniški gimnaziji je poikojni prispeli v Rim, kjer je obiskoval jezuitsko univerzo Gregorianum.
Leta 1908 je bil posvečen v duhovnika. 1910 leta je stopil v noviciat jezuitskega reda v Št. Andražu na Koroškem. Tu je ostal eno leto, nakar je bil imenovan za profesorja na jezuitski 'univerzi v Innsbruk-ku. Tukaj je poučeval od 1912 do 1918 različne predmete, med njimi filozofijo in na-zadanje fundamemtalko.
Od leta 1919 je bil v Sarajevu (Jugoslavija) rektor in profesor teologije (bogoslovja) sarajevske nadškofije. Leta 1921 pa je bil izvoljen za provinoiala jugoslovanske jezuitske province v Zagrebu.
Kot provinoial je obiskoval razne jezuitske hiše, med njimi tudli v Sofiji v Bolgariji, kjer je bil v tistem času apostolski delegat pokojni papež Janez XXIII. Kadar koli je prispel v Sofijo, je bil vedno gost apostolskega delegata Roncalija, s katerim je skupno reševal razna cerkvena vprašanja. Od 'takrat je izhajalo iskreno prijateljstvo, ki je povezovalo pokojnega patra Prešerna s takratnim delegatom dn poznejšim papežem Janezom XXIII. To svoje prijateljstvo je pokojni papež še posebej poudaril ob avdienci predstojnikov 'jezuitskega reda, kjer je pred vsemi prisotnlimi govori! o patru Prešernu in obujal spomine na njuno skupno delo v Bolgariji.
Pokojm pater Prešeren pa je poudari.! to svoje prijateljstvo in vdanost svetemu očetu ob proslavi njegove osemdesetletnice, ki so mu jo priredili rimski Slovenci. V avdienci, ki jo je papež Janez XXIII. dovolil slovanskim narodom v Rimu ob proslavah llOO-letnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda med 'slovanske narode, se je papež ljubeznivo rokoval s patrom Prešernom in mu dejal: »Kajne, pater Prešeren, midva pa ostaneva trdna dn dobra.” P. Prešeren je na proslavi svoje 80-letnice omenil ta dogodek in dejal: »Vedel sem, da so papežu Janezu XXIII. bili takrat dnevi šteti. Kako rad bi darova! svoje življenje, da bi le papež ostal živ.”
Leta 1931 je bil poklican v Rim, kjer je bil imenovan za asistenta slovanskih jezuitskih provinc, kar je ostal do svoje smrti. Dvaintrideset lat je opravljal to veliko in
odgovorno nalogo. Ob njenem izvajanju je prišel v stik z naijvišjlLmi cerkvenimi dostojanstveniki v Vatikanu im drugod po svetu, katere si je takoj pridobil s svojo skromnostjo in dobroto.
Skopo ni bilo stvari, ki se je tikala slovanskih narodov, da ne bi v Vatikanu pred odločitViljo njega vprašali za mnenje. Kot asistent je vršil vizlitaciije, obiskoval razne slovanske države, predvsem pa je budno spremljal rast in življenje vseh slovanskih jezuitskih ustanov v R:imu.
V taj dolgi dobi so se vrstil pri njem du-hcvniifci, laiki, lintelektualci in najbolj preprositi 'ljudje. Za vsakega je imel dobro besedo, vsakemu je skušal pomagati po svojih najboljših močeh. S .svojimi zvezami fin osebnimi poznanstvi v Vatikanu je zlasti za Slovence neštetokrat posredoval. Toda enako skrb je posvečal tudli članom drugih slovanskih narodnosti, ki so se obračali nanj.
Tako je vršil svoje veliko poslanstvo vse svcje življenje. Druga svetovna voljna in njene posledice so mu naložile nove naloge. Zavzeli se je za vse, ki so prihajali v tistih bridkih dneh k njemu kot edinemu rešitelju in pomočniku. Njegove dobrote in njegove ljubezni so bili deležni nešteti. Bil je neumoren. Po naravi markantna o-sebmosit se je 'takrat dvignil še više.
Njegove posebne Ijubeznli so bili deležni duhovniki im bogoslovci. Preskrbel je za slovensko bogoslovje, iskal sredstva za preživljanje duhovnikov in njihove zaposlitve. Oskrbel je dušno pastirstvo med Slovenci v Rimu in v taboriščih, zbiral na nedeljske sestanke 'Slovenske služkinje, da se ne bi ižgubilie v velemestu, skratka: bil je povsod, kjer je kdo potreboval pomoč.
Poleg poklicnega dela sta bila njegova misel in njegovo srce vedno pri Slovencih. Z njegovim posredovanjem se je zgodilo, da smo Slovenci dobili v Rimu svoj duhovniški zavod »Slovenicum”, kjer nadaljujejo svoj študij 'Slovenski duhovniki, slovenski duhovniški odbor in versko-kulturno društvo rimskih Slovencev, katerega pokrovi-taljstvo je prevzel.
Vse življenje je bil pokojni klen in zdrav, Njegova poslednja sveta daritev je bila božična polnočnica 1. 1963, med katero je v kapelici pri šolskih sestrah še bral evangelij v slovenščini. Na sveti dan Gospodovega rojstva mu je pričelo pešati srce. Pričela se je dolgotrajna bolezen, ki ga je počasi rušila in jemala s tega sveta.
P. Prešeren se je sedaj pridružil svojim prijateljem iz življenja: papežu Janezu XXIII. in nadškofu Antonu Vovku. V vrsti velikih Slovencev bo vedno ohranil visoko mesto. Dokler bo živel slovenski narod, bo slovelo tudi njegovo ime.
Z njim je slovenski narod izgubil enega svojih najvidnejših predstavnikov v Cerkvi in izven nje.
»Gašper je šel na božjo pot“ - skozi Libuče
Farna mladina iz Pliberka nas je za pustni torek zvečer zopet, kot že prej vsako leto, povabila k Marinu na veselo srečanje. Res smo težko čakali na pustno prireditev, saj z dežele le malokdo more pogledati šaljivemu pustu v obraz, kar sl leto za letom predrzno privoščijo »pustni norci” v mestih, da se za pustne dni svet v pravo »norišnico” 'Spremeni...
Mi pa smo hoteli — in priliko za to nam je dala naša farna mladina — pusta po pameti praznovati.
V lepo okrašeno Marinovo dvorano se je nagnetlo ljudi, veselih in živahnih, mladih in sitarih od blizu in daleč, da so napolnili zadnji prostorček.
Vse je nestrpno čakalo »Gašperja”, ko pojde na »božjo poit” —. Mislili smo si, kam le bo romal in za kaj bo prosil ta »Gašper”; saj nam je znano, da kadar moški romajo, posebno z lovsko puško, imajo mnogo »stranromanj”, potreb in prošenj. Skoraj pri vsakem večjem »šildu — gostilni” se zbudi možem in fantom pobož-
na želja po »žegnani vodi”! Pa to ugotovitev nam je potrdil tudi »pobožen Gašper”.
Ob našem pričakovanju in radovednosti nismo bili razočarani. Občinstvo je igralce nagradilo z burnim aplavzom in veselim smehom. Nastopalo je preko trideset igralcev in igralk. Spričo števila igralcev in šaljivih vlog in spričo hitro se menjajočih prizorov je ta igra težka, skoraj bi rekli pretežka za mladino, ki je povečini, prvič nastopala in je za učenje besedila in za vaje imela le nekaj dni na razpolago.
Nstopi igralcev in igralk glavnih vlog so bili prav dobri. Pri vseh pa so se pokazali igralski talenti.
Vse pohvale vredna pa je požrtvovalnost in korajža teh mladih ljudi. Pripomniti moramo, da so morali tekom vaj iz dneva v dan preko ovir in zadreg, ker so morali zaradi obolelosti nekaterih igralcev poiskati nove in skoraj zadnje dni že naučene vloge zamenjati. Možata vztrajnost in močna volja, pa še vzorna disciplina igralske skupine je zamogla premostiti vse te zapre-
Oder mladje gostova! v Gorici
Spet so bili naši odrovci s priljubljeno Molierovo komedijo »Scapinove zvijače” na Primorskem. Tokrat so se ustavili v Katoliškem domu v Gorici. 2e zadnjič, ko so bili v gosteh v Bazovici in v Rojanu v bližini Trsta, so si pridobili vse občinstvo. Zato ni čuda, če so jih sedaj rojaki s Primorskega spet povabili medse. Odrovci so se seveda radi odzvali povabilu marljivega šte-verjanskega društva, predvsem zaradi tega, ker že s prejšnjih gostovanj poznajo njihovo gostoljubnost in prisrčnost.
Gostovanje je bilo popoln uspeh. Sicer po množici pustnih prireditev in dragih zabav, ki so bile v zadnjem času v Gorici, obisk ni odgovarjal ravno pričakovanju gostiteljev, vendar je navdušenje navzočih kmalu zbrisalo skrb nad tem, kajti v kratkem času so si igralci osvojili publiko in jo spravili v pravo navdušenje.
Želimo našim mladim odrskim ustvarjalcem, da bodo tudi pri svoji zaključni prireditvi želi toliko uspeha, da se bo naše občinstvo v primernem številu zbralo na to njihovo slavje, čeravno so ga iz terminskih razlogov morali žal preložiti na neugoden dan.
ke. V slogi, korajži in v dobri voliji je moč in blagoslov!
Veselil nas ta dobra volja naše farne mladine in prepričani smo, da nam bo na odru v novi farni dvorani z nastopi v igrah in petju nudila še mnogo lepih uric za pošteno razvedrilo.
Hvala vam, mladci in mladenke za pripravljenost, prinašati svojemu ljudstvu kulturo z lepim nastopom in lepo besedo, ki bo tem lepša, tem bogatejša, če se je boste vadili lepo izgovarjati. To pa dosežete z mnogimi vajami in z branjem lepih slovenskih knjig, listov, v branju naših pesnitev in leposlovnih proz.
č. g. voditelju naše farne mladine pa še naša posebna zahvala!
SELE
(Odhajajo in prihajajo)
Honzej Mak, dolgoletni najemnik Spodnje žerjavove kmetije, je predlanskim dosegel starostno rento in se je s svojo družino in ženinimi starši preselil v svojo lastno hišo blizu šole na Z vrhnjem Kotu. Složno in zadovoljno sita obe družini skupno živeli in uživali zasluženo pokojnino. V torek, 9. februarja, pa je zavladala v hiši žalost, ko je vsled ponovne možganske kapi in pljučnice umri oče Matevž Pegrin, dobro pripravljen, star nad 80 let. Vsled mirnega značaja, poštenosti in delavnosti je bil splošno priljubljen. Blag mu spomin.
Z njim so letos trije odšli v večnost. V nadomestilo pa je bilo rojenih šest otrok, z eno izjemo same deklice. Čez dobrih dvajset let bo torej v Selah dosti nevest!
KAPLA OB DRAVI (Umrl je Valentin Poganič)
V	Tmjah v kapelski fari je dne 2. marca ugasnilo življenje Valentinu Poganiču, ki je dočakal visoko starost 83 let. Rajni Valentin je bil povsod zelo priljubljen, bil je priden, tih in vedno nasmejan človek. Svoje zvestobe do naroda in domače besede nikoli ni zatajil. Ker mu je Bog dal dar petja, je svoj glas posvetil domači pesmi. Že dolga leta pred prvo svetovno vojno, torej že v svoji zgodnji mladosti je postal član takrat znanega moškega pevskega zbora v Glinjah. Z rajnim Indnovim Petrom in druigmi je zvesto hodil teden za tednom k pevskim vajam iz Kaple v daljne Glinje. Večkrat nam je o teh lepih minulih časih z veseljem pripovedoval. Nad štirideset let pa je pel v lepi kapelski cerkvi Bogu v čast. Še v njegovi visoki starosti je prišel rad med nas pevce.
V	senci gore Žingarice sl je s svojimi otroki in ženo uredil lep dom, v katerem je preživel večji del svojega življenja. Pred dobrim letom mu je umrla žena, zato sl je zaželel tudi on tja, kjer ni trpljenja in gorja.
Dne 4. marca smo rajnega Valentina — ob veliki udeležbi žalnih gostov — položili na kapelskem pokopališču v od zimske prirode s snegom obdani grob. Domači g. župnik Kanauf so mu v slovo spregovorili v srce segajoče besede. Kapelski in šent-janški moški pevski zbor pa se je poslovil od rajnega Valentina z njemu najdražjo lepo, domačo pesmijo.
Odpočij se, rajni, v ljubljeni domači zemlji, Ostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje.	\
WE2
VELIKOVŠKI OKRAJ
Oddanih glasov; 22.021, od teh je bilo veljavnih 21.800. Koroška volilna skupnost je dobila 1837 glasov, OeVP 7147 (7536), SPOe 10.833 (10.492), FPOe 1656 (1925), KPOe 327 (400).
CELOVŠKI OKRAJ
Oddanih glasov: 40.316, od teh je bilo veljavnih 39.825. Koroška volilna skupnost je dobila 934 glasov, OeVP 12.896 (12.076 pri zadnjih deželnozborskih volitvah), SPOe 19.997 (18.696), FPOe 5138 (5266), KPOe 860 (891).
BELJAŠKI OKRAJ
Oddanih glasov: 39.420, od teh je bilo veljavnih 38.961 glasov. Koroška volilna skupnost je dobila 919 glasov, OeVP 9349 (9189), SPOe 21.960 (20.378), FPOe 4991 (5217), KPOe 1742 (1928).
OKRAJ ŠMOHOR
Oddanih glasov: 11.128, od teh je bilo veljavnih 11.032. Koroška volilna skupnost je dobila 47 glasov, OeVP 4753 (4890), SPOe 4210 (4197), FPOe 1961 (1973), KPOe 61 (59).
V Celovcu je bilo oddanih za Koroško volilno skupnost 217 glasov, v Beljaku 38 glasov, v okraju Št. Vid ob Glini 120, v okraju Spittal ob Dravi 79, v okraju Wolfs-berg 81 glasov. V Blato gradu (Moosburg) je bilo oddanih za našo listo 13 glasov, Blei-berg nad Beljakom 13, v Št. Tomažu pri Celovcu 13, v Vetrinju 15, pri Gospe Sveti 4, v Porečah 4, v občini Landskron pri Beljaku 15, v Spittalu ob Dravi 52, v Woli's-bergu 13, v Št. Paulu v Labotski dolini 8, v občini Frantschach 10, v Št. Vidu ob Glini 29, v Brežah 8, skoro ni občine, kjer ne bi tudi v nemškem predelu Koroške ne bil oddan vsaj 1 glas za Koroško volilno skupnost, če ne celo več glasov, kot nam to dokazujejo izidi v posameznih okrajih.
NA NAŠEM OZEMLJU ODDANI GLASOVI
Številke v oklepaju pomenijo izide pri zadnjih deželnoziboirskih volitvah 1. 1960, druga številka v oklepaju pa izid zadnjih državnozborskih volitev L 1962.
Velikovški okraj
Velikovec: SL (slov. lista) 33, OeVP 786 (748, 810), SPOe 1001 (921, 931), FPOe 337 (340, 331), KPOe 13 (14, 28).
Djekše: SL 24, OeVP 242 (217, 246), SPOe 255 (337, 284), FPOe 57 (61, 60).
Tinje: SL 5, OeVP 155 (131, 141), SPOe 198 (145, 213), FPOe 47 (57, 48), KPOe 2 (2, 2).
Žitara ves: SL 131, OeVP 255 (330, 360), SPOe 683 (674, 713), FPOe 25 (17, 18), KPOe 9 (8, 9).
Važenberg: SL 26, OeVP 464 (442, 510), SPOe 666 (680, 710), FPOe 143 (177, 121), KPOe 10 (14, 14).
Vovbre: SL 20, OeVP 313 (342, 336), SPOe 358 (322, 319), FPOe 59 (59, 51), KPOe 18 (15, 13).
Globasnica: SL 226, OeVP 196 (313, 378), SPOe 236 (273, 277), FPOe 30 (43, 41), KPOe 6 (7, 10).
Ruda: SL 39, OeVP 266 (252, 281), SPOe 361 (436, 402), FPOe 82 (112, 82), KPOe 12 (9, 13).
Bistrica nad Pliberkom: SL 254, OeVP 184 (287, 331), SPOe 555 (570, 587), FPOe 52 (80, 56), KPOe 14 (1, 2).
Galicija: SL 65, OeVP 247 (208, 283), SPOe 455 (445, 445), FPOe 42 (84, 62), KPOe 12 (0, 5).	/
Suha: SL 77, OeVP 254 (309, 324), SPOe 286 (272, 314), FPOe 50 (66, 37), KPOe 4 (9, 2).
Pliberk: SL 383, OeVP 683 (780, 884), SPOe 872 (885, 1031), FPOe 158 (134, 103), KPOe 13 (30, 37).
Grebinj: SL 30, OeVP 724 (729, 770), SPOe 617 (543, 595), FPOe 191 (211, 181), KPOe 6 (12, 17).
Dobrla ves: SL 147, OeVP 824 (891, 954), SPOe 1426 (1280, 1400), FPOe 113 (160, 118), KPOe 62 (63, 63).
^“"Železna Kapla: SL 180, OVPe 434 (478, I 558), SPOe 1356 (1334, 1323), FPOe 64 (85, \ 77), KPOe 102 (125, 144).
Št. Peter na Vašinjah: SL 14, OeVP 236 (235, 248), SPOe 503 (462, 455), FPOe 42 (43, 49), KPOe 14 (22, 24).
Škocijan: SL 199, OeVP 622 (656, 699), SPOe 859 (775, 874), FPOe 100 (128, 112), KPOe 23 (26, 23).
Celovški okraj
Medgorje: SL 10, OeVP 153 (126, 159), SPOe 250 (233, 241), FPOe 23 (28, 33), KPOe 1 (1, 2).
Slovenji Plajberk: SL 34, OeVP 58 (79, 85), SPOe 118 (128, 120), FPOe 11 (17, 9), KPOe 12 (20, 19).
Radiše: SL 31, OeVP 65 (52, 60), SPOe 106 (139, 130), FPOe 21 (13, 21), KPOe 1.
Pokrče: SL 10, OeVP 266 (262, 262), SPOe 486 (469, 500), FPOe 111 (93, 115), KPOe 7 (0, 3).
Žihpolje: SL 20, OeVP 246 (253, 276), SPOe 249 (196, 205), FPOe 77 (111, 85), KPOe 5 (3, 6).
Sele: SL 163, OeVP 51 (90, 163), SPOe 206 (222, 224), FPOe 0 (5, 7), KPOe 12 (15, 17).
Svetna ves: SL 64, OeVP 102 (123, 152), SPOe 224 (199, 254), FPOe 33 (44, 13), KPOe 41 (45, 38).
Bistrica v Rožu: SL 77, OeVP 231 (274, 317), SPOe 612 (662, 650), FPOe 77 (77, 55), KPOe 31 (37, 56).
Otok: SL 8, OeVP 272 (265, 297), SPOe 238 (246, 228), FPOe 46 (47, 34), KPOe 1 (2, 13).
Škofiče: SL 55, OeVP 216 (232, 236), SPOe 578 (551, 581), FPOe 49 (36, 45), KPOe 30 (23, 34).
Bilčovs: SL 75, OeVP 262 (282, 318), SPOe 291 (285, 328), FPOe 74 (68, 52), KPOe 16 (30, 17).
Hodiše: SL 54, OeVP 215 (192, 233), SPOe 405 (409, 446), FPOe 60 (28, 35), KPOe 7 (9, 10).
Grabštanj: SL 8, OeVP 487 (394, 463), SPOe 579 (536, 597), FPOe 136 (214, 146), KPOe 4 (6, 11).
Žrelec: SL 7, OeVP 379 (320, 357), SPOe 836 (641, 749), FPOe 106 (110, 90), KPOe 29 (31, 35).
Borovlje: SL 106, OeVP 960 (955, 1085), SPOe 2521 (2390, 2571), FPOe 284 (349, 258), KPOe 226 (227, 220).
Kotmara ves: SL 75, OeVP 297 (321, 304), SPOe 667 (588, 627), FPOe 71 (64, 71), KPOe 43 (53, 70).
Šmarjeta v Rožu: SL 58, OeVP 210 (207, 279), SPOe 282 (256, 298), FPOe 24 (35, 24), KPOe 15 (20, 15).
Št. Tomaž pri Celovcu: SL 13, OVPe 322 (317, 320), SPOe 431 (415, 416), FPOe 42 (58, 63), KPOe 6 (3, 8).
Vetrinj: SL 15, OeVP 549 (516, 538), SPOe 1129 (1012, 1177), FPOe 292 (219, 189), KPOe 29 (37, 48).
Gospa Sveta: SL 4, OeVP 650 (584, 576), SPOe 687 (601, 681), FPOe 125 (93, 114), KPOe 24 (8, 19).
Okraj Beljak
Bistrica na Zilji: SL 17, OeVP 148 (171, 177), SPOe 183 (165, 169), FPOe 20 (17, 23), KPOe 0 (0, 1).
Rožek: SL 39, OVPe 172 (196, 212), SPOe 309 (340, 389), FPOe 83 (93, 85), KPOe 9 (8, 11).
Straja ves: SL 24, OeVP 162 (204, 190), SPOe 274 (273, 300), FPOe 25 (25, 23), KPOe 9 (3, 10).
Kostanje: SL 24, OeVP 144 (122, 138), SPOe 256 (228, 231), FPOe 155 (168, 146), KPOe 15 (11, 9).
Ledince SL 108, OeVP 217 (231, 290), SPOe 301 (329, 377), FPOe 66 (109, 60), KPOe 9 (7, 10).
Bekštanj: SL 159, OeVP 912 (998, 1024),
Vse Joka izdelke in opreme tudi za tujske sebe
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje BOJAH & Ca.
Dobrla ves-Eberndor} te!. 04236-281
SPOe 1830 (1727, 1815), FPOe 136 (149, 135), KPOe 81 (83, 112).
Vernberk: SL 25, OeVP 363 (349, 405), SPOe 955 (906, 972), FPOe 213 (253, 202), KPOe 47 (3, 1).
Loga ves: SL 57, OeVP 279 (223, 296), SPOe 567 (590, 603), FPOe 217 (145, 208), KPOe 46 (58, 74).
Marija na Zilji: SL 33, OeVP 398 (334, 393), SPOe 640 (588, 644), FPOe 103 (134, 84), KPOe 40 (46, 48).
Vrba: SL 15, OeVP 623 (615, 680), SPOe 894 (766, 820), FPOe 285 (311, 243), KPOe 28 (25, 29).
Čajna: SL 4, OeVP 278 (279, 308), SPOe 665 (623, 653), FPOe 230 (227, 214), KPOe 45 (63, 60).
Podklošter: SL 64, OeVP 758 (733, 837), SPOe 2244 (2003, 2223), FPOe 283 (301, 275), KPOe 271 (281, 256).
Št. Jakob v Rožu: SL 293, OeVP 490 (585, 688), SPOe 1276 (1227, 1331), FPOe 120 (143, 115), KPOe 136 (203, 175).
Šmohor: SL 5, OeVP 525 (490, 578), SPOe 793 (739, 772), FPOe 382 (388, 331), KPOe 11 (6, 6).
Brdo: SL 27, OeVP 265 (279, 285), SPOe 463 (404, 399), FPOe 45 (46, 44), KPOe 3 (3, 5).
Št. Štefan pri Zilji: SL 5, OeVP 280 (289, 310), SPOe 502 (503, 515), FPOe 52 (59, 45), KPOe 5 (3, 7).
Blače: SL 5, OeVP 154 (191, 188), SPOe 57 (74, 79), FPOe 43 (33, 36), KPOe 3 (6,3).
Mejnik v politični z
(Nadaljevanje s 1. strani) es der Karntner OeVP auch diesmal nicht gelungen sei, die sozialistische Mehrheit in Karnten m Uredi cn ... Dazu sind bis heute die Folgen der wenig versohnlichen Politik der Karntner OeVP umnit-telbar nacli 1945 zn verspiiren ...”
Za OeVP so Izidi volitev predvsem v ve-Mkovškem okraju porazni. V Pliberku je nazadovala stranka za 97 glasov, na Bistrici pri Pliberku za 103 glasove, v Globasnici za 117, v Zitari vesi pa 75, na Suhi za 45 glasov in v Železni Kapli ter Škocijanu za 34 glasov. V vdikovškem okraju je OeVP nazadovala v primerjavi z državnozborskimi volitvami za 1145 glasov, v primerjavi z volitvami državnega predsednika leta 1963 za 1020 glasov. Pri enih kot drugih volitvah smo katoliško usmerjeni koroški Slovenci podprli Avstrijsko ljudsko stranko. Podobna pa je slika v beljaškem okraju, v katerem je OeVP v primerjavi z volitvami v državni zbor nazadovala za 799 glasov, v primerjavi z volitvami državnega predsednika pa za 1107 glasov, v celovškem okraju za 379 oziroma 925 glasov. Ako pomislimo, da je dobila slovenska lista v ve-liikovškem okraju skoro 2000 glasov, potem je iz tega razvidno, da bo to imelo resne posledice v vodstvu OeVP velikov-škega okraja, ki se od takrat, ko je bil s te strani najmočnejši naval na dvojezično šolstvo, ni spremenilo. Le tako bi utegnila Avstrijska ljudska stranka priti še v tem okraju do sape. Mnenja smo, da je pri teh volitvah nemškemu šovinizmu odbrenkalo. Odslej se bodo morale vse stranke na Koroškem ozirati na Slovence v večji meri kot doslej. Ako bi bilo za KPOe oddanih samo 260 glasov pri teh volitvah manj, bi ne bila več v koroškem deželnem zboru zastopana. Toliko glasov vsaj je dobila gotovo s slovenske .strani. FPOe je v vseh dvojezičnih okrajih nazadovala, v velikovškem celo od 1925 na 1656 glasov. Napadi na Slovence torej tudi v n emško-na c io nal ne m taboru ne učinkujejo več. Ali se bo FPOe hotela iz tega kaj naučiti? Tudi socialisti vedo, da bodo le tako dolgo številčno napredoval oziroma ostali v deželi tako močni kot doslej, dokler bodo nadaljevali s politiko strpnosti.
Za OeVP more biti ob stvarni analizi zaključek le ita, da bo morala stranka odločno in odkrito korigirati svoje stališče do Slovencev, Kajti vse stranke imajo le toliko bodočnosti, kolikor je v njih odkritosrčnosti in širokogrudnosti. Eno kot drugo smo doslej pri OeVP pogrešali. Kako more biti to ljudska stranka, ako je pokazala pri pogajanjih s Slovenci tako ožino ter je precejšen del Slovencev odrinila od sebe. Kje je širokogrudnost, ako stranka odklanja na 13. oziroma 14. mestu svojega člana na kandidatni listi samo zato, ker je zaveden Slovenec, poudarjamo:	Slovenec, ki je
zvest svoji materini besedi ter se brezpogojno priznava k slovenskemu pokolenju. Slovenci želimo biti upoštevani v deželi kot Slovenci, ne pa kot zlomljeni značaji! Naj bo to enkrat za vselej izpovedano!
Razgovor z dr. Kreiskvm
V četrtek, dne 11. marca 1965, je bil v prostorih koroške deželne vlade razgovor avstrijskega zunanjega ministra dr. Krei-skega s predstavniki slovenske manjšine. Razgovora so se udeležili s koroške strani: deželni glavar Ferdinand Wedenig, namestnik deželnega glavarja ing. Thomas Truppe, dež. svetnik Rader in visoki uradniki zunanjega ministrstva. Kor. Slovence sta zastopala predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko ter predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter. Na razgovoru je bilo po zastopnikih manjšine ponovno izpovedano, kar doslej avstrijska vlada v zvezi s členom 7 državne pogodbe še ni rešila. Tozadevne zahteve in predloge koroških Slovencev objavljamo na 8. strani.
AVSTRIJA IN JUGOSLAVIJA NA TRŽAŠKI LESNI RAZSTAVI
Avstrijski Svet za zvezno lesno gospodarstvo je napovedal, da bo Avstrija tudi ietos sodelovala na tržaškem vzorčnem velesejmu, in .sicer na mednarodni lesni razstavi, kjer bo pripravila samostojno razstavo pod geslom ,,Lepilne snovi in lesni derivati“. Letos bo Avstrija že št trinajstič prisotna .na tej razstavi.
Na drugi strani bo tudi Jugoslavija spet razstavljala svoje lesne proizvode v paviljonu za pohištvo in na lesni razstavi.
godovini Slovencev
Zvestoba slovenstvu velja!
Naj še posebej poudarimo nad vse pričakovanje dober izid volitev v Železni Kapli, kjer je dobila naša lista 180 glasov, kljub temu, da tam pri občinskih volitvah ni bilo lastne liste. Na Bistrici pri Pliberku je bilo za Koroško volilno skupnost oddanih 254 glasov, v Globasnici 226, v Ško cijanu 199, v Žitari vesi 131, Borovljah 106, v Bilčovsu in Kotmari vesi 75 glasov, v Selah 163, v Bekštajnu 159, v Ledincah 108 glasov, v Št. Jakobu pa 293 glasov. Izid volitev v Bilčovsu je pokazal, da imajo Slovenci v tej občini resne izglede priti do mesta župana le, ako bo vložena pri občinskih volitvah poleg dosedanjih običajnih list večinskih strank tudi slovenska lista!
Posebno ponosni smo na izid ob jezikovni meji ter na Brdu pri Šmohorju, kjer je bilo oddanih za slovensko listo 27 glasov, na Kostamjah severno od Vrbe 24 glasov, v Važenbergu nad Velikovcem 26 glasov, v Vovbrah 20 glasov, na D.jekšah 24, v Gre-bšnjiu 30 glasov, na Rudi 39 glasov itd. Ako kake občine nismo omenili, ki bi to res zaslužila, potem samo zaradi tega, ker prinašamo itak na drugem mestu vse izide volitev. Vsekakor naj naši volilci vedo, da so vsi s svojim glasom pripomogli svoje k uspešnemu izidu volitev, pri katerih je dobila naša slovenska lista 4272 glasov. Od teh nam nihče niti enega glasu ne more o,spora vati. Tu smo in z nami vsa mladina!
Ne bi pa hoteli zaključiti članka, ne da bi se,dotaknili tudi levice in njene Zveze slovenskih organizacij. Ponosni smo na to pred zgodovino in našimi volilci, da nismo nikogar na slovenski strani v volilni dobi napadali, ne na sestankih in tudi ne v našem listu. Kako se je levica zaletavala v svojem glasilu proti slovenski listi, je razvidno iz Vestnika, kako je delala protipro-pagando na podeželju, pa je znano vsakomur. Dr. Franci Zvvitter sam ve, kaj je doživel na zborovanju v Pliberku. Naj bo vsaj toliko ob tej priliki zabeleženo. Kajti šele iz dejstva, da je bila slovenska liste naravnost bombardirana z vseh strani, moremo razvidetii, kako dobro je pri volitvah odrezala. Od vsepovsod je bilo slišati, da so naši glasovi proč vrženi. Vendar je izid volitev pokazal baš nasprotno, to dokazujejo tudi nemški komentarji. Predvsem pa je krepila slovenska liste slovensko narodno zavest ter utrdila v vseh, ki so se zavzeli za njen uspeh zavest, da se bomo tudi v bodoče mogli ohraniti in uveljaviti le kot Slovenci. Kaj pomeni 4272 glasov, oddanih za Koroško volilno skupnost, ve po volitvah vsak tako na slovenski kot na nemški strani. Ti glasovi niso zgolj politično zanimivi, temveč pomenijo v moralnem oziru gledano za manjšino tak kapital, da tega zaenkrat v vseh posledicah niti docela presoditi ne moremo. Zadržanje Slovencev se bo obrestovalo tako, da bodo še bodoči rodovi ponosni na odločitev koroških Slovencev 14. marca 1965.
Sfiri vrste ijudi
že tedaj, ko je človeštvo hodilo še v povojih, je neka brihtna glava Odkrila, da ima svet 4 konce (v nasprotju s klobaso, ki ima dva, in z nekaterimi pridigarji, k) sploh nimajo konca), da je zemeljska krogla iz štirih elementov, da ima leto štiri letne čase, država pa štiri stanove itd.
Tudi človek, krona stvarstva, stopa v znamenju številke „4“. Učenjaki so namreč vse človeštvo razdelili v štiri razrede. Predstavljajmo si, da smo vsi ljudje, kar nas je, zbrani v velikanski dolini Jozafat. Učenjaki zatrobijo na svoje filozofske trobente in namah se milijonske množice razdelijo v štiri tabore: v prvo ograjo seže-nejo sangvinike, v drugi se gnetejo koleriki, v tretji se s povešenimi glavami sprehajajo melanholiki, v četrti pa čepijo flegmatiki.
Seveda vsi učenjaki tudi niso edini, ali imamo res samo štiri temperamente, in se močno prepirajo. Toda prepir je eno glavnih opravil učanjaškeiga raziskovanja. Med njimi neki zgodovinar trdi, da je dognal, da ima vsaka ženska najmanj dva tempera-menta, to je vročega in mrzlega. Drugi pa bi hoteli vse temperamente združiti tako-rekoč pod eno kapo, češ, da so vsi ljudje v temelju enaki koštruni. Mi pa ostanemo lepo na sredi pri zlati skledi, pri številki štiri.
Sangviniki
iSangvihik ali vročnik je otrok trenutka, ’ poln vroče in žive krvi. Pozna samo en čas: sedanjost. Na preteklost je hitro pozabil in na bodočnost bo lahko mislil, ko bo prišla. Vsi njegovi prijatelji pravijo, da ima „zlato srce“; vsemu pritrdi, kar mu predlagaš. V vsem je nestalen, razen v ljubezni, zakaj zaljubljen je vedno, samo predmet njegove ljubezni se neprestano menjuje. Kar obljubi, trdno drži, razen če ne pozabi. Podjetij, ki jih je započel, je brez števila; reči pa, ki jih je izvršil, lahko kmalu prešteješ.
Tak vročnik nikoli ne prešteje svojega denarja in nikoli ne ve, koliko je ura. Vedno je v navdušenju in v denarnih zadregah. Vsak podvig mu je čudovit in vsa dekleta so »nebeško krasna“. Grozno se zanima za vse, posebno za skrivnosti in jih prav hitro zaupno pošepeta na uho vsem prijateljem.
Koleriki
Spoznaš ga takoj po sledečih znakih: globoko ležeče oči, štrleče lične kosti, na-mršeni lasje in čopaste obrvi. Kolerik je trmast stroj, ki drobi kamenje na cesti: vedno -gre naprej in jo reže naravnost po najkrajši poti; včasih tudi z glavo v zid. Ugovora ne trpi in se ne pusti vladati od nikogar razen od svoje žene. Svojo besedo drži kakor španski plemič in je ošaben, kakor da bi bil občinski tajnik.
(Dalje prihodnjič)
Težko bolan fant, ki bi še rad živel, pa je obupal nad seboj, je rekel zdravniku: „Nekaj je, česar ne razumem ..Nadaljevati ni mogel. Res, človek ne razume, zakaj mora umreti. Zdravnik ga je dobro razumel in mu odgovoril: „Veste, ni važno življenje razumeti, ampak važno je življenje sprejeti takšno, kakršno je.“ Bolnik ga je gledal z umirajočimi očmi in zašepetal: „Da, razumem, res je... sprejemam vse.“ V tem je velika skrivnost in modrost. Človek mora sprejeti pač ravno svoje življenje, kakršno je dobil. Nič nam ne pomaga tarnanje in pritoževanje ali zavidanje, češ da drugim laže in boljše gre, da so bolj nadarjeni, bolj zdravi, bogatejši itd...
Poleg mnogih problemov, pred katere so postavljeni študentje iz Afrike in Azije, ki študirajo na evropskih visokih šolah, so tudi zadeve glede njih odnosov do evropskih deklet in vobče zadeve njih zakonske zveze. Iz pisma katoliškega študenta Francoisa Minaii Bella iz Kameruma je razvidno, kako važno in težko je -to vprašanje za vsakega študenta iz teh dežel.
Silno ogorčeni so bili nad pisanjem nekega Francoza, -ki je predlagal, da b: za te študente pripeljali nekaj afro-azijskih deklet v evropska mesta, s čimer bi naj bil problem odnosov med njimi in belimi dekleti rešen. Ogorčeno zatrjuje, da črnke niso ni,kak »Madchen fiir alles“.
Ves problem je v sledečem: Kako naj afro-az-iljsfci -študent izbira svojo življenjsko družico, da bosta oba srečna v času študija in posebno v svoji domovini?
Če poroči evropejko in jo po končanem študiju popelje v domovino, -se bo zlasti ona v čisto novem okolju počutila tujo, nesrečno. Življenje takih dokazuje, da jih malo uživa srečo. Zaradi te Evropejke je tudi on in vsa družina nekaj drugega, kot so ostali.
'Če dokonča tak študent svoje študije in se hoče poročiti v domovini z dekletom iz svoje rase, nastopijo zopet težave. Zaradi dolgega študija je postal razmeroma star, kajti tod se ženijo zelo mladi. Že velika starostna razlika, še bolj pa razlika v izobraženosti in v gledanju na življenjska vprašanja predstavljajo skoro nepremagljivo težavo.
Nekateri vse življenje bolehajo na večnem „če“. Če bi bil jaz tak in tak in tak... Kaj vse bi lahko dosegel in kako bi bil srečen, zadovoljen ..., tako pa mi je življenje nenaklonjeno, nimam sreče, moje življenje nima pomena.
Vzroke svojim življenjskim neuspehom pripisujejo kruti usodi, svojim bližnjim in nesrečnim okolnostim. Nikdar pa ne gredo vase, da bi sebe vprašali, če morda le niso sami največ krivi. Samo lastne omahljivosti in mehkužnosti, ki jim ni dala, da bi pogumno sprejeli življenje in njegove naloge nase, nočejo uvideti, ker bi bili potem pač prisiljeni drugače živeti.
Kamerunski študent skuša najti idealno rešitev, 'M pa tudi ni brez težav. On predlaga, da naj bi študentje iz »temnih kontinentov" s seboj pripeljali svoje zaročenke oz. žene -in bi tako oba v Evropa študirala in se po končanem študiju vrnila v svojo domovino. Saj so tudi ta dekleta potrebna izobrazbe, čeprav morda ne akademske, pa vsaj kot bolniške sestre, vzgojiteljice, gospodinjske učiteljice in podobno. Poleg tega je pa znano, da poročeni študentje iz teh dežel mnogo vestneje študirajo.
Toda ... v evropskih mestih je skoraj nemogoče najeti stanovanje za poročene študente iz Afrike in Azije.
„BEATLES“ V AVSTRIJI
Že v soboto so z letalom prispeli v Sol-nograd znani angleški kuštravi »Beatles", za katerimi mladina kar nori. Več tisoč mladine jih je tam pričakalo -in jim navdušeno vzklikalo. Napovedana je bila tudi tiskovna konferenca, kjer so na svoj originalen način zadovoljili radovedne časnikarje. Ves teden se zadržujejo v Visokih Turah (v Obertauern), kjer snemajo nov film, kateremu še ne vedo naslova. Dostop do njih je nemogoč in zlasti fotografirati jih ne pustijo.
KATOLIČANI PROTESTIRAJO
Na 11. zborovanju za predvajanje kratkih filmov v Oberhausnu so nemški kaito-
Kaj pravijo prsti?
Palec: Jejmo, jejmo!
Kazalec: Pijmo, pijmo!
Sredinec: Dobro! AH kje dobimo? Prstanec: V omaro -bom pogledal. Mezinec: Jaz pa mamii bom povedal.
Visi razen mezinca: Bratci, ali to trpimo? Ne! Tožljivca natepimo!
SKRIVALNICA
Kam se je sikni mej bratec — ta pored-
než?
liičamd ostro protestirali proti češkemu filmu »Nadangel Gabriel -in -gospa Gans", 'ki je bil na programu tega filmskega dneva. Film na zelo robat način blati spovedno skrivnost in prikazuje spovednika kot nadangela Gabriela. Nemška katoliška filmska Ikomiisija označuje film kot umazano one-čaščenje zakramenta ,sv. pokore, s katerim hočejo komiuniisitifini brazbožci umazati še zadnje svetinje vernikov. Naslanja se pa zgodba filma na eno izmed silovitih umazanij iz Bocacoiovih prigodb »Decamerone". Svoj protest utemeljujejo, da je namen teh filmskih srečanj najti »pot do sosedov", k čemur ta film pač ne more ničesar doprinesti.
Afro-azijski študentje in bela dekleta
niz (Umskega sneta
KRIMINALNI ROMAN Prevedel:
AVGUST PETRIŠIČ
26. NADALJEVANJE
SKRIVNOST

S A X ROHMER
tiUumia
-Spet je nenavadni parfum privel v najino skrivališče; in ne da bi gledal na desno ali levo, sem videl Karamaneh — zakaj bila je ona, o čemer -nisem dvomil — ki je spet korakala na nasprotno stran sobe in izginila.
»Moški, s katerim -je govorila!" je siknil Smith. »Morava ga videti! Morava ga dobiti!"
Odgrnil je zaveso in stopil v vežo-. Bila -prazna. Šla sva po hodniku in prišla skoraj do vrat v veliko sobo-, ko so se ta odprla in je z urnimi koraki prišel ven neki moški, odprl vrata, ki -so držala na cesto, in še preden je mogel Smith priti do njega, je bil zunaj in je za seboj močno zaloputnil vrata.
Prisegel bi, da nisva bila niti štiri sekunde za njim, toda ko sva stopila na cesto, je bila prazna. Najin plen je zginil, ko da bi se bil vdrl v tla. Velik avtomobil je pravkar zavil okoM vogala proti Leicester Squaru.
»To je dekle," je zarenčal Smith, »toda kje za božjo voljo je človek, ki mu je prinesla poročilo? Rad bi dal sto funtov, da bi zvedel, kaj se pripravlja, če človek pomisli, kako priliko sva imela in je nisva izrabila!"
Jezen ih v zadregi je stal na vogalu ceste in gledal v smer zelo prometne ulice.
v katero je odpeljal avto. Po svoji navadi se je viekel za uhelj in slišal sem, da je škrtmil z zobmi. Tudi jaz sem bil ves zamišljen. Že tako sva imela tiste dni tako malo -sledov v borbi z nasprotnikom-veHka-nom. -Sama misel, že sama misel je bila grozna, da bi lahko majhna zamuda nocoj pomenila preobrat ravnotežja, ki ga je vzpostavila modra previdnost med belim in rumenim plemenom.
Smithu in meni, ki so nama bile nekoliko znane tajne sile, ki so bile na delu, da prevržejo indijsko državo, da bi spravile vso Evropo in Ameriko pod vzhodno oblast, se je zdelo-, da se je velika rumena roka stegnila nad London. Dr. Fu-Manču je bil -nevarnost za ves naobraženi svet. Vendar pa mnogi milijoni niso slutili, da živi on, ki bi hotel voditi njihovo usodo.
»V kakšen tajiinstven naklep sva pogledala?" je rekel Smith. »Kakšno državno skrivnost hočejo ukrasti? Kateri zvesti služabnik bratske države naj zgine? Na koga ijle zdaj Fu-Manču pritisnil svoj smrtni pečat?"
»Morda ob tej priliki Karamaneh ni delala kot doktorjeva odposlanka?"
»Prepričan sem, da je bila, Petnic. Na koga se je nanašalo njeno poročilo, koga naj ovije rumeni oblak? -Naročila tistemu moškemu so bila nujna. Saj si opazil njegov
nagli odhod. Vrag z njim" S stisnjeno pestjo desnice je udarid v dlan levice. »Ves čas nisem -imel prilike, da -b-i vsaj površno videl njegov obraz. Človek bi zbesnel, če pomisli, koliko ur sem prečakal na tistem mestu, da bi doživel kako srečanje — potem pa pokvariš vse, ko prilika nastopi!"
-Skoraj nič nisva pazila, katero pot sva ubirala; tako sva bila zdaj ob PiccadiHjr Circ-usu in sva zašla v sredo nočnega prometa, Pri tem sem še pravočasno potegnil Smitha na stran, da sem ga rešil prednjih koles velikega avtomobila. Nato je bil ves promet ustavljen in znašla sva se prav nevarno stisnjena v sredi raznih vozil.
.S težavo sva se izmotala iz stiske, vozači taksijev pa so -se nama režali, zakaj povsem naravno so naju imeli za dva navadna orientalska obiskovalca. Prav v času, ko je neprestopna ovira, namreč roka londonskega redarja, omahnila in so vozila nadaljevala svojo pot, sem zaduhal lahen, komaj zaznaven vonj.
Taksiji in avtomobili ,so bili že spet v toku in tako nama ni ostalo nič drugega, ko da sva se hitro vrnila na pločnik. Nisem -utegnil ozreti se, toda nekaj mi je pravilo, da je nekdo-, ki je uporabljal tisti nenava-dni parfum, nagnjen skozi okno avtomobila.
»And a man — drugi!" je bilo čuti lahen šepet.
Prispela sva na pločnik, ko je že spet veliki promet grmel svojo pot.
Smith ni bil zaduhal -tistega vonja, ki je privel od osebe iiz avtomobila in ni ujel zašepetanih besed. Toda jaz nisem imel povoda ne verjeti -svojim čutilom, in -tako sem za gotovo vedel, da je bila Karamaneh le
kak meter pred nama, da naju je spoznala -in 'zašepetala tiste besede, ki nama naj bi bile v pomoč.
Ko sva Mia spet pri mojem stanovanju, isva se skoraj vso uro ukvarjala z vprašanjem, kaj bi lahko pomenilo »Andaman — drugi".
»Zlodeja!" je zavpil Smith, »pomeni lahko marsikaj — itako na primer izid kake dirke." Bruhnil je v svoj redki smeh in si začel tlačiti tobak v pipo.
»Ne vem za nikogar — za nobeno važno osebo — v Londonu, ma katero bi ta čas Fu-Manču nameraval izvršiti napad," je dejal. »Izvzeti moram seveda naju."
'Pričela 'sva po redu prebirati vsa imena, ki sva jih imela na seznamu, 'in pregledovala najine zapiske. Ko sem se slednjič odpravil domov, se je noč že umikala novemu dnevu. Toda vendarle nisem mogel zaspati in besede »Andaman — drugi" so se mi kot porogljiva pošast sukale po možganih. Potem je zazvonil zvonec telefona. Govoril je Smith.
Že minuto pozneje je bi v moji sobi; obličje mu je bilo togotno.
»Vedel sem tako dobro, ko da bi na lastne oči videl, da se je zadnjo noč pripravljala neka zagonetna zadeva," je dejal. »In res je bilo tako; za streljaj od naju! Nekdo je prišel k Franku Norrisu Westu. Nadzornik Weymouth je pravkar bi pri telefonu."
»Norris West!“ sem zakričal, »ameriški letalec — in izumitelj!"
»Da, izumitelj zračnega -torpeda. Ponudil je svoj izum angleškemu vojnemu ministrstvu, pa so predolgo časa odlašali." Vstal sem iz postelje.
»Kaj meniš?"
	
|-^ oo j OO ^ o°	00	00	B 00 R 00 /\ - N - J - E
DOŽIVLJAJI PODEŽELSKEGA DUHOVNIKA:
Proč od domovine
Že marca 1944 smo slišal vsak teden enkrat o!b 3. uri zjutraj odpirati kako celico In glasno so klical imena z dostavkom: ,,Herrraus ..alles miitnelimen.” Kaznilni-ško vodstvo ije sesitavljalo transporte za Dachau.
In talko je prišel tudi za mene dan, ko sem moral zapustiti celovške jede. Bilo je 3. majmika 1944, ko so me z drugimi jetniki spravili najprej v „zel enega Henrika11, in hajdli z njim na kolodvor v zamrežene vagone.
Peljali smo se preko Gradca in tu za kratek čas postali. Toda sem nenadoma zagledal skozi okno nekdanjega mojega so-žolca-vojaka. Glasno sem ga pozdravil, da me je lahko opazil. Pomilovalno me je pogledal, kot da bi hotel reči: „Ubogi moj sošolec, kaj so s teboj naredili.“ Prav isti sošolec se ni mikofld več vrnil, kajti ostal je nekje na bojnem polju. Iz Gradca smo se peljali preko Dunaja v Salzburg in odtod v Dachau, kamor smo prispeli 7. majnika.
V	Dachauu so nas natrpali v avtomobile ih odpeljali v zloglasno „dachausku tabo-riišče“. Na vratih taborišča je bil napis „Ar-beit madbt frei“. Ta nauk sem si dobro zapisal v srce. Nato smo vkorakali v prtljažni prostor, kjer smo se morali najprej sleči do nagega. Ko smo oddali vsak svojo obleko, je dobil v zameno obleko že umrlih ali umorjenih taboriščnikov.
Jaz sem dobil žensko jopico in mnogo predolge Mače, na noge pa coklice, kakor jih dandanes nosijo poleti ženske. Potem so nas nagnali v barako dohodnlico. Tukaj so nas v približno dveh mesecih uvedli v tako imenovani ..dachauski red“. Naša baraka je bila prenapolnjena pripornikov. Takoj sem se podal na delo in v taborišču iskal domačine iz moje fare. Na uho mi je prišlo ime Suh er ja iz moje fare, a ga na žalost nisem odkril. Pač pa je bil v naši sobi Černič iz sosednje fare, in sva se marsikaj pomenila. Saj pa je to zares blagodejno vplivalo na naju oba-, to si lahko predstavljate. Sicer pa esesovci niso dopuščali, da bi taboriščniki hodili iz ene sobe v drugo. Zgoraij imenovana naša domačina sta nesrečno končala v Dachauu. Le njih imena, ki jih od časa do časa prebiram na naših farnih pokopališčih, me spominjata nanju.
V	isti baraki je biVal tudi neki ruski znanstvenik in s tem sem se večkrat na skrivnem pogovarjal. Bil je močno dovzeten za nauk katoliške Cerkve.
6. nadaljevanje
- v Dachau
Čeravno je bil glavni vhod v taborišče zastražen, so našli angeli v človeški podobi iz duhovniške barake štev. 26 — pot k nam. Donašali so nam svoj kruh. In kako prav je prišel, kajti lakota nas je močno morila.
Po enem mesecu bivanja v taborišču sem prišel v duhovniško barako 26, dn sicer v drugo sobo; v prvi pa je bila kapelica. V sosednji baraki štev. 28 so bil samo poljski duhovniki, okoli 1000 po številu. Pri nas pa je bilo nekako 800 duhovnikov iz 25 narodov.
V	naši baraki smo imeli tudi pevski zbor. Poljakov je bilo 100 v zboru, medtem ko smo Slovenci, sedem po številu, imel svoj pevski krožek-septet.
Vsi duhovniki, ki so bil mlajši od petdeset let, so morali delati v raznih delavskih kolhozih. Največjii je bil kolhoz, ki je imel nad 1000 delavcev in je bil nekako duhovniška domena. Tu so delal že od leta 1938. Oskrbovati so morali velik nasad, kjer so rasle rastline, nabrane skoraj iz celega sveta.
V	taborišču je bilo v tistem času okoli 30.000 pripornikov dn to število je bilo skoraj zmerom enako. Zborni prostor je bil prenatrpan, kadar so nas gnali na delo. Mene so vrgli po kratkem času v esesovsko vrtnarstvo izven taborišča. Zakaj, rečem iz-
Odšla ista v kino in ona se je zelo veselila prijetnega večera. Ko pa se je na filmskem platnu prikazala reklama za cigarete, se je zdrznil in jo preplašeno zgrabil za roko:
„Se spomniš, kam sem postavil doma cigareto?"
„Katecro?“ ga je vprašala prisrčno.
„Tdsto, ki je doma nisem utegnil pokaditi"
„Ne vem," je odgovorila.
„Le kje sem jo pustil?" je vrtal po mislih.
„Nehaj“ se je tedaj razjezila.
„Pomiisli,“ je on nadaljeval, „če sem jo pustil na mizi, pa je padla na fotelj?"
Na platnu so se vrstili prizori iz filma. Bil je vojni film. Gorele so vasi.
On pa se je nemirno presedal na stolu. Kar izbruhnilo je iz njega:
„Za vraga! Kaj pa, če sem cigareto pustil na 'robu stola in je padla v koš za papir...?“
ven taborišča? Bilo je namreč še eno vrtnarstvo v taborišču samem. Od sto delavcev je bilo najmanj 70 ruskih komisarjev in 30 duhovnikov. Z lopatko smo morali obdelovati 30 hektarov deloma domačim kmetom odvzetega polja dn priključenega močvirja. Delali smo v vrsti 1.20 metra oddalje-hi drug od drugega. Morali pa smo natančno držati vrsto, sicer je prišel kapo in te je naučil, kaj se pravi stati v vrsti. Na gredah an gredicah smo gojili zelenjavo, a na žalost ne za nas, temveč za esesovce.
Hrana je bila zmerom slabša. Za našo kuhinjo so bili le še odpadki. Da vam odkrito povem, skoraj, nič. Za gnojenje smo imeli na razpolago trideset različnih gnojišč — naravnih, ne umetnih.
Pri letalskih napadih bombnikov smo morali ostati kar zunaj. Edino zaklonišče nam je bilo grmovje, kakor da bi nam moglo to kaj pomagati. Skozi naš vrt je bil izkopan raven kanal in tega so uporabljali piloti bombnikov za poskusne dlje. Bilo je nekoč, to se še dobro spominjam, ko so odvrgli v ta kanal šest 500 kilogramov težkih ibomb. Držal sem močno vejo nad glavo, na katero je priletel precej velik kamen. Ko se je prah polegel, smo videli v naših gredicah lijake 3 metre globoke in 5 do 6 metrov v prerezu. Letalske črte so se vile kot valovi nad nami. Protiletalska obramba jih je obdelovala, toda le redkokdaj zadela. Osebno se spominjam samo za tri slučaje v enem letu. kar sem bil v taborišču, da so piloti odskočili in njih letala pa zgorela.
Sovražnikova špionaža je izvrstno delo-
„Ce ne 'boš takoj prenehal...!“ je siknila ona vanj.
Prenehal je. Vsaj za nekaj časa.
,,'Kaj pa, če je bil zraven cigarete časopis ...?“
Brezobzirno ga je dregnila v rebra. Tišina. Na platnu pa spet požar.
„In če se zažge prtiček...?“
Kolikor je mogla, se je odmaknila od njega na stolu.
„Ne vzdržim več!" je iztisnila skozi zobe. ..Pomisli, če sem .položil cigareto na nočno omaro in je padla na posteljo ...?“
Naglo je vstala, rekoč: „Pojdiva!“
Pritekla sta do doma. Pred hišo množica ljudi. Gasilski avto. Upehana sta prisopihala v tretje nadstropje. Vrata v njuno stanovanje so bila odprta. Na silo. V stanovanju gasilci. Stanovanje — kot jezero. Pohištvo je plavalo po vodi...
Preden sta odšla v kino, je ona pozabila zapreti v kopalnici pipo.	I. Tilsh
vala. Komaj so vzkladilščili na mundhenskem letališču petrolej in bencin, že so naslednji dan angleška letala vse pognala v zrak. Na mestu, kjer so padale bombe so vzra-sle črne gobe. Od vsega goriva je preostal samo avto za bencin in petrolej, ki je bil postavljen Ob taborišču. Za nas bombniki niso bili tako nevarni kot prav kosci protiletalskih šrapnel, ki so padali na nas. In esesovci so streljali preko naših glav.
Spremljani od esesovske straže spredaj, ob straneh in zadaj ter psov volčjakov smo se na vigred leta 1945 ponovno podali po apelu na naše vrtove.
jadransko mor\a
Simon Jenko
Buči, morje adrijansko!
Bilo nekdaj si slovansko, ko po tebi hrastov brod vozil je slovanski rod.
Ko ob tebi mesta bela naših dedov so cvetela, ko so jadra njih vojske, še nosila njih ime.
Tiho, morje! Kam si d’jalO, aT brodovje pokopalo, jih razbilo ob peči, da jih videti več ni.
Morje ni jih pokopalo, ob peči jih ni razd’jalo, da jih videti ni več tega kriv je tuji meč.
Dober nasvef
Telefon je zazvonil.
„Tukaj dr. Miiller!"
„Oh, ljubi doktor — pridite čimprej, kar se da hitro — naš Franček je pogoltnil moje držalo nalivnega peresa ... prosim pridite brž!"
„0 jej;, o jej, spoštovana gospa Siebold
—	trenutno imam ordinacijo do dvanajste ure. Potem pa moram nujno obiskati tri bolnike, pri katerih gre za težke slučaje. Torej v dveh ali treh urah bom šele gotov in potem pridem takoj k vam."
„Za božjo voljo — v dveh do treh urah!
—	Kaj pa naj storim med tem časom?!"
„Povem vam dober nasvčt, gospa Siebold: do tedaj pa uporabite svinčnik za kopiranje!"
areta
„Menim, da so njegove zmožnosti zbudile pozornost dr. Fu-Mančuja!“
Te besede so bliskovito učinkovale. Ne vem, kako dolgo časa sem se oblačil, koliko časa je preteklo, da je prispel taksi, katerega je Smith po telefonu poklical, niti ne, koliko dragocenih minut nama je vzela pot; z živčno naglico je vse to šlo mimo naju kakor brzojavni drogi mimo Okna ekspresnega Viaika; v .takem napetem stanju sva prišla na prizorišče tega najnovejšega zločina.
Mr. Norris West, čigar suho, mimo obličje je bilo zadnje čase pogosto natisnjeno v dnevnem časopisju, je ležal na tleh male sprejemne sobice; ležal je na hrbtu, v roki pa je ‘imel telefonsko Slušalko.
Skozi zunanja vrata je morala policija vdreti. Morali so odstraniti kos plošče, da so prišli do zapaha. Neki zdravnik se je sklanjal nad mirno postavo v marogasti pižami, detektivski nadzornik Weymouth pa je stal zraven dn gledal, ko sva s Smithom vstopila.
„Z zelo močnim sredstvom so ga omamili," je dejal zdravnik in poduhai VVestove ustnice, „toda ne morem reči, katero sredstvo ®o uporabili. Ni niti kloroform niti kaj podobnega. Mirne duše ga lahko pustimo, mislim, da se zbudi."
Po kratkem ogledu sem se strinjal z njim.
„Zelo čudno je,“ je povzel Weymouth. „Bred kako uro je po telefonu pozval Soot-land Yard in povedal, da so v njegovo sobo vlomiili Kitajci; potem je uradnik ob telefonu jasno slišal, da je padel. Ko smo prispeli semkaj, so bila vrata zapahnjena, kakor ste videli, okna so pa teko v tretjem nadstrop-§u. Nič rti dotaknjenega."
„Pa načrti zračnega torpeda?" je besno vprašal Smith.
„Menim, da so v oklopni blagajni v njegovi spalnici," je odgovoril detektiv, „in ta je zaklenjena. Zdi se mi, da je vzel preveč kakega zdravila in dobil potem privide. Toda ako je bilo kaj na tem, kar je momljal (s težavo ga je bilo razumeti), se mi je zdelo dobro poslati po vas."
„Čisto prav," je urno odgovoril Smith. Oči so mu sijale ko jeklo. ..Potožite ga na posteljo, gospod nadzornik!"
Storili so teko in moj prijatelj se je podal v spalnico.
Postelja je bila v neredu, kar je kazalo, da je bil West v njej spal; nikakih dokazov za nenavadni Vlom, kakor ga je bil omenil omamljeni, ni bilo videti. Soba je bila majhna — 'telke vrste, ki jih navadno dajejo opremljene v najem — in zelo čedna. Oklepna omara s sestavljeno ‘ključavnico je stala v koto. Okno je bilo zgoraj za čevelj .spuščeno.
.Smith je poskusil odpreti omaro, a se ni dala. Za trenutek je poškrtel z zobmi, po čemer sem ‘spoznal njegovo zadrego. Stopili je do okna in ga čisto odprl. Oba sva pogledala ven.
„Vidite," se je oglasil Weymouth, „od dvorišča do Oken je mnogo previsoko, da bi pretkani kitajski prijateljčki pritrdili lestev s kako svojo bambusovo napravo. Prav talko sta še dve .nadstropji do strehe, da bi jim bito predaleč do dol, če bi lestev zgoraj pritrdili."
Smith je zamišljeno prikimal, istočasno ipa poskušal moč železne palice, 'ki je šla z ene do druge strani okenskega zidca. Zdajci se je z ostrim vzklikom sklonil. Ko sem
mu pogledal preko rame, sem videl, kaj je pritegnilo njegovo pozornost. Na prašnih sivih kamnih zidca so se jasno videli odtisi — znamenja — ali kakor že hočete. Smith se je zravnal in me vprašujoče pogledal.
„Kaj je, Petrie?" je vprašal. „Neke vrste ptič je bil tu, in sicer nedavno."
Nadzornik Weymouth si je tudi ogledal znake.
Se nikoid nisem videl sledov ptičjih nog, ki bi bile tem enake, Mr. Smith," je zamrmral.
iSmith se je vlekel za uho. „Ne,“ je odgovoril zamišljeno, „tudi jaz ne.“
Obrnil se je in pogledal moža na postelji. „AM mislite, da je vse skupaj bil le privid?" je vprašal še detektiv.
„Kaj pa potem z znaki na okenskem zidcu?" ga je zavrnil Smith.
Jel je nemirno hoditi po sobi, se včasih ustavil pred zaklenjeno Oklepno omaro in pogosto pogledal Norrisa Westa. Nenadoma je šel ven in na hitro pregledal še druge sobe, nakar se je spet vrnil v spalnico.
„Petrie,“ je rekel, „mi tratimo dragocen čas. Westa moramo zbuditi."
Nadzornik Weymouth je zazijal. Smith se je potrpežljivo obrnil k meni. Zdravnik, ki ga je policija pozvala, je bil že odšel. „Ali ni nikakega sredstva, tki bi ga obudilo, Petrie?" je rekel.
„0 tem ni dvoma," sem mu odvrnil, „sa-mo če bi vedeli, s kakšnim sredstvom ga je omamil." Prijatelj je sipet nadaljeval svojo nemirno hojo, nenadoma pa je pograbil malo stekleničko s tabletami, ki je bila skrita za nekimi ‘knjigami na potici blizu postelje. Zmagoslavno je vzkliknil.
„Glej, Petrie, kaj imamo to!“ je dejal ter mi izročil stekleničko. „Brez napisa je.“
Zdrobil sem eno tableto na dlani in se z jezikom dotaknil prahu.
„Neka sestavina kloral-hidrate," sem odgovoril.
»Uspavalno sredstvo?" je naglo domneval Smith.
»Lahko poskusimo," sem dejal in hitro napisal na listič iz moje beležnice. Naročil sem Weymouthu, naj pošlje moža, ki ga je spremljal, k najbližjemu lekarnarju, aa nam pošlje nasprotni strup. S posebnim izrazom ogorelega lica je potem Smith opazoval nezavestnega izumitelja.
»Andaman — drugi," je mrmral. »Rad bi vedel, ali bomo našli ključ k tej uganki." Nadzornik Weymouth, ki je po mojem mišljenju pripisal skrivnostni telefonski poziv kaki dušni zmedenosti Norrisa Westo, si je nestrpno grizel brke, ko se je njegov pomočnik povrnil. Dal sem sredstvo nezavestnemu in četudi, kakor smo kasneje zvedeli, ni bil klora! kriv Westove omame, je nasprotno sredstvo izborno učinkovalo.
Norris West je sedel dn potem z vdrtimi očmi zri okoli sebe.
»Kitajci! Kitajci!" je mrmral. Skočil je na noge, divje strmel v Smitha in mene, se zazibal in skoraj padel.
»Vse je dobro," sem mu rekel, podpirajoč ga. »Jaz sem zdravnik. Vam ni bilo dobro."
»Ali ije policija prišla?" je izbruhnil. »Oklepna omara — poskusite jo!"
»Vse je v redu," je tešil nadzornik Wey-mouth. »Omara je zaklenjena — in če kdo drug ne ve za sestavo Iključavndce, se ni treba ničesar bati." (Dalje prihodnjič)
Die Karntner Slourenen an Minister Dr. Kreiskv
S^rachlicšie CSIe^isberechtšsisng und 6ie;cii.fe!!ung
Ausziige, entnommen dem Schreiben des Rates der Karntner Slowenen und des Zentralverbandes slovvenischer Organisationen v. 16. 3. 1965 an den Bundesminister
fiir Ausvvartige Angelegenheiten
Der Rat der Karntner Slowenien und der Zentralverband silowen':scher Organisatio-nen in Kamten beziehen sich a-uf die letzte Besprechunig des Herm Bundesm 'nisiters fiir Auiswa>rtige Angelegenheiten am 11. 3. 1965 in Kiageinfurt und erachten es fiir zv/eekmaBig, in Anbetracht des bevorste-henden 10. Jahrestages des Abscblusses des OstenreiLchischen Staatsvertrages die Bundesregierung wiederum auf die noch offenem Fragen der s1.oweniiSchen -Minder-heiit 'in Kamten aufmerksam zu machen.
Wčr haben im Memorandum der Karntner SijOwenen vom 11. 10. 1955 und in zahl-re'chen spateren Eingaben und Vorspra-chen die Wunsehe und Vorschlage der Karntner Sto w en en zur Losung der Min-derheitenfrage in Kamten der Bundesre-gierung eingehend dargelegt.
Wir venveiisen in diesem Zusammenhang auch auf unsere am 8. 3. 1960 der Bundes-regterung untenbreiiteten konkreten Vor-echlage, deren Venvirklichung zum Tei‘l kaum im Angriiff genommen wurde. Auf Grund der Besprechungen sind uns die
Dsi3 Bundesgymnas.ium fiir Stowenen in Ktagenfurt iist seit sečnem Besteben (1957) im Gebaude der Bundesrealschuile und des Bundeisrealgymnasiums in der Lerchenfeild-straBe in Klagenfurt untergebracht. Abge-sehen von den Schvvierigkeiten, die norma-leirvvetse sich dadurch ergeben, daB zvvei Schulen im gleichen Gebaude untergebracht siind, bedeutet der Nachmittagsuntericht auch eine schwere Belastung sowohl der Lebrer ate auch der Schiller. Auch der Lohr- und der Lernerfolg sind dadurch nicht unsvesentlich beeintrlichtigt. Die Di-rektion des Bundesgymnasiums fiir Slo-wenen in Klagenfurt und die Elternver-emčgung dieser Schule sowie auch die bei-den uniterzeiohneten Organisationen haben w:ied©iihoilt gebeten, durch Zurverfiigung' latetlung anderer entspreohender Raume dlesen Zustanden Abhilfe zu schaffen und den Vcrmittagsunterricht zu ermoglichen.
Wir berufen uns auf die Zusagen des Herrn Bundesministers fiir Ausvvartige An-gelegenheiten und auch der Herren Bundes-minister Dr. Drimmel und Dr. Piffl-Perče-
50
Oder mladje vabi na jubilejno 50. predstavo in hkrati na zaključno uprizoritev Molierove komedije v 3. dejanjih
^capinove zvijače'
ki bo v nedeljo, dna 28. marca, ob pol treh popoldne, v srednji dvorani celovškega konservatorija (Dom glasbe).
Vstopnice dobite v predprodaji Krščanske kulturne zveze v Celovcu.
Sdivvieiriigkeiiten und Hindemteise, die einer vvčrksameren Erledigung im Wege stehen, beikannt.
Aus diesem G runde haben wir bereits anlaBlich der Besprechung am 6. 12. 1963 angereigt und dlesen Vorschlag bei der letzten Beisiprechung vvtedarhalt, ein stan-diges Expe'rtenkomitee aus Vertretem der Bunde s- und Landetssfeiien und Vertretem der belden Zent ralo r ga n Lsationen der Karntner Slovvenen zu schaffen, das die Auf-gabe hatte, samtliche offene Fragen zu er-ortem, einvernehmliche Losungsmoglich-keiten zu suchen und diese Vorschlage an die zustandigen Stelten zur verfassungs-maBčgen Behandilung weiterzuledten.
Wenn wir auf Grund der bisherigen Handlhabiung bei der Losung der Minder-heOtemfragen wiederum konkrete Vorscbla-ge unterbrdten, haindelt es siich hiebei nicht um neue Vorschlage, sondern nur um eine determiniieirte W.iederholung der bisher noch nicht verwinkl:ichten Losungsvorschla-ge vom 8. 3. 1960.
Regelung der Schulfrage
Beim Landesschulrat fiir Kamten wurde gem. § 31 des Minderheitenschulgesetzes fiir Kamten eine Abteilung fiir die Angele-genheten des Minderheitenschulwesens eingeriohitet. Fiir die Inspektion der in § 31 lit. a ervvahnten Schulen und fiir den in § 31 lit. b igemannten Slowentech-Unter-richt vvurde ein BezirksschulLnspektor, fiir die Bundeismitteisehule mit slovvenischer Unterrichtssprache ein Fachinspektor be-iStelCt. Da beziigliich der Inspektion und der personeilen Ang eilegenheii t e n (Dienstposten-plan) der BundesmdftelSiChule mit slovvenischer Unterrichtssprache Divergenzen auf-getreten sind, ersuchen wir den Herm Bundesmlnieter fiir Ausvvartige, Angelegenheiten, beim Bundesministerium fiir Unter-nčcht vorsitellig zu vverden, damit diese Kompetenzfragen im Sinne der Bestim-miungen der Minderheitenschulgesetze fiir Kamten eindeutig geklart vverden. Wir ver-vveiisen in diesem Zusammenhang aus-drucklieh auf das Erkenntnis des Verfas-sungsgeriichitshoifes vom 14. 6. 1960, B 387/ 59-21, beziehungsvveise B 412/59.
Vsi od blizu in daleč iskreno vabljeni!
vič, daB im Schulbauprogramm des Bundes-minisiteriums fiir Untemicht das Bundes-gymnai3ium fiir Slovvenen in Klagenfurt an bevorzugter Stelle steht, vveshalb vvir den moglichst baldigen Baubeginn erbitten, falls nicht fiir die ObergangSBeičt doch eine Moglichkeit gefunden vvird, um den Vor-miittagsiunterricht eiinzufiihren.
Die Lehrbiicherfrage am Bundesgymna-sium fiir Slovvenen tet durch Drucklegung der erfordenlichen Lehrbiicher moglichst rasch zu losen.
■ Das Bundesministerium fiir Unterricht moge bereits jetzt die nobigen Vorkehrun-gen fiir die AusbMdnng des Lehrernach-vvuehses an zvvečsprachigen Schulen tref-fen, der ab 1968 an der Padagogischen Akademie herangebildet vvird. Da am Mu-slsch-padagogischen Gymnasium in Klagenfurt im Rahmen des Slovvenisehunter-richteis auf Grund des geltenden Lehrpla-nes der schulpraiktische Tell nicht mehr vorgesehen ist, miiBte dieser in ausreichen-dem MaBe an der Padagogischen Akademie Beriieksčchtigung finden. Selbstverstand-liioh miiBte dbrt der Gegenstand „Sloweni-siohe Spnache" im Lehrpian aufscheinen.
Fiir den Nachvvuohs von Kimdergartne-rinnen Im zvveteprachigen Gebiet ist dahin-gehend Sorge zu tragen, daB an der Bil-dungisanstaillt fiir Kindergartnerinnen in Klagenfurt der Besuch des Slovvenisch-unterrichtes den Kandidatinnen, die eine Anstellung im gemisehtsprachigen Gebiet anstreiben, ermoglicht vvird.
Puch-, Sissy-, Ponnv- in Mobylette-mopede motoma vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki
Jefiai Loislek
TIHOJA, P. Dobrla ves — Eberndorf Telefon 04237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogojil
Ein GroBteil der slcv/enischen Minderheit gehort dem bauerlichen Stand an und ist im der Landvvčrtschaft tatig. Da heute auch die fachliche AuabiMung der bauerlichen Jugend ein aligemeines Erforderns ist, for-dern vvčr die Errichtung einer offentlichen landvvirtsohaftlichen Fachschule fiir Bur-sehen mit slovvenischer Unterrichtssprache.
Den beiden siov/enischen Haushaltungs-schulen in St. Jakob im Rosental und in St. Ruprecht bel Volkermarkt, die bereits das OffentMohkeltsrecht besitzen und von den s£0'wentechen Schulschwestern betrie-ben vverden, ist eine regelmafiige jahrliche Subventiion, vvie dies bei anderen kirchli-chen Pnivatschulen der Fali tet, zu ge-wahren.
Allgenisme Kulturpflege und Kuiturfsrderung
Die Volksibildung ds:t heute zum GroBteil, vvenn nicht ganzlich ilberall Aufgabe des Staates und der offentlichen Institutio-nen geworden. Desvvegen vv.iederholen vvir unser Veriangen nach Errichtung eines eigenen Volkisbildungsreferates fiir Slovve-nen beim Anite der Karntner Landesregie-rung und dessen Verankerung in dem seit geraumer Zeit in Vorbereitung stehenden Volksbiidungsgesetzes.
Wir schlagen insbesonders vor, im Bun-desivoranschiag jahmlich einen entsprechen-den Betrag zur finanzieUlen Unterstiitzung von Vorhaben und Einrichtungen der s.lo-wenischen Minderheut in Kamten vorzuse-hen, der den beiden zentralen Organisatio-nen der Karntner Slovvenen zum Zvvecke der Forderung der Kultur- und Wirtschafts-einrichtungen gegen offentliche Rechnungs-legung liber die zvvecfcgebundene Verwen-dung zur Verfiigung gestedlt vverden soli.
Die Tatigkeit unserer kulturellen Orga-nisatčonen vvird ausschlieBlich durch frei-vvitlige Spenden und Sammlungen finan-ziert. Es ist daher unverstandlich, UaB sie fiir diese Spenden noch steuenlich belasten vverden. Wir fordern daher fiir unsere kulturellen Organisationen analog den fiir kirohiiiche Organisationen geltenden Be-stimmungen Steuerfredheit oder zumindest eine steuerliche Begiinstigung.
Die Fragen der Zuiassung der slovveni-schen Sprache als Amtssprache zusatzlich zum Deutschen und der doippelsprachigen tcpographčsohen Bezečchnungen sind bis heute ungelosit geblieiben, vveshalb vvir unsere diesibeziigliche Vorschlage vvieder-holen.
Um auf diesem Gebiete vvenigstens teil-vveCse vveiterzukommen, schlagen vvir ate SofortmaBnahme und als Zivischenlosung ahnlich wie schon im Jahre 1945 die Ein-richtung von zvvelaprachigen Referaten bei allen in Prage fcommenden Amtern vor, an diie sich dlče slovvanischen Parteien bei Voirsipradhen in ihrer Muttersprache vven-den konnten. SeObstversttandlich miiBten die zwelsprachi:gen Beamten und Richter ahnlich vvie dies bei den zvvejsprachigen •Lahrern geregečt ist, fiir diese ihre Mehr-leistung eine entsprechende Gehaitszulage erhalten.
^aOuehme zur Sichsrung des nafionalen Friedens
Die Vorgiinge anlaBlich der von der „Ko-rcška dijaška zveza" — Karntner Studen-tenverband gepianten 550-Jabrfeier der letzten Herzogs einsetz u n g in Kamten auf dem Zollfelde bevveisen, vvie stark nocli der EinfluB gevvisser nationaler Verbande in Kamten ist.
Es sind daher zum Nutzen des Friedens im Lande unbedingt gesetzliche MaBnah-men zur Unterbindung der nationalen Hetze zu schaffen. Wir ervvarten, daB dies im Zusammenhang mit der Novellierung des Strafgeseitzes bzw. in der angekiindigten allgemeinen Strafgesetzreform beriicksich-tigt wird, da die bisherigen strafrechtlichen Bestimmungen gegen ekiatante Ausvviichse des Rasisen- und Nationalhasses keinen ge-niigen den S chu tz b četen.
® Ob moičnem potresu v severnem Čilu so se udrle plasti v rovih bakrovega rudnika. Nekega delavca je ubilo, medtem ko je bilo šest ranjenih. Na stotine delavcev pa je ušlo gotovi smrti, ker so rudarske izmene v večini rudniških obratov že zapustile jamo pred potresom.
Mali ogias
Penzion (z zajtrkom) Arabella, Portschadi - Poreče, HauptstraBe 96, išče za sezond čedno sobarico.
*gesund und natiirlich erfrischend
Auslieferungslager fiir Mittelkarnten: Walter Florian, Villach, Tel. 0 42 42/52 91 Auslieferungslager fiir Unterkarnten: Theodor Krainz, Klagcnfurt-Ehrenhausen, Tel. 0 42 22/11 2 61
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na nasloni: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina znaša mesečno 7.- šil., letno 80.- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20.- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250- bfr., za Švico 20- šfr., za Anglijo 2.- f. šterl., za U. S. A. in ostale države 6,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
H&š tednik Ičcanika