Inozemsko šolstvo in uiiteljstvo UTRAKVISTICNE ŠOLE NA KOROŠKEM V Avstriji živi še vedno nad 100.000 Slovencev in ta velika narodna manjšina premore na Koroškem vsega komaj 78 tako zvanih utrakvističnih šol, ki se spreminjajo polagoma v popolnoma nemške. Te šole so namenjene slovenski manjšini in je obiskovalo v letu 1931. na slovenskem ozemlju brez Celovca in Beljaka 11.500 slovenskih otrok. Na teh šolah se poučuje v slovenskem jeziku samo v prvih treh do štirih mesecih, toliko, da se učitelj sploh more z otroki sporazumeti. Računanje in petje pa se takoj že prvi dan, ko pride otrok v šolo, poučuje v nemškem jeziku. Na vseh 78 utrakvističnih šolah sta poučevala le dva učitelja slovenske narodnosti. Vsi drugi učitelji in učiteljice so Nemci. Od nemškcga učiteljstva je imelo komaj 80 učnih oseb iz slovenščine izpit in še ti so v šolskem letu 1930./31. bili tako razporejeni, da na 30 utrakvističnih šolah z 2228 slovenskimi učenci sploh ni bilo nobene učne osebe, ki bi imela izpit in sposobnost za pouk v slovenščini. Učitelji na utrakvističnih šolah učijo po nekem določenem sistemu slovenske otroke samo gotice, ne pa latinice in jim s tem onemogočaio, da bi mogli brati slovenske knjige. Vsako leto doscže učiteljstvo pretvoritev nekaterih utrakvističnih šol v popolnoma nemške. Tako je bilo na Koroškem 1. marca 1930. še 80 utrakvističnih šol s 189 razredl leta 1931./32. pa samo 78 s 186 razredi. V slovenskem ozemlju Koroške je Avstrija ustanovila 27 nemških šol z 79 razredi za 1516 nemških otrok. Te šole se nahajajo na slovenskem ozemlju brez Celovca in Beljaita in ti tako zvani nemški otroci so večinoma slovanskega pokolenja in stanujejo po trgih. Te utfakvistične šble, ustanovljene zgolj V geriiiariizatbrične svrhe, vršijo to funkcijo že preko401et. Slovenski manjšini so te šble v največjo škodo. Naijasnejši dokaz, da so vse utrakvistične šole na Korbškem zgolj instrument germapizacije, ne pa kake manjšinske slovenske šole, kaže postopanje nemškega društva »Schulverein-Siidmark«. Po plebiscitu je to društvo v slovenskem ozemlju na Koroškem sezidalo troje šol in sicer Rosegerjevo šolb v Vodičji vasi, Kernstock šolo v Ljubelju in Siidmark sblo v Podroščici. Vse tri šole so utrakvističhe in se upravljajo do pičice po šolskem načrtu kakor ostale utrakvistične za Slovence določene šole. V šolskem letu 1928./1929. je obiskovalo šolo v Podroščici 75% slovenskih in 25% nemških otrok, šolo v Vodičji vasi 86% slovenskih in 14% nemških otrok, šolo v Ljubelju pa 100% slovenskih otrok. Podpredsednik društva Schulverein-Siidinarke dr. Barta je v svojem predavanju v dunajskem i-adiju dne 26. maja 1932. nad Vse hvalil iitrdkvistične šole na Korošketh in se je dne 11. in 12. junija 1932. v Klosterneuburgu na občhem zbbru društva izjavil, da se morajo utrakvistične šole na Koroškem t interiesu nemštva ohraniti. Šole pa, ki so V interesu nemŠtvane morejo biti šole za slovensko majšino na Koroškem. UŠTANAVLJANJE NOVIH ŠOL V JULIJSKI KRAJINI Polcg prosvetnih oblasti deluie v Julijski Krajini tudi več italijanskih šofskih družb. Društvo »Dante Alighieri« deli šolski mladini ŠPodpore v raznih oblikah. Za ustanavljanje novih šol, predvscm v onih krajih, kjer nimajo državnih šol, skrbita družbi »Italia Redenta« in pa »Umanitaria«. Zadnja se bavi predvsem z ustanavljanjem posebnih tečajev za učenje italijanščine. V manjših krajih, kjer ni državnih šol, ustanavlja »Umanitaria« svoje šole. Šolc, ustanovljenc po raznih šolskih družbah, imajo še posebno nalogo, vzgajati otroke še bolj v fašističnem duhu nego državne. S tem hočejo pač asimilirati jugoslovenske otrokc, kajti Ie tem so namenjene šole omenjenih šolskih družb. V zadnjem času je ustanovila »Umanitaria« svoje šole v Lazah pri Senožečah, v Stomažu, Velikih Zabljah, Škriljah in drugih krajih. Ob otvoritvah takih šol se vršijo navadno velike fašistične slavnosti, ki jim mbra prisostvovati tudi naše ljudstvo.