— -183 —
Pridna Barbika.
,.. Barbika je bila še naajhna deklica, pa je zpala že lepo plesti. Ravuo je perve nogavice izgotovila in mati so j&j obljubili, da kedar to delo izverši, vzeli jo bodo seboj k teti, da tudi teta vidijo, kako zna lepd plesti. Te obljube je bila Barbika zeld vesela, ker so jej teta vselej, kedar jih je Bar-bika obiskala, kaj lepega podarili. V nedeljo popoldne rečejo njati: ,,Barbika le čedno se napravi, šle bove k teti; vzemi pa tudi nogavice, da pokažeš teti svoje pervo izgotovljeno delo." Krnalu je bila Barbika oblecena in pri-pravljena na odhod. Mafci jo primejo za rok<5 in šle ste v bližnjo vas, kjer so stanovali teta, poštena ia premožna posestnica, Ko ju
tetaoddaleč vidijo, hite jima napro-tijupeljejo vhišoinjim prav  dobro postrežejo. -f..      ,,Zel<5 ¦me veseli, da si pripe-
ljala tudi Barbiko se-boj," rečejo teta. ,,Ali še
tako vada hodi v šolo in se pridno uči,   kakor mi si pripo-
vedovala zadnjič,   ko sem bila pri tebi?"
,,Moja Barbika je verla dekli-ca," repejo mati, ¦ „ le poglej tukaj uogavice, ki si jih je sa-masplelaod
tistihmal, kar si bila pri nas."
Tetapo-gledajoBar-bikino delo, jo pohvalijo
in reko:
,,Tako je prav, ljuba moja!   Le pridna bodi
ia iibogaj rada, pa te bo'do  iineli
vsi ljudje radi. Da boš pa vedela, kako rada te ima tudi tvoja teta, dobila boš za svoje pervo delo, ki siga izgotovila, prav lepo darilo ia to na tvojega godu dan, kateri ni več daleč."
Težko je pričakovala Barbika svojega godii, kajti radovedaa je bila, kaj jej bodo teta poslali. Nu, ta veseli dan za Barbiko se približa. Zjutraj na vse zgodaj stopi dekla v hišo ter postavi pred Barbiko lepo belo ovčko, re-koč: ,,To so ti teta poslali za vezilo in so naročili, da bodi.inifna,, krotka in poterpežljiva, kakor je živalica, ki ti jo pošljejo v dar," ,,,   . ..
Barbika od velikega veselja ae ve, kaj bi naredila.   Že večkrat si je
— 189 —
željeia imeti lepo belo ovčko, kakoršne je videla pri svojej teti, in mafci so jej tudi že večkrat obljubili, da jej bodo eno kupili. Nu ta njena želja se je danes izpoluila.
,,Oj kako dobra so vendar moja teta" rekla je Barbika večkrat, ,,ker nai so tako lep dar naklonili. Dali mi so lepo živalico, ki ini je čez vse -filila in draga."
¦          Kedav je pvišla Barbika iz šole dom<5v, bila je ujena perva skerb, da je dala svojej ovčki zel&ne trave.   Oveka je pa bila tudi zel<5 krotka, iz rok jej je pobirala živež.   In zakaj bi ga tudi ne,  ker je bila Barbika ž njo vsiBlej tako ljuba in prijazna.
„0 ti nežna moja živalica," djala je Barbika večkrat, ko bi ti vedela, kako te imain rada. Da, da, imam te rada, kakor imajo radi moja mati svojo Barbiko. Toda lepo pridna inoras biti in me ubogati, kakor ubogam jaz svojo mamo. Inkako lepo belo volno imaš! Kaj ne? dala jo bodeš meni, da si naredim nogavice za zimo? Le ne boj se,.primeni boS.gotovo dobro imela, vavno tako dobro, kakor pri teti." Tako je krainljala Barbika veekrat po cele ure s svojo ljubo ovčko. • b^   Mati so pa kupili  še lep zvonček,   privezali so ga na rudeč  trak iu
¦ obesili ovčki okoli vratu.   To je bilo zopet novo veselje za Barbiko. Po letu jfe veekrat sedela na vertu za hišo   in  se igrala s svojo  ovčko.   Pač bi ne bili inogli teta boljšega in primernejšega  dani Barbiki za vezilo dati, nego leptf, snegobelo ovčko, od katere se je Barbika učila aajlepše čednosti, kakor so: nedolžnost, krotkost, ponižuost ia poterpežljivost.