Vino pravi: Jaz sem dobro, dokler mene zmoreš; kadar pa jaz tebe - gorje tebi! Slovenski pregovor rm Številka 46 Letnik 51 Cena 15,- šil. (150,- ŠIT) petek, 19. nov. 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Prišli smo korak naprej, ni pa še vse rešeno! dr. Marjan Sturm o prvi seji Koordinacijskega odbora koroških Slovencev ■s*... •!!! 200 BRALCEV NAŠEGA TEDNIKA NA MARTINOVANJU ■ AUTOSERVICE ■ REIFEN Akcijska prodaja zimskih gum FIRMA Rudolf Čik Breška vas/ Pirkdorf 28, D J 9143 Šmihel/ St. Michael Tel.: 04230/323 S e m Odlično Martinovanje 200 bralcev Našega tednika je pretekli petek v Velenju ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka praznovalo god svetega Martina. Poročilo na straneh 10/11 Foto: Fera 2 Politika Politika 3 Jože VVakounig Komentar Našega tednika Vsi smo tudi tujci | eta 1976 smo nosili majice z napisom ..Koroški Slovenci -L—tujci v domovini". Bil je to čas pred ..ljudskim štetjem posebne vrste”, po domače smo temu rekli ugotavljanje manjšine. Tiste neprijazne novembrske nedelje 1976 so nas Slovencev našteli na Koroškem manj kakor v drugih avstrijskih zveznih deželah. Zgodile so se take čudne stvari, da bi se bile morale krave smejati, ko bi bile znale prebrati izide tistega čudnega ..ljudskega štetja posebne vrste”. Zares so vrgli milijone skozi okna, samo da so izvedli tisto čudno stvar. Daleč naokoli znane so postale tudi Sele. Tam so pobrali skrinjico z glasovnicami in so z njo ravnali tako, da ni bilo čisto po veljavnem avstrijskem zakonu. Čeprav so bili izidi štetja povsem neuporabni, so jih vendar le vzeli po nekem čudnem naključju za osnovo določanju pravic koroških Slovencev v posameznih občinah. Skrivnostna so pač po navadi pota pravice. Pravice so zahtevali zadnji petek tudi na Dunaju, pravice za tujce v Avstriji. Poenostavi naj se postopek za priznanje azila, tujcem je treba dati volilno pravico za določena telesa, treba je izboljšati poti za integracijo pa še in še. Kritika se je oglašala predvsem na račun FPO in njenega načelnika Jorga Haiderja, pa tudi obe vladni stranki SPO in OVP sta dobivali krepke gumpe. Tu moram obsoditi dejstvo, da so nekateri vpili in piskali, ko je spregovorila OVP-jevska poslanka Brinekova, in da so nekateri metali klopovce proti dunajski mestni svetnici Edererjevi, SPO. Izraz in dokaz tolerance, strpnosti, to ni. Tudi mi ne ugaja, da je bila tako močno v ospredju te demonstracije oseba FPO-jevskega načelnika in koroškega deželnega glavarja Haiderja. Taka senca zakriva številne dobre namere in cilje. Tujci so problem, brez dvoma, posebno tam, kjer so stlačeni v geto, kjer jih je na kupe. Prav to dejstvo težave še stopnjuje. So tu pri nas, tu delajo, opravljajo pogosto najnižja in najbolj umazana pa težaška dela, ker se jih nočejo lotevati domačini; so torej nadvse važen vezni člen. Razumljivo je, da pričakujejo priznanje in spoštovanje. Treba pa je tudi poslušati ljudi, ki se pritožujejo zaradi slabih izkušenj s tujci. Resnica je, da se mnogi čutijo ogrožene, da jih je strah. Kdor pride s tako resnico na dan, če ni fašist ali nacist. Kakor imamo med domačini poštene in zločince, imamo tudi med tujci take pa take. Niso npr. vsi Nigeri-janci prekupčevalci z mamili, niso pa tudi vsi nedolžne ovčice in žrtve nekega okrutnega državnega zatiralskega stroja. Tudi niso vsi policaji rasisti. Mnogi so kratko-malo preobremenjeni, nažrti, ko vidijo, kaj se godi, pa se premalo naredi in pogostokrat čisto nič ne. Ni na eni strani vse lepo snažno in belo, na drugi pa umazano in črno. Težave so znane že leta. Kjer so ljudje, se porajajo težave, med znanci in sosedi, še raje pa tam, kjer se pojavljajo tujci s svojimi značilnostmi in posebnostmi. Kdor vsaj malo potuje po svetu, po tujinah, spoznava razlike in včasih tudi skupnosti, ugotavlja čar in privlačnost tujega, kako bogati in oplaja. Če jaz pridem v tujino, sem jaz tujec, čeprav so mi vsi tamkajšnjiki tuji. Jaz sem prišel tja, jaz sem tujec. Vesel sem, če me dobro sprejmejo, prijazno pogostijo, če pošteno_zaračunavajo in me ne goljufajo. Če količkaj odprtih oči hodim po svetu, bom pre-pogostokrat, žal, moral ugotavljati, kako nesramno, kako nespoštljivo in zaničljivo do izročil tujih krajev se vedejo nekateri ljudje iz moje soseske, ljudje, katerim se že na daleč vidi, da so tam tujci. Pri nas doma pa na odprto grlo tulijo proti tujcem, kako nesramni da so, kako preoblastni, kako nasilni, kako da prav nič ne spoštujejo naših izročil in dragotin. Nekje smo vsi tujci. Jasno je, da bom branil svoje. Od tujca pričakujem, da se tega zaveda, kam je pričel, kje bo zdaj živel. Prav tako pa on od mene domačina sme pričakovati, da mu bom podal roko, da ga bom sprejel, da se bom z njim pogovoril. Vse nadaljnje bo odvisno od najinega odnosja. K temu morava prispevati oba. Bo Vouk pod uredbo o uradnem jeziku? Ustavno sodišče dvomi, da odgovarja uredba o uradnem jeziku iz leta 1977 členu 7 Avstrijske državne pogodbe. Zato bo uredbo preverilo - z rezultatom, da bo padla? i“^o uredbi o uradnem jezi-ku iz leta 1977 se koroški Slovenci lahko poslužujejo slovenščine na občinskih uradih od 34-ih dvojezičnih občin samo na štirinajstih: Suha, Pliberk, Bistrica pri Pliberku, Globasnica, Železna Kapla, Žitara vas, Žrelec, Šmarjeta v Rožu, Borovlje, Sele, Bilčovs, Bistrica v Rožu, Rožek in Šentjakob v Rožu. Občina Dobrla vas je ena od tistih, kjer koroški Slovenci te pravice nimajo. Ko je mag. Rudi Vouk leta 1996 posredoval dobrolski občini vlogo v slovenščini in zahteval, da izstavi občina odločbo prav tako v njegovem materinem jeziku, je dobil od nje negativen odgovor. Nato se je Vouk pritožil na pristojni deželni instanci. Njen odgovor je bil isti kakor s strani dobroiske občine: Po uredbi k Zakonu o narodnih skupnostih Dobrla vas uradno ni dvojezična občina. Tako Vouku ni prostato kaj drugega kakor pot na ustavno sodišče. Ustavno sodišče je te dni sprejeto sklep, da bo preverilo uredbo, ali je sploh v skladu z Zakonom o narodnih skupnostih in z dotočili člena 7 Avstrijske državne pogodbe. Hkrati ustavno sodišče v svojem sklepu samem dvomi o pravilnosti uredbe. Konkretno meni, da je uredba verjetno protiustavna, ker ne priznava Dobrle vasi kot uradno ^priznane dvojezične občine. Še več: Ustavno sodišče celo meni, da uredba ne odgovarja členu 7 in je zato protiustavna. Pri tem se opira tudi na prejšnje lastne odločitve. V teh je zapisano, da je pri določitvi občin, v katerih naj bi veljala pravica do uradovanja v slovenščini, treba izhajati iz stanja ob podpisu državne pogodbe leta 1955. Kot osnova lahko pride v poštev samo ljudsko štetje iz leta 1951 in ne rezultati poznejših ljudskih štetij. Poleg tega ustavno sodišče ugotavlja, da je treba izvajati člen 7 neposredno (self executing). Predsednik NSKS mag. Rudi Vouk ocenjuje sklep ustavnega sodišča pozitivno. V stališču za NAŠ TEDNIK poudarja: „Po 22-ih letih se uredba o uradnem jeziku- maje. Osrednji organizaciji koroških Slovencev so vedno zagovarjali stališče, da je ta uredba protizakonita. Ustavno sodišče v svojem stališču v bistvu potrjuje stališče osrednjih organizacij. S tem osporava tudi uradno mnenje, da je člen 7 že izpolnjen." * l/akšen bo rezultat p reve r-l\janja uredbe s strani ustavnega sodišča, trenutno seveda še ni možno reči. Daje pa sklep, ki ga je najvišje avstrijsko sodišče te dni posredovalo Vouku, upati. Predvsem pa lahko že danes ugotovimo, da se v prizadevanju za manjšinske pravice splača biti vztrajen in dosleden. Že zato zasluži Rudi Vouk vso priznanje - toliko bolj, ko nekateri dvomijo v smisel njegove Jrme". Janko Kulmesch Južnotirolska občina Kurtatsch je obiskala Enotno listo, koroško deželno vlado in občino Sele. V imenu EL jih je pozdravil tajnik Bernard Sadovnik, v Selah pa podžupan Flori Jug (slika) in občinski odbornik Nanti Otip. Prijateljem iz občine Kurtatsch, ki leži južno od Bozna - sta prikazala zanimivosti selske občine. Župan občine Kurtatsch (delež nemškogovorečih v občini je približno 95 %) Oswald Schiefer se je Selanom zahvalil za gostoljuben sprejem in pogostitev v gostilni Malle. Mag. Rudi Vouk: „Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij sta se dogovorila, da bosta v sosvetu nastopala samo konsenzualno.” Dobro vzdušje na prvi seji KOKS: (z leve) mag. Rudi Vouk, dr. Avguštin Brumni k, dr. Marjan Sturm, mag. Vladimir Smrtnik. Narodni svet se udeležil seje sosveta retekli torek se je Koordi-nacijski odbor koroških I Slovencev (KOKS) pod vodstvom mag. Rudija Vouka in dr. Marjana Sturma srečal na svoji prvi seji. Včeraj (po redakcijskem zaključku) pa je bila na sporedu seja sosveta, katere so se udeležili tudi predstavniki NSKS. Kot je znano, je NSKS marca tega leta prekinil sodelovanje v sosvetu, ker osrednji organizaciji nista nastopali usklajeno. Na vprašanje NAŠEGA TEDNIKA, ali je ta ovira sedaj odstranjena, je predsednik NSKS mag. Rudi Vouk odgovoril: „Na seji KOKS smo sklenili, da bosta NSKS in ZSO odslej nastopala v sosvetu konsenzualno. To velja tudi za finance. Točke, o katerih si osrednji or- ganizaciji nista edini, v sosvetu sploh ne bodo obravnavane. Po tem sklepu, ki smo ga sprejeli v KOKS, se je NSKS odtočil, da spet sodeluje v sosvetu.” Nadalje sta se NSKS in ZSO na seji KOKS dogovorila, da bosta skupno nastopala tudi na volitvah predsednika sosveta. Ta naj bi na osnovi rotacijskega principa prišel eno periodo iz vrst ZSO, drugo iz vrst NSKS. To pomeni, da bi po izteku sedanje periode kot predsednik sosveta spet bil na vrsti predstavnik NSKS. Na seji KOKS so razpravljali tudi o šolskem vprašanju, ki je zaradi Haiderjeve odločitve glede ravnateljev dvojezičnih obveznih šol (pa ne samo zaradi tega) postalo spet aktualno. Sklenili so, da se za to ustanovi posebna delovna skupina. Ta naj bi izdelala konkretne predloge in stališča, mdr. kar zadeva zakon o objektivizaciji, ki ga pripravlja koroška deželna vlada za imenovanje šolskih ravnateljev. Posebno poglavje seje KOKS so bili finančni problemi, s katerimi se ubadajo razne slovenske ustanove in društva zaradi zakasnelih finančnih podpor. KOKS je sklenil, da za te primere ustanovi poseben sklad v obliki društva. Društva, ki bi za premostitev finančnih težav prejela iz tega sklada denar, ga bi morala v sklad spet vrniti, ko dobijo predvideno podporo. In kako je bito vzdušje na seji KOKS. Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm NAŠEMU TEDNIKU: „Bilo je v redu. Prišli smo korak naprej, ni pa seveda še vse rešeno. Pomembno je, da vse potencialne konflikte prej prediskutiramo in da razvijemo scenarij, ki bo omogočil spet atraktivno manjšinsko politiko.” Da je bito vzdušje na seji KOKS dobro, je potrdil tudi predsednik NSKS mag. Rudi Vouk. „Da se delati lažje, kakor bi si mislil, sploh, če se spomnimo zadnjih deset let. Sicer se še malo čutita medsebojno nezaupanje in bojazen, kaj bo lastna organizacija rekla na dogovarjanje v KOKS. Prepričan pa sem, da bo čez nekaj mesecev ta bojazen premagana.” Janko Kulmesch ODMEV Spoštovani g. Kulmesch, veseli nas, da ste v svojem članku z dne 12. novembra 1999 v Našem tedniku posvetili toliko Pozornosti znanstvenemu posvetu o položaju in zaščiti manjšin, ki je potekal 8. in 9. novembra na 9radu Dobrovo. V samem članku je bil posvet zelo korektno predstavljen, za kar Se vam zahvaljujemo. Žal pa se ne moremo povsem strinjati s tezami, zapisanimi v komentarju Pod naslovom ..Zamujena prilož-n°st“. Menimo, da je zato potreb-n° nekatere stvari morda podrobneje predstaviti oziroma pojasniti. Strinjamo se z vami, da so bila Pričakovanja udeležencev posveta velika. Našteli ste številna področja in vprašanja, o katerih naj °i udeleženci »želeli dobiti čim natančnejšo sliko”. Osrednji cilj Znanstvenega posveta pa ni bil °dgovoriti na vsa ta vprašanja, saj bi v tem primeru morali organizirati mnogo večdnevnih posvetov, ki bi se ukvarjali z različnimi vprašanji. Nosilni organizator, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, je namreč želel pripraviti posvet, ki bi imel predvsem znanstveno težo ter hkrati večjo aplikativno vrednost za tiste institucije v Sloveniji, ki politično odločajo ter oblikujejo nacionalne strategije. Če smo želeli vsaj v grobem doseči ta cilj, smo morali metodološko storiti naslednje: a) osredotočiti se le na najbolj aktualne in pereče probleme (kar pomeni seveda nujno selekcijo in redukcijo problematike), b) vztrajati na znanstveni naravi posveta, c) izbrati le nekatere od možnih referentov zaradi možnosti razprave d) časovno omejiti referente pri ustni predstavitvi referatov, in e) omejiti se predvsem na problematiko slovenskih manjšin v zamejstvu (seveda v razmeroma skopo podanem evropskem kontekstu). Več o tezah in podatkih referentov je bito moč zvedeti iz predloženih referatov, ki bodo še redi-girani in dopolnjeni, nato pa objavljeni v posebnem zborniku. Nedvomno so bila pričakovanja nekaterih udeležencev, povezana s posvetom, prevelika. Zato želimo ponovno poudariti, da je bil namen organizatorja pisno in ustno predstaviti posamezne izbrane ključne probleme naših manjšin v nekaterih sosednjih drža- vah, omogočiti argumentirano razpravo, predstavljene teze in stališča zgostiti v sklepni deklaraciji, ki naj bi služila slovenskim političnim institucijam pri odločanju, ter po posvetu natisniti zbornik kot uporaben dokument za nadaljnjo rabo. O manjšinski problematiki je namreč napisanih že na desetine knjig in na tisoče strani, premalo pa je bil doslej upoštevan aplikativni pristop, ki bi po eni strani potrdil pomen in potencialno veliko uporabnost humanističnih in družboslovnih raziskav, po drugi strani pa omogočili institucijam političnega odločanja, da hitreje, učinkoviteje in bolj konsistentno oblikujejo politična stališča Republike Slovenije do te problematike. mag. Peter Vlasko, državni podsekretar v Ministrstvu za znanost in tehnologijo 4 Iz naših občin Globašani hočejo društva oprostiti davka na pijače Občina Globasnica hoče društvom pomagati na poseben način. Vsak šiling, ki ga društva plačajo občini kot davek na pijače, se jim naj povrne. Če bo šlo po volji občinskega sveta, globaška društva v prihodnje ne bodo plačevala davka na pijače, ali pa se jim bo denar vrnil. Foto: Fera 480.000 ŠILINGOV Pliberk investira v železniško infrastrukturo Pliberk. Pri obrtni coni v Drveši vasi pri Pliberku bo OBB investirala 2,4 mio. šilingov v gradnjo „park and ride“ naprave, ki bo omogočila boljši in hitrejši transport blaga. Občina Pliberk bo projekt podprla s prispevkom v višini 480.000 šil. Občinski svet je sklep sprejel soglasno. POŽIVITEV____________ Bavarski teden v hotelu Breznik Pliberk. Z novimi idejami poživlja pliberški gostilničar Štefan Breznik svojo gostilno. Od 18. do 21. novembra vabi na bavarski teden „Bayrische Biervvo-che“, kjer bodo na voljo štiri posebne sorte piva ter seveda bavarske kulinarične specialitete (Obatzer..). Vsak ponedeljek pa ima Breznik še dodatno ponudbo, tako imenovani „Stempler-menu“ (1 pivo + jetrni sir) za 30 šilingov. JUBILEJ _____________ Štiri leta Filou Čepiče. Ani Kunauer-Šumnik s svojo uspešno diskoteko „Filou“ praznuje že četrti jubilej. Posebno slavje je na pogramu, danes, v petek, 19. novembra. Ob 24. uri bosta med drugim nastopili „Fely & Conny“. Globasnica. Na minuli občinski seji pretekli teden, je podžupan Bernard Sadovnik (EL) pisno vložil predlog, naj občina vsa društva v občini oprosti davka na pijače. Sadovnikov argument: Društva opravljajo pomembno poslanstvo po vaseh, zato jim je treba tudi finančno pomagati in „ne od njih še kasirati". Predlog Sadovnika je nekoliko presenetil ostale mandatarje, ki pa so se vsebinsko priključili Sadovniku. Župan in finančni referent Paul Robnig (SPO) je zastopal mnenje, da gre Sadovnikov predlog v pravilno smer ...Problem je le v tem, da nam tega deželna vlada ne bo dovolila," tako župan Robnig. Majhnim občinam, ki so odvisne od finančnih dotacij dežele, dežela navadno ne dovolili takih prostovoljnih podpor društvom. Globasnica ima tozadevno že negativne izkušnje z deželo. Krivica. Potemtakem so društva, ki delujejo v finančno šibkih občinah, dodatno kaznovana, je stališče dežele kritiziral Sadovnik, ki pa se je naposled strinjal s predlogom podžupana Simona Harricha (BUL), ki je predlagal, naj občina vrne vsem društvom vplačani davek na pijače v obliki izrednih podpor. To varianto bo občina zdaj skušala na pogajanjih s koroško deželno vlado tudi uresničiti. Namensko vezan. Splošni davek na pijače bo v občini Globasnica v prihodnje namensko vezan za investicije za šport in kulturo. Sklep je bil potreben, ker hoče Evropska unija občinam v Avstriji prepovedati pobiranje tega davka. S sklepom upajo občine po vsej Avstriji najti luknjo v zakonu. V Globasnici letno poberjo davek v višini 400.000 šilingov. S tem je davek zelo pomemben za občinsko blagajno. V primeru, da bi odpadel, bi občina Globasnica bila še bolj odvisna od finančnih dotacij dežele. Silvo Kumer V Pliberku je najmlajši gasilec star 7 let Pliberk. Ker je v mestu Pliberk letos bilo le še 12 aktivnih gasilcev, so se pliberški gasilci odločili, nagovoriti mladino. Pod vodstvom Gottfrieda Kladeja so pliberški gasilci privabili k rednim vajam 30 mladih, najmlajši pa še ni dopolnil niti 7 let. Navdušenje je seveda veliko, vaje so vsako soboto dobro obiskane. Preteklo soboto pa je bilo na programu prvo mladinsko gasilsko tekmovanje. 30 gasilcev se je pomerilo v treh skupinah. Po tekmovanju pa so odrasli gasilci poskrbeli za jedačo in pijačo. Ini-ciator mladinske gasilske akcije Gottfried Klade je bil s potekom zelo zadovoljen in je zdaj spet optimističen, da se bo v mestu Pliberk število gasilcev v naslednjih Iniciator mladinskega gasilskega tekmovanja Gottfried Klade (levo) z zmago-letih spet zvišalo. valciprvega mladinskega gasilskega tekmovanja v Pliberku. Foto: Kumer GOSPODARSTVO Nova firma v obrtni coni Pliberk. Pliberški občinski svet je na svoji minuli seji dal zeleno luč za naselitev podjetja električnega mojstra Stanka Schesta v obrtni coni v Drveši vasi. Schest, ki ima svoje podjetje trenutno v Strpni vasi pri Šmihelu, bo v Drveši vasi zgradil poslopje, v katerem bosta tako skladišče kot tudi trgovina. Podjetje Schest je po Stefanu in Guntherju Liesnigu in Polde-ju Pruteju četrto podjetje, ki bo imelo svoj sedež v pliberški obrtni coni. ( ■ b kt ol Pi 9! „F tri Vi: vr st 1; ofc Zc pr sc ne jo jei se ni let vo raj tu i vrt Er vo za 5 Iz naših občin Domovina: Otroci vidijo pojem brez predsodkov Kaj je „Domovina-Heimat“? V Žvabeku so otroci obeh narodnih skupnosti na to vprašanje skupno iskali odgovor. Žvabek. KPD Drava in ljudska šola Žvabek sta tudi letos skupno vabili na medkulturno srečanje za otroke na temo »Domovina -Heimat". Po pesmi Hermana Germa »Domovina", v kateri pesnik na zanimiv način opisuje, kaj je zanj domovina, so otroci delali na raznih postajah. Prireditelja sta hotela otroke animirati, da se kreativno in s fantazijo lotijo tematike, kar je tudi uspelo. Z otroki je delala cela vrsta domačih umetnikov in pedagogov. Med drugim ravnateljica Vida Logar (igre), inž. Franz Piki (risanje), Štefka Kont-schitsch in Vera Sadjak (brkljan- je), Christa Meklin in Claudia Daniel (risanje na steklo). Otroci so sodelovali z veliko vnemo in bili zelo kreativni. Nastali so zelo zanimivi izdelki^ ki so razstavljeni v ljudski šoli v Žvabeku. Vsak izdelek po svoje daje odgovor na vprašanje, kaj je domovina-Hei-mat in tudi spoznanje, da je domovina lahko tudi nekaj skupnega. Pri celotnem projektu so z vnemo sodelovali tudi starši, kar je bilo letos še posebno razveseljivo. Projekt „Domovina-Heimat“ so odrasli in otroci zaključili z mašo, martinovanjem in družabnim srečanjem v prostorih Poso-jilnice-Bank v Žvabeku. V Žvabeku so se v okviru medkulturnega projekta srečati otroci in starši obeh narodov. Cilj projekta je bit, kreativno ukvarjaje s pojmom domovina. Otroški vrtec „Ringa raja“: Nesporazum zaradi financ - presežek ali minus? Bekštanjski občinski svet je na minuli seji podal poročilo kontrolnega odbora o pregledu letnega računa trijezičnega vrtca „Ringa raja”. Bekštanj. V ospredju poročila kontrolnega odbora na minuli seji občinskega sveta Bekštanj je bil Pregled letnega računa (za leto 98) trijezičnega otroškega vrtca »Ringa raja". Medtem ko je kontrolni odbor ugotovil primanjkljaj v višini 147.000 šilingov, je vodstvo vrtca dalo sporočiti, da finančno stanje dosega presežek v višini 126.000 šilingov. Diferenca je pri občinskih politikih povzročila začudenje, razjasnitev pa je bila Pridržana županu VValterju Harni-schu. Menil je, da se nekatere letne podpore društvu prenakazuje-jo šele leto navrh, za kar je omenjena diferenca razumljiva. Nova kontrola. Občinski svet seje nato domenil, da naj" kontrolni odbor ob začetku prihodnjega leta še enkrat pregleda računovodstvo otroškega vrtca »Ringa raja” in bo o tem občinskemu svetu ponovno poročal. Ob priložnosti prve obletnice vrtca je občinska odbornica EL Erika VVrolich opozorila na dejstvo, da se je vrtec po običajnih začetnih težavah razvil „v zdrave- ga in živahnega otroka ” ter zabeležil tudi že prvo veliko odlikovanje. Revija NEVVS ga je namr.eč uvrstila čisto na vrh lestvice otroških vrtcev v Avstriji - na 1. mesto. Hkrati se je Erika VVrolich zahvalila lastnikom hotela Mit-tagskogel, ki je vrtcu začasno dal domovino. Ker pa je ta rešitev le prehodna, je VVrolich vprašala župana, ali bo trijezični vrtec »Ringa raja” zaradi tega upoštevan pri izgradnji vrtca v Ledincah. »Tozadevno z deželno vlado še ni bilo pogovorov, ker mora le-ta najprej zagotoviti na financiranje izgradnje vrtca,” je bil odgovor Harnischa. Franc Sadjak Kontrolni odbor občine Bekštanj je kontroliral poslovanje trijezičnega otroškega vrtca „Ringa raja". V CENTRU ŠMIHELA Porušili so stari občinski urad Šmihel. Sklep za rušenje starega občinskega urada je občinski svet sprejel sicer že lani in je trajalo skoraj leto dni, da so sklep uresničili. Kaj bo prišlo na zemljišče, ki je v centru, praktično v osrčju Šmihela, še ni odločeno in se mnenja zelo razhajajo. Nekateri bi radi na tem mestu mrtvašnico, drugi park, tretji pa spet parkirišča. Odločitev bo sprejel občinski svet, merodajno besedo pa ima tudi vaški „ORE - odbor" v Šmihelu. Center Šmihela bo zdaj tudi optično večji, stari občinski urad so porušili. 6 Gospodarstvo/Dokumentacija Manjše regionalne banke lahko hitreje odločajo in se prilagajajo V torek, 9. novembra 1999, so se člani Posojilnice-Bank zbrali na rednem občnem zboru v hotelu Obir v Železni Kapli, kjer so razpravljali o preteklem poslovnem letu 1998. Železna Kapla. Predsednik upravnega odbora Vladimir Pruš-nik je poročal, da so odborniki in poslovodij delovali vestno in konstruktivno po gospodarskih načelih. Iz poročila je bilo slišati, da se je Posojilnica-Bank Železna Kapla s podružnico v Miklavčevem tudi v preteklem letu dobro razvijala in da je banka zaključila poslovno leto z lepim dobičkom. Bilančna vsota je narasla za 7,47 % na 279 milijonov šil., letni promet pa je naproti prejšnjemu letu narasel za 257 milijonov na 1 milijardo 756 milijonov šil. Tudi pri računu dobička in izgube je bil dosežen lep uspeh, saj je obratni rezultat, ki je kazatelj uspešnega poslovanja znašal 2.604.000 šil. Povedal je, da se z velikim pričakovanjem gleda na razvoj zdraviliškega centra v Železni Kapli in da se upa, da bo s tem gospodarstvo v Železni Kapli na turistični ravni zopet bolj zaživelo. Iskati pa se bodo morale še nove firme, ki bodo nudile nova delovna mesta. Sicer se ljudje morajo odseliti v kraje z boljšo infrastrukturo. Nadalje je predsednik Pruš-nik poročal, da je v poslovodstvu banke uspelo kljub težki splošni gospodarski situaciji pridobiti nove poslovne partnerje na domačem trgu in v Sloveniji. Poročilo za nadzorni odbor je podal občnemu zboru predsednik Miha Kuchar in poročal, da je nadzorni odbor pregledoval redno tekoče poslovanje ter vršil kontrolno funkcijo v Posojilnici-Bank Železna Kapla kot tudi v podružnici v Miklavčevem. Poudaril je, da so krediti dobro zavarovani in so vlagatelji lahko prepričani, da so njihove vloge varno naložene. Višji revizor Franc Krištof je posredoval občnemu zboru revizijsko poročilo, ki so ga člani Po-sojilnice-Bank potrdili. Računski zaključek za poslovno leto 1998 pa je obrazložil občnemu zboru poslovodja Peter Kuchar. Na osnovi bilančnih številk je bilo razvidno, da je Posojilnica - Bank Železna Kapla s svojim gospodarjenjem na pravi poti. Občni zbor je soglasno potrdil-let-ni računski zaključek za leto 1998. Poslovodji Peter Kuchar in Berti Furjan sta še podala poročilo o stanju ter poslovno poročilo za leto 1999. Iz poročil je bilo slišati, da so se posli s Slovenijo v zadnjih letih zopet razširili. Na aktivni kot tudi na pasivni strani so v letu 1999 vidni lepi prirastki. Tako je zagotovljeno, da bo tudi poslovno leto 1999 uspešno zaključeno. Poslovodstvo je mnenja, da bo Posojilnica tudi v bodoče, kot manjša regionalna banka, ki se lahko s samostojnimi odločitvami hitreje prilagaja trgu, obdržala svoje mesto. V imenu Zveze-Bank Celovec je direktor dipl. ek. Tomaž Rogelj čestital Posojilnici - Bank Železna Kapla k uspehu in ji želel tudi v prihodnje, da se uspešna pot nadaljuje. S skupno večerjo se je občni zbor končal v prijetnem vzdušju. R ministrstvo za pouk - oddelek IVI za izobrazbo je priredilo seminar za učitelje in priče časa na temo „Nasilje in spomin." Na sporedu so bila predavanja in diskusije o aktualnem stanju raziskav o razlastitvi, nasilnem delu, restituciji in odškodnini in o vlogi poročanja medijev glede nacistične preteklosti v Nemčiji, Švici in Avstriji. In tudi predavatelji so bili strokovnjaki na vse te teme. Pre-davatelji-strokovnjaki so nazorno prikazali, kaj se je zgodilo z ljudmi v času nacizma, ki niso odgovarjali nacističnim ideologijam ali niso hoteli sodelovati z nacističnim režimom. To so bili v prvi vrsti Judje, Romi in Sinti, duševno in telesno pohabljeni. Njim so sledili slovanski narodi - Poljaki, Ukrajinci, za njimi pa še narodi iz nekdanje Jugoslavije, po letu 1943 pa tudi še Italijani, ki niso bili več voljni podpirati nacistično strahovlado in vojno. Pri nas v Avstriji so bili najbolj prizadeti Judje. Te dni se spo- SEMINAR PRIČ ČASA - I. DEL minjamo tudi ..kristalne noči", ko so po vseh mestih gorele sinagoge in bile uničene judovske trgovine in stanovanja. Pred vojno je na Dunaju živelo Piše okoli 170.000 Judov, danes pa le Franc še 7.350. V prvih dveh letih nacizma je moralo Avstrijo zapustiti Rehsmann Številke nacističnih grozodejstev 126.500 Judov, do konca vojne pa jih je prišlo v smrt v različnih taboriščih 65.000. Vsi so morali zapustiti ali se odreči vsemu svojemu premoženju. Že prvi dve leti je bilo razpuščenih od 33.000 judovskih podjetij 7.000, 5.000 jih je bilo arizi-ranih, ostalih 21.000 pa likvidiranih. To je bilo seveda za ostalo gospodarstvo sila ugodno, ker so se znebili neprijetne konkurence in napolnili svoja skladišča s poceni pridobljeno judovsko robo. Izpraznjenih je bilo v teh letih Itudi okoli 60.000 judovskih stanovanj, ki so bila za naprej na razpolago ..zaslužnim" arijskim meščanom. Ta številka stanovanj odgovarja številki stanovanj, ki jih je mesto Dunaj sezidalo v letih 1918 - 1938. Arizacijo so izvedli na osnovi posebnih zakonov in razglasov. Vrednost premoženja so ocenili tako nizko, da je doseglo le polovico prometne vrednosti. Od tega so Judje morali še plačati 25 % davka na premoženje, 20 % davka zaradi pobega (Reichsfluchtsteuer), ostalo pa je bilo naloženo na zaprte konte (Sperrkonto), do katerih lastniki niso imeli dostopa. Tako so Judje, ki so morali zapustiti deželo, ostali popolnoma brez sredstev in so dostikrat poslali iz dežele le svoje otroke, ki so jim ameriške judovske organizacije plačale prevoz države izven Evrope. Ostali pa so po letu 1942 bili deportirani in so po večini končali v različnih taboriščih. Pohištvo in drugo opremo judovskih stanovanj pa so oblasti dale enostavno na dražbo na krajih samih ali tudi v Dorotheumu. Tako si je lahko vsak tereči pridobil za poceni denar. Kupci ariziranih hiš, podjetij in drugega so bili v prvi vrsti posebno zaslužni člani partije in „stari borci", pozneje pa so prišli v poštev tudi še visoko odlikovani oficirji in vojaki. (dalje prihodnjič) 7 Gospodarstvo Ker so maturantje Dvojezične trgovske akademije na svoj ples povabili tudi deželnega glavarja Haiderja, je prišlo pred plesom do javnih razprav, naposled tudi do bojkotov. Ples je kljub temu uspel. Pred polonezo je bilo vzdušje med maturanti odlično. Ples naše trgovske akademije Tradicionalni ples Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, preteklo soboto v Domu sindikatov, je dobil zaradi povabila deželnemu glavarju Haiderju poseben značaj. Dunajski študentje in posamezniki so protestirali proti navzočnosti Haiderja, ki je potem tudi dejansko prišel. Manj obiskovalcev zaradi tega ni bilo, deželni glavar Haider pa se je pomešal med mlade, mizi prominence pa se je izognil. Za odlično vzdušje sta skrbela ansambla Svetlin in Califor-nia, ki sta igrala do jutranjih ur. Maturantje so ples pričeli s klasično polonezo, ob zvokih Johanna StrauRa. Tudi polnočni vložek je bil v klasičnem slogu, prav tako glasba in obleke, saj je bilo geslo plesa „Klasična noč". Obiskovalci plesa so imeli možnost kupiti srečke, maturantje pa so pripravili tudi svojo točilnico, katere dobiček bodo namenili maturitetnemu potovanju. V Veliki dvorani pa je stregel Pavli Seher s teamom iz Velinje vasi. V celoti gledano, je ples izredno dobro uspel, obrobne diskusije pa se skrbele za nepričakovano poživitev plesa. Na ples je prišel tudi koroški deželni glavar Jorg Haider in med mladino hitro naše! sogovornike. Foto: Štukelj LJUBLJANA / BANČNIŠTVO ^lovenski trg je za ODieKarntner Spar-kasse AG zelo zanimiv. DR. PAULTAUTSCHER Velik izziv za dr. Tautscherja Pred nekaj dnevi je DieKarntner Sparkasse AG odprla v Sloveniji podružnico. Eden od treh poslovodij je koroški Slovenec dr. Paul Tautscher, rojen v Veliki vasi pri Šentjakobu. Poleg dr. Tautscherja opravljata naloge poslovodje še prokurist Josef Laussegger in dipl. jur. Natalija Apostolovič. Poslovodja dr. Tautscher vidi v svoji novi funkciji „velik izziv". V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM poudarja: ..DieKarntner Sparkasse AG je prva inozemska banka, ki je od Slovenske narodne banke dobila licenco za vodenje poslovalnice. Ta ni primerljiva s tradicionalnimi poslovalnicami. Uvedli smo najsodobnejši bančni sistem v Evropi, ki ne zahteva dragih investicij v omrežje filial. Naši svetovalci neposredno oskrbujejo stranke s tem, da jih, opremljeni z računalnikom (laptop) in mobilnim telefonom (handy), obiščejo na domovih in v podjetjih. Podatke, ki jih dobijo, vnesejo v svoje računalnike, po katerih so povezani s centralnim računalnikom v Business- in Service-centrom v Ljubljani." Servisni center - vodi ga dr. Tautscher - deluje z najsodobnejšo informacijsko tehnologijo in dopolnjuje delo svetovalcev „s ponudbami, ki so strankam napisane na kožo" (dr. Tautscher). Novo, zanimivo tržišče. Na vprašanje, kako ocenjuje slovensko tržišče, je dr. Tautscher odgovoril: „To je zelo zanimivo in zelo dobro. Rast trga znaša letno 4 do 5 %. Sicer pa ga poznamo že od leta 1991 naprej, ko smo v Ljubljani ustanovili predstavništvo in svetovalno družbo. Od leta 1994 dalje se ukvarjamo tudi s poslovanjem na področju leasinga in s financiranjem slovenskih podjetij z inozemskimi krediti. Junija letos pa smo kot prva inozemska banka dobili licenco za vodenje poslovalnice." Za dr. Tautscherja je zelo pomembno, da lahko poslovalnica nastopa v Sloveniji kot „velika koroška banka". ..DieKarntner Sparkasse AG ima v ozadju dun- ajska I. Bank, po njej pa je povezana s skupino hranilnic, ki je največja bančna skupina v EU (tržni delež ca. 30 %). Z našo poslovalnico je ta sedaj prisotna tudi v Sloveniji." Ciljne skupine slovenske poslovalnice so mala in srednja podjetja. Poleg njih so to tudi fizične osebe (ti. občani), ki potrebujejo kredite za gradnjo ali nakup stanovanj in hiš. Glede bonitete strank dr. Tautscher ne vidi večjih težav. „lmamo zelo sodoben ra-tingsistem, ki so ga izdelali naši strokovnjaki v Londonu. Sicer pa zavarujemo kredite z vpisom v zemljiške knjige in, kar se nam zdi zelo pomembno, na osnovi rentabilnosti podjetij." Na začetku bo v ljubljanski poslovalnici DieKarntner Sparkasse zaposlenih nad 30 sodelavcev, od tega od 15 do 20 kot svetovalci. Janko Kulmesch 8 Rož - Podjuna - Žila V Dvoru pri Šmihelu praznuje te dni 40. pomlad Marica Lopins-ky. Simpatični učiteljici ljudske šole Šmihel iskreno čestitajo Slavi domači, kolegi in 40. pomlad- prijatelji. Čestit-Marica kam se pridružuje Lopinsky. uredništvo NT. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim elanom: Katji Krištof iz’Dvora pri Šmihelu, Mariji Jernej iz Črgovič, Katarini Kordež iz Male vasi pri Globasnici, Janezu Pernatu z Bistrice nad Pliberkom, Katarini Jelen iz Li-buč, Mariji David iz Vogrč, Antonu Puklu iz Dvora pri Šmihelu, Viktoriji Granik iz Celovca, Katarini Mandl iz Libuč, Janezu Pet-jaku iz Štebna pri Globasnici in Mariji Vodivnik iz Vogrč. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. 75-letnico je slavila Mili Pe-triček. Slavljenki za lepo polokro-glo obletnico iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo vsi domači. Minulo soboto, 13. novembra, je obhajala osebni praznik Klara Šteklič iz Železne Kaple. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. V Celovcu je praznovala 87-let-nico življenja Marija Hrast. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Za rojstni dan čestitamo tudi Kati Fugger iz Svaten pri Šentjakobu. Vse najboljše, predvsem trdnega^ zdravja in tihe osebne sreče! Čestitkam se pridružujejo člani Slovenskega društva upokojencev Šentjakob. Naslednje voščilo je namenjeno Martinu Grillitzu iz Dobrle vasi, ki je slavil 70-letnico življenja. Slavljencu za okroglo obletnico iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Čestitkam se pridružujejo domači in drugi sorodniki. V Beli pri Železni Kapli sta obhajala 30-letnico skupnega življenja Liza in Polti Oraže. Slavljencema za skupni jubilej iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga srečna, zdrava in veselja polna skupna leta. Čestitkam se pridružujejo sorodniki. ČESTITAMO Na Breznici pri Šentjakobu je praznovala 36. pomlad Danica Gabriel. Čestitamo in želimo obilo osebne sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki ter dobri prijatelji. _ 65-letnico je slavil pevovodja Šimej VVrulich iz Grabalje vasi. Slavljencu za polokroglo obletnico od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo vsi pevci škoci-janskega cerkvenega zbora. Kristi in Arthurju Lamprechtu iz Celovca se je v torek, 2. novembra, rodil sinček Simon Arthur. Srečnima staršema od srca čestitajo vsi Havžarjevi iz Štriholč, novemu zemljanu pa želijo obilo zdravja in božjega blagoslova na življenjski poti. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno Rupertu Miklu iz Celovca, ki je slavil 80-letnico življenja. Slavljencu ob tej visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in božje milosti. V nedeljo, 21. novembra, bo slavil rojstni dan Michael Martini-schin s Kočuhe pri Šmarjeti v Rožu. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vsejepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in znanci. Prihodnji teden bo obhajal rojstni dan Andi Ošina, po domače Bajdi iz Lepene pri Železni Kapli. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NT se pridružuje SJK. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Katarini Turner iz Dobrle vasi. Posebne čestitke pa veljajo Mariji Sienčnik iz Dobrle vasi, ki slavi 85-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Velinji vasi pri Bilčovsu je praznovala 31. pomlad Rozi Krušic. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. V Gorinčičah pri Šentjakobu je obhajal osebni praznik Hanzi Egartner. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam Slovenskega društva upokojencev Šentjakob se pridružuje uredništvo NT. 50. list življenjske knjige je prelistala Marija Eichholzer. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki ter dobri prijatelji. Na Kopanju pod Jepo je obhajal rojstni dan Johan Schaunig. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Osebni praznik je obhajala Ani Koren iz Večne vasi pri Globasnici. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Naslednje voščilo je namenjeno Andreasu Tratnigu iz Trebelj pri Šmarjeti v Rožu, ki bo v ponedeljek, 22. novembra, praznoval rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim uredništva NT se pridružujejo znanci in EL Šmarjeta. Čestitke mu veljajo tudi za bližajoči se god (30. novembra). Okroglo obletnico življenja slavi Albert Verdel iz Galicije. Slavljencu prisrčno čestitamo in kliče- ČESTITKI TEDNA Lojz Raschun - 80-letnik Da bi lahko še veliko rajzal Prihodnjo nedeljo, 21. novembra, praznuje Lojz Raschun iz Mlinč 80. življenjski jubilej. Domače igre in tamburice so mu zelo pri srcu. V svoji mladosti je igral pri SPD Danica. Sodeloval pa je tudi pri tamburaškem zboru, ki ga je vodil pokojni Tomaž Urak iz Nagelč. Ko se je upokojil, se je spet posvetil odrski umetnosti - tokrat v skupini Samorastniki. Njegova zadnja vloga je bila v igri Miklova Zala leta 1979. Sedaj uživa na potovanjih, zla- sti z upokojenci Podjune. Prav tako pa še vedno redno in rad obiskuje domače prireditve. Ob visokem življenjskem jubileju mu želimo obilo božjega blagoslova in predvsem zdravja, da bi lahko še veliko rajžal v domače in tuje kraje. V tem smislu na mnoga leta in Bog Vas živi! Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se iz vsega srca pridružujejo žena Rozi, otroci, vnuki in pravnuki, prav tako pa tudi Društvo upokojencev Podjuna. -Kuj- Naše čestitke prijazni trgovki Izhaja iz Davidove družine v sopotnico, domačini kot prijaz-Šmihelu. V svoji mladosti je bi- no trgovko, sodelavci pa kot la tajnica Katoliške mladine v pravično šefico. Celovcu. Tajniške posle pa je Pred nedavnim je Katarina več let opravljala tudi v Kato- Krivograd iz Šmihela praznova-liškem kulturnem društvu Šmi- la svoj 60. življenjski jubilej, te hel. Ko se je omožila z Dolfe- dni pa god. Želimo obilo božje-jem Krivogradom iz Libuč, sta ga blagoslova, osebnega zado-v Šmihelu odprla trgovino, voljstva in poslovnega uspeha. Otroci jo spoštujejo kot dobro Na mnoga leta! mater, mož Dolfej kot zvesto -Kuj- Slavi 60-letnico - K. Krivograd. J* 9 Rož - Podjuna - Žila AKCIJA NT IN MOHORJEVE Spoštovane jubilantke, spoštovani jubilanti! Če imate prihodnji teden rojstni ali poročni dan in to lahko dokažete v Mohorjevi knjigarni, Vam bomo poklonili knjigo Mohorjeve založbe/ NAŠ TEDNIK in Mohorjeva mo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Prav tako jubilejno obletnico je v soboto, 13. novembra, slavil Hanzi Nachbar iz Cirkovc. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Na dan sv. Martina je obhajal rojstni dan, v ponedeljek navrh pa proslavil god kapelški župnik Poldej Zunder. Ob tej priložnosti mu od srca čestitajo in želijo vse najboljše^ cerkveni pevci in farni svet. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencu na mnoga milosti, predvsem pa zdravja, polna leta. V Čepičah pri Globasnici praznuje rojstni dan Marija Smrečnik. Iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje mnogo dobrega počutja v krogu najdražjih. Marija VVutte z Dobrove pri Žitari vasi je obhajala 51-letnico življenja. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. 70-letnico je obhajal Stanko Schellander iz Čahorč. Čestitamo in želimo zdravja pa zadovoljstva. Prisrčnim čestitkam se pridružujejo Gorjanci in EL Kotmara vas. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. Slovo morda zadnjega hodiškega organista Folti Paulitsch je preteklo nedeljo, 14. novembra, umrl v 80. letu starosti. Preteklo soboto, 13. novembra, je prišel še v hodiško farno cerkev k letnemu opravilu in zaigral na „svoje” orgle. Igral je, kot je to vedno znal: mehko in dovršeno. Bil je to trenutek, ko jim je zadnjič delal družbo. Dan navrh je ugasnila njegova življenjska luč, ho-diška fara pa je morda izgubila zadnjega organista. Folti Paulitsch je umrl v 80.-letu starosti. Rodil se je 24. septembra 1920 na Otoku (Maria VVorth). Njegov prvi dom je bil na Gori pod Konjem (Pyramidenkogel), a kmalu nato so se starši preselili v Hodiše, kjer so obdelovali majhno kmetijo. Kot organist se je sin Folti začel udejstvovati že leta 1937, ko je bil star 17 let. Učil se je v Brezi nad Krivo Vrbo in nato v Ljubljani. Po vojni je bil po poklicu nekaj časa mežnar in organist, nato pa je delal pri slovenskem zadružništvu. V Hodišah sta si z ženo Čili, ki mu je rodila sina Fri-dija in hčerko Cilko, ustvarila dom in družino. Do leta 1958 je bil organist, na- Folti Paulitsch t to ga je nasledil Janez Sajovic iz Gorič pri Kranju, po njegovi smrti leta 1991 pa je spet prevzel naloge organista. Nekaj let je vodil tudi domače prosvetno petje - sprva mešani zbor hodiške „Zvez-de”, nato moški zbor. Nadalje je bil vrsto let odbornik domače Posojilnice in zadružne centrale v Celovcu. Po naravi je bil zelo samo- zavesten in v vsem dosleden, dejaven pa ni bil samo na kulturnem in zadružnem področju. Udejstvoval se je prav tako v narodni politiki. Štiri leta je zastopal EL v ho-diškem občinskem svetu kot odbornik, vrsto let pa kot namestnik. Pogrebna svečanost je bila pretekli torek. Ob odprtem so se mu zahvalili za vsestransko udejstvovanje v korist narodne skupnosti in fare domači župnik Lovro Kašelj (izrekel je besede zahvale tudi v imenu zbolelega dekana Martina Hotimitza), deželni tajnik EL Bernard Sadovnik, župan Gerhard Oleschko, tajnik SPZ dr. Janko Malle in predsednik Posojilnice Bilčovs-Hodiše-Škofiče Hermann Jager. Pevsko so svečanost olepšali domači cerkveni pevci in Oktet Hodiše. V Bogu je Folti Paulitsch ljubil dom in rod - pri Bogu uživa sedaj vso njegovo pravičnost in dobroto. Naj se njegovo zemeljsko truplo mirno odpočije v domači zemlji. Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje! Janko Kulmesch NA KRATKO Eva Schuschitz, po poklicu natakarica v znani kavarni „Kosta” v Celovcu, v prostem času rada slika. Kot samouk-inja je pričela s slikarskimi poskusi leta 1993, najraje pa fantastični svet oblikuje z oljem in steklom, ki daje njenim slikam še poseben čar. Riše tudi ženske akte, ker jo zanimajo obline ženskega telesa. M. S. V okviru Tedna knjige koroških založb je pretekli teden Mohorjeva knjigarna priredila dve branji. V četrtek se je predstavil karikaturist Bernhard Čare iz Beljaka s svojo zanimivo knjigo o nosu. V petek pa sta šolarjem brala iz knjige „Moj prijatelj Piki Jakob" (Kajetan Kovič) Sigi Koller in Gabi Frank. Poleg branj pa se je Mohorjeva založba predstavila širši publiki tudi na celovškem sejmišču v okviru Družinskega sejma. Naslednji teden pa bo založba sodelovala tudi na Knjižnem sejmu v Ljubljani. Koncert afriške a cap-pella skupine insingizi V petek, 26. novembra 1999, vabi SPD Danica in Dvojezični zbor na koncert pevske skupine Insingizi iz Zimbabvveja (ob 19.30 v Kulturnem domu v Šentprimo-žu). Skupina je postala znana predvsem s pesmijo „Shosholo-za”. Prav očarljivi so njihovi intenzivni „čr-ni” glasovi, s katerimi opevajo domači kraj ter v tradicionalni obleki predstavljajo tudi ljudski ples. Ljubitelji večglasnega petja prisrčno vabljeni! Nb 10 Martinovanje 99 petek, 19. novembra 1999 Martinovanje 99 11 *2»yi ' SLI I^iPJi SP ’ Iv p t Jubilejno oddajo „Po domače” Televizije Slovenija je v Velenju oblikovalo skoraj 100 glasbenikov, pevcev in plesalcev. Slike: Marjan Štefan Fera Z BRALCI NAŠEGA TEDNIKA Obirčani so še posebej zvesti ljubitelji Slakove glasbe. Tudi Piiberčani so uživali ob krstu vina in žlahtnih domačih vižah. Najstarejša udeleženka martinovanja z NT je bila gospa Ana Krassnig iz Grabalje vasi (desno). Poleg mnogih mladih se je martinovanja udeležila tudi starejša generacija. Od Slomškove hiše pa ddudarskega muzeja Letošnje martinovanje z NAŠIM TEDNIKOM je bilo zanimivo, veselo in poučno je tudi v znamenju 300. oddaje „Po domače” TV Slovenije. Letošnje martinovanje bralcev NAŠEGA TEDNIKA je bilo, v tem so si bili vsi edini, zanimivo, luštno in poučno. V petek, 12. novembra, je bilo v Beli dvorani v Velenju slavnostna prireditev v znamenju 300. oddaje Po domače TV Slovenije, nato pa ples z ansamblom Lojzeta Slaka. Poleg NAŠEGA TEDNIKA je poseben avtobus organizirala še EL Pliberk, zelo prijetno pa so se počutili tudi Obirčani s Triom Pavlič na čelu. Uživali so ob znani Slakovi glasbi in žlahtnem petju Fantov iz Praprotna do zgodnjih jutranjih ur. Za dva avtobusa, ki so ga zasedli udeleženci Tednikovega martinovanja, še ni bilo konec prijetnega doživetja. Noč so prespali v velenjskem hotelu Paka in njegovi „podruž-nici" v Vili Herberstein. Gre za odlična gostinjska objekta, prav tako odlična pa je bila postrežba. Pristojni menedžerji hotela Paka zaslužijo vsekakor posebno zahvalo. Še posebej pa so bili udeleženci martinovanja navdušeni nad velenjskim Rudarskim muzejem. Ravnatelj muzeja je Peter Pušnik, brat Tatjane Vrhnjak iz Gornje vasi pri Žvabeku. Muzej je enkratno zanimiv in se ne da primerjati s tem, kar si običajno predstavljamo pod to ustanovo. Poleg tega so direktor Pušnik in njegovi sodelavci izredno prijazni gostitelji. Vsem, ki ga še niso obiskali, ga lahko samo iz vsega srca priporočamo. Obiskali pa smo tudi Slomškovo rojstno hišo na Ponikvi. Na pomen tega svetniškega škofa za slovenski narod ni treba posebej opozarjati. Na žalost to v video-filmu, ki smo ga videli v Slomškovem muzeju, ne pride dovolj jasno do izraza. Kljub temu ne bi smelo biti Slovenca, ki se ne bi podal na Ponikvo in se bliže seznanil s Slomškovim lepim rojstnim krajem in s Slomškovimi neprecenljivimi deli. Za konec pa samo še to: Že sedaj prav prisrčno vabljeni na martinovanje 2000! -Kuj- Janez Kuchling pri vestnem študiju v Slomškovem muzeju. Zazvenela je pesem „Koliko kapijic, toliko tet - Bog Marija in Jozej iz Mlinč (v ospreju) sta na martino-nam daj na svet živet". vanju praznovala tudi srebrno poroko. Lojze Slak v družbi dveh šarmantnih dam - tajnice EL Justine in tajnice selske občine Micije. Milka in Šiman iz Libuč. De! udeležencev martinovanja z rudarskimi čeladami pred Rudarskim muzejem v Velenju. Jože Galič je vodja oddaje „Po domače". Kompliment TV Sloveniji Letošnje martinovanje NAŠEGA TEDNIKA smo proslavili skupno z ansamblom Lojzeta Slaka. K temu je odločno pripomogla tudi TV Slovenija. Praznovala je 300. oddajo Po domače, kot kraj praznovanja pa je izbrala Belo dvorano v Velenju. Oddajo po domače vodi Jože Galič. S koroškimi Slovenci je tesno povezan, prav tako njegova žena Cita, znana kot spretna igralka na citre. Ko smo v NAŠEM TEDNIKU napovedali, da bo letošnje martinovanje povezano z jubilejno oddajo Po domače, je bil odmev nadvse razveseljiv. Skoraj 200 bralk in bralcev NAŠEGA TEDNIKA se je od-zvalu povabilu v velenjsko Belo dvorano. Z veseljem so hoteli v živo slediti tej priljubljeni prireditvi slovenske televizije. In ni jim bilo žal. Mnogi od njih pogostokrat zasledujejo oddajo Po domače pred televizorjem, vendar niso še imeli priložnosti, da bi jo doživeli v živo. Ni pa primanjkovalo tudi tistih, ki so jo doživeli prvič in so o njej doslej samo slišali, vendar je ne videli ali pa je sploh niso poznali. Za zadnje je bila zato prireditev v Velenju še posebno doživetje. K temu je svoj delež prispeval tudi voditelj oddaje Jože Galič. Njegov simpatični nastop na odru in prijazni pristop do ljudi dokazujeta, da se zaveda najosnovnejšega načela za delo v tej branži: Uspeh je možen samo, če si povezan z ljudmi, poznaš njihove želje in si jih pripravljen tudi upoštevati. V tem smislu hvala vodji Oddaje po domače in odkrit kompliment slovenski televiziji, da ima tako prizadevne sodelavce. Janko Kulmesch 12 Kultura Na jubilejnem praznovanju je otroški zbor zapel nekaj veselih pesmi. SPD KOČNA JE PRAZNOVALA 90-LETNiCO Kočna je del južnokoroške identitete 29. avgusta 1909 je sklical Gregor Pak pri Adamu ustanovni shod slovenskega katoliškega izobraževalnega društva Kočna v Svečah. pestrim in zanimivim spore-^^dom je preteklo nedeljo pri V-Z Adamu v Svečah SPD „Kočna” proslavilo 90-letnico obstoja. Jubilejne prireditve so se udeležili domačini iz Sveč in sosednjih krajev ter številni častni gostje, med njimi: generalni konzul RS Jože Jeraj s soprogo, župan bistriške občine Hubert Gra-denegger s soprogo, Marko Tavčar iz Devina pri Trstu, nekdanja predsednika Kočne Janko Zerzer in Valentin Inzko, tajnika kulturnih central Janko Malle in Nužej Tolmaier, predstavniki sosednjih kulturnih društev ter drugi. samoiniciative prebivalcev, od njihove angažiranosti. Nedvomno pa prinaša ta razvoj pozitivne in negativne efekte. Mnenja sem, da pozitivne učinke lahko koristi tudi društvo, saj tudi na društveni ravni koristimo računalnike, internet in druga novejša komunikacijska sredstva. Glede slovenščine v naših krajih pa je verjetno treba delovati še naprej po že ustaljenem obrazcu: vedno spet si mo- Predsednica srd „Kočna” Tatjana Feinig je pozdravila goste in v slavnostnem govoru podala nekaj kritičnih misli in razmišljanj ob jubileju društva. Dejstvo, da se družba nenehno spreminja in da bo ves svet kmalu postal „global village”, da elektronski mediji osvajajo gospodinjstva z najrazličnejšimi televizijskimi, radijskimi in igralnimi programi, so vsekakor velik izziv in pa tudi konkurenca za društvo. „Ob tem razvoju se sprašujem, kaj vaško društvo še more dati sodobnim generacijam, še posebej društvo, kakršno je Kočna, ki je odvisno od Ob jubileju Kočne so povedale tri članice, kaj mislijo o prihodnosti društva, kje jih žuli čevelj, kaj bi se dalo spremeniti... GABI PARTL: ..Dejansko je tako, da je v našem kraju le še malo otrok, ki prihajajo iz slovenskih družin. Skušamo pridobiti za sodelovanje tudi nemškogovoreče otroke, predvsem pa tiste, ki se v šoli učijo slovensko in so iz nemškogovorečega družinskega okoliša. Pogoji niso tako slabi, so pa le težave, s katerimi se soočamo v društvu in izven njega. Mislim, da bi bilo važno pomladiti moški zbor, ker je nekaj fantov, ki dobro pojejo in ki bi lahko okrepili zbor. Vprašanje je, kako jih motivirati. Zaskrbljivo je, da v nekdanjem legendarnem zboru sodelujejo skoraj sami upokojenci. Mislim, da bi pomladek gotovo poskrbel za svež veter v društvenem življenju.” ramo osvajati določeno pozicijo v javnem družbenem življenju, si ustvarjati svojo kulturo znova in znova in sprejemati njen izraz, ga prilagajati sodobnim potrebam in interesom.” Zaključila pa je z ugotovitvijo in apelom da bo Kočna še vnaprej opravljala kulturno poslanstvo po svojih močeh in možnostih, kajti identiteta južnokoroških krajev je vedno bila tudi slovenska, „to pa želimo še naprej ohranjati”. Nato so spregovorili častni gostje in slavljencu čestitali za opravljeno delo in mu želeli za prihodnost veliko uspeha pri nadaljnjem delu. MARLIES BRANDNER: „Kot navdušena pevka sodelujem pri sveškem cerkvenem zboru že več kot 20 let. Čeprav izhajam iz nemškogovoreče družine, sem se učila slovensko štiri leta v ljudski šoli, ker sem hotela razumeti slovensko govoreče sodeželane. Starši temu niso nasprotovali. Moj pasivni besedni zaklad je dovolj obsežen, tako da lahko vse razumem in mi pomaga pri sporazumevanju. V Kočni so me prijazno sprejeli.” MAGDA KROPIUNIK: ..Skupino malih smo ustanovili leta 1997, popolnoma slučajno nekako po zgledu boroveljske skupine. Želja otrok pa je bila tudi, da bi v Svečah nekaj podobnega naredili. Reči moram, da je bilo veliko otrok iz nemškogovorečih družin. Meni je ugajalo, kako so se ta mali zanimali tudi za slovenski jezik. Pri tem ni šlo za politiko, sploh ne. Naštudirala sem z njimi Kraljevi smetanovi kolački\ nato še kabaret, otroci pa so peli v treh jezikih: v slovenščini, nemščini in angleščini. Zanimivo pa je bilo to, da so bili potem na predstavah ljudje, ki drugače ne obiskujejo slovenskih prireditev. Drugo starejšo mladinsko skupino pa so okrepili tudi mladi iz sosednjih krajev in Celovca, ker nas je bilo premalo. Načrtujemo še eno predstavo in prepričana sem, da delo z mlajšimi kot tudi s starejšimi ne bo zamrlo.” V kulturnem sporedu so sodelovali plesalci in instrumentalisti Akademske folklorne skupine iz Ljubljane, Tamburaši in Hoščarji iz Šentjanža. Poleg gostov je nastopil še domači Moški zbor, mešani cerkveni zbor in otroški zbor. Na slavnostni prireditvi je bila predstavljena jubilejna brošura, ki je opremljena z bogatim slikovnim materialom in kronološkim pregledom prireditev zadnjih 20 let in zgoščenka Moškega zbora, ki je nastala na osnovi posnetkov iz leta 1979. Besedilo in slike Mirko Štukelj Kultura ŠMIHEL/ŠENTJANŽ DRUŠTVO PISATELJEV Uspeli premieri mladih igralcev Dve premieri: V Šentjanžu je otroška skupina pokazala, kako se igra gledališče, v Šmihelu pa so domači lutkarji iskali deželo sonca. Dežela sonca. Na nedeljski dopoldanski premieri se je zbrala velika množica šmihelskih ljubiteljev lutk. Lutkarska skupina se je predstavila z igro Dežela sonca v priredbi Darinke Kladnik. V režiji Radota Mužana je pet lutkarjev z odličnim nastopom navdušilo publiko. Bratec (Roman Kraj-ger) in sestrica (Romana Opetnik) iščeta sonce in na poti v deželo sonca povprašata sneženega moža, ki sploh ne mara sonca, dimnikarja, snežinko, metulja, deklico, kje je sonce. Iz megle končno prideta do sonca z velikimi modrimi očmi. Tud( lutkarji za panoji Katrin in Emanuel Čebul ter Niko Kumer so se izkazali. Za tehniko so skrbeli Daniel Gril, Niko Krištof in Florijan Krivograd. Za sceno in lutke je poskrbela Marina Bačar, pri izdelavi lutk pa so pomagali lutkarji sami. Prekrasne lutke, npr. snežinka z nožicami, simpatični dimnikar, in predvsem modrooko sonce, so navdušile ne samo mlade gledalce, temveč tudi stare, kar je poudarila na koncu predstave predsednica Micka Opetnik. Spretni igralci so se izkazali in na obrazih se jim je videlo, kako radi delajo na odru oz. z lutkami. gf Šmihelski lutkarji z režiserjem Radotom Mužanom in tehnikom Florijanom Krivogradom. „ Igrajmo se gledališče, v Šentjanžu se prav otroci soočajo s problemom nazadovanja slovenščine. Kako je rešilo ta problem SRD Šentjanž oz. režiserka Ljerka Belak in vodja otroške gledališke skupine Martin Moschitz? Da sta otroke zbirala na vajah in se z njimi igrala gledališče. Kakšen uspeh sta imela, nam je pokazala skupina otrok v soboto zvečer v k&k centru. Devet otrok se je sproščeno, prešerno in živahno gibata na odru, kot se pač slovenski otroci obnašajo na igrišču. Plesali so, prepevali, se intenzivno pogovarjali, zbijali šale in celo predstavili pravljico Rdečo kapico začudenim gledalcem. Vse se je odvijalo v lepi, tekoči slovenščini, v jeziku, ki se ne razlikuje od jezika na slovenskih igriščih ali otroških odrih v Sloveniji. Čestitamo vrlim, aktivnim šentjanškim kulturnikom in želimo veliko napredka mladi gledališki skupini. Igrali so: Ana Stefaner (Rdeča ka-Pica), Miro Muller (babica), Thomas Kropiunig (lovec), Alena VVieser (zajec) in ravno tako dobro vsi drugi otroci. Najlepši kompliment sem slišal med mladimi gledalci: „Komaj čakam, da bom velik in smel igrati tudi jaz!" A. A. Literatura je kultura S tem naslovom je Društvo slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov (DSPPP) ob 25-letnici obstoja izdalo zbornik z novimi prispevki nekaterih svojih članov. Predsednik Herman Germ ga je preteklo sredo zvečer predstavil na literarnem večeru v k&k centru v Šentjanžu. Veliko ljudi je zanimalo, kaj delajo naši literati in precejšnje število pisateljev je prišlo, da se prikloni zvestemu občinstvu. Nekateri so prvič objavili svoje stvaritve v okviru društva (Marjeta in Tatjana Angerer, Niko Kupper, Jozej Strutz), drugi pa so pravi stebri in zvesti ustvarjalci (Janko Messner, Gustav Januš). Brali so še Tonči Haderlap, Ivanka Po-lanz, Lenčka Kupper, Fabjan Hafner in Herman Germ. Literarni večer je obogatil Roman Verdel z dvema skupinama: Komorni zbor Borovlje je zapel pesmi z literarnim besedilom iz najnovejšega programa (predvsem Milke Hartman in Janija Osvvalda), ansambel Drava je predstavil pesmi z zadnje zgoščenke, Messnerjeve in Januševe pesmi je zapel Tone Boschitz. Kaj je zanimivega za bralca zbornika, ki ga dobite v slovenskih knjigarnah? Svoje mnenje so povedali zastopniki kulturnih ustanov (ORF, Mohorjeva založba, časopisi in Literarni klub Slovenj Gradec). Alojz Angerer Neprecenljive kulturnozgodovinske dobrine V Domu v Tinjah je do nedelje razstavljen del iz bogate zbirke VVillija Krajgerja. Tinje. Vso življenje VVilli Kraj-ger s Stare Metlove že zbira kul-turno-zgodovinske dokumente, ki jih deloma niti muzeji nimajo. Delček iz te bogate zbirke je zdaj vsaj za nekaj dni dostopen tudi javnosti. Rektorju Tinjskega doma Jožetu Kopeinigu je uspelo del teh kulturno-zgodovinskih dokumentov dobiti v Dom v Tinje, kjer so pretekli ponedeljek odprli razstavo binkoštnih, velikonočnih in božičnih kartic. Razstava je na ogled še do nedelje. Že prihodnje leto pa bo Krajger v Tinjskem domu za nekaj dni v posebni razsta- Rektorju Jožetu Kopeinigu (levo) je WiHi Krajger (v sredini) podaril vi javnosti predstavil drugi del ponatise starih kartic krajev, ki so Kopeiniga doslej spremljali v živ- svoje bogate zbirke. S. K. Ijenju. Na odprtje je prišel tudi župnik Florijan Zergoi. Foto:Fera Šentjanški otroci so se na odru igrali gledališče. 14 15 Šport Šport SEZONA KAKO! 98/99 NARAŠI SAK-« © S14 ekip in 150 mladihogometav SAK je naše največje mladinsko društvo Z več kot 150 mladimi nogometaši je SAK danes največje madinsko društvo. Nogometna zveza visoko ceni delo SAK. S centri je SAK pravočasno reagiral na razvoj Ker skoraj ni več dijakov v domovih v Celovcu, je SAK pred 7 leti pravilno reagiral in ustanovil centre na podeželju. Celovški sakovci čakajo na igrišče pri gimnaziji U 14 K - Celovec 1. Austria Center SAK Celovec Kje se igro in trenira? Trenira in tekmuje se na Košatovem igrišču; pozimi: v Slovenski gimnaziji Število ekip; 4 Vodji centra; dr. Ivan Ramšak in Hildi Wieser Glavni odborniki: Lencej Kreutz, Vinko Kokot, Pia Karasin, Gerhard Kronavvetter Trenerji; Robert Germ (U 14), Aden Diz-darevič (U 12 in U 10), Leo Arbeiter (U 8) Število igralcev: 54 Sponzorji: Zveza Bank, Posojilica-Bank Celovec, E & S, Koranta, Hedenik Robert, Holzbau Gasser Odkar sta v Celovcu prevzela vodstvo dr. Ivan Ramašk in Hildi VVieser, je uspelo center organizacijsko postaviti na nove noge. Starši prispevajo letno 1.000 šilingov, igra in trenira pa se na Košatovem igrišču. Ko bo igrišče pri Slovenski gimnaziji zgrajeno, se bo celotni center preselil tja, kjer bo končno dobil pravo domovino. Iniciativo za gradnjo igrišča je prevzel dr. Ramšak, ki je tudi predsednik združenja staršev na gimnaziji. Najuspešnejša ekipa je bila letos U 14, ki je postala druga in je s tem le za las zgrešila kvalifikacijo za jakostno skupino. Že pozimi pa hoče ekipa v. dvorani dokazati, da šteje med boljše ekipe na Koroškem. 2. SAK Celovec 10 3. Žrelec 10 4. Vetrinj 10 5. VolovkaA/VoIfnitz 10 6. Donau 10 6 2 2 36:23 20 6 0 4 44:23 18 5 9 5 29:33 15 1 1 8 16:57 4 1 0 9 8:73 3 *Prvouvrščene ekipe v kategorijah U 16; U14 in U12 so se kvalificirale za jakostne skupine. Ostale ekipe igrajo vigredi v »regionalnih skupinah". U 12 T - Celovec 1. Gospa sveta 10 9 0 1 52:13 27 2. Žrelec 2 10 8 1 1 56:11 25 3.ASV2 10 4 2 4 30:26 14 4. SAK Celovec 10 4 2 4 29:32 14 5. ASK2 10 2 0 8 11:54 6 6. Vetrinj 2 10 0 1 9 7:49 1 Dve ekipi (U 10 in U 12) letos trenira Aden Dizdarevič, otroci pa ga imajo zelo radi. U 10 L - Celovec/Rož 1. Št. Jakob 10 2. Šmarjeta 10 3. ATUS Borovljel 10 4. DSG Borovlje 2 10 5. Št. lij 10 6. Galicija 10 7. SAK Celovec 10 8. Kotmaravas 10 9. Grabštahj 10 10. ATUS Borovlje 2 10 11. DSG Borovljel 10 0 0 159:10 30 83:30 24 68:22 24 73:37 24 49:48 16 38:73 15 33:58 10 34:63 10 29:68 7 23:73 3 010 17:124 0 U 8 - Celovec Uspešna U 14: Zadaj z leve: Kreutz, Dominkovič, Napetschnig, Hudi, Brence, trener Robert Germ. Spredaj: Trifunovič, Grilc, Pandi, Lausegger, Kronavvetter, Truppe. V celovški skupini končni vrstni red še ni znan*. SAK U 8 Celovec se je na turnirjih vedno uvrstil na sredini lestvice; to uvrstitev bo imel tudi v končnem seštevku. * Ekipe U 8 tekmujejo praviloma v skupinah po 5 ekip in igrajo turnirje. V Celovcu imajo drugi modus - turnirje igrajo vedno v drugem kraju. Velik uspeh: Prvič so vsi šentprimoški sakovci prvi na lest' SAK center ST.PRIMOZ Kje se igro in trenira? Trenira se pred kulturnim domom v Sentpri-možu, tekmuje pa v Rikarji vpsi in v Vidri vasi; pozimi: v ljudski šoli v Sentprimožu Število ekip: 3 Vodja centra: Karl Kulmesch Glavai pomočniki: Hilde in Leo Sturm, družina Urak, Polzer Franc st. Trenerji: Jože Knes (U 12 in U 10), Bori Trdina (U 8) Število igralcev: 26 Sponzorji: kupci VIR kart, Posojilnica-Bank Podjuna Ko je pred štirimi leti prevzel center Karl Kulmesch, je bila edina ekipa na zadnjem mestu. Danes ima center tri ekipe in vse so letos na prvem mestu. U 12 (124 golov) se je brez večjih težav kvalificirala za ja- -...—— .............................................. ... . , .. kostno skupino. U10 pa je letos Uspešna ekipa U 12 iz Šentprimoža, ki je dala jeseni 124 golov. Na stiki so mladi nogo- Navdušenje je veliko, posebno se zaradi te( končala prvenstvo celo brez poraza, metašis trenerjema J. Knezom, B. Trdino in šefom centra Karlom Kuimeschem (z leve). moški nogometaši letos niso izgubili niti ene ■foko lahko postaneš Imnogometaš SAK? Čisto preprosto! Pridi na eno izmed tekem in se javi pri funkcionarjih ali igralcih, ali pa se javi po telefonu. Pisarna SAK: 0463/500 610 (center Celovec) Center Pliberk: 0664/104 74 02 (Silvo Kumer) Center Št. Primož: 04239/3436 (Karl Kulmesch) INTERNET*: aktualne informacije o SAK www.sak.nas tednik.at. . *od 1. decembra "99 naprej Tudi družabnost veliko šteje pri mladih sakovcih, posebno, če praznujejo rojstni dan prijatelja. V pliberškem centru v vseh kategorijah prvi U 16 J - Podjuna Center naraščajo SAK Posojilnica-Bank PLIBERK Kje se igra in trenira? Na dveh igriščih v Vidri vasi, ki sta v lasti Humške skupnosti in ŠD Pliberk; pozimi: v ljudski šoli na Humcu, v Kulturnem domu, na Prevaljah in v Mežici Število ekip: 7 Vodja centra: Silvo Kumer Glavni odborniki: Hubert in Marija Zidej, Irene in Lojz Malej, Iva Mijller, Barbara Grilc, Katja Enzi, Bernardka Komar, Pepca Enzi, Katica Dlopst, Bernard Olip, družina Partl Trenerji: Silvo Kumer (U 18), Jože Fera (U 16), Marko Buchwald (U 12), Stane Trdi-na (10/l), Daniel Košutnik (U 10/2), Marko Dlopst (U 8/I), Daniel Košutnik (U 8/2) Število igralcev: 72 Sponzorji: Posojilnica-Bank Pliberk, Urad za zamejce, Koranta - J. Partl, Auto E. Igerc, Trgovina Krivograd, Radio Korotan, Nike-Shop Pliberk, Holzbau Plosch SAK U 16 je bita letos razred zase: 8 tekem - 8 zmag! Zadaj z leve: Pečnik, Zidej, Visotschnig, Babič, Otip, Verdet, trener Jože Fera; spredaj: Klade, Stropnik, Muiier, Parit, Kojič. U 12 Z - Podjuna 1.SAKŠL Primož 10 9 0 1 124:16 27 2. Žitaravas JO 9 0 1 94:18 27 3. Železna Kapla 10 4 1 5 32:50 13 4. Klopinj 10 4 0 6 23:86 12 5. Dobrlavas 10 2 1 7 25:57 7 6. Bikarja vas 10 1 0 9 8:79 3 Letošnja sezona je bila spet zelo uspešna - Pliberški center je v vseh starostnih skupinah na 1. mestu. Ekipi U 16 in U 12 sta se suvereno kvalificirali za jakostne skupine, kjer bosta vigredi igrali za naslov koroškega prvaka. Z velikim naskokom je na 1. mestu tudi U 10/1. V tej starostni kategoriji je v centru kar 22 igralcev in se igra v dveh moštvih. Center Pli- berk je bil s tem že šestič najboljši klub v okraju Velikovec. V organizacijski oskrbi centra je letos bila tudi ekipa SAK ll/U 18, ki so jo sestavljali večinoma igralci lanske uspešne U 16. Pozimi je na programu prvenstvo v dvorani, že 11. februarja pa gre celotni center skupno s Šentprimožani na priprave v Medulin. 1.SAK Pliberk 8 8 0 0 63:3 24 2. Velikovec 8 5 0 3 43:25 15 3. Labot 8 4 1 3 34:32 13 4. Rikarja vas 8 1 1 6 34:32 4 5. Grebinj 8 1 0 7 10:59 3 SVG Pliberk je ekipo vzel iz prvenstva. U 12Z 1 Podjuna 1.SAK Pliberk 10 9 0 1 71:20 27 2. Šmihel 10 8 0 2 70:31 24 3. Globasnica 10 7 0 3 102:34 21 4. Ruda 10 2 1 7 27:63 7 5. SVG Pliberk 10 2 1 7 27:82 7 6. Labot 10 1 0 9 19:86 3 U 10 L- Podjuna 1. SAK Pliberk 1 10 9 1 0 95:16 28 2. Klopinj 10 8 0 2 76:17 24 3. Sinča vas 2 10 7 0 3 64:33 21 4. Velikovec 2 10 7 0 3 59:36 21 5. Rikarja vas 10 5 2 3 43:27 17 6. Sinča vas 1 10 5 1 4 40:34 16 7. Dobrla vas 10 5 0 5 38:35 15 8. Velikovec 1 10 4 0 6 46:51 12 9. Važenberg 10 2 0 8 24:61 6 10. Št. Peter n. V. 10 1 0 9 14:94 3 11. SAK Pliberk 2 10 0 0 10 12:97 0 U 8 J - Podjuna 1.SAK Pliberk 1 2. Metlova 3. SAK Pliberk 2 4. Rikarja vas 5. Žitara vas C U 10 L - Podjuna 1. SAK Št. Primož 11 2. Metlova 11 3. Globasnica 11 4. SVG Pliberk 11 5. Vovbre 11 6. Grebinj 2 7. Št. Pavel 8. Ruda 9. Grebinj 10. Labot 11 .Šmihel 1 0 94:17 31 2 0 82:21 29 1 1 104:23 28 0 4 87:29 21 1 4 80:44 19 1 4 58:33 19 0 5 38:37 18 12.SVG Pliberk 2 11 0 110 10:119 1 U 8 J - Podjuna 1. SAK Št. Primož 2. Globasnica 3. Šmihel 4. SVG Pliberk V Pliberku ima SAK letos prvič dve ekipi U 10, kijih trenirata StaneTrdina in Daniel Košutnik. To je uspeh dela zadnjih dveh let. RADIO/TV, PRIREDITVE T A PETEK, 19. novembra 18.10-19.00 Utrip kulture SOBOTA, 20. nov. 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca T E D E N NEDELJA, 21. nov. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - G ute n Mor-gen, Karnten - duh. misel (žpk. Stanko Trap). 18.00 - 18.30 Glasbena mavrica PONED., 22. novembra 18.10-19.00 Kratki stik TOREK, 23. novembra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 24. novembra O R F 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerna oddaja ČETRTEK, 25. novem. 18.00- 18.30 Rož-Podjuna - Žila K©5]© NEDELJA, 21. novembra '99,13.30 PONEDELJEK, 22. novembra 1999 ORF2, ob 3.45____________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Ob 70. rojstnem dnevu Slavka Avsenika Malokdo ve, da je Slavko Avsenik, oče narodno-zabavne glasbe, svojo triumfalno mednarodno kariero začel na Koroškem. Odskočna deska mu je bil slovenski spored Radia Celovec, boter pa Helmut Hartman. Več kot 10.000 ansamblov v Nemčiji, Avstriji in Švici medtem že sledi po njegovih stopinjah, Slavko Avsenik pa ostaja enkraten, neponovljiv, že danes živa legenda. Dokumentacijo s poudarkom na koroškem delu njegove kariere je pripravil Mirko Bogataj. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://www.kaernten.orf.at RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec. tel. 0463/418 666, fax 418 66699 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 19. novembera 10.00 Kalejdoskop 11.00 Karnten. Unten durch (pon.) 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kultura: Karl Merkatz 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Soundcheck 21.00 DJ Line 24.00 Po Koroškem: Mojcej, oh Mojcej (pon.) SOBOTA, 20. novembra 10.00 Forum 11.00 Campus: Mehrspra-chigkeit 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Die Welt ein Dorf 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Maria Novak Trampusch (pon.) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Siesta NEDELJA, 21. novembra 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavama: Lyrikfe-stival im Zentrum fiir seelische Gesund-heit 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special: Radio Stimme 18.00 VVarme Luft fur Karnten 18.45 Poročila 19.00 Alpe Adria 20.00 Sunday Loops 22.00 For those about to Rock 24.00 Glasba PONEDELJEK, 22. novembra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe Adria (pon.) 18.00 Karnten. Unten durch 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Blazno resno o seksu (7) 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Die VVelt ein Dorf (pon.) 23.00 Šoja & Bister (pon.) TOREK, 23. novembra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: Georg Gombos 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Noche Latina 21.00 Campus (pon.) 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nachtfalter 1.00 Šport (pon.) SREDA, 24. novembra 10.00 Kalejdoskop 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Special: Radio Stimme (pon.) ČETRTEK, 25. novembra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Planet mušic 18.00 Šoja & Bister 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Yesterday & To-day 20.00 Musič for the Masses 23.00 Freak Show 1.00 Soundtrack RAD KORO Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Od pon, do petka: od 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 -10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik (ob sredah Zajtrk s profilom) 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Mozaik 14.00 - 16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Sedem pred sedmo 7.00 - 8.00 Domača budilka 8.00 - 8.30 Otroški vrtiljak 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom 14.00 - 15.00 Iz zlate dvorane 15.00 -15.30 Zborovska oddaja 15.30 - 17.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 - 18.00 Šport in kratke vesti Petek, 19. novembra BISTRICA V ROŽU „Mojcej, oh Mojcej" Osrednji koncert ob 100-let-nici rojstva Pavleta Kernjaka Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovenska prosvetna zveza ŠENTJAKOB Odprtje razstave: Trije arhitekti rišejo Razstavljajo: prof. Ljubljanske šole Lojze Drašler, Marjan Ocvirk in Janez Suhadolc Čas: ob 20. uri Kraj: v Regionalnem centru Vabi: Regionalni center Sobota, 20. novembra PLIBERK Pevski koncert Sodelujejo: ŽPZ Lipa iz Radovljice, MePZ Slovenskega društva upokojencev Pliberk in MoPZ Foltej Hartman Čas: ob 19.30 Kraj: v Farni dvorani Vabita: SPD Edinost Pliberk in Slovensko društvo upokojencev KOTMARA VAS Redni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci Čas: ob 19. uri Kraj: v društveni sobi Vabi: SPD Gorjanci BILČOVS Super-trim-sedmeroboj koroških vasi Čas: ob 13. uri Kraj: na nogometnem igrišču (ob slabem vremenu v ljudski šoli) Vabi: SŠZ in domače društvo RADIŠE Premiera: „Vesela igra o žalostni princesi" (F. Milčevski) Nastopa: mladinska igralska skupina Radiše Režija: Alenka Hain Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše ŠTEBENJ/MALOŠČE Filmski večer za sta-jj, -, )■ mlajše: „Sr'č'.. v v Vici" Kr.‘j- nem centru Vcoi: SPD Jepa Baško jezero DUNAJ Martinovanje Čas: vstop ob 18. uri, začetek ob 19. uri Glasba: ansambel Brane Drvarič iz Ivanjo; Martinova gos ob predhodnem naročilu (914 81 43) Kraj: Schutzhaus Wai-dacker, Johann-Staud-Strafie 9,1160. Dunaj Vabi: Tamburaški ansambel Slovenk in Slovencev na Dunaju RIČARJA VAS Igra: „Matiček se ženi" Gostujeta: SPD Danica in Gledališče ob Dravi Čas: ob 19. uri Kraj: Mehrzvveckhaus Rie-gersdorf/Ričarja vas Nedelja, 21. novembra ŠENTPRIMOŽ „Mojcej, oh Mojcej" Osrednji koncert ob 100-let-nici rojstva Pavleta Kernjaka Čas: ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPZ DOBRLA VAS Komedija: „Kam iz zadrege" Nastopa: gedališka skupi- na Modestov dom Režija: Renate Kraut Čas: ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Srce BOROVLJE Predstavitev zgoščenke: „Eno pesem hočemo peti - Koledovanje na Koroškem" Izbral in uredil Lajko Milosavljevič Sodelujejo: izvajalske skupine mdr. z Radiš, Šentlipša, Ledino, Bistrice n. Z., Brnce, Libuč, Želinj, Bilčovsa, Pliberka, Vogrč in Kotmare vasi Čas: ob 19. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Vabijo: KKZ, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, SPD Borovlje Torek, 23. novembra ŠENTJAKOB Predavanje: Kinder stark machen - stark statt such- tig (predavanje in pogovor) Predava: dr. Christoph Schneidgruber Čas: ob 19.30 Kraj: v Regionalnem centru ŠENTJAKOB Igra: Zaklad čarovnice Je-zibabe (Pavel Polak)) Nastopa: lutke Mladje Čas: ob 8.30, 9.45, 11.00 Kraj: v farni dvorani Sreda, 24. novembra ŠENTJANŽ Koncert: Klasika jeseni Nastopajo: Enzo Fabiani kvartet, Andrej Feinig, Franci Ogris Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: SPD Šentjanž Petek, 26. novembra REBRCA Srečanje družin ob sprostitvi in meditaciji Čas: od, pet., 26. nov., 18. ure do, sob., 27. nov. 16. ure Kraj: v Mladinskem centru Stroški za bivanje: otroci od 6. do 14. leta: 200,-, odrasli: 320,-; mali otroci brezplačno; prijave: 0463/51 11 166 Vabi: Refarat za družino pri Katoliški akciji ŠENTJAKOB „Dan odprtih vrat" na Višji šoli za gospodarske poklice Čas: od 9. do 11. ure Kraj: v šoli v Šentpetru Vabi: Višja šola za gopodar-ske poklice in enoletna gospodarska šola v Št. Petru Sobota, 27. novembra PLIBERK Koncert narodnih pesmi „Rožmarin spomin" Sodelujejo: zbor KSŠŠD, oktet „Pet in tri", Šmihelski kvintet, MePZ Podjuna Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Koncert je namenjen spominu 10. obletnici smrti soustanovitelja MePZ Podjuna Poldeja Cvelfa Vabi: MePZ Podjuna RADIŠE Redni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva Radiše Čas: ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše ŠENTJANŽ Odprtje razstave Luke Popiča (grafike) Čas: ob 19.30 Kraj: v k & k centru Vabi: SPD Šentjanž PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE TINJE Razstava kiparskih del Miha Kača Kraj: v Tinjskem domu - razstava je odprta do 21. novembra. PLIBERK Galerija VVernerja Berga: „Neznana tujina11 Galerija je odprta od srede do nedelje, od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob Razstava iz zbirke VVillhelma Krajgerja Kraj: v Tinjskem domu - razstava je odprta do 21. novembra. torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. ROŽEK - GALERIJA ŠIKORONJA VVolfgang VValkensteiner Kraj: v galeriji Šikoronja. Razstava je na ogled od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po tel. dogovoru. LIBUČE Marko Pogačnik - Čezmejni lito- V Domu v Tinjah je do 21. novembra še na ogled zelo zanimiva razstava kiparja Miha Kača, z Bistričice v Sloveniji. Kač razstavlja kipe znanih slovenskih osebnosti, od škofa A. M. Slomška, do slovenskih pesnikov, kot npr. Franceta Prešerna. K stiki: rektor Tinjskega doma Jože Kopeinig pred zanimivim kipom. punkturni projekt Kraj: v Galeriji Falke. Razstava je odprta do 27. novembra. Razstava je odprta ob sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure. RAVNE Marko Pogačnik - retrospektivni pogled na dela 1962 -1994 Kraj: Koroški muzej. Razstava je odprta do 10. decembra, Likovni salon, Na gradu 2. PLIBERK Doma in po svetu - dr. Maks Domej Kraj: v gostilni Dom v Pliberku BOROVLJE Predstavitev zgoščenke »Čar božiča“(Boroveljski kvartet, Oktet Suha, VOX in Bratje Smrtnik) Čas: ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi Vabi: Kvartet Borovlje ŠMARJETA Dnevi petja 99 Vodi: Edi Oraže Čas: od sobote, 27. novembra, 9. ure do nedelje, 28. novebmra, 14. ure Kraj: v župnišču Prijave: do 24. nov. - tel. KM - 0463/51 11 88 18 Prispevek: 150 šil. ŽELEZNA KAPLA Predstavitev zgoščenke »čar božiča" (Boroveljski kvartet, Oktet Suha, VOX in bratje Smrtnik) Čas: ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi Vabi: bratje Smrtnik ŠTEBEN - BEKŠTANJ Adventno srečanje Sodelujejo: Moški pevski zbor Jepa-Baško jezero, Vil-lacher Doppelsextett in Quintett femminile Lussari Čas: ob 15. uri Kraj: v farni cerkvi na Škoci-janu SELE Igra: „Matiček se ženi" Nastopa: gledališka skupina SPD Danica in Gledališče ob Dravi Čas: ob 15. uri Kraj: v farnem domu Vabi: KPD Planina Sele Pon. 29., novembra ŠENTJAKOB Slikanje ikon (tečaj) Vodi: mag. Silva Deskoska Čas: od 18. do 22. ure Kraj: v Regionalnem centru V nedeljo, 5. decembra, ob 10. uri blagoslovitev ikon v farni cerkvi Vabi: Regionalni center Četrtek, 1. decembra ŠENTJANŽ Predotroška večjezičnost v otroškem vrtcu (predavanje) Predava: dr. Georg Gom-bos Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: k & k center Sobota, 4 decembra BOROVLJE Predstavitev nove zgoščenke ansambla Drava: »Trajanje" (ob 25-letnici ansambla) Čas: ob 20. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Vabi: SPD Borovlje in ansambel Drava Nedelja, 5. decembra GLOBASNICA Opereta: »Miklavž prihaja" Nastopa: domača gledališka skupina Čas: ob 14.30 Kraj: pri Šoštarju Vabi: SKD Globasnica Torek, 7. decembra ŠENTJANŽ 1. Premiera videofilma: »Kruh iz črne kuhinje" 2. Predstavitev projektne seriie: »Narečne dokumentacije “ Čas: ob 19.30 Kraj: v k & k centru Vabi: UNI, Mohorjeva založba in Rosentalermagazin Sreda, 8. decembra CELOVEC Osrednji gledališki praznik: »Vsi moji sinovi" - Arthur Miller Gostuje: Stalno slovensko gledališče iz Trsta Čas: ob 19.30 Kraj: v Mestnem gledališču Vabi: Krščanska kulturna zveza; predprodaja vstopnic: KKZ, 0463/51 62 43 Opozorilo! Naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasneje do torka do 13. ure. Telefon: 0463/512528*24 Fax: 0463/512528* 22 Obvestilo! Zveza koroških partizanov in Zveza slovenskih izseljencev sporočata, da bo poslovni čas na sedežu obeh organizacij v Celovcu, Tarviserstr. 16/1, v prihodnjih mesecih samo enkrat v tednu, in sicer, ob ponedeljkih, od 9. do 12. ure. V tem času sta organizaciji dosegljivi tudi po telefonu: (0463 / 51 43 00-60) w 04239/26 42 v soboto, 20. novembra, od 9. do 17. ure Seminar: »Bio-etika - blagoslov ali prekletstvo" Predavata: G rit Ebner in Uršula Prader v ponedeljek, 22. novembra, ob 19.30 Dia-predavanje: Eskimi in Indijanci Alaske Predavata: univ. prof. W. J. Lehmann in Heide Wirnig-Leh-mann v sredo, 24. nov., ob 19.30 Iz serije,.Koroški Slovenci 1900-2000 Bilanca 20. stoletja »Gospodarski vidiki koroških Slovencev" Predava: dr. Avguštin Malle v sredo, 24. nov., ob 10. uri Svetopisemski pogovori: 2. predavanje - prerok Jeremija: »Božje potrpljenje in klic k spreobrnjenosti" Vodi: Jože Kopeinig v četrtek, 25. novembra, ob 19. uri Predavanje: »Davčna reforma 2000 - predavanje za podjetnike" Predava: mag. Hermann Klo-kar, davčni svetovalec v Sinči vasi. od 26. novembra, od 8.30, do 27. novembra, do 13. ure Simpozij: »Anton Martin Slomšek in Koroška" v soboto, 27. novembra, od 9. do 17. ure Ikebana pozimi Vodi: Herta Deutsch Dom v Tinjah išče strežnico za oskrbo gostov. Poaoii: znanje obeh deželnih jezikov, šola ati praksa v gospodinjstvu in v strežbi. Prijave: 04239/26 42 NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa poslovodeči predsednik mag. Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in I I I 11 I1! priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX ’ 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna., 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. 18 Šport NOGOMET/1. RAZRED D Nezadovoljni Globašani Globašani so jesenski del prvenstva zaključili sicer z zmago proti Metlovi, vendar prav zadovoljni s sezono kljub temu niso bili. Predvsem legionar Bavič je razočaral, tako da mu vodstvo kluba pogodbe za vigredni del več ne bo podaljšalo. »Nezadovoljiva je bila tudi prizadevnost igralcev na treningih, nekateri so namreč razmeroma pogostokrat manjkali,” je dejal trener Albin Dlopst, ki bo zaradi tega vigredi še bolj vključeval mlade igralce. Globas. - Metlova 2:1 (2:1) Gostje so bili ob začetku iniciativnejši in tudi nevarnejši, predvsem brata Hober sta ogrožala domača vrata. Toda Globašani so se kaj kmalu ujeli ter sami prevzeli pobudo. Priigrali so si tudi nekaj odličnih možnosti, vendar jih bolj ali manj klavrno zapravili. V 28. minuti pa veliko veselje med številnimi domačimi navijači, kajti Grubelnik je povedel na 1:0. Le minuto navrh ponovno veselje, saj je Dlopst s strelom iz 35. metrov povišal na 2:0. Gostom je sicer tik pred polčasom uspelo rezultat skrajšati, vendar za več ni zadostovalo. Nenazadnje tudi zaradi odlične forme domačega vratarja Vajkslerja, ki je nenazadnje v zadnjih minutah tekme rešil Globašanom zmago. GLOBASNICA: Vajksler 5, Mišic 3, Zanki 3 (46. G. Sadjak 5), VVritz 5, Grubelnik 5, Dlopst 5, Kert 4, Buchvvald 4 (74. Hr-tibar 0), M. Sadjak 4, Silan 4, Szabo 3 (85. Bavič 0); Globasnica: 400 gled.; sodnik: Skubel (slab); strelca: Grubelnik (28.), Dlopst (29.) Čim dlje je trajalo prvenstvo, tem boljši so bili nastopi Adriana Kerta. 1. RAZRED D 1. Klopinj 2. Grebinj 15 10 4 1 39:16 34 15 8 4 3 23:13 28 3. Železna Kapla 15 6 8 1 18:10 26 4. Žitara vas 15 7 4 4 33:18 25 5. Metlova 15 7 3 5 34:20 24 6. Šmihel 15 7 1 7 27:34 22 7. Globasnica 15 6 3 6 23:18 21 8. Šentlenart 15 5 4 6 11:16 19 9. Bikarja vas 15 6 1 8 21:27 19 10. St. Stefan 15 6 1 8 17:27 19 11. Eitvveg 15 3 8 4 15:19 17 12. Vovbre 15 3 5 7 20:31 14 13. Labot 15 2 4 9 12:28 10 14. St. Margarethen/L. 15 2 4 9 12:28 10 • Prvenstvo se nadaljuje 25726. marca 2000. ODBOJKA Dobljani v nedeljo v oddaji „Sport-Bild” Serijo porazov so Dobljani konec minulega tedna silovito ukinili, saj so prepričljivo premagali Sokol s 3:0. Sedaj jih čaka »televizijska tekma” proti Ennsu. Po zaskrbljujoči seriji porazov so se Dobljani očividno zopet ujeli. Sprememba v ekipi (trener in igralec Pridal na klop, namesto njega v vlogi podajača legionar Kem-pa) ter intenzivni pogovori vodstva kluba z raznimi igralci so obrodili sadove - predvsem pri slovaških legionarjih. Oba, tako Kempa in predvsem Chocholak, sta zaigrala kakor še nikoli poprej v majici Dob-Ijanov. Z njima so se stopnjevali tudi ostali igralci, tako da zmaga proti Sokolu nikoli ni bila v nevarnosti. Že v soboto čaka na Dobljane naslednja preizkušnja, saj v pli-berškem kulturnem domu gosti ekipa iz Ennsa, proti kateri so Micheu & co v preteklosti le redko slavili uspehe. Posebnost tekme ob robu pa je dejstvo, da se je najavila avs- Izvrstni igralci košarkarskega kluba DIMP Basket iz Opatije na Hrvaškem so prepričljivo dobili mednarodni mladinski košarkarski turnir, ki ga je ob 50-letnici Slovenske športne zveze v soboto v Mladinskem domu v Celovcu priredil košarkarski klub KOŠ Celovec. Mlado hrvaško moštvo je premagalo košarkarje z Jesenic 72:24, KOŠ Celovec 65:29 ter VVorthersee Pira-ten iz Celovca 66:34. Drugo mesto je osvojila ekipa KK Jesenice iz Slovenije (44:35 proti KOS, 47:28 proti VVorthersee Piraten ter 24:72 proti DIMP Basket Opatija). _ Mladi košarkarji KOŠ so bili tretji: premagali so ekipo VVorthersee Piraten 57:36, izgubili pa proti KK Jesenici trijska televizija, ki bo posnetke iz tekme predvajala v nedeljski opoldanski oddaji „Sport-Bild”. Nenazadnje že zaradi tega bo športna dvorana v kulturnem domu ponovno nabito polna z navijači. Nadvse uspešno je opravila konec minulega tedna tudi ženska ekipa, saj je slavila kar dve zmagi: 3:2 proti Ottakringu in 3:1 proti VVolfsbergu. F. S. ZVEZNA LIGA - moški 1. Tirol 9 8 1 25-5 16 2. PL Salzburg 9 8 1 25-6 16 3. Bayernwerk 9 8 1 24-9 16 4. Enns 9 5 4 19-14 10 5. Hypo 9 4 5 16-17 8 6. Feldkirch 9 4 5 15-18 8 7. Aich/Dob 9 3 6 12-19 6 8. Sokol 9 3 6 10-19 6 9. Hartberg 9 2 7 6-24 4 10. Fijrstenfeld 9 0 9 6-27 0 ■ Zadruga Aich/Dob - Sokol 3:0 Naslednja tekma: Dob - Enns (v soboto ob 19. uri) (35:44) ter DIMP (29:65). Mednarodni turnir je vzorno organiziral odbor na čelu s predsednikom KOŠ-a prof. Tončem Mallejem, Danilom Prašnikom in Kristijanom Zeichnom. SEDMEROBOJ_________________ Prihodnjo soboto 6. tekma v Bilčovsu 1. Super-trim-sedmeroboj juž-nokoroških vasi '99 Slovenske športne zveze se nadaljuje v soboto, 20. novembra 1999, s pričetkom ob 13. uri, s šestim tekmovalnim dnevom. Prizorišče športno-družabne prireditve bo tokrat športno igrišče v Bilčovsu. Svojo udeležbo so tudi tokrat prijavile ekipe iz Pliberka, Sel, Za-homca, Železne Kaple in seveda domačini. Moški se bodo tokrat pomerili v kegljanju na cilj na asfaltu (StinglschieBen), ženske v streljanju 7-metrovk na mala nogometna vrata, dekleta v metu žogic na cilj ter fantje v streljanju žoge na cilj. V primeru slabega vremena se bodo tekmovanja žensk ter deklet in fantov izvedla v ljudski šoli. Prireditelj 6. tekmovalnega dneva je SPD Bilka iz Bilčovsa na čelu s predsednikom Rupijem Gasserjem. Lestvici doslejšnjih tekmovanj: 1. Železna Kapla (67 točk), 2. Bilčovs (38), 3. Zahomec (36), 4. Pliberk (31), 5. Sele (29) ŠAH________________________ Četrta zmaga šahistov SŠZ/Zveza Bank I Prva ekipa SŠZ je v četrtem krogu koroškega šahovskega prvenstva 1999/2000 v podligi vzhod slavila četrto zmago. Tokrat so slovenski šahisti premagali prvo ekipo IBS Celovec kar s 6,5:1,5. Točke za ekipo SŠZ so tokrat osvojili Silbo Kovač, Arnold Hattenberger, dr. Joži Amrusch, Rupert Reichmann, Roman VVe-ber (vsi po 1) ter Dunja in Aleksander Lukan in Gorazd Živkovič (vsi remi). SŠZ I zaseda z 20-imi točkami drugo mesto na lestvici in si je bolj ali manj že zagotovila nastop v play off-tekmovanje za podvig v najvišjo šahovsko ligo na Koroškem. ■ AUTOSERVICE ■ REIFEN Akcijska prodaja zimskih gum FIRMA Rudolf Čik Breška vas/ Pirkdorf 28, 9143 Šmihel/ St. Michael Tel.: 04230/323 S e m p e r i t M i c h e I i n Slovenija proti Hrvaški ali tekma DIMP Basket iz Opatije proti KK Jesenice. Foto: Štukelj MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR Revo mesto za DIMP Basket iz Opatije - tretje za KOŠ Šport SLOVENSKI ATLETSKI KLUB Klavzura naj bi začrtala pot iz krize članske ekipe Ne le morebitne spremembe v članski ekipi bodo v ospredju klavzure v Portorožu, temveč tudi načelna vprašanja kot na primer naraščaj idr. Z velikimi pričakovanji se bodo odborniki SAK jutri podali na dvodnevno klavzuro v Portorož. Kaže, da bo vodstvo kluba bolj ali manj polno zastopano, le podpredsednik dr. Ramšak se klavzure zaradi obveznosti v Num-bergu ne bo mogel udeležiti. V ospredju posveta bo seveda kriza članske ekipe, saj mora le-ta prezimiti na zadnjem mestu na tabeli. V tej zadevi se bo razpravljalo mdr. o „usodi” nekaterih igralcev, o trenerju, pa tudi o načelnih vprašanjih kot npr. prostovoljnem izpadu iz regionalne lige, v katerem vidijo nekateri pristaši kluba »edino rešitev". Zelo pereča točka klavzure pa kaže biti naraščaj. V tej zadevi so si namreč mnenja odgovornih zelo različna, deloma celo nasprotna. Predsednik Perč kljub temu upa na stvarne razprave v vseh zadevah in predvsem na rešitve, s katerimi se lahko strinjajo vsi brez pridržkov in jih tudi do cela vedo zagovarjati. „Zadeve moramo tako razčistiti, da bo med odborniki zopet nastalo oz. vladalo enotno mnenje - tudi na zunaj. To je nenazadnje eden bistvenih ciljev klavzure,” pravi predsednik Jurij Perč. Franc Sadjak „ Učeni” strokovnjaki bi morati razvozijati gordijski vozel prve ekipe in pri odbornikih ustvariti enotno mnenje. Nujno! SAK išče zaposlitev za Muharemoviča SAK grozi izguba najuspešnejšega strelca - Muharemoviča! Njegov sedanji delodajalec ga je namreč službeno zaposlil v Salzburgu in mu s tem preprečil redno igranje nogometa na Koroškem. Ker pa ga bo SAK vigredi gotovo krvavo potreboval, je vodsvo SAK pod časovnim pritiskom, saj mu mora čimprej poskrbeti novo delovno mesto na Koroškem. Kdor SAK v tej zadevi ve pomagati, naj se čim prej javi pri predsedniku Perču. OB KONCU SEZONE SMO OPAZILI ... ... da je najboljši strelec SAK Hasan Muharemovič prav igralec, ki ga je vodstvo letos poleti pridobilo od najnižjega kluba (Metnitztal/1. razred). ... da je SAK zabeležil na domačem igrišču rekordno število navijačev na tekmi proti Bad Bleibergu (1000) in ne kot tradicionalno na derbiju proti Pliberku (800). Razen na teh dveh srečanjih pa je bil obisk tekem SAK dokaj skromen. ... da je bil jeseni najboljši igralec SAK zopet branilec in kapetan Lojze Sadjak. To ne potrjujejo le njegove visoke ocene za posamezne tekme v NAŠEM TEDNIKU, ampak tudi štirje zadetki, ki jih je Lojze silovito zadel. S tem je tudi drugi najuspešnejši strelec ekipe. ... da je napadalec Marko VVieser na prvih sedmih tekmah jesenskega dela prvenstva zadel tri zadetke, v nadaljnjih sedmih pa nobenega več. ... da je bil SAK na vsaki 3,5 tekme deležen rdečega kartona oz. izključitve (Vrabac, Hajnžič, Simon Sadjak in Zanki). KRATEK POGOVOR dr. Ivan Ramšak - podpredsednik SAK in vodja centra naraščaja Celovec Prostovoljno ne iz regionalne lige! „Nazaj v koroško ligo” je želja nekaterih pristašev SAK. Si tega mnenja tudi ti? IVAN RAMŠAK: Če bi klub imel velike dolgove, bi bil prostovoljen izpad razumljiv. Ker pa si je z varčevalnimi ukrepi bolj ali manj finančno zopet opomogel, se zame to vprašanje trenutno ne postavlja. Poleg tega dosega regionalna liga kar visoko raven in je trenutno bolj ali manj koroška liga s tujimi udeleženci. Zato prostovoljen izpad športno vsekakor ne bi bil pameten. Ali je članska ekipa v obstoječem sestavu dovolj močna, da se športno lahko reši izpada ? IVAN RAMŠAK: Igralci so npr. na tekmi proti Bad Bleibergu dokazali, da to nedvomno zmorejo. Z dobrimi in zbranimi pripravami ter zdravimi igralci pa bomo gotovo doživeli uspešnejšo vigred. Se naj naloga trenerja naprej zaupa Vrabcu? IVAN RAMŠAK: V vprašanje trenerja se ne vmešavam. O tem naj odločajo tisti, ki redno zasledujejo delo Vrabca. Na klavzuri SAK bo mdr. tudi načelna razprava o pomenu lastnega naraščaja. Predsednik Perč mdr. meni, da premalo igralcem uspe skok v člansko ekipo. IVAN RAMŠAK: Skok iz naraščaja v člansko ekipo regionalne lige je tako velik, da le redkim uspe. Pri SAK ta skok ne uspe manj in tudi ne več mladim igralcem kakor v drugih klubih. So pa včasih generacije igralcev, katerim ta skok prej in tudi v večjem številu uspe. Pri SAK je delo z naraščajem dobro, imamo pa težave z igralci v starosti nad 16 let, katerim manjka primerna tekmovalna raven. To luknjo bo treba čim prej zamašiti. Kar zadeva pomen lastnega naraščaja pri SAK oz. njegove dolžnosti, pa je dvotiren. V ospredju namreč ni le športni vidik, ampak tudi kulturni, jezikovni in vzgojiteljski. Franc Sadjak BUNGY JUMPING V Leukerbadu v Švici so Marko Thaler, Marko Buchwald, Anton Daniel (z leve) in KurtPiesiutschnig (manjka na sliki) skočili 300 metrov globoko v prepad. Mali sliki desno: Pred skokom iz gondole v prepad je napetost velika. Štiri elastične vrvi usta v jo padec po 300 metrih. Kje so moje lastne meje? Švica/Pliberk. Osebno mejo so hoteli spoznati štirje Podjunčani. Skok čez 90 metrov visoki podjunski most pri Bregah jim je bil premala preizkušnja. Pretekli konec tedna so se z vlakom 14 ur peljali v švicarski Leukerbad, kjer enkrat na leto dovolijo skok iz gondole v 300 metrov globok prepad. To naj bi bil na vsem svetu najgloblji „bungy“ skok. Pravega motiva vsi štirje ne vedo na prvi hip povedati, edino, da so hoteli spoznati last- ne meje. Priznali pa so, da so se jim pred skokom zelo tresle hlače. Polet v dolino je trajal 6 do 7 sekund, s hitrostjo 200 km/h; nekaj deset metrov pred skalami pa je bil potem konec skoka, elastična vrv je ustavila skok. Občutek po skoku je menda nepopisan, z nobeno stvarjo primerljiv, tudi ne „z dobrim seksom" ali uspešno opravljenim težkim izpitom. Ali bi skok še enkrat ponovili? ..Verjetno ne, preveč adrenalina smo porabili !0“ BARBARA KARLIC SHOW ORF. Z novim popoldanskim shovvom ..Barbara Karlich Show“ v ORF 2 se je na televiziji etablirala nova moderatorka, namreč 30-letna gradiščanska Hrvatica Barbara Karlič. Doma je v Trajštofu, kjer je pred leti uspešno reži-sirala igre v hrvaščini, njeni materinščini. Nato jo je pot vodila v deželni studio ORF v Železno, kjer jo je odkril dunajski ORF in ji ponudil lastno oddajo, ki je na programu vsak dan, od ponedeljka do petka ob 16. uri. Barbara Karlič (Karlich) FRLOŽEV LUKA V Makedoniji so volili novega državnega predsednika. Na izbiro sta še ostala Boris Trajkovski kot kandidat vladajoče Notranje makedonske revolucionarne organizacije in Tito Petkovški, kandidat Socialnodemokratske stranke, naslednice nekdanje KP. Večina je že trdila, da bo zmagal Petkovški. Kaže pa, da imajo v Makedoniji enega slavnega predsednika Tita dosti pa še kar v hvaležnem spominu in da niso hoteli dajati zaupanja nekemu novemu Titu. Zato so raje izvolili Borisa. OD Pripravil TAM Silvo Kumer Pred 35-imi leti so v Pliberku odprli nov občinski urad. Župan je bil tedaj Siegfried Kristan. Posebno za svečanost je Milka Hartman zložila pesmico „Nova uradna hiša". Pred 30-imi leti so v Žitari vasi odprli tovarno „Flor-bell“, današnje podjetje Solida. Pred 30-imi leti je podjetje zaposlilo 150 delojemalcev. Pred 15-imi leti so v Celovcu ob navzočnosti ■ zveznega predsednika Rudolfa Kirchschlagerja in ce- 1 lovškega župana Leopolda | Guggenbergerja odprli \ Modestov dom, ki je letos 1 na žalost za vedno zaprl svoja vrata. ^ Pred 10-imi leti so "bivši r delavci tovarne Obir na / Rebrci z gladovno stavko p protestirali proti zaprtju to- . varne celuloze Obir.