MATJAŽ BIZJAK Žitne mere freisinških gospostev Škofja Loka in Klevevž Ko je odposlanec freisinškega škofa leta 1567 sestavljal poročilo po opravljeni letni inšpekciji v Škofji Loki, je med drugim zapisal, da uporablja loški oskrbnik za merjenje žita, ki ga podložniki prinašajo v kaščo, modij, polovico in četrtinko - torej enoten merski sistem, »eno samo mero«, kot se je izrazil. »Kar pa proda,« piše dalje, »proda po mestni meri, ki je nekoliko manjša od kaščne.« Pri tem ni pozabil na oskrbnikovo pripombo, da so meščani v Loki za časa škofa Leona (1552-1559) na lastno pest mero nekoliko povečali in jo tako še vedno uporabljajo, njegove pri tožbe pa so izzvenele v prazno. Kljub temu da je iz komisarjevega pisanja jasno razbrati zavest o kršenju reda in moralno podporo oskrbniku, se je iz praktičnih razlogov raje odrekel poseganju v utečene razmere, kajti »omenjena mestna mera je že dolgo v vsesplošni uporabi«.1 Ta drobec iz upravne zgodovine loškega gospostva lepo ilustrira razmere, ki so bile v času »merskega kaosa« (v mislih imam obdobje pred poenotenjem mer na državni ravni, ki je na Kranjskem doživljalo prve resnejše uspehe v času Marije Terezije)2 v slovenskih deželah dokaj splošen pojav. Največji razmah je zmešnjava dosegla ravno na področju žitnih votlih mer, kjer so se križali interesi številnih zem ljiških gospodov, njihovih oskrbnikov, podložnikov in trgovcev oziroma mest. Izoli ran razvoj številnih lokalnih merskih sistemov danes močno otežuje rekonstrukcijo, brez katere bi si težko zamišljali kakšno resnejšo kvantifikacijo agrarne proizvodnje in prometa z njenimi produkti za omenjeno dobo. S problemom loških in klevevških žitnih mer, ki ga ponovno odpiram, se je po drobneje ukvarjal že Pavle Blaznik, nesporna avtoriteta in v marsikaterem pogledu pionir, kadar govorimo o raziskovanju preteklosti freisinških posesti na slovenskih tleh. Njegova dognanja tudi na tem področju predstavljajo temelj,* ki pa ga velja nekoliko nadgraditi, posebno pri določanju vrednosti starim merskim enotam po danes splošno veljavnem metričnem sistemu. Loško gospostvo Sistem loških gospoščinskih mer je temeljil na modiju (modius), ki se je delil na šest menzur (mensura). Obe meri srečamo že v prvem urbarialnem popisu frei sinških posesti iz 12. stoletja, notitii bononim de Lonca,4 njuno medsebojno razmer je pa je prvič razvidno šele v urbarju iz leta 1291-5 Računske knjige in urbarji od kon ca 14. stoletja dalje latinski imeni prevajajo z nemškima mutt in messeKtudi me"ssel, ntdssel ali masset), vendar modij nikoli ni povsem prišel iz uporabe.6 Menzura oziro- 141 LOŠKIRAZGLEDI45 ma mesel se je delil na štiri kvarte (cjitartus). prav tako pa je obstajala polovična in četrtinska delitev modija, opisana v prej povzetem poročilu škofovega odposlanca, vendar je bila precej manj v uporabi. Njen najzgodnejši primer je dokumentiran v računski knjigi iz leta 1441: Percepta siliginis Primo de antiqua remanencia per mod CC XXIHI ml H qrll Item de affictibus per mod CC LIH ml MI qr II facit Item de decimisper mod XXX\llIIi ml I facit Item de molendinis Summa perceptanim siliginis facit mod V: XXIII ml lil Navidez konfuzni podatki ob podrobnejšem pregledu povedo, da je oznaka qr (quartus) zaznamovala tako četrtino mesla (ml) kot tudi četrtino modija (mod}, pol drugi kvart v prvi vrsti je preveden v dva mesla in en kvart, ki pa ni enak prvemu, podobno je v drugi vrsti, na koncu pa dva manjša kvarta zneseta pol mesla. Polovica modija se je vsaj od 16. stoletja dalje imenovala chastenmess, kastenmejšali mefi* kar prevajamo z mera po kašči ali kaščna mera. Tabela 1: Sistem mer loškega gospostva 6 MESLOV = 1 MODIJ 24 KVARTOV(MKv) = Na ostanek (očitno) starejših lokalnih mer naletimo v prvih dveh urbarjih na Godešiču in v Retečah. Tam sta bili pri oddaji ječmena v rabi posebni menzuri, neko liko manjši od loške (kaščne). En loški modij je držal sedem godeških oziroma okoli 7,86 reteških menzur za ječmen. Prva je torej predstavljala 0,86, druga pa 0,76 loške menzure.9 Relikt je bil zelo trdoživ, saj še v nekem loškem pripomočku (zbirki tabel) za preračunavanje mer iz 17. stoletja najdemo »daigačno mero, po kateri oddajajo nekateri podložniki v godeškem uradu«."1 Ta godeški mafš\e takrat držal 25 bokalov (ca. 0,4 ljubljanskega starja) ali okoli 1/3 loškega modija. Pisec je hotel zabeležiti tudi neko starejšo (predhodno) relacijo do loškega modija, zanjo je v besedilu pustil prazen prostor, a se mu do nje očitno ni uspelo dokopati. Mimogrede pa je zapisal neko drugo zanimivost s področja merske tehnike, ki bi sicer ostala prikrita. Ko so namreč primerjali prostornino godeške mere z ljubljanskim starjem, je zadnji od 25-ih bokalov ostal napol prazen. Ker pa so godeško mero, tako kot loški modij, pri od daji »izravnavali« in ne razili (kar je bil očitno običajen postopek pri ljubljanskem starju), so, kot piše, «dotični bokal upoštevali za polnega«." Pri tako imenovanem izravnavanju je torej v merilni posodi ostalo več žita kot pri (običajnem) raženju, kar kaže, da je šlo za neke vrste tlačenje ali valjanje.12 mod CC XXIIII ml MI qr I modCCLM ml M qrl modXXX\lM ml MI mod V = 2 KAŠČNI MERI = 4 KVARTI(MOD, 142 Ž1TSE MliKE hMKISŠKIH GOSPOSTEV ŠKOFJA LOK.* IS KLE\F.\7. Vzporedno z gospoščinskim je bil v rabi sistem loških mestnih mer, kot rečeno, predvsem pri trgovanju. Osnovna merska enota se je imenovala statmess, meJS ali modius paruus, v novem veku tudi star. V historiografiji se je zanjo uveljavil izraz (loška) mestna mera. Delila se je na dva kaiifmeza, kaufmez na dva helma in helm na tri sklede (schuscbl). Ta razmerja so otipljiva nekako od sredine 15. stoletja dalje, za siarejši čas pa je na voljo le nekaj skrivnostnih podatkov. Urbarja iz let 1291 in 1318 pri dajatvah oficialu koroškega urada navajata med drugim 1 lokischmezauene et iinitm mezsiliginis, seznam obveznosti iz okoli leta 1360 pa na ustreznem mestu ain chauffinezz rokken, ains haberri der statmazz ze Loek.>* Zdi se mi, da gre tu za eno samo mero. namreč kaufmez mestne mere v Loki. ki so ga včasih označevali z lokischmeza.\i mez, možne pa so tudi drugačne razlage." Poslovna beležnica škofa Konrada iz let 1315-1321 pozna poleg večjega modija tudi manjšega (modius mi- noris mensure). Ker se omenja v zvezi s prodajo žita, bi lahko imel kakšno zvezo z loško mestno mero (še posebej, ker je taka zveza dokazana za modius paruus iz leta 1486-glej op.1"). Kot enoto nižjega ranga zasledimo ob njem mez, vendar njuno medsebojno razmerje zaradi zaokrožanja in napak pri računanju ni razvidno. Ne bo pa odveč opozoriti, da tako navedeni vir kot tudi omenjena urbarja z istim izrazom (mez) dokaj pogosto zaznamujejo menzuro.15 Tabela 2: Sistem loških mestnih mer 1 MESTNA MERA = 2 KAUFMEZA = 4 HELMI = 12 SKLED Kolikor je mogoče dognati iz virov, so stale mere obeh sistemov v dokaj okroglih relacijah. Večina podatkov, ki zajemajo dobo od leta 1486 do 1549, kaže razmerje modij : mestna mera 3 : 2; z drugimi besedami, modij je držal eno mestno mero in pol.101 Občasno naletimo na rahla odstopanja, ki so po vsej verjetnosti rezultat raže- nja sicer običajno vrhanih gospoščinskih mer. To lahko zagotovo trdimo za marginal- no opombo iz obračuna za leto 1502, ki izrecno navaja relacijo: Xgestrichn kasten- me/š machen XIIstatmess. Tovrstni zapisi so razmeroma redki in navadno kažejo na neka odstopanja od običajnega stanja. Gornji opozarja na spremenjeno razmerje med obema enotama zaradi drugačne tehnike merjenja - raženja namesto vrhanja.1^ Če upoštevamo običajno razmerje 10 : 7,5 (V) mestne mere za eno kaščno), bi vrh pri tem predstavljal i/n ali 6,7 % vrhane mere po kašči. Na raženi modij, ali bolje modij raženih kaščnih mer, je v tem primeru odpadlo 1,4 mestne mere. Podobno verjetno velja za leto 1437, ko so na modij računali pet helmov in pol.18 Na običajni vrhani modij jih je šlo šest, torej bi vrh predstavljal 1/12 ali 8,3 % celotne prostornine. Tako raženi modij je vseboval 1,375 mestne mere. Starejši podatki (v obračunih za leti 1398 in 1399) kažejo, da so šli na modij štirje kaufmezi,'1' kar bi pomenilo, da je v tem času loška mestna mera predstavljala le pol modija. Do spremembe je moralo priti v letih 1400-1437, za katera se tovrstni viri niso ohranili. Čeprav nimamo konkretnih dokazov, lahko skladno s tedanjimi tendencami sklepamo, da se je povečala mestna mera in ne obratno.20 143 LOŠKI RAZGLEDI 4 5 Ključ do metričnih vrednosti teh merskih enot se skriva v razmerju do ljubljanske mestne mere - starja; ta se je namreč uveljavil kot deželna mera in so druge, lokalne mere pogosto preračunavali vanj. Poleg tega po zaslugi Sergija Vilfana dokaj dobro poznamo njegovo vrednost vsaj za dobo od 16. stoletja dalje.-1 Najstarejša doku mentirana primerjava izvira iz leta 1543 in enači štiri ljubljanske starje s petimi loški mi.22 Loška mestna mera je torej predstavljala 0,8, modij pa v skladu s tem 1.2 ljub ljanskega starja. Mlajši viri iz poznega 16. do 18. stoletja vsi kažejo na malenkost manjšo razliko, in sicer računajo na modij okoli 1,15 starja.2* Sprememba gre verjet no na račun nihanja ljubljanske mere, ki se je ustalila šele okoli leta 1575. Od tega časa dalje do ukinitve v 18. stoletju je njena idealna vrednost predstavljala 106 litrov.2H Zaradi tega se mi zdi bolje pri preračunavanju v metrični sistem uporabiti mlajši po datek, starejši se utegne nanašati na nekoliko manjši star. Pri tem dobimo za osnovni meri naslednje vrednosti: modij = 122,6 1 mestna mera (do 1437) = 61,3 1 (od 1437 dalje) = 81,7 1. Velja še opozoriti, da ta izvajanja, ki so dokaj točna za čas od 16. stoletja dalje, za starejšo dobo temeljijo na predpostavki, da se modij ni bistveno spreminjal! Koli kor danes razumemo potek in tendence razvoja urbarialnih mer, je skoraj nemo goče, da bi se le-te s časom spontano manjšale. Obstaja pa možnost nihanja zaradi različnih načinov merjenja in občasnih povečanj, kadar bi ob prehodu na raženje uzakonili za »vrh« večjo merilno posodo." Modij bi torej lahko bil npr. v času noti- tiae bononim nekaj manjši kot v poznem 16. stoletju. Zato je treba jemati izraču nane vrednosti merskih enot do vključno 15. stoletja z zadržkom, in sicer toliko bolj kolikor globlje v preteklost segamo. Klevevško gospostvo V nasprotju z močnim zaokroženim teritorialnim loškim gospostvom imamo na klevevških tleh opraviti s povsem drugačnim tipom zemljiške posesti. Raztreseno posest na križišču interesnih območij različnih dinastičnih rodbin, ki so jo bremenili številni fevdi in zastave, je šele proti koncu 13- stoletja trdneje povezala reorga nizirana uprava pod vodstvom oskrbnika, ki je rezidiral na nanovo zgrajenem gradu Klevevž. Uspeh je bil kratkotrajen - postopnega razkroja na »vročih tleh« škofu nikoli ni uspelo zaustaviti.26 Neustaljene razmere so se pokazale tudi na področju merstva. Viri, ki si v začetku resda sledijo s skoraj stoletnim zamikom, kažejo vsakič povsem drugačno sliko. Določene razlike je opaziti že med začetkom in koncem 14. stoletja, v 15. in 16. pa je merski sistem dosegel tako stopnjo modifikacije, da na podlagi obstoječih virov ni mogoče potegniti nobenih paralel s predhodno dokumentirano fazo. a) 14. stoletje. V prvih urbarjih (iz let 1306 in 1318) kot mera pravdne dajatve pre vladuje phmentmez, pfru"ntmezr, ponekod tudi mera po kašči (castenmez, nekaj krat imenovana zinsmez), pri dajatvi oskrbniku (mali pravdi) pa kaufmez (caufmez). Občasno naletimo tudi na modij in manjšo enoto mez. Iz listin lahko razberemo, da sodita med mere po kašči.28 Pogosteje kot v urbarjih se pojavljata v zapiskih central- 144 ŽITSE MERE FREISINŠKIH COSPOSTE\' ŠKOFJA LOKA IN KLEIEVŽ ne freisinške uprave, tu imam v mislih predvsem poslovno beležnico škofa Konrada III.. ki pa terminološko ne ustrezajo nujno lokalnim razmeram.-> Istoimenski meri sta bili v veljavi v vaseh Vinji Vrh in Modruše, vendar je bil tamkajšnji mez večji od običajne kaščne mere.*1 V teh dveh vaseh gre torej za povsem ločen, lokalni mer ski sistem. Kaj lahko iz vsega tega izluščimo? Prvič imamo opraviti z dvema ločeni ma merskima sistemoma: pravdnim - kaščnim (škofijskim) na eni strani, in malo- pravdnim — oskrbnikovim, obenem (iz praktičnih razlogov) kupoprodajnim, ki je morda sovpadal s sistemom kakega bližnjega trga. (mesta) na drugi. Nasprotno pa dvojno poimenovanje kaščnih mer v virih različnega značaja še ne pomeni nujno dveh različnih merskih sistemov. Vsekakor moramo v urbarjih iskati lokalno termi nologijo, medtem ko se omembe v drugih virih lahko nanašajo na neko alternativno poimenovanje (ki je količinsko ustrezalo predstavam okolja, v katerem je vir nastal), ali pa na računsko enoto, večkratnik dejanskih meril. Zadnja formulacija bi najbolje ustrezala modiju, mez pa bi bil morda lahko istoveten z mero po kašči. Na to namiguje istoimenska mera sistema Vinji Vrh-Modruše, ki je bila glede na navedbe sicer nekoliko večja od kaščne, je pa očitno sodila v isti velikostni rang. Trdne opore za to »teoretiziranje« žal ni, saj relacij med temi merami iz urbarjev (ki za razliko od loških nista sumirana) ni mogoče razbrati. Razvidne so šele iz računske knjige s kon ca 14. stoletja, ki pa že kaže nekoliko spremenjeno stanje. Pri oddaji cenzualnega žita je mera po kašči povsem izpodrinila »beneficialno«. Kot kažejo višine dajatev, ki se dejansko niso spremenile," je bila od stare mere za tretjino manjša. Vzporedno s to cenzualno mero je pri mali pravdi ostal v uporabi kaufmez v dveh različicah; nekoliko večji za težka žita in manjši za oves. Po imenu sodeč gre izvorno za neko tržno mero. ki je po neznani poti zašla v urbar. Že loče na uporaba obeh mer kaže, da nista pripadali nekemu enotnemu sistemu. Nepri- kladno razmerje med njima to še dodatno potrjuje - po podatkih iz računske knjige je kaščna mera držala IV3 kaufmeza ovsa oziroma l>/2 kaufmeza pšenice.« Pri prodaji je bila v rabi, kar je morda malo nenavadno, ljubljanska mera (laibacher mes, laibacher kaufmes), ki je držala tri mere po kašči. Tabela 3- Sistem mer klevevškega gospostva v 14. stoletju 1 LJUBLJANSKA MERA = 3 MERE PO KAŠČI = 4,5 KAUFMEZE,-, ž, = 5 KAUFMEZOV(OVES) O posebnem sistemu modij—mez v Vinjem Vrhu in Modrušah v tem času ni več sledu, pač pa naletimo na povsem nove mere v dolini Suhadol, vzhodno od Novega mesta. Mera, po kateri so tu podložniki oddajali žito, se je imenovala star (ster) in se je delila na 3 suhadolske male kaufmeze (suchodoler mez, klain kaufmez). Še leta 1395 je suhadolski star ustrezal polovici klevevške kaščne mere, kmalu za tem pa je prišlo do spremembe. Obračun za leto 1395 v originalnem tekstu izrecno navaja staro relacijo.« Poleg prvotnega teksta pa vsebuje občutno število popravkov in dostavkov, ki po Blazniku •vsi... potekajo še iz 14. stoletja in jih je pisala ista roka s črnilom, kije rahlo temnej- 145 LOŠKI RAZGLEDI 45 Še od osnovnega-,* ter beležijo spremembe posestnega stanja, višin dajatev in po dobno. Nekatere od teh sprememb so upoštevane v obračunu za naslednje leto (posestno stanje v Goriški vasi pri Škocjanu (Puheldorff) in na Koglem. SZ od Šmarjete /Haglein. Ha'glin ), druge pa šele leta 1398. Med slednje sodi tudi nova relacija med žitnimi merami. Suhadolski star se je namreč po teh podatkih več kot podvojil. Po novem je za eno ljubljansko mero zadostovalo 8 suhadolskih kaufme- zov, kar daje starju vrednost 1 Is klevevške mere po kašči.^ Kdaj natanko je do refor me prišlo, ne vemo, saj za leti 1396 in 1397 oddaja žita v tej dolini sploh ni izkazana.-* Vsekakor so od leta 1398 uporabljali novo mero. Tabela 4: Suhadolski sistem mer 1 STAR,M ,,, = 3 KAUFMEZI(SI,,, b) 15. in 16. stoletje. Gradivo za 15. stoletje je skopo, ohranjen je le en obračun iz leta 1486, ki pa se v primerjavi s starejšimi omejuje zgolj na sumarne podatke.r Osnovno žitno mero je v tem času predstavljal kaščni škaf (kasten scbaff), ki se je delil na dva mesla (mesij. Pri prodaji je bila namesto ljubljanske zdaj aktualna novomeška mestna mera (neivnstetar mejš), na katero so šli štirje škafi in pol. Obenem so vanjo preračunane tudi vse vsote v obračunu, kar kaže, da je morda imela neko širšo, (mikro)regionalno veljavo. Tudi kasneje, v 16. stoletju, so bile klevevške mere vezane nanjo. Vzrok za to je iskati v pomenu, ki ga je za klevevško gospostvo imel novomeški trg. Leta 1524 je novomeški škaf (scbaff- polovica mesa) obsegal 2,2 velika kaščna škafa (grosser časten scbaff- ta oznaka je zamenjala kasten scbaff z leta 1486, njegova polovica pa je namesto z mest označena s klain časten schefff),^ okoli leta 1533, ko so Novomeščani svojo mero povečali, pa že skoraj tri. Novo povečanje je sledilo leta 1578, takrat je bilo treba za novomeški škaf odmeriti kar štiri klevevške. Na to se je očitno odzvala klevevška uprava, saj so se njeni pod- ložniki leta 1587 pritoževali nad novo, nekoliko večjo mero, ki so jo za nameček morali napolniti z vrhom, medtem ko so prej oddajali raženo.w Tabela 5: Sistem mer klevevškega gospostva 1 NOVOMEŠKI MES = 4,5 KAŠČNEGA ŠKAFA (2 NOVOMEŠKA ŠKAFA) = 9 MESLOV (SCHEFFLOV) Glavni problem pri ugotavljanju prostornine klevevških mer je »črna luknja«, ki se razteza skoraj čez celo 15. stoletje. Razmere, ki jih lahko opazujemo pred njo in po njej, se med seboj tako razlikujejo, da bi jih na prvi pogled gladko imeli za dva raz lična merska sistema. Ker je za prvega znana relacija do ljubljanske mestne mere, ki je, mimogrede, za dotično dobo slabo raziskana, za drugega pa do novomeške, ju je možno primerjati le posredno. Žal pa edina dokumentirana primerjava mer obeh mest datira šele iz 16. stoletja, in kar je pomembnejše, prostornine novomeške mere ni mogoče določiti neodvisno od ljubljanske, to pa onemogoča navzkrižno prever janje. Šele ob upoštevanju kontinuitete oddaje žita je mogoče na klevevške žitne mere gledati v smislu nekega razvoja. 146 ŽITSE MERE FREISISŠK1H GOSPOSTEV ŠKOF/A LOK.-J IS KLE\ E\ 'Ž Edino do sedaj (meni) znano dokumentirano relacijo med ljubljansko in novo meško žitno mero vsebuje zapis o kranjskih merah v loškem (Lož) urbarju iz leta 1528.*° Takrat je novomeški škaf meril 0,6 ljubljanskega starja. Verjetno gre v tem primeru za staro ljubljansko mero (ca. 90 1), ki se pri podobnih primerjavah v dežel- noknežjih urbarjih pojavlja še v sedemdesetih letih 16. stoletja.41 Novomeški škaf bi tako lahko ocenili na okoli 54 litrov. Iz primerjave obeh klevevških obračunov 1486 1524 1 nm. mejš =4.5 ki kasten schaff 1 nm. schaff= 2.2 ki. gross castn schaff lahko razberemo, da je mes držal dva škafa. Ne prevelika razlika med dvema škafo ma iz leta 1524 in enim mesom slabih 40 let prej, ustrezala bi nekako polovici litra, je lahko rezultat nihanja ene ali druge mere, kar za tedanje razmere ne bi bilo nič nenavadnega. V prvem primeru dobimo za klevevško mero po kašči 24 litrov, v drugem pa 24,5. V primerjavi z dokaj zanesljivim podatkom iz sredine 18. stoletja, ki klevevški mernik (mernig- ta naziv je ob nespremenjeni količini dajatev zamenjal prejšnji časten schaff*1) enači s 14 bokali (1,65 1), torej 23,1 I, bi bil ta rezultat sicer nekoliko prevelik, v okviru tolerance, ki jo moramo v takih okoliščinah upoštevati, pa nikakor ni kontradiktoren. Pri vsem tem se mi zdi za kaščni škaf v 15. in 16. sto letju najprimerneje uporabljati okroglo vrednost 24 litrov. Ekskurz- ljubljanska mera Kljub temu da je ljubljanska žitna mera na Kranjskem daleč najbolj raziskana, pa za dobo pred 16. stoletjem o njej ne vemo prav dosti. Najzgodnejši vir, ki razkriva sistem ljubljanskih votlih mer je obračun vicedomskega urada za Kranjsko iz let 1421/22. V posebnem pojasnilu podaja naslednje relacije: 1 modij = 5V3 starja = 8 schefflov 1 star = 1,5 scheffla" Pri tem pa je izpuščen mess ali kaufmess. ki se tudi občasno pojavlja v viru in nas na tem mestu pravzaprav najbolj zanima. To je namreč po vsej verjetnosti tista ljub ljanska mera, ki je bila v uporabi v klevevškem gospostvu. Kolikor je mogoče razbra ti iz računov, sta upoštevani dve različni vrednosti te mere, in sicer je pri prejemkih vrednotena na dva scheffla, pri končni bilanci pa na enega." Nasprotje bi lahko kazalo na napako ali pa na eventualno uporabo dveh različnih mer z istimi (podob nimi) imeni, morda ene iz gospoščinskega. druge iz mestnega merskega sistema. V oporo večji vrednosti so podatki o služnosti vicedomskega mlina na Ljubljanici pri cerkvi svetega Nikolaja. Leta 1421 so dajatve znašale 19 modijev in dva kaufmesa pšenice ter prav toliko prosa, 75 let kasneje pa vsakega po 104 starje.45 19 modijev znese 101 1/3 stana, preostanek do 104 (22/0 pa ustreza točno štirim schefflom. V tem primeru je kaufmes ali mes predstavljal dva scheffla46 oz. U/3 starja ali okoli 120 li trov. Klevevška mera po kašči bi kot tretjina te vrednosti merila 40 1, kar je glede na mlajše podatke malo verjetno. V skladu s kontinuiteto količine dajatev, ki jo kaže 147 LOŠKI RAZGLEDI 45 na sumarni ravni primerjava obračunov za leta 1395-1399, 1486 in 1524,r na ravni posamičnih kmetij pa celo primerjava najstarejšega obračuna z urbarjem iz let 1693-1700, bi bila manjša vrednost kauftmesa) - okoli 60 1 - veliko prikladnejša.-18 Pri tem bi klevevška kaščna mera držala okoli 20 litrov, kar bi bilo skladno tudi z mlajšimi podatki. Čeprav stoji izpeljava na nekoliko majavih tleh. bi za zdaj veljalo upoštevati slednjo vrednost, kar pa se tiče ljubljanske žitne mere. ostaja problem za čas pred 16. stoletjem odprt. Le zadovoljiva koncentracija ustreznih podatkov bo morda v prihodnosti dala dokončne rezultate. Tabela 6: Vrednosti prostorninskib žitnih mer izražene v litrih Loško gosposti 'o modij 122,6 1 kaščna mera 61,3 1 kvart,mucJ) 30,7 1 mesel 20,41 kvart(tnt.s, 5,1 1 Mesto Škofja Loka pred 1437 mestna mera 61,3 1 kaufmez 30,7 1 helm 15,31 po 1437 mestna mera 81,7 1 kaufmez 40,9 1 helm 20,4 1 skleda 6,81 Klevevška gospostvo 14. stoletje phmentmez 60 1 ljubljanska mera 60 1 kaščna mera 20 1 kaufmez (t.ž.) 13,3 1 kaufmez (oves) 12 1 15. in 16. stoletje novomeški mes 108 1 novomeški škaf 54 1 kaščni škaf 24 1 mesl oz. scheffl 12 1 Subadol pred 1398 star 101 mali kaufmez 3.3 1 po 1398 star 22,5 1 mali kaufmez 7,5 1 Opombe ' VndzuLackbbatpflegernurdeti modium, den halbeti, vnddieviertel, vndalsonu.rainainigsmajS... was er aber verkbaufft, das bescbebe nacb dem statmafi, uvlcbes etivas uvnigsgros ist als das casten- mas. ... Dieuieil dan angeregtes statmajšsolange jar berr itn gebraucb getvesett sein auch menigchlich mit kbauffen rud verkhauffen... (Bayerisches Hauptstaats Archiv Munchen (odslej BayHStA), HL i. fa.sc. 38, št. 202). -Vilfan S.. Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim o/.irom na ljubljansko mero. ZČ 8, Ljubljana 1954. str. 33-35. ' Za zgodovino mer freisin.ških posesti so pomembna predvsem naslednja Blaznikova dela: Zemljiška gospostva v območju freisinške dolenjske posesti, v Razprare I. razreda SAZU, IV/6, Ljubljana 1958, 68-74, 81 s; Urbarji freisinške škofije, v Viri za zgodovino Slovencev, Srednjeveški urbarji za Slovenijo 4, SAZU, Ljubljana 1963, str. 90-97; Škofja Loka in loško gospostvo. Škofja Loka 1973, str. 447 s. ' Blaznik P., Urbarji, (kot v op. 3), str. 127 s. - Prav tam, str. 129 ss. " Primerjaj obračune 1437-1448 (BavHStA, HL Freising, št. 70) ter nekatere urbarje iz 16. in 17. stol. (Arhiv Slovenije Ljubljana, (odslej AS), 783 - Graščinski arhiv Škofja Loka, knjige 7-30). »Obračun 1441, BavHStA, HL Freising, št. 70, fol. 126. 148 ŽITSE MERE FREIS1SSKIH GOSPOSTEV ŠKOF/A LOKA INKIEV&J »Obračun 1502, BavHStA. HL 3, rep. 53, fese. 295, št. 10. » Blaznik P., Urbarji, (kot v op. 3), str. 90 s, 138 s, 187 s. 10 ...einem anderen maji. daran etliche vndertbanen im officium NeusaJŠ dienen... (Diozesanarchiv Miinchen, Heckenstallers Frisingensia, št. 198. " gleichuol ain liertaiH* bokal, op a ) gemelts qaariel ist etivas ivenigsabgangen, aber iveil man dajš mafi. eben uiedas modi im eindienen nit streicht. sondrn angleicht. dafšesalso baldgibt oder nimbt. ist angeregts viertlgleich fiiri Blaznik P., Urbarji, (kot v op. 3), str. 91. -"Vilfan S., Prispevki, (kot v op. 2), str. 31; Blaznik P., Prav tam, str. 92. -' Vilfan S., Prav tam, str. 46 ss. " Blaznik P., Prav tam. str. 94. a Leta 1577 IV,-, v letih 1621-1745 pa 1V3. (Blaznik P., Škofja U>ka, (kot v op. 3), str. 447, poleg tega še AS, 783 - Graščinski arhiv Škofja Loka, spisi 3. Traydt reittung vom 1621 in Traidt und časten raitung 1638/39). ;' Vilfan S., Prispevki, (kot v op. 2), str. 46. -"• Prav tam, str. 41 s; Baravalle R., Zur Gechichte der steirisehen Malse, Zeitscbrift des bistoriseben Vereines fiir Steiermark 29, Graz 1935, str. 27-30. -'' Blaznik P., Zemljiška gospostva, (kot v op. 3), str. 5-18. r V direktnem prevodu beneficialna ali nadarbinska mera, tukaj verjetno mera za dajatve, ki pripadajo cerkvi, točneje škofiji (za razliko od tistih, ki gredo oskrbniku). Prim. Blaznik P., Urbarji, (kot v op. 3), str. 457. * So geil auch mir mein herre von Frisingen ze purcbte iaericblich aufdie selben veste hvndert mvtte ivaitzen vnd chorens seines chasteu mazzes ze Preysekke .... listina 1301, 22. apr., Škofja Loka, Zahn J., CDA-F II (FRA XXXV), št. 443, str. 13. -"> Omenjena beležnica uporablja za obe kranjski gospostvi enotno mersko terminologijo, ki pa ni povsem v skladu ne z loškim niti s klevevškim sodobnim urbarjem (Zahn J., CDA-F III /FRA XXXVI/ kot v op.'s, k temu še str. 151). Vl Blaznik P., Urbarji, (kot v op. 3). str. 171, 216. " Kontinuiteta cenzusa je razvidna pri vaseh, ki so ves čas oddajale žito po isti meri, pa tudi drugod je razmerje med staro in novo mero enotno (prim. Blaznik P., Zemljiška gospostva, (kot v op. 3), str. 70, kjer pa je v kalkulacije vključena tudi sicer spremenljiva mala pravda). 1- Za oves je relacija na več mestih izrecno navedena (BayHStA, HL Freising, št. 69. fol. 87', 99'). za pšeni co pa jo izkazujejo računi. M Navedba se glasi: ... tvenn VI ster tunt ain Laibach maz vnd III kastenmez ain Laibacher maz. (BayHStA, HL Freising, št. 69, fol. 18). M Blaznik P., Urbarji, (kot v op. 3), str 259. op.h. ,s Navedba se glasi: ... XVI kaufmez. der machent HI ain sler und derselben kaufmez, der machent Vili ain laibacher maz. (BayHStA, HL Freising, št. 69, fol. 18'; primerjaj tudi Blaznik P., Urbarji, (kot v op. 3), 149 LOŠKI RAZGLEDI 45 str. 93 in Zemljiška gospostva. (kot v op. 3>. str. 74); S to relacijo in marginalnim pripisom na istem fol. (levo na sredini) se sklada navedba o prejemkih žita v obračunu za leto 1398