225
Ozir po domovini.
Popotne črtice.
„Na, zdaj je pa tega cigana vrag tudi k nam prinesel!   Bodete videli, da bomo kmalu v cajtengah vsiV
Te besede, katere so mi udarile na uh6 v nekem kraji, naj bodo začetek tem črticam, ki bodo obsegale mikavnejše reči iz potovanja mojega po Dolenjskem in nekoliko tudi po Stajarskem.
Zopet sem namreč odrinil ž Ljubljane pozvan po prijateljskem pismu. In tem rajše sem se napravil na pot, ker sem že davno želel videti nekatere kraje, ki mi do zdaj niso bili še znani« Vročina meseca junija sicer ni ugodna peš-potovanju, vendar se spravim na noge in — se peljem do Litije po železnici. V vozu tik mene je sedel človek gosposke podobe, skrbno zapet in molčeč, ker so v drugem oddelku vozd govorili o tujih žepnih tatovih, ki so jih o binkoštih v Ljubljani vjeli, in še druzib, ki so jim ušli. Morda je mož mislil, da sem jaz zadnjih eden, posebno zato, ker sem nemški govoriti poskusil ž njim. Na potu ljudje človeka cenijo više, kakor je. Zavoljo politične zapetosti soseda zrem skoz okno in se radujem nad obilno letino pa svoje-glavno Savo, ki si izbere svojo pot danes tu, a jutri tam; strogih mej ta muhasta reka si ne d& določiti. To je prav zgleden absolutizem.
V Litiji skočim z voz& in kaj zagledam! Grlaso-vitega Vesteneka. Ko zagleda mene, se nevoljno in stran obrne. Morda bi bil rajše videl z voza skočiti kako lepo osobo ženskega spola. Zvedel sem, da on kaj rad prihaja na kolodvor o tistem času, ko vlaki memo drčč. Menda zato, ker ima dolg čas domd in mu do železniške postaje ni daleč. Meni mož nič zalega ni storil; to moram očitno konstatirati.
S kolodvora grem čez most in ker mi vročina dela žejo, vkrenem v znano Koblerjevo gostiinico, kjer si ohladim grlo s prav dobrim pivom.
Litija je že znana — zadnja leta posebno po vitezu Vesteneku in zdravniku dr. Erženu, ki je bil lansko leto ob volitvah pokazal se tudi dobrega pretepača, pa je bil zavoljo tega obsojen. Čeravno sem se malo mudil v Litiji, sem vendar zvedel mnogo črtic o tem, kako „der handfeate1' Eržen ume zdraviti bolnike in cel6 praša, iz katere hiše so. Slišal sem tudi, da bi bila vsa Litija z okolico vred silno vesela, če tega moža, ki je preveč „kirurg" s pestjo, kam drugam preselijo. Videl ga nisem, pa mi je tudi ljubše bilo, kajti tacih Golijatov se jaz že od daleč bojim. Za nem-Čurje in uradnike je v Litiji ena sama krčma, katere gospodar pa je neki blizo take narave, kakor giasoviti dr. Eržen, zato sem šel memo nje, čeravno obraze nemčurjev povsod rad študiram.
Napotim se proti Smartnu, kjer se zarad hude vročine nekoliko ustavim.    Šmartno j« lepa vas, cer-
tla
226
kev ponosna, hiše krog nje lepše, kakor v marsikaterem trgu. Ravno bije ura štiri v stolpu z velikimi in še dokaj dobro vbranimi (veliki H) zvonovi. Predno jamem plezati čez Wagensperg (memo nekdanjega Valva-zorjevega grada), oglasim se pri znancu. Ta me vljudno spremi do vrha. To vam je cesta, da se Bogu smili! O najhujšem mrazu mora se pešec potiti, kaj še le o vročini! Koliko trpi živina! Skrajni čas bi bil, da bi se pričela delati cesta preko Brezja, ki je bila v de želnem zboru že na dnevnem redu. Jaz bi se po tej cesti ne upal voziti poleti, še manj pa pozimi, ko povsod drči. Naj se pri vozu kaj utrga, naj pozimi ,,maček" spusti, pa si, Bog vedi, kje. Saj je že za pešca tako, kakor da bi na Triglava ali ce!6 v nebesa plezal. In vendar gre tu vsak dan pošta!
Vsa potaa in do kože mokra prisopihava ob žgočem solncu navštric Valvazorjevega grada. Mika naju res, ogledati si notranje prostore, a ura naju žene naprej. Jaz izgovarjam svoj greh s tem, da si ta grad lahko pridem kdaj ogledat še z Ljubljane, kar me stane le en dan časa , moj spremljevalec pa si ga je bil že ogledal.
Se nekoliko dobrih stopinj je treba do vrha, od kodar se pot spusti navzdol. Na vrhu je za velikansko tepko, kakorsnih sem še malo videl, priprosta kme-tiška krčma. Tu se ima razdeliti najina pot. Ko že slovč jemljeva, zadooi glas krčmarice, naj bi „dala vsaj za liter vina, ker ima dobrega." Čeravno kmetiški Sireni tega ne verjameva popolnoma, vendar greva v past in prinese nama »boljšega". »To ni domače" — pojasni krčmarica, ko vidi, da po prvem plitvem požirku odstaviva. »Kakosno pa je vaše domače?" — vprašam jaz in pogladim s koščekom zelo trdega kruha razdraženo grlo. Krčmarica gre v klet, zraven katere sedeva na priprostih sediščih, in prinese kozarec rudeČkastega vioa, katerega postavi na mizo rekši: »Naj ga le po-kusijo". Pokuaiva ga ali — o joj! To je koncentrirana kialioa, da se na jeziku kar mehurji spuščajo. Vso čast Kranjskemu vinu, al tako vendar ne sme biti. Ko krčmarica vidi najina kisla obraza, reče:
,,0, nič naj se ne boje, od tega vina Človek ni pijan."
,,To vam verjamem" — pravim jaz — »ker tega nihče toliko piti ne more".
Ta moja razsodba krčmarici ni po volji, zato me začne postrani gledati, in slednjič spregovori: „jaz pa vem, kdo so Oni!"
„No?" — vpraša moj spremljevalec.
»Oni so tisti, ki doli v S mar t ne m otroke tep6 in za ušesa vlečejo.**
Ta pojem o učitelju naju spravi v silen smeh. Žena se prime za predpasnik in začne ogledovati ga od vseh strani. Ko sva se dosti nasmejala, reče moj spremljevalec: »Motite se, žena! Ta gospod ne tepe in ne vleče za ušesa otrok, ampak leodraščene, in sicer s peresom.*'
Priprosti ženi je bilo to pojasnilo prečudno, zato je sedla na tnalo in čakala, da sva popila, k čemur sva se podvizala le zarad tega, ker se je obema mudilo. Za kmete pa je tako vino dobro, ker je po ceni in ga tudi nobeno grlo veliko ne prenese , tedaj ob njem ni lahko zapraviti premoženja.
Slovo vzemši od krčmarice in obljubivši jej, da bo-deva že še prišla, se ločiva na razpotji. Hvalo izrekši gospodu spremljevalcu za skazano mi vtrudljivo prijaz nost spustim se na vzdol. Se slabša pot, ko prej na vzgor. Veodar pibljd prijeten gorski zrak zmešan z vonjavo cvetlic. Samotno in dolgo pot mi razen tega krajša še pogled na zelene gorice. Ali kaj! Tam pretrga  zelenjavo   strašna   golina;   od   vrha   do   znožja  je
drevje posekano, vsa stran griča obrita. Že se delajo plazi, po katerih toči morda narava solze; že se pomika zemlja na vzdol, že kažejo se gola rebra. To je v nebo vpijoč greh.
,,Kdo je ta krasni griček tako grozno oropal naravnega kinča?" vprašam delavca, ki v vinogradu privezuje svoje redke trte.
„Ej, nek kmet, predno mu je bilo vse prodano" — je odgovor.
,,Pa to ni pošteno" — opomnim jaz.
„Pošteno ali ne, saj tako ni več njegovo. Predno je bilo vse prodano, je vsaj še nekaj goldinarjev dobil za les".
Ta odgovor me je spomnil na to, kar je pred par leti sprožila kmetijska družba Kranjska, namreč na postavo zoper pokončevaoje gozdov in zemljišč po za-rubljenih posestnikih. (Tudi pozneje sem zapazil na svojem potu še take grozovitosti.)
(Dalje prihodnjič.)
233
Ozir po domovini.
Popotne črtice.
(Dalje.)
Po težavnem, le zarad narave se prijetnem potu dospem v dolino. Tu so hiše le posamezne, preko pota večidel le grmovje in obilna, a močvirska, tedaj ne predobra trava. Griči pa so povsod lepo zeleni, čeravno oko pogreša večega, čvrstega drevja. Sila je najbrže prignala posestnike, da gozdom niso prizanašali.
Ker je v tem jela hladna noč spuščati svoj temni plašč nad zemljo, nisem mogel gledati druzega, kakor še razsvetljene vrhove gora. Ce pa človek le na vzgor gleda, se lahko na zemlji spodtakne; to se je tudi meni zgodilo in padel sem nad kamnom , da je vse od meno odletelo. Ko sebe in bvojo robo pobiram in tepem prah, priteče pes bližnje hiše in se mi zaleti pod noge. A bunka moje palice ga poduči, da nisem zajec ali kaka enaka zver; rep stisnjen med nogami teče cvileč nazaj proti hiši, med katere vratmi se pokaže zdajci ženska, ki jame lajati nad mano še bolj, kakor prej pes. Jaz pa grem mirno   svojo pot in kmalu babe ni več slišati.
Zopet grem v rebro in pot mi stopi na čelo. Ker ni druzega, pride mi na misel krčmarica, kateri je bil ideal učitelja ta, „da otroke tepe in za ušesa vleče.H To se je ženi gotovo naravno zdelo. Da, da, šiba, šiba v šoli! Skoda za njo, da je ni več. Mnogo stariš^oa bi bila prihranjena žalost nad otroci, mnogo učencem bi koristila, spravila jih do kaj koristnega. Veliko manj spridenih mladih ljudi bi bilo na svetu, če bi v šoli še pela šiba, kakor je pela nekdaj.
V teh mislih srečam moža z motiko na rami, ki mi prav prijazno želi „dober večer". Odzdravivši mu ga prašam za pot proti Št. Vidu. Brž se mi ponudi za spremljevalca po stranski poti, a jaz mu rečem, da bom že sam prišel, če mi jo le pokaže. Mož mi vstreže in tako pridem preko zelenih logov in obilnega polja že o mraku do S t. Vida pod Zatičino, kjer sem namenil avoj šotor postaviti za to noč.
St. Vid je lepa vas, ima lepo cerkev s krasnim zvonikom, ki se že od daleč blišči. Hiše so vse zidane, tako, da je vas; podobna trgu. Z velike ceste se prav lepo vidi, ker stoji na gričku; zato so tudi ceste po nji neravne.    Tu so trije duhovni, ljudska šola,  za katero
se je posebno sedanji gospod župnik brigal, dokler mu Vestenekovci niso zgrenili veselja do nje. Jaz sem na pr. videl tu prav izgledne spise deklet, ki so vredni vvrsteni biti med lepopisje.    Takih menda zdaj ni več.
Ta kraj je zadnji čas postal imeniten posebno o volitvah. Vkljub Vestenekovim in drugim agitacijam je volil namreč vendar narodno. Veliko bi se dalo pripovedovati o glasovitem Litijskem pasi in o neki borni živaiici, ki ima naslov okrajnega zdravnika. Prvi je našim bralcem že dovolj znan, zadnji pa ni vreden, da bi ga človek pod per6 vzel.
Toda po teh opazkah naj vrnem se na svojo pot. Vtrujen dospem do župnikove hiše, katera se mi gostoljubno odpre. Bili smo svoji pri svojih („entre nous" pravi Francoz) in ura nam je pretekla le prenaglo, čeravno smo se pogovarjali le tako, da bi bil naš pogovor tudi državni pravdnik lahko poslušal. Kar se mene osebno tiče, sem našel tu prijatelja, katerega že skoro 15 let nisem videl; zatorej opravičeno veseije moje zavoljo prijetne družbe.
Drugi dan mi je prijazni gospod župnik razkazal bližino poslopja — lepi vrt z zelenjavo, vodnjak napajan s streha, ki ima čisto mrzlo vodo brez vseh živalic, in marsikaj druzega, kar kaže, da ni J>il le za šolo, ampak tudi za druge reči jako marljiv.   Skoda, da ima
fo Vestenekovcih tako malo hvale za  svoj obilni trud! a mislim,   da ga to ne grize,   kajti  ^ose gredo le na najslajše sadje".
Ta dan je bil silno vroč, še v senci se je človek potil. Čeravno je bil moj program peš poti, sem bil zato vendar prav vesel, ko mi prijatelj ponudi konjiča, ki naj bi me potegnil do višave nad Trebnjem. Potoma sem radovai se nad zelenimi griči in lepim poljem na obeh straneh ceste; vse je jako lepo kazalo, skoro vsak kmetic,   ki sem ga videl,  je bil veselega obraza.
Pripeljeva se do neke zale hiše, voznik pravi, da je to „pod Gabrom". To tedaj je tista gostilnica, ki je postala znana v novejšem času po Vesteneku! Tu je imel on svoj „amtstag" (uradni dan), kamor je sklica val župane, čeravno je to najskrajniši kot njegovega okraja. Kar ga je zarad tega in še nekaj druzega prijel „Breneelj", pa ni več tam „amtstaga", tudi s šolo pod „velikim Gabrom" se več tako hudo ne mudi. Vestenek je svoj „amtstag(( preložil drugam.
Bolj iz radovednosti, kakor iz potrebe velim vozniku vstaviti pred gostilnico. Prikaže se na pragu ženska precejšnjega života, čedne postave in prijaznega obraza. Ko zve moje želje, izgine in pride čez minuto časa s pollitrom vina, katero prijazno natoči in ga ponudi najprvo meni, potem pa vozniku z vprašanjem, kam se peljeva. Mene le tako nekako postrani gleda. Ko sva izpila, požene voznik konjiča in naprej drčiva proti vrhu. Na prelazu skočim z voza in se pomikam po cesti navzdol. Povsod kaže se najlepša letina, katere se še cel6 tički veselč, ker tako prijetno žvrgolč po grmih,.
Čez nekoliko časa zagledam v nižavi čez majhne gričke, preko katerih se cesta spušča v nižavo, Črn šterž — Trebanjski zvonik. Cim niže se pomikam, tim bolj soparno postaja. Visoko žito ob obeh straneh ceste ne da špranje nobenemu pišu. Trebanjski zvon naznani poldne in kosci se jamejo vračati domu na kosilo — pevajoč. To tedaj je posebnost teh krajev, da kosci pri svojem delu prepevajo in vriskajo. Vsak kraj ima svoje navade.
Vrh zvonika Trebanjskega je vedno videti izza
griča ,   a ko pridem na vrh, zopet pokaže se drug grič
,   pred njim; zdi se mi, kakor da bi se mi umikal,   ker
mu ne pridem bliže.    Narava je   tu   prav lepa,   pot   bi
me toraj   ne  vtrudila — al vročina,  to je nekaj ,   kar
234
omami Človeku uho in oko, da ima edino to željo, da bi kmalu bil na hladnem. Srečujejo me otroci iz šole gredoč in me pozdravljajo s „hvaljen bodi Jezus Kristus!" — „Amen na veke", odgovarjam in si mislim: ,,No, hvala Bogu, tukaj se šola ni še potopila v ,;kon-fesionslosno". (Pozneje sem skusil na drugem kraji nekaj vse drugačnega, kar bo prišlo tudi na vrsto.)
Ves premočen po potu in skoro onemogel vročine prisopiham okoli polu dveh v Tre b no ter stopim v prvo gostilno, ki jo zagledam. Vabi me tudi slovenska lipa pred njo. Lipa me ni goljufala, kajti zadel sem dobro gostilnico, kateri je gospodar znani narodnjak gospod Em. Tomšič, župan Trebanjski. No, hvala Bogu! Ohladil in nakosil sem se o zabavnem pogovoru tako, da sem čez poldrugo uro zopet lahkih nog vzel torbico na ramo in palico v roke ter napotil se proti Mirni peči.                                                      (Dal. prih.)
240
Ozir po domovini.
Popotne črtice.
(Dalje.)
Trebno in cesto do MirnepeČi sem že predlanskem površno popisal; natančnejega tudi ta pot nisem zvedel niti se mi ni nič posebnega prigodilo : zato naj bo tu le omenjeno, da memo gospoda župnika, starega prijatelja svojega, nisem mogel iti, da bi se ne bil oglasil. Sprejel me je prav prijazno, al ker se mi je zavoljo pozne ure zelo mudilo , sem kmalu zadel svojo robo na rame ter vdaril jo preko „kačjega gozda" proti Novomestu. Že je namreč večerno soloce komaj pe-denj stalo nad gorami in senca moja postajala čedalje daljša.
O hladu je to prav prijetna pot preko goščave in lepih logov. Ce se obrneš nazaj, vidiš ceI6 Kamniške planine in Šmarno goro, spredaj pa Koko in druge gore. Cesta gre vedno navzdol, spehan človek si prav lahko oddahne. Po poti so me srečavali ljudje s živino, ki pa ni bila niti lepega plemena, niti dobro rejena. Proti večeru dospem do Bršlina, precej čedne vasi, potem se spustim v klanec in sem ob devetih zvečer v Novomestu.
Mesto je še popolnoma tako, kakor je bilo pred dvema letoma,   ko   sem  si  ga bil ogledal in popisal t
241
„Novicah": isti slabi tlak, isto nemčurako gospodarstvo, ista „detto feuervrehr"; vendar vede, da je tudi veliko Slovencev po vseh stanovih, sem si namenil jih poiskati; zato jo vkrenem najprej v Rozmanovo gostilno, kjer sem se bil namenil prenočiti, potem pa v čitalnico. Poslopje čitalnično je krasno, a ne še po vse dodelano, le spodnji prostori so za rabo; v teh je gostilnica, prostor za čitanje in pa dvorana. V čitalnici najdem znancev, s katerimi se spustim v pogovor, ki se suče največ o mobilizaciji, ker je veliko mladenčev dobilo liste kličejoče jih v 24 urah k vojakom; med njimi so bili mladenči iz vseh stanov, cel6 nekaj dijakov, ki so ravno bili izvršili pismeno maturo in imeli delati se ustmeno; te je osoda britko zadela. Splošna vojna dolžnost je pač huda reč; — to se Čedalje bolj priznava. Kaj bodo ti mladenči počeli vrni vsi se nazaj od vojakov? Bodo li potem, to je čez nekaj let, še le delali ustmeno maturo? Jo bodo li tudi prestati mogli, ker se čez leto in dan veliko pozabi? Bodo li še sploh veselje imeli do tega, ko se bodo učenja čisto odvadili? In če bo vojska, se bodo li res se kedaj vrnili nazaj? Tako bo uničena marsikatera nada starisev. Al postava je železna , izpolniti se mora, če tudi se uniči marsikomu prihodnost. Ni čuda tedaj , da je bilo vse nekako poparjeno, zlasti ker se še ni vedelo, zakaj se mobilizira. Da se res mobilizira, so že vrabci po strehah peli; v Ljubljani pa so konfiscirali liste, ki so pisali, kar je bilo povsod vsacemu znano.
V takem razgovoru nas prav prijetno motijo pevci, ki zapojo par slovenskih; potem so tudi trobentali jih prav vbrano nekaj na majhnih trobentah; tako je večer kmalu minul in podali smo se spat. Ponočno svečavo oskrbuje tu mesec bolje, kakor svetilnice; menda županstvo misli, da ono samo dosti sveti mestu a švabsko inteligenco.
Drugi  dan   sem   bil  namenil   se   čez   K o ko (Gorjance) peljati se s pošto,   ker  je   bilo   vroče in pot mi že znana.    Ker pa pošta odide še le opoldne ,   sem čas do tje porabil v to ,   da  sem obiskal več prijateljev — vseh ne, ker je bilo mi časa premalo.
Opoldne odrinem s pošto. Bila sta na vozu še dva popotnika: mlada a bolehna gospica in nek trgovec. Gospici se ni ljubilo dosti govoriti, zato sem se pogovarjal le s trgovcem in postiljonom. Voz je za deževno vreme že pripraven , a ne za lepo, ker če hočeš kaj videti, se moraš pripogovati do line ob strani, da te sčasoma jame hrbet boleti. Samotna cesta je silno strma, in ljudje in živina po njej veliko trpe. Kar popotnika, če gre peš, za ta trud nekoliko odškoduje, je širok in krasen razgled zlasti na vrhu, ki sega na gornjo stran do Juliških al p (Grintovca) in Triglava, na spodnjo stran pa čez belo Kranjo in Hrvaško do gore K le k v Bosni. Med vsem tem je nasejanih brez števila vasi in nižjih gričev; tudi je videti reke Krko, Kolpo in Lahi njo.
Ko se spustiš navzdol, se ti že pod Lužo pokažejo V laške (Grške) vasi in cerkve; zadnje stoje večidel na samem in so videti bolj revne. Tu dohitiš ali srečaš Vlahe, ki se od drugih prebivalcev ločijo po svoji noši in temneji koži; dekleta s pisanimi kapicami na glavi in dolgo kito po hrbtu te tujca prav radovedno gledajo s svojimi črnimi očmi. (O Vlahih sploh bom še pozneje nekoliko spregovoril.)
Od Suhora, ki natančneje pride še pozneje na vrsto, je ceBta manj strma, pričn6 se vinogradi na obeh straneh ceste. Tukaj prične rasti znano močno Metliško vino, ki postaja čedaije močnejše doli do Vi-vodine. Na desni se razteza Semiška gora, kjer raste enako dobra in močna kapljica.
O   pol petih   popoldne   pripeljem se   v Metliko,
kjer zagledam na cesti starega prijatelja in pobratima. Ta, dobro vedoč, kaj popotnemu človeku najbolje de, pelje me k sebi na dom, kjer je pripravljena mala juž-nica, ki se mi tem bolje prileze, ker ob poti — iz-vzemši Lužo — ni nobene gostilnice bilo. Pogovarjava se o tem in onem, potem pa greva ogledovat Metliško mesto.
Mestice stoji na gričku ob obnožji Koke, ima nekaj čednih hiš in komendo nemškega reda. Videti je še zdaj, da je ta kraj bil namenjen obrambi ljutih Turkov. Nekdaj je spadalo celo k Hrvaški, kakor še zdaj nekaj krajev na Koki, ki se imenujejo ,,okraj Sichelburg" Kar človeka posebno veseli, so tu domači napisi povsod, ker razen par nemčurjev je tu vse narodno. Čitalnica ima prav lične, čeravno nekoliko ozke prostore; a zdaj zidajo hišo, v kateri bo spodobno spravljena. Le nekaj sem jaz tu težko pogrešal: bistre čiste gorenjske vode. Imajo sicer vodovod, a voda ni čista, zlasti o deževnih dnevih je taka , kakor rumeno vino. Se vč, da temu se ne da pomagati, ker Čistih vrelcev po vinskih goricah ni. Gorenjec ima najboljšo vodo, a vino dobiva le slabo in drago; tukaj pa je voda slaba, a vino dobro in cen6, liter ne velja Čez 24 kr.
Zvečer smo bili „pod lipo" zidane volje, peli in pili, pogovarjali se in zabavljali. Prikazalo se je tudi par nemškutarjev, ki pa so kmalu pobrali kopita pred slovenskim duhom.
V prijazni družini spoštovanega trgovca prav slovansko gostoljubno sprejet prebijem noč z okrepčeval-nim spanjem. Drugo jutro se napotim proti Podzemlju. A ravna pot ni vselej najkrajša pot, to sem skusil tudi jaz, ker bi bil po ravni cesti zašel na Hrvaško. Sre-čavali so me pastirji bolj revno živino domii goneč in pevajoč. Melodije so bile slovanske, a ne tužne, ampak gorenjsko-vesele; le besede so jim bile druge. Želeti bi bilo, da bi po tem kraji tudi kak muzični strokovnjak nabral narodnih napevov; nekaj sem jih slišal prav lepih, posebno pri ženskah na polji. Čeravno so ob meji, vendar še nimajo značaja Hrvaškega.
(Dalje prihodnjič.)
249
Ozir po domovini.
Popotne črtice.
(Dalje.)
Popevanje pastirjev me je tako mikalo, da sem še le   pri   mostu   čez   Kolpo   zapazil,   da   nisem   na pravi
poti. To zapazivši popraaam moža, ki mi pride naproti, moram li iti v Metliko nazaj , ali pa je druga pot do ceste proti Črnomlju.
„0 le idite tu preko reke, pota ne morete zgrešiti, je sicer mnogo steza, a vse peljejo na ono cesto", je odgovor prijaznega moža.
Tedaj zavijem po njegovem poduku na desno , ia slednjič po mnozib ^ferižempotih dobro razgret in poten pridem vendar na Črnomaljsko cesto. Soloce hudo pripeka, vetriča nobenega. Pridem do mosta čez La-hinjo. Tu je selo z imenom Primostek. Voda sama je podobna Krki in Kolpi, temna, globoka, počasi tekoča, znana zarad velikih dobrih rakov. Od tod do Podzemlja je še vroča pot, kamor sem prišel še le ob enajstih, Oglasim se brž pri svojem prijatelju gosp. župniku, ker pa ga ni bilo doma, stopim v bližnjo krčmo.
Gostilničarju je na obrazu videti, da je Žid, a govori prav dobro hrvaški. V krčmi je še par ljudi in ko zazvoni poldne, vzamemo vsi pokrivala raz glav, tudi žid. Je li molil ali ne, in če je, kaj je molil, ne vem; a delal se je tako, kakor da bi molil.
Ko je odzvonilo, pride prijazni gosp. župnik in po-prasa, če ni bilo nekega gosposkega človeka tu. Predno pa še more gostilničar odgovoriti, zagleda mene in me pelje k sebi. Obedovali smo v lopi na zračnem vrtu, od koder je lep razgled čez Kolpo po Hrvaški zemlji. Bili smo dobre volje, jaz posebno zavoljo izvrstnih rakov iz Lahinje, dobrega domačega vina in živahnega pogovora. To je življenje, če je vse domače, vse narodno !    Srce ti res izkipi prave srčne radosti.
Po kosilu se vdam prijazni ponudbi gospoda župnika, da narediva kratek sprelet v Adlešiče, od ko-dar mi je do Črnomlja ravno tako daleč, kakor od Podzemlja. Dva majhna, a brza konjiča naju vlečeta naglo čez bogato polje po cesti ob Kolpi. V Gribljah naju ustavi župan, priprost mož, ki mene pozna in nama postreže s kozarcem „rujnega" vina , potem se spustita konjiča zopet v tek in se vstavita še le, ko jima je moj in župnikov prijatelj, spoznavši naju, svit-lega obraza odprl vrata na župnikov dvor. Zopet so nam pretekle popoldanske ure le prenaglo; rad bi bil jaz ostal pri svojem^ prijatelju po duhu in peresu, a mudilo se mi je v Črnomelj , od kodar sem hotel na vsak način drugi dan še priti v Semič. Britko je človeško življenje, ker ima vsak svojega gonjača.
Ker je pot od Adlešič do Črnomlja pustain precej dolga, pošljem po Požeka. Kdo je Požek? Zupan Ad-leški, dobro izveden mož, bralcem „Novic" že znan po spisih o tamošnjih krajih, čvrsta oseba, odlikuje se posebno z jasnim, reznim izgovarjanjem slovenskih besed. Najprvo pride v svoji belokranjski obleki, in ga pije z nami kozarec; potem pa gre po svojega konjiča m pride nazaj v , gosposki" obleki. Jaz sem možaka spoznal že pred dvema letoma, zato sem se tudi ta pot prav rad peljal ž njim, ker vč pot kratiti z raznimi pripo vedkami iz tega oddaljenega kraja. Poslovivši se od prijateljev zlezem na voz, Mijo požene konja in tako drčiva o mesečni noči proti Črnomlju.
Ura je bila menda^ že deset odbila, ko zagledava nekaj lučic. „To je Črnomelj" — reče moj voznik in kmalu potem se pripeljeva v mesto ter zavijeva v čitalnico, ki je že od nekdaj v „gradu". Jaz sedem k prijateljem, ki so si o milem večeru izvolili vrt za gostilno sobo, Mijo Požek pa odrine s svojim konjičem kmalu proti domu.
Tudi tu je bila novica o mobilizaciji razburila vse mesto, ker je več mladenčev raznih stanov imelo v rokah list, da morajo v 24 urah odriniti. Zato se je tudi tu   pogovor  vrtil  večidel  okoli tega.    Vendar smo
250
prešli tudi   na   drugo   tvarino   in   živahno   se menili do pozne noči.
Ko se drugi dan zbudim, lije dež kakor iz škafov. Kaj bo li zdaj z mano? Prijatelji imajo vsi svoja opravila, toraj bo težko dobiti druščine. S a m pa človek o takem vremenu tudi ni volje, da bi sedel in pisal. Podam se v čitalnico. Tu berem liste vse od konca do kraja, še cel6 „Turški list". Ko sem bil pred dvema letoma tu, imela je Čitalnica lepše in veče prostore; zdaj pa se je iz njene dvorane naredila dekliška šola, v katero res hodi nekaj deklet, kakor sem videl.
Črnomelj je po večem n dr od no mesto, čeravno tudi nekaj zagrizenih nemČurjev v njem prebiva. Med te spada zdaj tudi že okrajni glavar, anno 1848. najiz-vrstnejši deklamator Koseskovega „Kdo je mar" in pa klasičen slov. gledališk igralec, gosp. Jan. M a h k o t, po svetu znan zato, ker je o zadnjih volitvah kot kandidat nemčurske stranke slavno propadel; dobil je namreč le 7 glasov in bil zavoljo tega tako zelen, da mu je ostal priimek „zeleni Janez". CrnomaljČani so pa tudi res pravi hudirji. Ne , da bi bili takrat, ko je njihov okrajoi glavar „ne voljen" domu pripeljal se, obesili črne zastave, so mu pripeli na vrhu velikanske lipe pred cerkvijo narodno zastavo, katero je moral videti, če je le skoz okno pogledal. V svoji opravičeni jezi je ukazal, da se mora zastava sneti, a — — kdo bo splezal na vrh lipe po-njo? Beričev se ni nobeden upal, ker je bilo nevarno, drug pa nobeden ni hotei plezati po-njo. Toraj je ostala zastava vrh lipe tako dolgo, da sta jo dež in veter razcapala, drog pa še zdaj moli kvišku in jezi ,,zelenega Janeza". Ko sem ga čez več let zopet videl, nehote se mi je zakolcalo: „Et tu mi fili?!"
Zavoljo dežja sem moral ostati v Crnomlji pri dobrem prijatelji še do druzega dne. Žal mi ni ravno bilo, ker smo se zvečer živahno zabavali. V nedeljo zjutraj pa sem odrinil proti Semiču, čeravno je bilo vreme tako nestanovitno, kakor zvestoba dandanašnjih deklet. Prijatelj me spremi po blatni poti precej daleč, potem se poslovim od njega s prisrčno zahvalo in ko-račim skoz zelo dolgi gozd. Biizo konca me doide drug prijatelj z vozom, na katerega sedem po njegovem povabilu tem rajši, ker je začelo zopet kapljati.
Gozd mine in prične se planota. Tu zagledava Semič in cerkev, na zvoniku pa vihrajočo dolgo narodno zastavo. Kdo vraga jo je nesel cel6 nad križ! Pozneje sem videl junaka, ki je to storil brez vseh priprav, brez lestve plezaje po strelovodu na vrh zvonika, kjer jo je privezal, da menda ostane gori tako dolgo, kakor ooa v Crnomlji, ker se ne bo nihče upal po-njo iti. Mož mi je rekel, da nese narodno zastavo v vsako višavo, a druge ne. Vrlo! Beli Kranjci so narodni junaci, katerih ne omaja nobena sapa, kakor tudi Gorenjcev ne.  Slava jim!
Pa ne le z vrha in lin zvonika vihrajo zastave, tudi prostor pred cerkvijo je zastavljen z zelenjeaa, maji in zastavami. Vse narodne in cesarske! I, kaj je to? Čemu toliko ljudstva? A ne samo ljudstva, tudi gospode je veliko in sicer raznih stanov. Kaka slovesnost se ima ii obhajati?
Kar zabuči z zvonika mogočen A-glas. Kako veli-častoo doni, kako vse gleda veselo v zvonik m se čudi mogočnosti brona! Kaj tacega ni daleč okrog, od Ljubljane do Karlovca gotovo ne. Zdaj pač urnem, zakaj seje zbralo toliko ljudstva, kakor na kakem taboru. SemiČani so dobili nov včliki zvon iz J. Hilzerjeve livarnice v Dunajskem Novem mestu in ta ima danes prvič peti. Zdaj pridružijo se tudi glasovi: D9 Fi$, A. Res, dobro se vjemajo, akord je lep, veselje bi bilo slišati ,  Če bi se vstreženo zvonilo,  a ne,   kakor je tu
povsod navada, da samo velikega gonijo, z drugimi pa pritrkavajo ali klenkajo. Zvone" — pravijo — le mrličem. Podam se v zvonik in tu vidim, da je tudi una-nja oblika zvona, ki tehta 50 centov, krasna. Na obrazih vseh ljudi se lesketa zadovoljnost, ponosnost.
Začelo se je kmalu slovesno božje opravilo. Cerkev je natlačeno polna; ženske sneženo-belo oblečene in z rudečkastlmi prti na glavi , nekatere tudi z rude-čimi nogovicami; res, prav lepo jih je videti, ker so tudi čedne postave in ličnih obrazov. Kar me je pa še posebno veselilo, je to, da je skoro vsaka imela molitveno knjigo v roki — znamenje, da zna večina ljudi brati. Vendar se temu nisem na to ,,vižo" čudil, kakor minister Stremavr, ki je v Krškem videč enako prikazen v cerkvi rekel: „Schau, schau, die Leute sind ja civiliairt*^.
Pred mašo je gospod Novomeški vikar ljudstvu prav razumno razkladal pomea zvonov pri cerkvi in v živijenji; pri maši pa sem občudoval jaz posebno prve pevke glas, ki je bil tako tenak , da bi ga bil lahko ,,v šivanjko vdel" — kakor je rekel moj prijatelj.
Slovesno opravilo mine in prične se obed. „Stoi" se je organiziral prav po parlamentarni hrvaški segi^ bila je ,,gosposka" in „poslanska" zbornica s stolarav-nateljem , fiskusi in sudacem. Bilo nas je lepo število, a vsi ndrodni, le edeo je bil ,,Daniel in der Lowen-grube", pa eden nemškutar ne naredi celega „stola" nemskutarskega. Ko nas je dobro Semiško vino nekoliko razgrelo, pričele so se napitnice; prva je veijaU domovini, druga našemu očaku dr. Jao. Bleiweisu, in tako jih je prišlo na vrsto še več tudi narodni duhovščini; celo deželnemu predsedniku Kranjskemu se je napilo, a le s tem pogojem, da ostane ,,objektiven" kakor je obljubil. Napitnice so spremljali pevci z domačimi pesmami in veliki zvon s svojim mogočnim glasom.
Skup smo bili do večera, potem je odšlo nekaj gostov, nekaj pa nas je ostalo še pri gostoljubnem in veselim „kučegazdi"; ti smo se pozneje spravili iz ori-cijelnih v privatne departemente in smo še katero rekli. Se le pozna ura nas je gnala k počitku*
(Dalje prihodnjič.)
258
Ozir po domovini.
Popotne črtice.
(Dalje.)
Zjutraj me zbudi „kučegazda" z veselo novico, da so kislo zelje in žganci že skuhani. Jaz ne vem, če je bil Ruski car, ko je zvedel, da je Plevna padla, tako vesel, kakor jaz pri tej novici. Kdor si Gorenec, bos to moje veselje lahko razumel. Zato brž spravim svoje grešno telo v dela krojaške in čevljarske umetnosti t*r hitim na bojišče, kjer se res pokažem junaka. Da, prijatelj , ni je boljše hrajie, kakor so dobri žganci s kislim zeljem na tešče". Ce pride kupica vina na-nje, tim bolje; zdrav si, kakor riba in sposoben za vsako še tako dolgo pot ali težavno delo. Zato eo Gorenci tako čvrsti, ker zjutraj jed6 žgance s kislim zeljem.
Po krepkem zajuterku odrine zopet nekaj gostov, med njimi tudi moj pobratim iz Metlike, ker mora k seji okrajnega šolskega sveta v Črnomelj. Ostali pa se radujemo še dalje in proti poldnevu odrinemo trije: veseli „kučegazda", gospod vikarij iz Novomesta in moja ničvrednost z vozom preko Metlike na Suhor. To je bila zopet „beseda(<! Ce bi šla taka družba v pekel — jaz grem za njo, to je dosti rečeno. Pri napitnicah zopet nismo pozabili očaka našega dr. Bleiweisa. Zvečer sem se jaz o prijetnem hladu peljal z gospodom dekanom nazaj v Semič, kjer sem prenočil, drugi dan pa slov6 vzemsi cd dragega mi prijatelja vrlega gospoda dekana s pošto postavil se v Metliko.
Tu vam je vse prijazno, vse domače. Vse? Ali ne vidiš tam pred pošto že precej sivega starca s kapico na glavi, ki stoji pred vhodom, kakor kol? To je župan in poštar Metliški, glasoviti nemškutar Hess. Menda me poznd, kajti ko skočim raz voz in ga kot vsaj na pol omikan človek pozdravim, ne gane se, „ae vidi nič, ne siiši nič, ko da je mrtva stvar." Se vč, kdor ima denar, čemu mu olikanosti! Ko bi se mi mož v svoji štemanosti ne bil zdel presmešen, bi bil stopil k njemu in prašal ga, če je kdaj bral „Knigge's Um-gang mit Menschen". Ker so pa humoristične figure po poti tudi dobre, se potolažim, poberem svojo prtljago in se podam k prijatelju, s katerim se po obedu pri vljudni rodovini peljem popoldne na Suhor, da bi se potem podal proti Novomestu nazaj. Na Suhoru smo malo posedeli , potem se je moj Metliški prijatelj peljal domu, jaz pa sem ostal gost ljubega mi gospoda župnika do druzega dne, ko me je imel pobrati postilijon.
Vstavimo se za trenutek na Suhoru! Misli si, dragi bralec, ki tega kraja ne poznaš, griček na znožji gorovja Koke. Na vrhu tega stoji cerkvica nove zidaves z dvema zvonikoma, katerih eden je pa še prazen, ker mu revni farani ne morejo dati zvond. Zraven cerkve je lep in prostoren farovž z vsemi postranskimi poslopji, okrog griča pa vas. Grič sam je izgleden za kulturo, na eni strani je vinograd, ki sega do velike ceste , na drugi pa so sadni vrti in zeleni gaji. To je bil nekdaj pust kraj; da je tak, kakoršen je zdaj, je zasluga bivšega župnika Škofi ca, ki zdaj počiva na pokopališči pod cerkvijo na lepem, mirnem kraji. Toraj zopet duhoven, ki je iz puščave napravil raj ! Res, raj je Suhor, razgled po Hrvaškem in Beli Kranj i najkras-nejši; zrak ni tako soparen, kakor okoli Metlike in Se-miča, zato tudi vina niso tako močna, a bolj rezna in zdrava. Trta je povsod lepo kazala, isto tako sadno drevje in žito. Bog daj ugodno vreme in prizanesi s točo! Tudi sedanji gospod župnik je umen in marljiv gospodar, vreden svojega prednika; to priča vse njegovo posestvo. Kazal mi je med drugim tudi sviloprejke, ki so se bile  že  večidel  zapredle.    Kokoni  so   bili  aila lepi,
259
vse mu je slo po sreči, jaz sem mu želel le to, da bi jih tudi dobro prodal. Za sušenje aliv (češpelj) ima napravljeno sušilnico po Bosenski sistemi, kakoršnih je le redko kje videti. Tudi vse drugo je tako, da nobena reč ne gre v kvar.
Drugi dan od prijetnega tega kraja se napotim proti Radovici. Pot do tje ni dolga, kako poldrugo uro peš; kamnita pa je in pelje večidel po grmovji. Vendar je razgled po Koki in Vlaških vaseh ob nji prijeten. Tu bivajo Uskoki.
Naj mi bo pri tej priliki dovoljeno spregovoriti o gori in ljudeh toliko, kolikor sem slišal od izvedenega moža in župnika, ki že več ko 20 let tu biva.
Večkrat se bere beseda „Gorjanci", ki ima pomeniti gorovje pričenjajoče se za Novomestom in segajoče daleč v Hrvaško. A ime „Gorjanci" pomeni le prebivalce tega gorovja; gorovje samo pa se imenuje Koka, kar je dokazano po starinskih pismih, vsled tega prebivalci tega gorovja Uskoki (Uz-Koki = ob Koki bivajoči), in to ne samo Vlahi, ampak tudi katoličani. Da bi imelo gorovje ime od uskokov {pribeglih, Fliichtiinge , Ueberiaufer) , ni tako naravno, in se tudi ne da dokazati. Ime „Gorjanec" je pa na vsak način za gorovje neprilično, ker „gorjaucev" je tudi drugje, posebno na Gorenskem, pa se vendar no-bena^gora tako ne imenuje.
Še nekaj o Vlahih, kakor so sedaj. To je večidel bolj revno ljudstvo; nekateri, ki se pečajo s trgovino, so pa vendar tudi zelo premožni. Od katoličanov «e razločijo po jeziku, šegi in noši. Tudi bo bolj temnega obraza, nezaupljivi, molčeči; ženijo in može se le med sabo, s katoličani ne. Na čistost deklet drže veliko, žene so v tem obziru manj natančne. Jezik govore bolj srbski, v govoru boš razločil brž Vlaha od Kranjca. Možki so bolj temne barve in hudih oči, ženske pa si mažejo lase s slanino (spehom); jaz sem srečal dekleta (ki se pozna po kapici in eni kiti, žene imajo po dve kiti in bel prt jim plapoli na glavi); bila je temnega obraza, brhke postave in Jako živih črnih oči. Ko se srečava, prašam jo, kako daleč bo še do Radovice. A ona plašao švigne memo mene, ne davši mi odgovora, pri tem pa dobim v nos duh, kakoršnega spuščajo od sebe cigani, in ko za njo pogledam, vidim, da je njena lepa črna kita na belem jopiču zadej naredila grdo ^črno liso, kakor od maščobe. Reči moram, da je oboje to brž uničilo vtis , ki sem ga dobil od gibčne in lične postave ter mikavnega simpatičnega obraza.
Far d imajo menda petero, a le maiokaterikrat povsod svojega župnika. Zato hodijo pogosto v katoliške oerkve, katoliški duhovni jih v sili tudi obhajajo in tako bodo morda kmalu zedinili se s katoličani, ker njihova vera tako ni dosti različna od naše. — S šolo pa gre slabše. Kar jih je naseljenih med katoličani — in teh je precej —ne pošiljajo svojih otrok v nobeno šolo, ampak ti rastejo sami po sebi, kakor divjaki. Meni se je čudno zdelo, da za te ljudi ne velja ,,«chulzwang", za vse druge pa. Zakaj bi ne hodili v šolo na Suhor, Radovico itd.? Saj še v Ljubljani hodijo celč katoliški otroci v luteransko šolo! Ali je le katoliška vera nevarna za drugoverce? Se morda bojč, da bi se te ne j,naiezli"? Nek učitelj je rekel mi, da se boji vlaških otrok, ker so tako nečedni, da smrad povsod iz njih puhti. Naj se jih pa prisili, da se bodo očedili. Morda bi naša vlada za te ljudi tudi lahko kaj storila, ker plačujejo davke prav tako, kakor mi.
(Dalje prihodnjič.)
264
Ozir po domovini.
Popotne črtice.
(Dalje.)
Po tem skoku v stran idimo na Radovico. Da! po pravici res se „radovica" imenuje ta kraj, kajti lepšega si skoro oe moreš izbrati. Tu ti je vinograd za vinogradom, grozdja na trtah toliko, da ljudje ne bodo vedeli kam ž njim, če vse srečno dozori. Že sem blizo vasi, katere cerkev sem prej že videl, ko doidem dečka kakih 12 leti. Ker me pozdravi, ga ogovorim in pozneje poprašam: „Hodiš li v šolo?" — ,,Sem hodil*' — je odgovor s čistim izrekom. — „Toraj znaš brati in pisati ?" — poprašujem dalje. — „Znamu — je enako čvrst odgovor. — „Si iz Radovice doma?" — „Sem" — glaai se enako.
Meni je deček v priprosti platneni obleki všeč, prašam ga še marsikaj, a vsak odgovor je: „Bil, je, sem" itd., tako, da vedno časovnik ponavlja. Kako lepa je  taka   govorica nasproti pri  nas na Gorenjskem
265
in drugje po Slovenskem navadni z nemškega vzeti besedi: „ja" (da) in „nč"! V tem kraji bi se od pastirja lahko učil slovenskega jezika marsikak „visok" gospod.
Prisopihavši na višavo — koga zagledate? Našega Kramariča. Vsak bralec ga poznd iz obravnav deželnega zbora Kranjskega, kjer je marsikako zasoljeno dal vladi in nemškutarjem pod nos. Brž me pelje v svojo klet pod hišo in ohladi mi vroče in suho grlo s kupico dobrega vinca. V hiši sem videl na njegovi mizi časnikov morebiti več, kakor v kaki čitalnici. Naj bi ga posnemali drugi, ki se štejejo za narodnjake, pa niso naročeni na noben Časnik slovenski, ampak jih le po kavarnah ber6, če jih sploh  ber6.
Iz Kramaričeve hiše se pod&m k gospodu župniku. Z njegovega farovža je krasen razgled po Beli Kranji, posebno pa po Vlahih do Vivodine. Škoda, da nisem imel časa sprehajati se po gorovji, kar se ga od tod vidi! Gospod župnik mi je pokazal svoj vinograd, ki je veliko obetal, potem pa svoj vodnjak, napeljan s kapov; vodo sem našel jako mrzlo in okusno.
,,Nimate li nikoli uši ali drugih mrčesov v vodnjaku?" — ga vprašam.
„Nikdar!" — mi odgovori. — j,Toraj imate dobre cedilnike (Filtrirkasten)?" — »Nič tacega", mi je od govor. — „Pa vendar potrebujete dosti soli za svoj vodnjak?" — „Ne enega funta je še nisem porabil." „Pa kako vendar se vbranite vodne golazni?" — »Prav lahko. Vodo imam napeljano z opečnih streh , ta pa sme v vodnjaku s cementom zidanem seči le do odmerjene visokosti, kjer je napravljena luknja, skoz katero se potem voda odteka, kar je je preveč. Odteka se pa zmiraj ie stara voda, ker jo na novo pritekajoča spod-riva, in tako se voda v vodnjaku nikdar ne vsmradi niti se ne zarede živali v nji".
Naj pri tej priliki še opomnim, da ima tudi gosp. župnik Suhorski tak vodnjak, a s cedilnikom. Voda je napeljana tudi le z opečnih streh, a vedno čista je in okusna.
Vse to sem navedel le zato, ker se je zadnji čas sprožilo vprašanje, kako bilo bi kapnic varovati povodne golazni.    Morda je to nekaj za poskušnjo.
Po kratkem spregledu sedemo za mizo in ga izpi-jemo kozarec. V tem pride zopet oče Kramarič z velikim ključem, steklenico in kozarci ter nas vabi v svojo drugo klet. Koliko jih ima, ne vem, a šli smo za njim in natočil nam je kapljice kot zlato svitle, katere se je enkrat Dež man, ko je po Koki botaniziral, tako navlekel, da je proti Metliki gredč svojo glavo v vsak grm vteknil. Se zdaj je znana tam neka pesmica o „cerkvici in mrkvici"; no, vendar bo g. Dež man enkrat imel vsaj v enem kraji spomin.
Ker si pa jaz nisem hotel napraviti tu takega spomina, sem le pokušal sicer izvrstno vino, potem pa napotil se z znancem, ki sem ga tu dobil, proti Suhoru nazaj. Kramaričevo vino je bilo močno; dobro! da ga nisva več pila, sicer bi bil jaz tudi svojo glavo vtikal po grmih, kakor moj prednik Dežman, a nikakor ne spal na Suhoru, kamor sem prišel nazaj o polnoči.
Zjutraj se zbudim, ko že solnce skoz okna gleda. Bil je ravno sv. Rešnjega Telesa dan. Gospod župnik mi naznani, da bo procesija. Zopet kaj novega zame, ki še nisem videl nobene procesije v teh krajih. Predno pa do te pridem, naj omenim, da sem videl tudi poroko. Se ve, da se ta navadno vrši z velikim ropotom. Godci spremijo ženina in nevesto do cerkve, vse je praznično oblečeno, nevesta ima na glavi nekako krono, ženin pa sila velik „pušelc". A ta pot tega ni bilo, ker je bil ženin vdovec; nevesta je imela na glavi le majhen venec, ženin pa se je prezentiral v beli obleki in trdih visokih čevljih, dve priči še in vsega je bilo konec.
Slišal pa sem ,   da svatbe  tu po  veS dni trpe in požro včasih vsaj polovico premoženja ženinovega.
Zvonovi nas vabijo v cerkev, možnarji pokajo; sila veliko ljudi stoji pred cerkvijo , čakaje maše in procesije; med njimi je tudi več Viahinj (Vlahov nisem videl). Procesija je bila dolga, daljša kakor v kaki veči fari na Gorenjskem. Spredaj so šli možje, vsi beli, za njimi ženske tudi belo oblečene z rudečkasto pisanimi prti (rutami) na glavi in večidel z rudečimi nogo-vicami. Lepo je bilo videti dolgo progo, ki se je po-tezala okoli briba, le nekaj sem pogrešal tu in po Dolenjskem sploh: visokih majev, kakoršne stavijo po Gorenjskem o tej priliki. Razen tega mi še nekaj dru-zega ni bilo všeč. Na Gorenjskem (tudi še pod Ljubljano) se skušajo fantje in dekleta v tem, da ta dan napravijo na lastne stroške veličasten; vse dela zastonj, vlači zelenjavo z gozda in jo postavlja ob poti, okna, koder gre procesija, so razsvetljena, cel6 po Ljubljani (čeravno je sedanji ,,liberalni" župan prepovedal postavljati maje). Vsega tega tam ni nič, ljudje hočejo plačani biti za vse, kar store, k vsemu se jih mora priganjati. Zato tu taka procesija ni nič tako veličastna, kakor na Gorenjskem.
Po kosilu sem hotel jaz odriniti proti Novome-s tu, a postiljon me je pustil na cedilu. Zato sem moral ostati še čez noč tu zlasti, ker je bilo vreme ze!6 kislo. Žal mi ni bilo, kajti gospod župnik je jako prijeten za pogovor, ne trenutek se nisva dolgočasila. Isto tako drugo jutro ne, ker sva po žgancih in kislem želji z vozom odrinila ,,na Lužo". Tam namreč se srečate pošti iz Novomesta in Metlike. Meni je bilo bivanje na Suhoru jako prijetno, tam bi se človek naselil; zato sem prav težko vzel slov6 od preprijaznega mi prijatelja gospoda župnika in peljal se proti Novomestu. Odhajaje priporočil sem gostilničarici v baron Apfal-trernovi hiši, naj bo gostom, če tudi so Slovenci, bolj vljudna, kakor je. Gospod župnik Suhorski naj pa tu javno sprejme od mene zahvalo za preprijazen sprejem malenkosti moje in zagotovilo, da so bili dnevi pri njem mi taki, da jih  ne zabim nikdar.
(Dalje prihodnjič.)
272
Ozir po domovini;
Popotne črtice.
(Dalje.)
. V" postnem vozu sedi nekdo. Ko jaz priaedem i ga pozdravim, mi prav priljudno odzdravi, kakor da oe bi bil navajen pozdravljaa biti. To se je godilo molče, a ko sedem, me nagovori nemški. Mislil je menda, da vsak gosposko oblečen človek mora znati nemški; Če tega ne zna, naj sleče gosposko suknjo in obleče kme-tiaki jopič! — V pogovoru zvem, da je Kočevar, ki ima svojo kupčijo tam neki na Nemškem , prišel je le obiskat svoje žlahtnike in pozvedit, če bi se zdaj, ko je že bolj star, mogel s svojo kupčijo preseliti nazaj na Kočevsko.
,,Ted.aj se vam je jeio tožiti po domovini?" — ga vprašam.
.-,,O ne * ¦ —. odgovori — »tega ne. Za domovino jaz ne vem, sem le trgovec. Preselil bi se rad sem zato, ker na Nemškem zdaj ni nobene kupčije, nič .zaslužka.':
,,In ste dobili kak kraj, kjer bi se naselili?"
,,Ne!   Kočevarji   so   pač prerevni,   zemlja njihova nerodovitna".
,,Mislite ,   da   je   biia  ta zemlja od nekdaj nerodo-,vitna, ' tadi. itakrat že,   predno   so Kočevarji prišli v ta
kraj ?";
,,Se ve, da je bila!*' — mi odgovori.
,,Jaz pa mislim,  da ne. V tako puščavo bi se predniki* vaši ne bili naselili, dokler je drugej  bilo kaj  pr štora za- nje."
,jje pa pozneje postala taka."
j,To pa, to, al po čegavi krivdi?    Po lastni kriv prebivalcev/'
„.Oho!"
,,Le poslušajte me. Vi Kočevarji ste bolj trgovinsk rod,'obdelovanje zemlje vam nič kaj ne diši, vsaj možakom, ne.a
,,Ker ne moremo toliko pridelati in zaslužiti, da bi živeli" — mi seže v besedo.
„Zdaj morda res ne, ker je zemlja opešala po krivdi vaših prednikov. Pri vas je namreč od nekdaj navada, da gredo m ozki po svetu iskat zaslužka, vso doma-čijor, toraj tudi delo na polji, pa prepuščajo slabotnim ženskim rokam, ki ne morejo storiti V3ega, kar zahteva zemlja, da more dajati to, kar se od nje zahteva. Tako je. sčasoma brez potrebuega gnojenja in druzega obdelovanja opešala,  in kar je bilo prej vam le komo-
273
diteta,  vam je zdaj potreba:  iskati zaslužka zunaj domovine in cel6 zunaj dežele."
To razlaganje mojemu tovarišu ni bilo nič kaj po godu. Prižge si smodko boljše sorte, tudi jaz utaknem med zobe viržinko in tako pušiva vsak v svojo atran obrnjena do Novomesta, kamor ni bilo več daleč. Na mostu skočim raz voz in grem v svoj „kvartiru, potem pa v čitalnico, od kodar se podamo tudi nalašč v „levovo jamo" — v kazino. Brž so me tu nazoči nemškutarji spoznali in jeii se pačiti slovenski, kar je pa pri meni vzbudilo le pomilovalen smehljaj.
Drugi dan sem namenil se z gnsp. profesorjem Trdino, ki tu živi v pokoji, v znani Rudežev grad pod Tolstim vrhom. Al gosp. profesor je bil že prejšnji dan odšel tje, torej se sam peš spravim na pot, čeravno je dan vroč in soparen. Pred odhodom pa sem poiskal še v Kandiji znanca, podobarja gosp. Kusiena, ki mi razkaže svoj atelier. Prav lične podobe in cerkvene kinče sem ondi videl; gosp. Kušlen zavoljo tega slovi oe le po Dolenjskem, ampak tudi celo po Istri ima dela,. Meni skaže to prijaznost, da^ me spremi vkliub vročini precej daleč po cesti proti St. Jerneju. Ta cesta je skonca prijetna, preko vasi in zelenih gričev pelje do gozda, ki je skoro uro hodd dolg in pretrgan le po nekaterih njivah in senožetih* V doju je tudi mala vasica, potem pa se spustiš v gozd in prideš ven še le pol ure pred gradom , kjer se cesta zavije proti Tolstem vrhu. Pogumno stopam naprej in pridem kmalu v košat hrastov gozd in od tod zagledam „Gracarski turo" ali zdaj Rudežev grad, lastnino odličnega narodnjaka gosp. Karola Rudeža. Ker sem zavoljo pretečega dežja zadnji kos pota še hitreje stopal, sem prišel ves poten v grad, kjer v jedilni sobi dobim profesorja Trdino s hišnim gospodarjem, ki me prav vljudno sprejme in brž skrbi za to, da si s pijačo in jedj6 zopet dušo privežem. Kmalu pride tudi njegova ljubeznjiva gospd in jaz se čutim brž prav domaČega.
Vreme je deževno, vendar se spravimo nekoliko ogledovat grad in kar je krog njega. Pridemo pred vrata zgornjih kletnih prostorov. Kaj? je li res? Tam na vratih je cela truma Turških roparjev, kakoršni so hodili pred več leti v te kraje. V sredi imajo Kranjca, katerega z orožjem silijo, da bi jim pot kazal; razločiti ga je po obrazu in starinskem klobuku. Družba je sicer le narisana, a prav dobro, turški obrazi so skoro portretirani, obleka natančno posneta. Risarje moral sam videti ta prizor, da ga je tako živo in v naravni velikosti oseb spravil na vrata.
Sprehajajo se vidimo, da vse: žito, trta in sadje, posebno češplje, obeta letino, da malo takih. Tudi ogledamo nekoliko grad. Najstarejša stavba je gotovo „Gra-carski turn" v sredi grada , ki še zdaj v stari obliki kvišku moli, čeravno je znotraj priredjen za stanovanja. Kar je druzega poslopja, je vse pozneje prizidano. Starosti tega „tuma" še Val vazo r ne ve, le toliko je znano, da je bil postavljen v brambo proti Turku. Nekdaj je moral ves grad biti trdnjavica, to kaže vse zidovje; pri zadnjih vratih so videti še vretena, po katerih se je vzdigoval in dol spuščal grajski most (Zug-briicke). Jarek pred vratmi je že zasut, a bil je, to se pozna še zdaj.
Zvečer smo se zabavali do pozne ure, drugi dan pa po zajutrku plezali na bližnjo goro Tolsti vrh, kjer je v cerkvici sv. Roka bilo „žegnanje". Gora je zasajena vsa s trtjem,grozdje v cvetji razširja najprijet-nejšo vonjavo. Po vinogradih je vse polno vinskih hramov, hiš pa le malo. Na vrhu gorice, kamor nam je pot kazalo zvonenje in pokanje možnarjev, je zbranega veliko ljudstva. Pred cerkvijo stoji velika, a po vnanji podobi že stara lipa. Razgled od tu je res krasen; kaže
se ti vse obširno polje Šentjemejsko, dalje naprej vinske gore od Krške gore v oboku do Rake; videti je celč Brežice in Bizeljsko stran, sploh vse, kjer raste najboljše vino. Ljudstva je toliko da vse ne more v cerkev. Med množico ki sluša mašo, zunaj cerkve, smo tudi mi. Cerkveno petje je bilo še dosti dobro. Po maši se je začelo ljudstvo radovati. Bilo je v ta namen več vinotočev po. hišah in hramih in nekaj zaklanih kozlov je čakalo ognja in ražnja; tudi več lonec je bilo pod milim nebom k ognju pristavljenib.
Za nas „go3podo" se tukaj ni nič kuhalo, zato smo mahnili proti domu, kjer smo našli že družbe. Po obedu, pri katerem nas je bilo lepo število, smo šli na vrt zabavat se   s kegljanjem.    Tako   je   bilo   kratkočasno do večerje, po kateri smo nekoliko muzicirali in peli;   po-. tem pa sem   šel jaz s profesorjem Trdino   spat   in oba sva smrčala, da naju je bilo druzega pred drugim strah. Zbudi naju   že   zel6  pozno jutranje solnce in „ku-čegazda"   naju pride klicat k zajutrku.   Po zajutrku se napotiva v St. Jernej, kamor ni dalje, ko dobro uro. Potoma mi profesot pravi marsikaj zanimivega iz teh krajev,   tako da   sem   mu jaz izrekel svoje   obžalovanje o tem,   zakaj   takih slik in črtic   ne priobči ali v kakem časniku, ali pa po ,,Slovenski matici", ki bi tako blagč gotovo   rada   sprejela.    A   mož je  odmajal   z   glavo in rekel, da vse pride na svitlo o svojem času.
(Dalje prihodnjič.)
289
Ozir po domovini.
Popotne črtice.
(Dalje.)
Prideva memo Pleterškega gozda lepih visokih dreves in obilne sence. Tu je imela Pleterška grajščina nekdaj svoj „standrecht", naglo sodbo in marsikak revež je tu po zraku bingljal. Zato ljudje pravijo, da duše teh obešenih še zdaj tu strašijo. Jaz nisem videl nobenega strahu, pač pa mi je senca košatih hrastov in lip dobro dela.
Ob koncu gozda pokaže se nama S t. Jernej s svojim svitlim in visokim zvonikom. Ta kraj je menda eden najlepših na Dolenskem, zato pojo ljudje:
Ni lepšega tiča, ko je petaln, Ni lepšega kraja, ko je Št. Jam. Res,   vsega je v obilnosti:   po   goricah   najboljše vino, po planjavah najlepše žito, sadje in sen6.   Vas je tudi podobna bolj trgu, kakor na pr. Višnjagora mestu. Le dvoje je, kar kazi lepoto: šola in pokopališče, ki je v sredi vasi.
Šolsko poslopje je res revna bajta, podobna najbolj hišici pri šrangi med Šiško in Ljubljano. Vsaka še tako revna vas ima lepše šolsko poslopje; to se mi je tem bolj čudno zdelo, ker živi v Št. Jerneji nekoliko bogatih nemškutarjev in je okrajni glavar Krški, gosp. SchoDwetter, predsednik okrajnega šolskega sveta. Popraševaje po vzrokih zvedel sem to le: Duhovščina se na vso moč poganja za to, da bi se zidalo primerneje, bolj zdravo poslopje in ne ob cesti, po kateri vedno kak voz drdra ali se živina goni, kjer sploh ni za pozornost učencev primernega miru; al okrajni glavar z županstvom vred je rekel, da se to manj mudi, kakor preložiti pokopališče. Ali ni to čudno, da se tu poganja duhovščina za šolo, liberalni posvetni, za šolo toliko vneti gosp6di pa je taka nezdrava luknja prav!
Pokopališče v sredi vasi tudi ai poseben kinč ljudem, ki o smrti ne marajo slišati; trdi se celč, da je zdravju škodljivo; al zvedel sem, da se tu pokopuje sila malo ljudi, ker ima fara še več drugih pokopališč. Toraj bi bilo na vsak način boljše, da bi se gospod okrajni glavar brigal bolj za šolo, kakor za pokopališče. Hoja in vročina naju prisili stopiti v gostilnico ohladit se in pregnat žejo. Vino zjutraj ni dobro, toraj pivo. Po vinskih krajih pa je pivo malokje dobro, tudi tu ni bilo, čeravno je bilo dražje ko v Ljubljani. V tem, ko požiram to jalovo mokroto, pride moj prijatelj mladih let, „Pehličar" kakor jaz, ki zdaj že nekaj časa
tu duše pase. Ta naju spravi v farovž, pred katerim zadenemo na gospoda župnika, ki nas brž k sebi povabi. Zdaj pa ni bilo drugače, kakor da smo pili vino; tudi češnje so se mi prav prilegle. Tako je, če ima človek povsod znance; nikjer se mu ne more slabo goditi.
Toda ni se bilo dolgo muditi, morala sva do kosila priti nazaj v grad. Saj se J)omo še videli, ker pot proti Krškemu mu pelje preko St. Jerneja. Vdariva jo toraj s profesorjem nazaj in res ne zamudiva še kosila. Popoldne pa sedemo vsi trije : „kučegazda", profesor in jaz, na voz ter se peljemo proti St. Jerneju; jaz ostanem tam, ona dva pa se peljeta naprej na travnike ob-ljubivši mi, da prideta zvečer nazaj. Da bi se ne dolgočasil, poiščem „Pehličarja"in sprehajava se po lepem kraji. Če bi ne bilo prevroče, bila bi šla proti Pleterski grajščini, ki ni daleč v stran. To grajščino je kupil mlad gospod protestantske vere , ki je pa prav priden in vseskozi pravičen; nima nič tistega nemško-prevzet-nega duha v sebi, ki ga imajo nekateri drugi protestanti; on cel6 strogo gleda na to, da njegovi posli hodijo pridno k maši. Tudi je sila dobrotljiv, za pogo-relce v Stari vasi je dal precejšen znesek. Ljudje ga sploh spoštujejo bolj ko marsikaterega domačega graj-ščaka. Ta grajščak se imenuje baron Borscb. Pri gradu je tudi lepa gotična cerkev , a sedaj zapuščena in shramba za razno orodje.
Zvečer smo sešii se pri „Poldetovih(f.    To je namreč gostilnica, v kateri   bivate dve dolenjski grlici.    To je bilo petje !    Donele   so med  drugimi narodnimi tudi meni dozdaj še čisto neznane.  Jaz sem slišal že veliko pevk,   a tako čistega G,   kakor ga je pela mlajša,   še ne.    V tem grlu tiči kapital,   želeti bi  bilo,   da   bi se vzdignil   po   kaki  šoli.    Jaz sem bil popolnoma očaran po tem petji sestra,   katerih druga poje jasen alt.    Pri takem petji pretekel nam je   večer  prekmalu,   čeravno je bilo že pozno,   ko  smo zlezli na voz in peljali se v grad nazaj, kjer smo po kratki večerji poiskali  postelj. Ker sem bil  svojo  lahko  prtlago   pustil  v Novo-mestu, sem drugi dan, ko je imel „kučegazda" opraviti v Novomestu, peljal se ž njim tje.    Tam sem se poslovil še od raznih prijateljev in peljal ž njim se ob levem bregu   Krke memo   Bele cerkve   po  lepem   polji na travnik,   ki   ga  ima takraj Krke.    Potoma naju vjame nevihta, ki pa ni nič hudega storila.    Umikati se nama je ob ozki cesti   pogostoma   prihajajočim težkim vozom sena,   predno  prideva  na  travnik.    Tu je mrva gosta, pridelek lep.    Ta kraj  je že bolj podoben Hrvaškemu, hiše nizke,   zemlja debela,   ljudje gleštajo le konje in prešiče,   ki  se  kar po prostem   pasejo,   kakor pri nas ovce.
Na brodu prepeljeva se čez Krko, ki tukaj ni globoka. Videti je veliko morskih golobov in breznih lastovk; te imajo svoje mlade po luknjah ob bregu nad vodo, kakor raki pod vodo. Te vrste tičev više gori ni videti.
Prepeljavši se čez brod, ki zavoljo počasno tekoče vode ne potrebuje nobene vrvi, drčiva proti Št. Jerneju. Tu se zaletimo k znanemu očetu Zagorcu. Mož je ves drugačen , kakor je bil v Ljubljani kot poslanec; zdaj se že preobrača in se bo gotovo tudi preobrnil ter počasi pustil Dežmana popolnoma. V svoji ponosni hiši sprejel nas je — tudi mene — prav zidane volje in prinesel bokal boljšega, čeravno je vse vino njegovo dobro. Zdaj, ko ni bil več voljen, je menda sprevidel, da je Dežmanovim grabljem pri poštenih prebivalcih Kranjske dežele že tudi odklenkalo. Oče Zagorec pa hoče biti poštenjak, zato bo popustil Dežmanove grablje. Pili smo toraj nekaj kozarcev dobrega Zagorčevega, potem  pa sem jaz zahvalivsi  se  za gostoljubnost vzel
290
slovo od gospoda Rudeža, ki se je odpeljal proti domu; jaz pa sem šel s „Pehličarjem" v farovž, ki je starinsko zidovje in bilo nekdaj tudi trdnjavica proti Turku, dokaz temu ostanki vreten in jarki krog zidovja. Za farovž je to poslopje preozko , zlasti gospoda kaplana imata premajhne prostore. Tako se po teh krajih povsod nahajajo spomini na Turke.
Večer nam je zopet pretekel ob živahnem pogovoru raznih zadev se prenaglo; skoro je bila ura polnoči, ko smo šli k počitku. Jaz sem prav dobro spal, zbudil me je še le moj prijatelj, ki mi je naznanil, da je za-jutrk že pripravljen. Brž se oblečena in grem v drugo sobo, kjer me gospod župnik razveseli z naznanilom, da bodo kmalu na mizi — žganci s kislim zeljem. O saperlot, to je pa nekaj! Toda Gorenec že ve, kaj ima Gorenec rad, posebno če potem kam gre\ Prav dobri so bili žganci, še boljša kupica vina nd-nje, in tako sem poslovivši se marširal s „Pehličarjem" proti Kostanjevici.
Cesta gre tu dolgo časa naravnost, kakor da bi strelih Senco ni nobene, zato se nama jame kmalu cediti po obrazu pot. Enoličnost in dolgočasnost ceste si preganjava s tem, da gledava krasno okolico, vasi in vinograde ob levi in desni obširnega polja. Tako prideva sčasoma v Kostanjevico, kjer se greva hladit in suho grlo namočit v Bučarjevo gostilno. Pivo ni preslabo in precej hladno. Okrepčavši se nekoliko greva gledat mestice. Velikih hiš tu ne smeš iskati, vse je nizko, a dosti lično; mestice je na otoku Krke, nekdaj je bilo imenitno po svojem samostanu, ki je kakih 20 minut v stran. Zdaj je ^postal poslopje okrajne sod* nije, altarji cerkve so v St Jerneji. Tako imaš tu dve zapuščeni cerkvi blizo skup.
Unkraj mosta je štacuna glasovitega Gača, ki je bil v »Novicah" že pred leti tako zel6 obdelan. Nič ni smešriejšega, kakor tak napuhnjen nemškutar v kakem malem mestu. Misli, da je Bog ve kaj, in bi cel6 z ministrom ne menjal; pa ni nič druzega, kakor napihnjen mehur; če ga stisneš, da mu sapa uide, pa ni nič. Pa taki ljudje morajo tudi biti, da svet ni preveč enoličen.                                                             (Dal. prih.)
298
Ozir po domovini.
Popotne črtice.
(Dalje.)
Prijetno je potovati, če ima človek pov8od znance. Še predno me je popustil „PehIičar'^ porabivši ugodno priliko voza, že je prišel drug iz stare šole; s tem sem podal se v farovž, kjer je bilo kosilo zd-me že kuhano. Pa le zopet svoji pri svojih! Le prenaglo je prišla ura^ ko sem moral odriniti. Sedem toraj na voz, v katerem najdem gosposkega človeka. Kaže se nekako veselega, da dobi družnika v gosposki suknji, kajti komaj se vos premakne, že začne govoriti. Po razni prtlagi sklepam, da utegne biti kak agent. In rea, brez uvoda prične pripovedovati o svojem potovanji po vseh mogočih in ne mogočih deželah; bil je že povsod, le v solncu in v luni ne. In kako mu je drdral jezik! Raglja ali mlinski klepetec nI nič proti temu. Kedarkoli aem ga hotel kaj vprašati ali pritakniti kako opombo, me ]e prijel brž zaroko s prošnjo, naj ga dalje poslušam. Se le, ko voz ob nekem kamnu poakoči, da oba nekoliko odle-tiva, vskiikne: „verflucht**, izleče robec in ga vtakne pred usta — vgriznil se je v jezik.
Zdaj sem dobil tudi jaz priliko govoriti in pokazal sem mu, da znam še bolj na debelo lagati, kakor on. Pravil sem mu, kako aem po Ameriki potoval in da so me hoteli Indijani enkrat speči in snesti, pa aem se rešil le a tem, da sem vse pobil, — in takih reči več. Tudi sem ga spravil v silen strah, ko sem rekel, da je v Krakovskem gozdu, skoz katerega smo se imeli peljati, vse polno tolovajev. Mož odpne suknjo in mi pokaže revolver.
„Le urno ga zopet skrite" — pa rečem jaz — „kajti ca ga zapazijo tolovaji, vam ga vzamejo.*'
„Se li vi nič ne bojite jih?" — praša zavzet mene.
„Jaz? Zakaj? Meni ne bodo nič storili, ker me poznaj o."
Možic se pri teh besedah hipoma odmakne od mene in me jame ogledovati s strahom. Postiljon, ki je poslušal najin pogovor in umei toliko nemški, da je uganit mojo šaio, se je natihoma smijal in se včasih meni namuznil.    Slednjič, ko smo zadej pustili Krakovski gozi
299
in  prišli Da polje, jame vendar lajša in glasneje dihati, zlasti ko zagleda delavce po polji.
„Zdaj smo že iz strašnega gozda?^' — se upa prašati.
,,Da, zdaj smo" — pritrdim jaz.
Junak si obrise potno čelo in obraz in pravi: „No, to je bil strah!    Že davno ga nisem toliko prestal''.
,,Boste vsaj imeli kaj povedati o nevarnosti po Kranjski deželi, kedar pridete drugam" — pritaknem ^daj jaz.
„Da, da" — prikima — „to je res divja dežela. Se podnevi in v družbi si človek ni svest življenja".
Jaz sem prepričan , da je mož , katerega sem pri Leskovcu zapustil, to dogodbo si obrobil še s kakim napadom, pri katerem je najmanj deset tolovajev po-Btrelil, dvajset pa v beg zapodil, in da jo zdaj povsod pripoveduje. — Tako si mora človek pregnati dolgočasnost poti in vožnje. Reči moram, da sem se sam Bebi skoro na glas smijal; ko sem koračil proti Leskovcu oglasit se pri prijatelju. Al tega ni bilo domd in ker mi je kraj že od predlanskega potovanja znan, ^e napotim nemudoma v Krško.
Srečujejo me otroci, dečki in dekleta, grede iz šole. A tu ni nobenega pozdravljanja s „hvaljen bodi", otroci me plašno gledajo, kakor briča ali kako drugo neljubo prikazen; le malokteri se na pol odkrije in zakroži „dober dan", kar pa vzbudi pri drugih smeh. Malo manjka^ da ne planem s palico med to poredno deco. Se ve, šola v Krškem je liberalna po učiteljih in duhu meščanov. Minister Stremayr bo imel gotovo veselje nad njo.
V mestu dobim kmalu narodnjakov. Podam se tudi k županu, državnemu in deželnemu poslanca gosp. V. Pfeiferju. Po tukajšnji navadi pelje me v svoj lepi vinski hram, kjer srknemo kapljico takega, ki ogreje dušo in telo. A nisem bil jaz edina „velika zver" ta dan v Krškem, tudi c. k. deželni predsednik Kranjski vitez Kalina, je bil tu že pred mano. Ziito ste mu parado delali ,,burgergarde" in požarna straža. Čudne flo res razmere v Krškem! Čeravno so pri obojih večidel eni in isti ljudje, je prva nemškutarska, druga pa narodna. Tako je po Dolenjskem po več krajih; ljudje 60, kakor jim kaže, in prav zato sta o volitvah zmagala Dežman in Hočevar, pa tudi Pfeifer. Pre-gosto nasajeni gradovi z nemčurskimi grasčaki in enakimi oskrbniki niso nikakor ugodni temu, da bi se ljudstva značaj vtrdil. Danes tako, jutri pa tako, kakor kaže temu tako, drugemu drugač. — Letos vendar sem našel že več narodnega življa v Krškem , kakor pred dvema letoma — znamenje, da se širi narodna zavest, čeravno je H oče v ar jeva šola že odprta. Nekega učitelja, o katerem se je pisalo že marsikaj, našel sem v gostilnici dopoldne že — „zel6 veselega". Ker sva z mladih let znana, ga vprašam, zakaj da nemsku-tari? — >;Kaj čemo" — mi odgovori — j,mi smo kr uboborbci".
Klobuk z glave pred takimi! Naj bo šolski nadzornik gospod Pirkar ponosen na take „jugendbild-nerje" in na učence, ki od takih možakov prejemajo svojo odgojo.
Po kosilu podam se na Stajarsko stran. Pred mostom sreča me kočija in v nji sedi, naslonjen na svojo velevažnost, c. k. okrajni glavar Schonwetter, ki je menda na kolodvor v Videm šel spremljat deželnega predsednika.
Solnce hudo pripeka, gospoda župnika, mojega prijatelja, ni domd, zato sem čakal v gostilnici naj bližnji kolodvoru, da z vlakom odrinem v Brežice.
„Kuten tok! Wo8 schoffen^s?" — me sprejme nagovor.    Pride tudi životna gospodinja,  ki me isto tako
ogovori nemški; čeravno je moj odgovor slovenski, vendar ona vedno naprej nemški gode. Ko odide, pa slišim iz kuhinje, da prav dobro znd slovenski — dekle zmerjati. Toraj slovenski le s posli I Na mizi je „Tage3-post" in „Kikeriki". Ta sta dušna hrana tukajšnjim^ gostom.    Prosit!
Cez aekoliko Časa pride za mano vljudni gospod župnik^ za njim pa deželni poslanec gosp. Ž ni dar š i č. Ko zve, da sem namenjen proti Brežicam, me povabi na svoj voz. Ponudba ta mi je bila jako ljuba za to, da mi je dana prilika videti več dežele, kakor o nagli vožnji po železnici, po kateri je zginila „die Poesie des Reisens".                                                         (Dal. prib.)
306
Ozir po domovini.
Popotne črtice.
(Dalje.)
Proti Brežicam tedaj v vrlo prijetni družbi na Štajarski zemlji! To je kraj, da malo takih! Vino-z radi se vrstč z najrodovitnejšim poljem, tu je zemlja J» najboljše vino. In vse to obeta pridelkov obilnih, akoršnih morda že leta in leta ne. Zavoljo tega in kavnega pogovora z gospodom Znidaršičem, v kaiterem sem spoznal vrlega narodnjaka po prepričanji, ki je v deželnem zboru stanovitno glasoval z narodnjaki za prid svojih volilcev, mi je bila pot še prekratka. Solnce stoji še precej visoko, ko pridrdrava v Brežice.
Ko si priskrbim prenočišče, grem si ogledat me-stice. Prav lično je, zlasti glavni trg se lepo presen-tira. Manj lepe so postranske ulice z nizkimi hišami in čisto brez tlaka. Na spodnjem koncu je stara grof Attemsova grajščina s trdnim in mogočnim zidovjem. Oskrbnik njen je zdaj dr. Razlag, ki zastopa svoje volilce z Notranjskega tu — mesto na Dunaji. Razen tega ima mestice še lepo cerkev z vbranimi zvonovi (veliki Cis), ki pa niso vstreženi, tako da vsak svojo tolče. Tudi Frančiškansk samostan je tukaj, njega zvonovi pa žalijo uho iz istega vzroka, kakor oni glavne cerkve.
Zjutraj druzega dne sem šel ogledat še nekoliko mestno okolico; vse je lepo, le vročina huda; zato sem kmalu zopet v mestu in vkrenem v Klembasov hotčl, kjer se shajajo navadno narodnjaki. Res jih dobim nekaj, nekateri me že poznajo, z drugimi pa se naglo seznanim. Tu je nekaka čitalnica, le da nima še slovenskih listov, ampak vsak svojega seboj prinese. Sploh se po Brežicah v javnih prostorih ne dobi skoro nič druzega, kakor „Grazer Tagespost" in „Cillier Zeitg.". Te „Ceijanke" jaz še nisem nikjer videl, zato sem jo vzel v roke, a radovednost moja je bila naglo raznena-dena, kajti ta list živi, kakor Ljubljanski „Tagblatt", po večem o tuji hrani prežvekajoč to, kar je po drugih listih že minulo; kar pa ima pridelkov lastne modrosti, so prav tako neslani in neokusni, kakor čenče in modrovanja omenjenega Ljubljanskega lista — dokaz, da tudi tu nemškutarija rodi le plevel.
Popoldan podam se z znancem čez Savo v Čatež. Vdariva jo proti spodnjemu brodu. Stezč peljejo večidel preko polja in tu vidim pšenica že skoro zrelo s takim klasjem, kakoršnega še nisem nikjer videl* Tudi druge rastline so veliko obilnejše in boljše, kakor un-
kraj Save na Kranjskem, o čemer sem se brž prepričal. Menim , da bo ali se je že zemljišna cenilna komisija na to ozirala, da je zemlja na levem (Stajarskem) bregu Save veliko bolj rodovitna, kakor na desnem Kranjskem, in potem vredila dobrotne razrede.
Prepeljeva se Čez Savo. Brod tu ni stanoviten, ampak se mora ravnati po svojegiavni reki, ki jo zdaj v levo, zdaj v desno vkrene; zato je struga zel6 široka in o povodnjih stopi Sava tudi po nižjem polji.
Unkraj Save sva brž v Čatežu. To je zala vas, ki se zlasti z leve strani lepo vidi. Nad njo so vinogradi, spodaj pa sadni vrti in mnogo drevja, ki je vse polno sadu; zlasti orehi se šibč že vzdaj pod silno pezo, videl sem kopice s šestimi orehi. Ce vse to ostane, bo tu kakor drugej po teh krajih sadja na koše in koše.
V Čatežu se ne mudiva dolgo, marveč mahneva jo po široki, dobro vzdržani cesti proti Krški vasi. Kamen ob cesti kaže 111 kilometrov — menda od Ljubljane. Dobre pol ure hodd sva v Krški vasi, stoječi ob Krki, čez katero je most. Voda tu ni globoka, a široka in se izteka nad Cadežem v Savo — tako, da so pri Brežicah v Savi zedinjene vse vod6, kar jih teče v njo iz Stajarskega in Kranjskega. Ta množina se potem vali proti Hrvaškemu; ni čuda, da je tu toliko povodenj.
Na gornji strani Krške vasi proti Krškemu mesta je polje, kjer je nekdaj stalo Rimsko mesto „Novo-dunum". Zdaj se dobivajo ostanki od njega, brončen© podobe raznih Rimskih bogov in boginj, kamni z izdolbenimi napisi, Rimski denarji itd.
Popotni človek, če ni truden, je pa lačen ali žejen, pogostoma pa vse troje skup. Zato je človeška bistroumnost postavila ob cestah gostilnice. Tudi v Krški vasi je taka ljudoljubna ustanova, v kateri se za dobro besedo in denar kaj dobi. Gostilnica ta je tudi pošta v zvezi s Krško. Na hladnem senčnem vrtu sva se okrepčala z dobro pijačo, zgovorna gospica poštarica pa nama je krajšala čas; revica si je bila pred par dnevi zlomila roko in jo nosila v pentlji, zato sem še bolj občudoval njeno dobro voljo; kaka mehkužna mestna bi se bila vlegla in ječala, da bi je še ceI6 nihče ne bil smel ogovoriti najmanj tri mesece; ta gospica pa je opravljala svojo službo z drugo neziomljeno roko. Hvale vredno! V pogovoru je pokazala raznovrstno izobraženost — večo, kakor sem jo zapazil pri marsikateri učiteljici, in kar me je posebao veselilo, govorila je gladko, pravilno slovenščino.
Večer se bliža, toraj se spraviva na noge proti gornjemu brodu nazaj v Brežice. Tukaj je Sava še bolj samoivojna, kakor pod Brežicami, ker sta jej tam napoti kolikor toliko dva brega. Od Krškega dol pa ima prosto polje, kakor od Šmarne gore preko Črnuč do Dolskega. Koliko polja in gozdov je že tu odnesla! Proga njena je na nekaterih krajih po dobre pol ure široka, po vsakem večem dežji se zavali drugam. Videl sem tudi jezi, katere so jej pod Krškim naredili z velikimi stroški; al dozdaj se za te verige človeškega uma in moči ne zmeni, marveč teče memo njih, kjer se jej zljubi. Morda bo kedaj usmilila se ljudi, njihovega truda in stroškov ter vkrenila na narejeno jej pot, čeravno je brodnik rekel, da do zdaj od tega njenega poboljšanja še čisto nič ni zapaziti. Sava je, kakor skoro vse reke, pač ženskega spola, tedaj ne popusti tako hitro svojih starih navad.
Na Staj ar s ki zemlji stopiva zopet na suho. Kam neki drugam se podati, kakor v ono gostilno, kjer se shajajo narodnjaki! Kmalu se snide družba, skonca giedš pogovora ne posebno kratkoČasna, ker so bili prišli lovci in taki, ki hočejo biti. Kak je pogovor njihov, si lahko misliš;  tudi so kloftaii nemščino,   ka-
307
tere z doma nobeden ni znal, zato je bila res tako neokusna, da sem se jez preselil k drugi mizi, k staremu prijatelju. Pozneje so se zbrali pevci, ki so popevali slovenske in nemške; imajo namreč društvo, ki goji petje ne glede na jezik, kar bi jaz tudi Ljubljanskim „filharmonikarjem" priporočal.                    (Dal. prih.)
312
Ozir po domovini.
Popotne črtice.
(Dalje.)
Za drugi dan smo se bili zgovorili, da gremo vsi v Zagreb, kamor je bila že na poti deputacija Ljubljanskih „Sokolov". Al človek obrača, Morfej, bog spanja , pa obrne. Vsak se je zbudil za pol ure prepozno in tako smo se sošli — ne v Zagrebu, ampak zopet v gostilnici. Meni to ni bilo kar nič všeč, rad bi bil že na katerem drugem kraji; saj nisem šel iz Ljubljane, da bi kje sedel. Prijatelji me tolažijo s tem, da se bomo opoldne skupno odpeljali — oni na Krško, jaz pa, kamor koli mi drago, če ne grem ž njimi.
Od Brežic do kolodvora je dobre pol ure; hoja in opoldansko solnce žene nam pot z obraza. Ker pa je polje izgledno lepo, žito na njem krasno in družba živahna, je pot kmalu prestana. Na kolodvoru najdemo več gospode, med njo učiteljice iz Brežic z drugimi go-spicami vred. Kjer je mladega, vzlasti ženskega ljudstva, ni tihote; tudi v našem vagonu je bilo živahno žvrgoljenje vzlasti, ker je bilo v družbi gospic nekaj galantnih, da ne rečem gizdavih gospodičev. Tudi mene za tako žvrgoljenje že bolj gluhega je družba kratkočasila in ko je na Vidmu stopila z voza in prišlo nekaj neznanih ljudi, se mi je jelo res zdehati — nekaj zavoljo vročine, nekaj zavoljo nove družbe. Bil je to sv. Petra dan.
Počasnost mešanega vlaka od Vidma do Zidanega mosta sem že enkrat popisal; če bi se človek po njem peljal proti nebesam ali v pekel, kedaj bi tje priseli O takih okoliščinah bi moral človek le zaspati, ker ozka dolina nima nobenih mikavnosti, vzlasti če si jo že videl, kakor jaz. Al za-tne podnevi zaspanca ni, vrh tega imam to srečo, da naletim na ljudi, s katerimi si preganjam čas tako ali tako — prijetno ali neprijetno.
Na mesto izstopivših gospic in gospodov pridejo v voz štirje ljudje: dva meščansko oblečena, tretji na pol, Četrti pa Čisto v gosposki obleki. Iz pogovora razvidim, da so prvi trije poklicani v vojake, četrti pa se mi zdi po izgovarjanji nemških besedi Mag j ar po rodu. In res, nisem se zmotil. Ko se namreč jamejo prvi trije razgovarjati in ugibati, zakaj morajo tako naglo k vojakom in kam bodo šli, se oglasi četrti in pravi (nemški z magjarskim povdarkom):
„Kam neki, kakor zoper tega prokletega Rusa, ki je ubozega Turka tako raztepel!"
Možje se med seboj čudno pogledajo. „0 menda ne" — vsklikne slednjič eden izmed njih — ,,mi bi šli rajši nad Turka, ker to je živina, ne človek.41
„Rus je živina" — se zadere Magjar — ,,vrag ga vzemi V*
Potem začne razkladati, kako nevaren je Rus, kako nevarni so sploh Slovani Avstriji in tacih bedarij več. Poslušalci mu mirno ugovarjajo, čemur se jaz prav čudim, ko pa slednjič reče, da se mora slovanski rod v Evropi zatreti in zavoljo tega podpirati Turka, ki to najbolj zaa, vzkipi meni slovanska kri; takega zabavljanja Slovanom na slovenskih teh ne morem več poslušati , zato se obrnem proti Magjaru z zelo ostrim glasom:
„Kaj mislite, gospod, kaj bi se zgodilo komu, ki bi na magjarski zemlji tako govoril o Magjar i h, kakor vi tu na slovenski o Slovanih?"
313
Vsi štirje se ozr6 po meni,  ki  sem se  tako nenadoma vteknil v njih pogovor.   Prvi  trije ne  odgovori nič,   pač pa  vpro svoje oči od mene v Magjara — radovedni, kaj bo odgovoril.   Ta se spnč kvišku, me pogleda, a ko jaz svojega očesa ne umaknem njegovemu, reče:
,,Ven bi ga vrgli, teremtete, da bi se razletel".
„No, evo! Jaz občudujem le hladnokrvnost vaših sosedov. Če bi bil jaz zraven vas, bi bili vi imeli že vsaj dve gorki zaušnici ali še več nad obrekovajočimi žnablji. Toda le še eno besedo tdko — saj lahko splezam čez ograjo/'
„Dobro, dobro" — pritrdijo  oni trije mojim besedam,   Magjar pa postane zelen in višnjev,  sploh spreminja vse barve.
„Jaz sem Magjar" — se zadere Blednjič.
„Jaz pa Slovan in v ožjem oziru Slovenec" — odgovorim jaz ravno tako odločno.
„Mi smo tudi  Slovenci" — rek6  oni  trije  zdaj v slovenskem jeziku.
Magjar meri mene še vedno ljuto z očmi, a jaz se ne vstrašim tega azijatskega pogleda. Ko bi bila sama, bi se bila gotovo zgrabila; tako se je pa mož zbal, sedel nazaj na klop ter gledal nas po vrsti, ker smo se nadalje menili slovenski. Menda mu ni bilo nič kaj dobro pri srcu, kajti v Selnici je zlezel z voza in presedel se v druzega. Na tleh je vstrelil še enkrat s svojim najsrditejšim pogledom nazaj , a mi smo mu odgovorili vsi z glasnim smehom.
(Dalje prihodnjič.)