NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani .Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. — Cena lislu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinib zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5 in 20. vsaeega meseca. — Itokopisi se ne vračajo. — Cene inseratoin po 30 h od euostopne petit-vrste- za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon šte». 216. V Ljubljani, 25. oktobra I9IO. Kr.^oorslte'T "T'^!'^6<8 Vsebina s Etični temelji zadruge. Dovoljevanje posojil. Kako je gnojili travnikom? O umjetnim gnojivima. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled Gospodarske drobtine. Občni zbori. Rilance Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Etični temelji zadruge. Zadruga je socialna tvorba, ki je skoro v vsaki državi samoraslo vznikla iz gospodarske stiske delavskih slojev ljudstva. Vendar bi bilo napačno misliti, da vodi vedno in povsod gospodarska stiska do ustanavljanja zadrug, da takorekoč automatično ustvarja zadružništvo. V življenju opazujemo lahko vsak dan, da stiska na različne ljudi različno upliva; pri teh krepi voljo, povzdiguje odločnot in jih vspodbuja razviti vso moč, da ohranijo sebe in eksistenco svojih družin navzlic vsem neprilikain; pri drugih slabi njihove sile, ovira njihovo vstraj-nost ter jih dela brezbrižne, jim jemlje nravno podlago in jih sili k pijančevanju. Le kjer udari stiska na nravno trdne ljudi, samo kjer se odločni in neupogljivi značaji spuste z njo v hoj, se more zasnovati zadruga. Stiska da samo povod za postanek zadruge, a moč, ki more zadrugo v resnici ustvariti in vzdržati, korenini v duši Ijudij, v nravnih lasnostih njihovega značaja. Tudi ni samo slučaj, da vidimo v vseh deželah oh rojstvu zadružništva stati može, ki se odlikujejo po veliki srčnosti, po sili svoje Ijudomilosti, po neomahljivosti svoje vere v moč resnice in pravice in ki nas navdajajo s čuvstvi spoštovanja in občudovanja. To so v pravem pomenu besede junaki, to se pravi ljudje, ki neustrašeno plovejo proti toku, ki se polni zaupanja v Boga stavijo v bran naj večjim težavam in napadom in so navdani z zavestjo, da so določeni žrtvovati se za svoje sobrate. Taki so bili junaki, ki so ustvarili in večali zadružno gibanje. Na Angleškem, v klasični deželi zadružnega gibanja, se nam ta resnica pokaže posebno očitno. Britansko zadružno gibärtje sega nazaj do moža, ki se mora skorajda označiti kot moraličen ženij, do lloberta Ovven*. Po vsem, kar vemo o njem, je bil otroško čistega srca, v najvišji meri nesebičen in Iju-domil, navdušen za ideal o srečnem človeštvu in prepričan glede v zadružništvu izraženega principa o bratstvu vseh ljudi in mu tega prepričanja ni mogel omajati noben neuspeh. Dasi je menil, da ni kristjan —• v mrzlem formalizmu zadušeno cerkveno krščanstvo *) Prilil1 ilr. J, E.-Krekovo „Socialne pomenke“ v „Dom in Svetu“, 1. 1898, str. 278. — 336 — njegovega časa ga je odbijalo, vsled česar je postal celo njega nasprotnik — je bilo v resnici malokedaj dobiti boljšega kristjana kakor je bil Robert Owen. Svoje veliko bogastvo, katerega si je bil sam pridobil — bil je izmed najbolj srečnih industrijalcev svojega časa in je postal miljonar — je brez obotavljanja in pomisleka porabil za izvršitev svojih idej in ga je popolnoma potrošil pri svojih socialnih poizkusih, tako da je umrl kot reven mož. Težnje, katerim Owen ni mogel pripomoči do zmage, so 1. 1844. kakor znano, zopet povzeli „čestiti pionirji v Rochdale“. V brezupnem položaju je 28 ubogih tkalcev flanelarjev, ki so trpeli vsled nizkih plač, pomankanja dela, goljufije v trgovini z živili in vsled drugega socialnega zla, napravilo junaški sklep, samostojno skrbeti za svoje gospodarske zadeve, osvoboditi se kramarjev, mojstrov in tovarnarjev in svoje delo postaviti v službo svojih lastnih interesov. Niso bili samo ubogi, ampak tudi nevedni, niso imeli uplivnih zavetnikov in namesto spodbude so želi pri svojem podjetju zasmeh in zaničevanje. Toda imeli so srce na pravem mestu, zvesto in bratsko so stali vkupaj in so napram svoji zadrugi vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Priprosta državljanska čednost, duh pravičnosti in poštenosti, ki jih je navdajal, to je storilo ne samo, da so si izvojevali popolen uspeh, ampak tudi, da so si kot pričetniki zadružne misli pridobili nesmrten spomin. Ko se je kasneje med britanskimi zadrugami pojavila težnja, združiti se v svrho vzajemnega pouka, skupnega nakupa in varstva svojih koristij, vidimo zopet nastopiti može, katerim se je vsled njihovih odličnih moraličnih lasnostij posrečilo napraviti veliko zvezo in mogočno velenakupno družbo. Za zvezo, ki je znana pod imenom „Cooperative Union“, si je pridobil neminljivih zaslug Vansittart Neale, mož, ki mu je njegova ljudomila nrav in plemenito miš- ljenje pridobilo neomejeno zaupanje vseh, ki so prišli z njim v dotiko. Vsled tega zaupan ja se je posrečilo v razmeroma kratkem času, veliko večino vseh angleških zadrug zbrati ob eni skupni zastavi in pripomoči do veljave važnosti njihovega upliva v javnem življenju. Na enak način je deloval John Mitchell v angleški velenakupni družbi, kateri je načeloval mnoga leta. Njegov nepodkupljivi čut pravičnosti, njegova nesebičnost in zvestoba je bilo vsem zadružnikom zadostno jamstvo, da so mogli stotisoče funtov (šterlingov) naložiti pri velenakupni družbi in stopiti z njo v poslovno zvezo, ne da bi se jim bilo bati zgube. Okolnost, da je družbi stal na čelu tak neoporečen mož, je bistveno pripomogla do njenega velikanskega razvoja. Dasi je bil reven mož, je vendar svoji družbi pridobil ugled in kredit, in ko je 1. 1895 umrl, potem ko je skoro dve desetletji deloval kot predsednik organizaciji, v kateri je prometa na stotine milijonov frankov, pa so ga zadružniki po-• ložili v grob ravno tako revnega, kakor je bil ob nastopu svojega visokega in uplivnega mesta. Tudi zadružno gibanje na celini je neizbrisno zvezano z imeni mož, ki so se pred vsem odlikovali po izredni nravni velikosti. Tako stoji na primer ob zibelki kmetijskega zadružnega gibanja častitljiva postava Rajf-ajznova, moža, ki ni vsled sijajnih duševnih darov in visoke znanstvene izobrazbe, ampak po svojem pobožnem srcu in živem krščanstvu postal ustvaritelj in ustanovnik gibanja, ki je že milijonom malih kmetov pomoglo premagati težke stiske. Zadružni ideal, katerega je Rajfajzen zasnoval in za katerega je zastavil svoje življenje, se je bil porodil iz njegovega mišljenja, navdanega s toplo ljubeznijo do bližnjega. Kakor vsi veliki za-drugarji, tudi on ni polagal glavne važnosti na neposredne gmotne koristi, ki jih nudijo zadruge svojim članom, ampak je videl v njih, kakor s pravico povdarja njegov živ- — 337 - Ijenjcpisec profesor Fassbender, le sredstvo in podlago za dosego mnogo višjega cilja. Kar je imel pred očmi, je bila reforma naših današnjih družabnih razmer na podlagi živega krščanstva. Bila je krščanska etika, kateri je hotel Rajfajzen po zadružništvu v socialnem življenju pripomoči do veljave in vlade. Teh malo dejstev, ki so povzeti iz zgodovine zadružništva, dokazuje zadostno, da so temelji zadruge pred vsem nravni, da more zadruga nastati in uspevati le, kjer sodelujejo plemeniti značaji. Kjer vlada sa-mopašnost in gola ali prikrita sebičnost, tam zadružno življenje ne more pognati korenin, tam postane gotovo karikatura. Ta zveza zadruge z etiko bo tudi takoj razumljiva, ako si predstavimo, da zadruga prav za prav ni nič drugega, kakor utelešenje principa solidarnosti, načela, da so si vsi ljudje bratje in da imajo prav za prav vsi enake interese. Uporaba, ilustracija te velike resnice, ki tvori jedro krščanskega nravoslovja in krščanske religije, je zadruga. Kar skuša doseči, ni nič drugega nego iz ljudstva, da, iz človeštva napraviti eno veliko, edino družino, odpraviti vsa nasprostva interesov, poklicev, razredov in narodov in jih sprijazniti, vsakemu posameznemu človeku dovoljujoč tiste pravice in nalagajoč tiste dolžnosti, pri katerih izvrševanju oziroma izpolnjevanju se morejo vsi ljudje v svobodi, miru in blagostanju veseliti svojega življenja. „Zadruga je mir“ se glasi slovit izrek organizatorja nemškega zadružništva, Hermana Schulze-Delitzsch. Brez-dvomno je ta stavek pravilen, kajti kjer pride zadruga do oblasti, tam ni nikakih nasprotnih interesov več in kjer harmonirajo interesi, tam je nemogoč prepir, boj in vojskovanje. Pa še z večjo pravico, kakor se sme reči: „Zadruga je mir“, moremo o zadrugi trditi, da pomenja svobodo in blagostanje. Svoboda se seveda ne sme, kakor se to tolikokrat zgodi, umevati kot samo- volja in se zamenjati z neomejenim gospodstvom lastnega interesa. Take svobode zadruga res ne ustvarja, ravno nasprotno, ona veže, naklada svojim članom obveznosti in jih omejuje pri varovanju njihovih interesov, predpisujoč jim določno, kako se imajo ravnati. Toda ravno iz tega obvezo-vanja in omejevanja individuelne volje izhaja resnična svoboda, kajti ona ne obstoji v ničemer drugem, kakor v prostovoljni podreditvi pod splošni zakon, v prostovoljni pokorščini napram zapovedim pravice in nravnosti. Svoboda je gospodstvo zakonov nravnega, državnega in družabnega reda. Nesvoboda pa je gospodstvo človeške samovolje in nebrzdanih nagonov in poželenj v človekovih prsih. Nisoprosti tisti, ki delajo, kar hočejo, ampak tisti, ki vedo, kaj morajo delati in ki so pripravljeni pokoriti se temu „moraš“ brez vnanje sile. Ko zadruga torej svojim članom določno nalaga, kako se imajo ravnati v svojem poklicu ali v svoji lastnosti kot kupci in prodajalci, ko jih takorekoč omejuje v dosedanji svobodi, razpolagati s svojo delavno močjo, s svojim premoženjem, s svojimi dohodki, jih navaja, v gospodarskem življenju pripraviti si tako stanje, v katerem ni treba nobenemu marljivemu in pravičnemu človeku riskirati, da bi prišel v odvisnost od drugih in bil od njih izkoriščan. Zadružniki se medsebojno zavežejo, da bodo tako delali, da bo vsakemu izmed njih omogočeno ohraniti svojo prostost in neodvisnost. ' S svobodo pa pripomore zadruga svojim članom tudi do blagostanja, to se pravi, zä-varuje njihovo gmotno eksistenco ter ' pametno in zadostno zadovoljuje njihove telesne in duševne potrebščine. Vse njene naprave in zapovedi merijo v zadnji vrsti na ta cilj. Njen končni namen je, pripraviti družbo do takega položaja, v katerem se vsi ljudje z ozirom na njihove zmožnosti in naravne darove porazdele na pravo mesto in v katerem jim je njihova eksistenca ravno — 338 - tako zavarovana, kakor sami s svojim delom in s svojim socialnim ravnanjem varujejo ravnotežje družabnih sil. Z eno besedo, vse zadružništvo teži za tem, da se uredi ravnanje posameznika napram celoti v ta namen, da se s tem omogoči blaginja in čim najvišji telesni in duševni razvoj vseh bitij. Ko se posameznik pridruži zadrugi, ko se iz prostega nagiba obveže, ravnati po načelih, ki jih vsebuje zadruga, pomaga s tem ustvarjati vseobčno družabno soglasje namesto obstoječega nesoglasja in divjega bojnega meteža, v katerem je vsakdo nasprotnik vseh. Čeprav se večina zadružnikov ne zaveda, da vstopijo, ko se priklopijo zadrugi, takorekoč v nov in višji svet, v svet, v katerem vladajo zakoni čistega in boljšega življenja kakor so oni, v katerih se rodimo, ostane to navzlic temu vendar dejstvo. V resnici bo seveda zadruga mogla le tedaj ustvariti čistejše in lepše gospodarsko in družabno življenje, ki je v nji obseženo, ako so njeni člani prepojeni te ideje in po nji ravnajo. Vsaka zadruga bo vedno to, kar iz nje naredijo njeni člani. Ako po svojem bistvu še niso pravi zadružniki, ako vidijo v zadrugi samo napravo, od katere hočejo imeti le dobiček, ne da bi ji obenem tudi zvesto služili in živeli po njenih načelih, potem bo mogla zadruga le žalostno životariti in ne bo mogla svojim članom pripraviti svobode, miru in blagostanja. Zadruga ne more rasti in uspevati brez etične podlage, ne more svojih zdravilnih moči razviti med ljudmi, ki hočejo na stroške svojega bližnjega priti do dobička, ki hočejo le jemati, ne pa tudi dajati, ki bi pač radi bili deležni sadov skupnega dela in izpolnjevanja dolžnosti, a se sami oddaljujejo od tega dela in izpolnjevanja dolžnostij. Kjer manjka vzajemnosti, zavesti solidarnosti in poštene volje po pravičnosti, ondi ne more obstati zadružništvo, celo če bi država ali posamezni, za javni blagor vneti možje žrtvovali visoke svote, da ga pokličejo v živ- ljenje. Zadruge se ne morejo ustanavljati, kakor bi se komu zljubilo, vsaditi se ne morejo v vsaka poljubna tla. Na njivi, ki je otrpnila vsled sebičnosti in je obložena s kamenjem nemilosrčnosti in nepravičnosti, ne bodo mogle pognati korenin nazvlic vsem podporam. Nasprotno pa bo zadruga tam, kjer živi med prebivalci kake vasi ali kakega mesta duh edinstva in čut dolžnosti, vest nost in plemenito prizadevanje, v kratkem času lepo razcvetela in dosegla velike uspehe. Zato se more tudi reči, da je razvoj zadružništva v kaki deželi zanesljivo merilo za nravno krepost njenih prebivalcev. Dr. H. Müller-Zürich, v „Oesteir. Genossenschaftspresse“. Dovoljevanje posojil. Kako je ravnati pri dovoljevanju posojil, o tem nimajo pravila naših hranilnic in posojilnic nikakih določb. V § 17 je le izraženo, da zastopa načelstvo zadrugo z vsemi pravicami, katere mu določuje zadružna postava, in v § 19 je določeno, da načelstvo skrbi za redno opravljanje zadružnih pravil. Kratka je sicer besedica „redno“, ali pomenja zelo veliko. V našem slučaju si hočemo nekoliko natančneje ogledati, kako naj načelstvo ravna pri dovoljevanju posojil da bo zadostilo tej zahtevi. Da bo načelstvo varovalo korist hranilnice in posojilnice, na drugi strani pa tudi upoštevalo njen namen, si morajo odborniki pri posvetovanju o dovolitvi ali odklonitvi biti na jasnem o sledečih dveh točkah: 1.) ali je oseba, ki prosi posojila, vredna kredita, in 2.) ali je posojilo varno, če se dovoli ? Namen hranilnic in posojilnic je, zboljšati razmere svojih članov v nravnem in gmotnem oziru. Ako se to načelo dejansko izvršuje, potem bo načelstvo moglo posojilo dovoliti le tedaj, če je prošnjikovo gospodarsko stanje povoljno, če velja kot varčen človek in če je svrha, v katero misli posojilo porabiti, dobra, tako da si bo s posojilom pomagal. Odborniki morajo biti prepričani, da ne prosi posojila kar tje v en dan, ampak da je najetje posojila utemeljeno, po danih razmerah prosnjikovih opravičeno in da mu bo posojilo v korist. Rajfajzenska hranilnica in posojilnica ne more stati samo na strogo trgovskem stališču, ampak vse njeno delovanje mora biti tako urejeno, da bo res pospeševala blagostanje svojih članov. Kar se tiče varnosti posojila, se more reči, da je posojilo varno dano, ako živi posojilojemalec v takih gmotnih razmerah, da se more z gotovostjo pričakovati, da bo mogel dolg in obresti poravnati. Nikdar pa se ne sme posojilnica postaviti na stališče, češ, dolžnik res ni posebno zanesljiv, toda poroštvo je povsem dobro. — Že večkrat se je pokazalo, da malokatera stvar posojilnici toliko škoduje na ugledu in zaupanju pri občinstvu kakor dejstvo, da so bili poroki oškodovani vsled lahkomiselne dovolitve posojila. Dostikrat se tudi zgodi, da naprosi oseba, ki išče posojilo, za poroka kakega sorodnika ali soseda ali kakega drugega človeka, s katerim je v kakem ožjem stiku. Nagibi za prevzetje poroštva so v takih slučajih neredkokrat povsem nestvarni in se za poroštvo naprošene osebe nahajajo v zagati, da jim je teško prošnjo odkloniti, dasi nerade prevzemo poroštvo. Tudi o tem naj se načelsvo poprej prepriča in naj raje posojilo in poroka odkloni, kakor da bi ga proti njegovi volji sprejelo. Kadar se pretresa vprašanje, je li proš-njik vreden posojila, bo načelstvo skoro vedno o njem toliko poučeno, kolikor je potrebno. V domači občini ne ostane prikrito, če ta ali oni posestnik skrbno in vestno gospodari, kakor je tudi obče znano, če je kdo zanikrn, nereden ali zapravljiv gospodar. Nasprotno pa načelstvo dostikrat ne ve in tudi vedeti ne more, če je dolžnik že kje drugje zadolžen in za koliko je zadolžen. Predno se posojilo dovoli, je umestno, da vlada tudi v tem pogledu kolikor mogoče zadostna jasnost. Isto velja tudi glede poroka. Pri sklepanju o dovolitvi posojila naj se tudi upošteva, če je prosilec že kaj dolžan pri posojilnici ali če je napram nji zavezan kot porok. Vse to se da iz poslovnih knjig dognati. Priporočati pa je, da se vsi ti podatki zberejo že pred načelstveno sejo. Če se šele med sejo lista po knjigah, se v naglici prezre to ali ono. Dalje ni priporočljivo, o prošnji samo ustmeno razpravljati ali zbrati pismene podatke za dotično sejo in jih potem vreči proč. Važnost tega posla zahteva, da tajnik in načelnik vse potrebno pred sejo poizvesta, merodajne podatke zapišeta in da se te pismene beležke shranijo med zadružnimi spisi, ker bodo kasneje dostikrat še dobro služile. Če se pozneje pokažejo kake sitnosti z iz-terjavanjem, se more načelstvo napram nadzorstvu na podlagi teh beležk sklicevati na to, da je skrbno poizvedovalo o dolžnikovih premoženjskih razmerah. Iz glavne knjige posojil, oziroma iz knjige tekočih računov s člani naj se torej dožene, če in koliko je prosilec že dolžan posojilnici in za kakšne zneske je morda prevzel napram posojilnici poroštvo. Vse to naj se dožene tudi glede poroka. Na ta način se pokaže, kolika je v celoti dolžnikova in porokova obveznost do posojilnice. Pri tem naj se ne upoštevajo samo dolgovani zneski, ampak tudi zapadle obresti. Pri obrestih naj se gleda tudi na to, če jih je dotični član doslej plačeval redno in v določenih obrokih. Ravno tako naj se upošteva, če je član odplačeval svoj dolg v dogovorjenih obrokih, ako je glasom zadolžnice se obvezal posojilo vračati v določenih obrokih. — 340 Ako so se na ta način dognale članove celotne obveznosti, morejo odborniki mnogo lažje presojati prošnjo. Priporočljivo je tako postopanje še zlasti zato, da se prepreči, da bi ena in ista oseba bila porok v preveč slučajih. Posojila se smejo dovoljevati ne samo proti poroštvu, ampak tudi proti zastavi. V takem slučaju naj se zastava glede svoje vrednosti in drugih bistvenih znakov zadostno opiše (n. pr. hranilna knjižica v L. št. 1105 saldo 1300 K). Podatki o dolžnikovih in porokovih obveznostih napram posojilnici se dado le tedaj zbrati brez težav, ako se pravilno vodi indeks (register) in knjiga porokov. Indeks se mora tekom časa večkrat obnoviti, pri čemer naj se pazi, da bodo vsa imena vpisana po abecednem redu. Pri obnovitvi bi morda kazalo, imena vpisovati v vsako drugo vrsto, ker se s tem dobi prostor za kasneje pristopajoče člane in vlagatelje, katere je tako mogoče v abecednem redu vpisati med stare člane. Ravno tako je neobhodno potrebno, da se v abecednem redu vodi knjiga porokov. Morda se bodo ta navodila v svojih posameznostih zdela komu pretirana. Pa niso. Red je prva stvar v zadrugi. Redno poslovanje tudi le na videz zahteva nekoliko več časa. O tem bi gotovo lahko povedali največ tisti, ki imajo posebno ljubezen do nereda. Kako je gnojiti travnikom? Travniki so za vsako kmetijsko gospodarstvo velike važnosti. V primeri s poljem potrebujejo travniki mnogo manj dela iin povzročajo tudi mnogo manj stroškov. Košnja na travnikih tudi ni tako odvisna od vremenskih razmer kakor na polju. Dobri travniki so podpora živinoreji, pomoč poljedelstvu, bogastvo kmečkega gospodarstva; nasprotno so slabi travniki sramota za gospodarja, so škodljivi živinoreji in celo travniki srednje vrste so breme za poljedelstvo. (Jim več krme dajejo travniki, tem bolj je možno krmiti živino, a če se živina dobro krmi, dobi kmet več in boljšega gnoja za svoje njive. Ako bomo torej travnike pravilno in zadosti gnojili, bomo zvišali ne samo dohodke od živine, ampak tudi dohodke od polja. Travniške rastline jemljejo iz zemlje za rast potrebne redilne snovi, ki najdejo potem v obliki sena ali trave svojo pot v hlev, gredo skozi živalska prebavila pridejo na to v gnoj in slednjič na polje. Gnojenje in vestno oskrbovanje travnikov se izplača prav dobro. Navzlic temu pa so travniki v mnogih krajih zelo zanemarjeni. Kakor vse druge rastline potrebujejo tudi trave in zelišča poleg splošnih življenskih pogojev (luč, toplota, voda) določene, skoraj neobhodno potrebne redilne snovi v tleh, namreč zadostno množino fosforne kisline, kalija, apna in dušika. Naj manjka travniški zemlji le ena teh potrebnih rastlinskih redilnih snovi, dočim je drugih dovolj na razpolago, pa že ni upati povolnje košnje. Množina košnje je namreč vedno odvisna od tiste redilne snovi, ki je je v zemlji najmanj. Natančnejše naj nam to dejstvo predoči sledeči vzgled. Recimo, da sc na travniku, ki meri približno en oral, pridela nekako 20 stotov sena. S tem se zemlji odvzeme okoli 30 funtov dušika, 9 funtov fosforne kisline, 3(! funtov kalija in 20 funtov apna. Kaj bi se zgodilo, če bi bilo na kakem travniku zadosti ali celo preveč dušika, fosforne kisline in apna, toda bi rastlinstvo mesto 36 funtov kalija moglo dobiti v zemlji le 18 funtov kalija na tej površini ? Ali bo košnja v takih razmerah ravno tako velika ? Ne, temveč bo, ker je trava imela na razpolago samo 18 funtov kalija, torej le polovico potrebščine, tudi košnja približno za polovico slabša in bogata zaloga dušika, fosforne kisline in apna ne bo mogla nadomestiti tega nedostatka. — 341 Tak travnik se mora torej gnojiti in sicer v prvi vrsti s takimi gnojili, ki imajo v sebi kalij. Ako bi se na tak travnik raztrosilo približno 3 stote kajnita, kako bi to ugodno uplivalo! Nakosilo bi se skoraj polovico več, nego poprej. Nikakor pa se kmetovalec po taki skušnji ne sme dati zapeljati, da bo odslej leto za letom travnik gnojil samo s kajnitom, opustil pa bi zemlji dajati nadomestilo za odvzete ji druge redilne snovi, zlasti fosforno kislino in apno. Kajti če se nekaj let gnoji samo s kalijem, mora zemlji polagoma primanjkovati fosforne kisline in apna in košnja bo po preteku nekaj let ravno tako slabo izpadla kakor poprej. Skrbeti je torej treba, da imajo travniške rastline na razpolago vse redilne snovi, katerih potrebujejo. V ta namen je treba travnike vsako leto pognojiti s Tomaževo žlindro in kajnitom. Nakosilo se bo potem mnogo več, kakor če bi se gnojenje za nekaj časa opustilo, potem pa zopet prav močno pognojilo. Travnikom, ki doslej niso bili pognojeni in so zelo močvirni, naj se da prvo leto okoli 6 stotov kajnita na oral, kasneje zadostujejo 4 stoti vsako leto. Ako tla niso močvirna, zadostuje za prvo leto 5 stotov kajnita, pozneje pa 3 stote Tomaževe žlindre naj se raztrosi na boljših travnikih po 2 stota na oral. Najboljši čas za gnojenje je mesec november. Ce se gnoji koncem zime ali v začetku pomladi, se ne more pričakovati povsem povoljne košnje. Travniki, ki pridejo po zimi pod vodo, se tudi lahko brez pomisleka pognoje v pozni jeseni s kajnitom in Tomaževo žlindro. Slabi kisli travniki morajo večkrat dobiti apno. Sicer se pa izplača tudi dobrim travnikom gnojiti z apnom, kajti glavni pogoj za uspešen učinek gnojenja s kalijevim fosfatom je, da je v zemlji zadosti apna, ker, kakor pravijo Nemci, „kali je apno“. Kali in fosforna kislina ne učinkujeta ugodno samo na množino sena, ampak še bolj na njega kakovost. Z vso pravico se smatra seno s travnikov, ki so bili s temi gnojili pognojeni, skoraj za še enkrat boljše kakor pa seno z nepognojenih travnikov. Kakor uči skušnja, se po gnojenju kmalu poizgubijo slabe in kisle trave kakor tudi mah in se razvijejo fine, sladke trave, grašica in razne deteljne vrste. Grašiča in detelje pa vsrkavajo iz zraka dušik, ki se nabira v njihovih koreninah in služi tako za hrano tudi travam. Dalje naj kmetovalec ne pozabi v pozni jeseni travnike prevleči z ostro brano. To velja zlasti za suha tla. Vsled brananja se zemlja zrahlja, tako da ima zrak lažji pristop do rastinskih korenin in se odstranjuje kvarljivi mah. O umjetnim gnojivima. Predavao Ivan Mahulja. Već ste sjegurno toliko puta čuli, da se po svijetu danas u velike gnoji sa umjetnim gnojem, možda je to već koji i od vas pokušao, al pošto znadem, da većina vas nema o tom još pravoga pojma, to hoću u kratko, da vam to rastumačim. Ne mislim ovime reći kao da dosadanji vaš gnoj zabacite, dapače vam preporučujem, da ga čim više pridjelate, samo nešto boljega, nego pošto toga gnoja domaćega dosta zemlji ne davate, tako da ona postaje od godine do godine sve to jalovija, to vam preporučujem, da uz štajski gnoj davate zemlji još i umjetni. To čine i po drugom svijetu, gdje imadu kud i kamo više domaćega gnoja i svi se time hvale, pak mislim, da ono što je za drugi svijet dobro i korisno, da bi bilo i za nas. Spomenut ću vam samo to, da je prošle godine jedno samo društvo, takozvana „Sveza avstrijskih poljodjelskih zadruga“ u Beču nabavila za svoje članove nekoliko milijuna kruna toga umjetnoga gnoja. Valjda ti ljudi nebi bili tako ludi, da toliki novac badavno u zemlju bacaju. To bi već bio dovoljan razlog, da vas za umjetni gnoj zagrije. Kako vam je svima poznato, zemlja priradja i ovim i onim, a sve te rastline koje iz zemlje rastu, trebaju za to hrane. I ako rastline hranu uvijek iz zemlje vuku, a mi je nigda zemlji ne vraćamo, to je razumljivo, da će zemlja postajati od godine do godine sve mršavija, dok se posve ne iscrpi, kao i najveća vreća žita se isprazni, ako se uvijek iz nje vadi, a nigda se ne dodaje. Kad bi se pak u tu zemlju uvijek toliko hrane vraćalo, koliko se iz nje u prirodu izvadi, to bi zemlja bila vazda jednako plodna. A1 toga se žalibože ne čini. Hranu se zemlji vraća, kao sto vi svi dobro znadete, gnojem. Učeni ljudi stavili su se na istraživanje, sto sve biline trebaju iz zemlje za svoju hranu. I došli su tim istraživanjem do znanja, da bilinama treba za hranjenje nekih 14 stvari, što ih biline trebaju za svoj rast, deset ih već nadju u zemlji bez čovječje pomoći i jedino su četiri tvarine za koje treba da se čovjek brine, da ih zemlji vraća, ako neće, da mu se ona izjalovi. Te četiri tvarine nazvali su onim učenim imenima, koje bi trebalo da svaki seljak dobro zapamti, pošto kod umjetnih gnojima ta se imena često spominja: fosforna kiselina, pepelika ili kalij, dušik i vapnik. To bi bile kao četiri vrsti naše hrane, recimo kruh, sočivo, žganci i krumpir. Pak ni tih 4 stvari ne treba svaka bilina za hranjenje u jednakog mjeri, neka od toga voli ono, druga ono, kao i mi neki volimo palentu, drugi makarune itd. 1 ti učeni ljudi došli su sa svojim iztraživanjima do toga, koja od ovih 4 stvari, kojoj bilini više treba n. p. pšenici, krumpiru, grozdju Sve ove četiri stvari, koje treba zemlji vraćati, nalaze se i u štajskom gnoju, al u vrlo maloj količini, dočim ima u štajskom gnoju mnogo stvari, koje zemlji ne trebaju, a ipak se sa gnojem na polje izvezu. Pomislite samo, da vode ne treba da izvažamo na polje, pošto je dragi Bog obilno zemlji daje sa kišom, a ipak svi znadete, da je te vode u štajskom gnoju najveći dio, do 80u/o ili u svakom kvintalu štajskog gnoja ima do 80 kg vode. Kad vi dakle vozite jedan koš štajskog gnoja na polje, koji teži oko 4 kvintala, vi tu vozite preko 3 kvintala vode, koje kako smo rekli zemlji ne treba, jer će poći sa kišom. Al ne samo voda već i drugih stvari ima u štajskom gnoju, koje zemlji ne trebaju, i kako su učeni ljudi dokazali, od one 4 stvari, koje sam prije spomenuo da zemlji trebaju: dušik, kalij, fosforna kiselina i vapnik, u štajskom gnoju ima svega toga jedva 3°/o, ili kako bi se drugačije reklo, u svakom kvintalu Stajskoga gnoja donese se zemlji 97 kg stvari od ništa, a. 3 kg stvari, koje zemlji trebaju. Stoga i treba velika količina Stajskoga gnoja, ako se želi zemlju dobro pognojiti odnosno vratiti joj ono, što se od nje izvadi. Sad su ti učeni ljudi počeli razmišljati, kako bi se one 4 stvari, koje zemlji trebaju, dale umjetnim načinom ili u fabriki prirediti. I pošlo im je za rukom to pitanje riješiti povsem dobro i na veliku korist poljodjelstva. Opazili su, da jedne od tih 4 vrsti hrane, fosforne kiseline, ima dosta u otpacima željezne rudače, kad se željezo rastali, a prvi koji je do toga došo bio je neki Thomas, po kojemu su takov gnoj nazvali Thomasova drozga. Te odpatke melje se u finu muku i to se onda prodaje kao umjetni gnoj, koji zadržava u sebi 12, 14, 16 do 18°/o fosforne kiseline t. j. u svakom kvintalu takova gnoja ima 12, 14, 16 do 18 kg fosforne kiseline. Sve što je veči postotak fosforne kiseline, to je taj gnoj bolji, i sada ćete razumjeti, da nije svejedno kupiti ovakovu ili onakovu Tho-masovu drozgu. To je gnoj sličan pepelu, a vrlo je težak, jer priredjen od otpadaka željeza. Al fosforne kiseline ima i u kostima, pak su počeli i ove u fabrikama mljeti u finu muku i to prodavati pod ime- nom superfosfäta od 16 do 18°/o čiste fosforne kiseline. Takva jedna fabrika super-fosfata nalazi se i u susjednoj Rijeci. Taj je gnoj sličan isto pepelu, al mnogo lakši od Thomasove drozge, a k tomu smrdi. Kako rekoh i Thomasova drozga i super-fosfat imadu jednu te istu stvar u sebi, naime fosfornu kiselinu, te se rabe za istu svrhu t. j. za gnojenje onih bilina, kojima ta fosforna kiselina za hranjenje najviše treba. Razlika je samo u tomu, da super-fosfat kao gnoj ogmah djeluje t. j. sumpornu kiselinu njegovu mogu biline odmah za hranu upotrebiti, dočim kod Thomasove drozge mora poći mjesec, dva da je u zemlji, prije nego da počnu biline njezinu sumpornu kiselinu upotrebljavati. Radi toga se i rabi Thomasova drozga za jesensko gnojenje, da do proljeća može pripraviti tu sumpornu kiselinu, a superfosfat za poljetno gnojenje, jer tu je sumporna kiselina odmah pripravna. Druga od onih 4 stvari potrebitih, koje treba zemlji dati jest kalij. I taj se kalij umjetno priredjuje, bilo pod imenom kainita, bilo pod imenom kalijeve soli. Kainit ima u sebi manju količinu kalija, nekih 18°/o, dočim kalijeva sol ima do 40°/o, stoga je ova i bolja, ako i skuplja. Kalij se pako kao gnojivo nikada sam ne upotrebljava, već zajedno sa Thomasovom drozgom ili superfosfatom, jer inače ne bi u zemlji sam ništa djelovao. Toga kalija ima prilično i u našem pepelu, stoga je pepeo dobar gnoj. Dušika pa ima najviše u jednoj soli, koja se zove čilska solitra, pak želi li se dati zemlji dušično gnojivo, tu ju se posiplje sa tom čilskom solitrom. Ovoj je gnoj najskuplji, ali ga zemlji najmanje treba, a djeluje odmah. S ovim gnojem treba oprezno baratati. Njega se nikada ne zakopava pod zemlju, nego ga se samo ozgor po zemlji posiplje i to u proljeću, kad već biline ni-knu, jer odmah djeluje i treba ga baciti malo, jer da ga se mnogo baci, biline bi pod njim izgorile. Vapnika napokon ima najviše u jednoj rudi, koja se zove gips ili žes, te se to melje i prodava kao gnoj. Nu pošto u kamenitim zemljama, kao što su naše, ima dostatno vapnika, to kod nas toga gnoja ne treba, jedino bi trebao ovdje, gdje je posve čista zemlja bez kamenja. Ovim sam vam u kratko razložio, koji glavni umjetni gnojevi se u fabrikama pri-redjuju, jer osim ovih ima još i drugih, al od manje vrijednosti. Sad ću Vam još u kratko reći, koji od ovih gnojeva, kojoj bi-lini više ali manje trebaju. Učeni ljudi su dokazali, da raznim žitaricama osobito godi dušik, krumpiru kalij, kukuruzu fosforna kiselina, lozi i voćkama kalij, povrću dušik itd. To se zovu mjerodavna gnojiva za dotičnu bilinu, nu time nije izključeno, da se i druga gnojiva k ovim ne dodaju, dapače moraju se dodati. Sa samim jednim umjetnim gnojem, ne postizava se bogzna kakov uspjeh, već treba obično gnojiti sa dva, tri vrsti umjetnog gnoja zajedno. Kad se gnoji sa Thomasovom drozgom ili superfosfatom i kalijem, onda treba ova dva gnojeva dobro med sobom izmješati, čilsku pak solitru treba strti u prah, te da se jednakomjerno posvuda raztrese, najbolje je k tomu primiješati još polovicu suhe zemlje ili pepela. Kako su pokusi dokazali za teške zemlje treba mnogo fosfornih gnojiva (superfosfata ili Thomasove drozge), a za lahke kalija. Još ću vam reči u kratko kako se gnoje pojedine biline. Žitarice gnoje se sa superfosfatom i kalijevom solju, što se posipa po zemlji prije sijanja, pak se sve skupa sa sjemenom zaore. Na dan rali treba po prilici 1 q superfosfata ili Thomasove drozge i oko 30 kg kalijeve soli. U proljeću se pak po žitu pospe još kojih 20 kg čilske solitre smrvljene u prah i to na dva puta u razmaku od 15 dana, svaki put po 10 kg. Cilsku se solitru uvijek posiplje kad se nadamo kiši, daje ova odmah pod zemlju zanese. Za . djetelišta i sjenokoše rabi se na - 344 - dan rali oko 150 kg superfosfata u proljeću, ili isto toliko Thomasove drozge u jeseni, onda oko 40 kg kalijeve soli, a prije nego se time gnoji, dobro je sjenokosi ili djete-lište sa zubaticom dobro prodrljati. Hoćemo li djetelinu gnojiti kada ju sijemo, tada je dobro da ova gnojiva podoremo barem 8 dana prije sijanja. Dobro je u proljeću jošna mladu travu posipati kojih 25 kg čilske solitre na dva puta, da bujnije raste. Krumpir, kako spomenusmo, treba mnogo kalija, te ovoga gnojimo na dan rali sa 1 g superfosfata, 60 kg kalijeve soli i 20 kg čilske solitre. Povrće gnojimo tako, da na svakih 100 m2 površine, posipljemo i podkopamo prije sijanja 8—10 kg superfosfata, 2—4 kg kalijeve soli. Vinograd pa gnojimo tako, da na svakih 100 loza zakopamo u jarak načinjen izmedju redova pol noge duboko 6—8 kg superfosfata ili Thomasove drozge, 3—4 kg kalijeve soli, a u proljeću se još tu pospe 2 do 3 kg čilske solitre. Uljikama se zakopa oko svakog stabla 3 —4 % superfosfata, 1—2 kg kalijeve soli i u proljeću se još pospe 1 do 11ji kg čilske solitre. Retki su oni, koji se do danas na otoku Krku služe sa umjetnim gnojevima, još najviše ih rabe za sjenokoše, al oni koji se tim služe, ne mogu se dosta nahvaliti sa dobrim uspjesima. Pokušajte dakle i vi i to tako, da pol zemljišta pognojite sa umjetnim gnojem, a pol ne, pak ćete vidjeti razliku i to će vas najbolje osvjedočiti o koristi umjetnog gnojenja. Pokušajte najprve sa sjenokošama, gdje se najlakše prave pokusi i vidjeti ćete, da će vam priroditi dvostruko i više sijena. Hrane za blago nam i onako treba, pak eto načina da te hrane više dobijemo, stoga: ajde na posao ! Nego pošto su sa umjetnim gnojevima počeli u velike šljepariti, praveć u nekim fabrikama posve lošu robu, to vam se preporučuje da budete na oprezu pri kupovanju, a pošto bi si sami teško spoznali pravu robu od krive, to će biti najbolje, budete li naručivali umjetni gnoj kroz kotarsku gospodarsku zadrugu, koju neće tako lahko prevariti. Bilo u sto dobrih časa ovo rečeno! Vestnik Zadružne Zveze. Napnd na slovensko zadružništvo. V koroškem deželnem zboru se je ob priliki, ko se je razpravljalo o polomu celovške Osrednje zadružne blagajne, nemškonacionalni poslanec dr. Waldner obregnil tudi ob slovensko koroško zadružništvo. Možu niso po godu „slovensko-narodno-klerikalne“ hranilnice in posojilnice, ki nimajo na sebi samo znaka »klerikalne“ strankarske organizacije, ampak so tudi narodne in imajo, kar je najbolj sumljivo, svoje težišče izven dežele. To pa pomenja začetek razkosanja dežele (!!). Zato je dolžnost deželnega zbora koroškega, z vso odločnostjo nastopiti proti tej organizaciji. Od slovenskoklerikalnih posojilnic se mora zahtevati, da „se postavijo na deželna tla“ in da iščejo svoje težišče v deželi, pa naj že potem na vse zadnje tudi varujejo svoj posebni narodni značaj, če smatrajo to za umestno. — Toliko povzemamo iz njegovega govora iz lista „Freie Stimmen“, št. 120, z dne 15. oktobra 1910. Registriramo ta napad brez komentarja in samo pristavljamo, da bo šlo slovensko zadružništvo na Koroškem preko takih puhlic svojo pot, za kar bodo poskrbeli že Slovenci sami, kakor naj tudi Nemci sami skrbe za svoje zadružne zadeve. Ravno na Koroškem jim takega dela ne bo primanjkovalo. Zadružna šola v Ljubljani se prične dne 3. novembra t. 1. ter se bodo sprejemali slušatelji do tega dne, v kolikor bo dopuščal prostor. Pogoj za sprejem je dovršena ljudska šola in 16 let starosti. Druga pojasnila daje ravnateljstvo Slovenske trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. Zadružni pregled. Ndve zadruge. Tekom meseca septembra 1.1. so bile v zadružni register vpisane sledeče nove jugoslovanske zadruge: Na Kranjskem: Zgornja Šiška (dež. sod. Ljubljana), Kmečka gospodarska zadruga v Zgornji Šiški, r. z. z o. z. Kranj (dež. sod. Ljubljana), Kmetijsko društvo za Kranj in okolico, r. z. z o. z. Draga (okrož. sod. Rudolfovo), Kmečka hranilnica in posojilnica v Dragi, r. z. z n. z. Na štaj erskem : Petrovče (okrož. sod. Celje), Stavbinska zadruga »Lastni dom“, r. z. z o. z. V Dalmaciji: Dubrovnik (okrož. sod. Dubrovnik), Savez srpskih privrednih zadruga na Primorju, p. u. s o. j. Dubrovnik (okrož. sod. Dubrovnik), Centralna kasa srpskih privrednih zadruga na Primorju, p. u. s o. j. Trpanj (okrož. sod. Dubrovnik), Ribarska zadruga r. n. o. j. za stanovnike Trpnja kao občine Trpanj. Pozor pri Izplačevanju hranilnih vlog. Na Nižjeavstrijskem se je pri neki hranilnici in posojilnici pripetil slučaj, ki znova kaže, kako previdni morajo biti poslujoči člani načelstva, kadar izplačujejo hranilne vloge. Stvar je bila taka-le: Neka stranka, ki je stanovala daleč proč od posojilnice, je imela pri tej naloženo večjo vsoto denarja. Kadar je kaj potrebovala, je vzela nekaj denarja iz posojilnice in sicer je to storila po svojem zaupniku, ki je stanoval na sedežu zadruge. Vzdignjeni zneski so se še le kasneje vpisovali v hranilno knjižico, le znesek 120 K, ki ga je zaupnik vzdignil na zadnje, se v hranilno knjižico ni vpisal. Ko se je izvršila generalna revizija, se je dotična stranka opozorila, da se stanje njene hranilne vloge v poslovnih knjigah in v njeni hranilni knjižici ne vjerna. Stranka je trdila, da teh 120 K ni prejela, je dvignila celo vlogo in zaradi neizplačanih 120 K naperila proti posojilnici tožbo. Po čudnem naključju je trajalo 3 leta, da je prišlo do obravnave o tej tožbi. Zaupnik, ki je jemal za stranko denar iz posojilnice, je bil med tem že umrl. Pri obravnavi je stranka prisegla, da zneska 120 K ni prejela in posojilnica je bila obsojena, da ji mora to vsoto povrniti. Nastalo škodo so morali posojilnici poravnati člani načelstva, ki so hranilne vloge izplačevali, ne da bi bili vedno zahtevali tudi predložitev hranilne knjižice, v katero bi se bila zabeležila dvignjena vsota, ker so s tem ravnali proti določbam pravil. Iz tega slučaja je zopet razvidno, da se je treba pri izplačevanju hranilnih vlog strogo držati predpisov pravil, kar gotovo ne povzroča posojilnici nobenih težav. Nasprotno, sitnosti lahko nastanejo, ako se posluje kar tje v en dan. V tem oziru ne bo nobenih nerednostij, ako se bodo: 1.) hranilne vloge izplačevale samo tedaj, če se predloži obenem hranilna knjižica, 2.) le ob uradnih dnevih v navzočnosti dveh poslujočih odbornikov in 3.) se od vlagatelja ali njegovega pooblaščenca zahteva pismeno potrdilo o prejemu izplačane vsotefc Poljska zveza gospodarskih zadrug v ŠlezijI je bila ustanovljena pred dvema letoma. Tedaj je pristopilo k nji 57 rajfajznovk od nemške šlezijske zveze ter 7 rajfajznovk in 5 konsumnih društev, od češke zveze tako da je bilo koncem 1. 1909 v zvezi združenih 92 zadrug. Podpore je dobila zveza 4000 K od dežele in 8000 K od ministrstva. Njen računski zaključek izkazuje K 930 61 zgube. Od rajfajznovk je zvezi poslalo letno poročilo 80 zadrug, ki so imele blagajnič-nega prometa 11 5 milijonov kron. V nekaterih rajfajznovkah znašajo deleži po 2 K, v 3 po 5 K, v ostalih po 10 do 20 K. Razun petih so vse imele pri svojem poslovanju dobiček, 3 so imele zgubo, pri dveh pa se je končalo poslovno leto brez zgube in dobička. Zadružnega nakupa blaga se je udeleževalo 38 zadrug, ki so kupile umetnih gnojil, semen in premoga za 48.221 K, pri čemer je imela zveza 400 K čistega dobička. Vseh članov imajo v zvezi združene rajfajz-novke 9701. Gospodarske drobtine. Plemenske prašičke velike angleške pasme za polovično ceno bo deželni odbor v kratkem zopet razdeljeval. Oddalo se bo po enega mer-jaščka ali pa merjaščka in dve svinjici skupaj. Živali bodo prihodnjo spomlad že za plemenitev. Prošnje je vložiti takoj na deželni odbor v Ljubljani. Posestniki iz krajev, kjer se nahajajo živinorejske zadruge, naj prosijo potom zadrug. Kdor prosi, se s tem zaveže, da odkazane mu živali tudi sprejme. Pozor pri umetnih gnojilih. Že večkrat smo opozarjali naše kmetovalce, naj kupujejo umetna gnojila le pri svojih organizacijah, ker jih skušajo različni nepošteni trgovci na vse mogoče načine oslepariti. V zadnjem času skuša neka tržaška tvrdka razprodajati novo umetno gnojilo pod imenom »Fosfat Bernard*, ki je pa dražji nego Tomaževa žlindra, vsaj z ozirom na njegovo vsebino, ker ima le 80 odstotkov onega učinka, ki ga kaže Tomaževa žlindra. Svarimo naše ljudi, naj ne kupujejo umetnih gnojil, katerih ne poznajo. Miši. V suhih jesenih morejo napraviti miši na poljih mnogo škode; kjer se pokažejo, tam jih je treba zatirati. Najboljše sredstvo za to je oves, pripravljen s saharinom in strihninom. Vendar je treba s tem kakor z vsakim strupom zelo previdno ravnati. Ta oves je olupljen in kuhan; treba ga je polagati s posebno pripravo v mišje luknje, da ne pridejo druge živali do njega. Priprava za polaganje ovsa stane približno 4 K, h kg ovsa pa 8 K. Vendar pa z jesenskim zatiranjem miši ne ugonobimo tako lahko, kakor bi to storili, če bi se jih lotili spomladi, ko jih je malo. Posameznik pri zatiranju te nadloge tudi ne more imeti uspeha, ker se miši zlasti na nove setve hitro priselijo iz sosednjih deteljišč in travnikov. Zlasti pa se drže v nikdar preoranih mejah ob robovih njiv in če jih hočemo zatreti, potem tudi na ta njihova najvarnejša zavetišča ne smemo pozabiti. Mnogo jih zatro tudi mačke in škoda je, da smejo lovci mačke, oddaljene od hiš, streljati brez vsake odškodnine. Novo govejo bolezen so zasledili v Koloradu v Ameriki, namreč bolezen nove trave. Goveda, ki požre travo nekih gotovih vrst, zbesni takoj po vživanju istih. Glede teže vina piše nek francoski profesor, da znaša najbolj natančno tako, da odgovarja 100 kg 100 in pol litrov. Običajno se računa 100 kg je 100 litrov, nekateri tudi računajo, da je 100 kg 101 do 102 litra. Kmetijska poučna predavanja na amc-rikanskih železnicah. Nekaj amerikanskih železnic je v poslednjih letih vpeljalo ob svojih progah poučne tečaje za poljedelce. V ta namen imajo pripravljene posebne vlake, obložene s kmetijskimi stroji. Ti vlaki se prevažajo iz kraja v kraj in jih spremlja kak potovalni učitelj za kmetijstvo. Na postaji, ki je odločena za poučni tečaj, zapeljejo vlak na stranski tir in potem začno učitelji predavati o poljedelstvu, vrtnarstvu, mlekarstvu, živinoreji itd. Nekateri vlaki vozijo s seboj celo kuretino in molzne krave in sicer zadnje zato, da se kmetom pokaže, kako se imajo rabiti molzni stroji. Kmetje se z veseljem poslužujejo prilike, pri kateri morejo razširiti svoje znanje, a tudi železnicam so take prireditve le v korist, čeprav imajo spočetka veliko stroškov. Čimbolj se namreč v dotični okolici razvija kmetijstvo, tem bolj se. množi blagovni promet, in železnicam se bogato povrne, kar so bile izdale za strokovno izobrazbo kmetov. Kreditni zarodi in mnoge banke so letos zdatno povišali svoje akcijske fonde z novimi emisijami. Tako na primer je povišala svoj akcijski kapital znana »Länderbank“ za 30 milijonov, „ Anglobanka“ za 20 mil., „Živnostenska* za 20 mil. centralna banka čeških hranilnic, depozitna banka in češka »Unionbanka“ vsaka za 10 mil. kron. Več manjših zavodov pa je povišalo akcijski kapital po 1 do 3 milijone. Skupno se je izdalo letos pri avstrijskih bančnih zavodih novih akcij za 129 milijonov. Vse te akcije pa so se tudi že vplačale. Vsled tega pojava na našem denarnem trgu se navadno vzdignejo kurzi starih delnic proti novim. Tudi iz tega izvira konkurenca za državno rento. Trst — svetovna luka. Teža vkrcanega in izkrcanega blaga znaša v tonah v sledečih večjih lukah: v Hamburgu 20,812.500, v Ant-verpnu 14,446.500, v Marzilji 7,130.738, v Genovi 6,298.000, v Bremenu 5,650.000, v Havru 4,095.144, v Trstu 2,803.926, v Benetkah 2,425.234, v Reki 1,614.826. Vabilo na izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobrunjah, registrovane zadruge Z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 13. novembra 1910 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. ■ Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. Pozor! 50.000 parov čevljev. 4 pare čevljev samo K 8‘50. Ker je več velikih tovarn vstavilo plačila, sem dobil naročilo razprodati veliko množino čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 para čevljev za gospe (oboji na vrvce), usnje rjavo ali črno, galoširani, z močno podkovanimi podplati, zelo elegantni in po najnovejši fasoni. Vsi 4 pari čevljev stanejo le K 8‘50. Razpošilja proti povzetju: S. UrbftclT-ovsi eksportna trgovina ‘ '' Krakovu št. 237. i Zamenjava dovoljena, ludi denar nazaj. Bilanca Hranilnice in posojilnice v Horjulu, reg. zaiir. z neomejen zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila.................271.414-08 Tekoči račun z zvezo . . 35.310'— Inventar premični . . . 200'50 llezervni zaklad naložen . I4.3l(r40 Zaostale obresti posojil . 18 7()2'30 Vrednost tiskovin in knjižic 140— Vrednost kolekov .... 41'30 Delež pri .Zadružni Zvezi“ 1 000'— Delež pri „Zadr. tiskarni“ 500'— Nevzdignjene obresti . . 22'50 Naložen denar z obrestmi 3.073'60 Gotovina 31. decem 1909 2 865'11 Skupaj . . 347 597-85 Pasiva. K Deleži..................... 750 — Hranilne vloge s kapitaliz. obrestmi................331.0f>2-80 Predplačane obresti posojil 70'71 llezervni zaklad .... 14 316 40 Čisti dobiček................... 1 397 94 Skupaj . . 347 597 85 Denarni promet ... K 45371451 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 329 Prirastlo...........................52 Odpadlo............................. 6 Stanje koncem 1. 1909 .... 375 Bilanca Hranilnice in posojilnice na Igu, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila................. 390.945-57 Inventar premični . . . 320-38 Inventar nepremični . . 8.948-16 Zaostale obresti posojil . 4.03014 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1.000'— Delež pri Ljudski posojilu. 4' — Delež pri Unionu . . . 500'— Pom. akcija.............. 5 527’67 Gotovina 31. decembra 1909 2.814 60 Skupaj . . 414 090-52 Pasiva. K Deleži .................. 1.930'— Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 350.128-54 Tekoči račun z zvezo . . 48.146- — Predplačane obresti posojil 2.080 79 Tekoči račun s člani . . 87 70 Rezervni zaklad .... 8.358-57 Cisti dobiček..... 3.358-92 Skupaj . . 414 090-52 Denarni promet ... K 751.668 92 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 345 Prirastlo..........................58 Odpadlo............................17 Stanje koncem 1 1909 .... 386 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Izlakih, reg zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. Posojila Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi“ Delež pri Ljudski posojil Tiskovine Gotovina 31. dec. 1909 K 145.952-— 285.485 — 239-24 2 801-89 LOGO-— 4- — 100-— 11.983 50 Skupaj . . 447.56563 Pasiva. K Deleži 448— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 442.997-88 Predplačane obresti posojil 319 10 Rezervni zaklad z obr. 3 492-79 čisti dobiček 307 86 Skupaj . . 447.565-63 Denarni promet ... K 611 528 80 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 222 Prirastlo Odpadlo ... 9 Stanje koncem 1. 1909 . . . 224 Bilanca Ljudske hranilnice in posojilnice v Idriji, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila 476.949-36 Inventar premični . . . 209-68 Zaostale obresti posojil 6 106 22 Vrednost tiskovin . . . 90 35 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1.000 — Naloženi denar . . . 4.870-85 Delež pri „Unionu“ . . . 500-— Gotovina 31. decembra 1909 6 988-98 Skupaj . . 496.715-44 Pasiva. K Deleži Hranilne vloge s kapitali- 452-— zovanimi obrestmi 442 431-06 Tekoči račun z zvezo . . 44.003"— Predplačane obresti posojil 2 054 04 Rezervni zaklad z obr. . . 5 870 89 Čisti dobiček 1.904 45 Skupaj . . 496.715 44 Denarni promet ... K 859.226-54 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 197 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1909 . . 216 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Gorjah, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva K Posojila 352.239-86 Tekoči račun z zvezo . . 24.021 — Inventar premični . . . 259-20 Inventar nepremični . . 16.661-85 Zaostale obresti posojil 6.808-65 Delež pri Zadruž. zvezi 2 deleža pri Union . . . 1 000 — 1.000 — Delež pri Zadružni tiskarni 5(X) - Gotovina 31. decem. 1909 9-825 42 Skupaj . . 412.315-98 Pasiva. K Deleži 1.388— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 388.66362 Rezervni zaklad . . . . 20.853-91 čisti dobiček 1.410-45 Skupaj . . 412 315 98 Denarni promet ... K 413.101-26 — 1 ! 1 ! 1909 . 346 Prirastlo Odpadlo ... 8 Stanje koncem 1. 1909 ... 347 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Št. Janžu na Dolenjskem, regislr. zadruga z neom. zavezo z dnem 31. decembra 1909. Aktiva K Posojila 45.502 13 Tekoči račun z Zvezo . . 15.885— Inventar premični . . . 209 29 Zaostale obresti posojil 616-30 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1.000— Zaloga žvepla 52-— Delež pri Ljudski posojil. . 4*— Gotovina 31. dec. 1909 1.613-59 Skupaj . . 64.882-31 Pasiva. K Deleži 324— Hranilne vloge s kap. obr. 62.249-31 Predplačane obresti posojil 17652 Rezervni zaklad . . . . 1.816-87 čisti dobiček 315 61 Skupaj . . 64.882-31 Denarni promet ... K 89.156 77 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 159 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1 1909 • . . 16 Bilanca Hrvatske pučke blagajne u Imoskoin, reg zadr. s neog jamstvom, s koncem meseca decembra l'JO'J. Aktiva. K Zajmovi................... 91.232 56 Inventar pomični . . . 579 78 Zaostale kamate zajmova 1 648'78 D>o kod „Zadružne sveze“ l.OOO'— Sjeno..................... 3.437 41 Tirjatev za žito .... 1.082'18 fciolovina koncem g. 1909 4.669 59 Skupa . . 103.650 30 Pasiva. K Djelovi................... 1 250— Ulošci na štednju s kapit. kamatama.................. 41.068-60 Tekući račun s svezom . 60 230'— Rezervna zaklada . . . 1.003-08 Cisti dobitak.................... 9862 Skupa . . 103.650-30 Novčani promet . . . K 276.849 95 Slanje članov začetkom g. 1909 . 108 Pristupilo............................19 Izstupilo............................. 2 Stanje koncem god. 1909 ... 125 Bilanca Seoske blagajne za štednju i zajmove u Gradcu, registrovane zadruge s neograničen™ jamstvom, s koncem meseca decembra 1909 Aktiva. K Zajmovi Tek rač. s članovima . . Invantar pomični.... Zaostale kamate zajmova . Vrijednost tiskanica . . . Dio kod „Zadružne sveze“ Pretplata najma za 1910/12 Vrijednost robe u skladištu Gotovina koncem god. 1909 33.393-89 32.626-78 432-26 31-96 31 67 1 000 — 640 — 3.195-40 1.008-89 Skupa . . 72.366 85 Pasiva. K Djelovi Ulošci na štednju s kapita-lizovanimi kamatama . Tekući račun s svezom Predplać. kamate zajmova Rezervna zaklada Cisti dobitak . . . . 1.890-— 31.129-57 36 269 — 9 18 1.668-23 1.400 87 Skupa , . . 72.366 85 Bilanca Seoske zajmovne blagajne Gradac kot Drniša, registrov, zadruge s neogranič. jamstvom z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Zajmovi 99.068*56 Inventar pomični .... 185-17 Zaostale kamate zajmova . 479-18 Dio koil „Zadružne sveze* 1 000 — Gotovina 31 dec. 1909 . . 14.385-87 Skupa . . . 115.118-78 Pasiva. K Djelovi 1.945 — Ulošci na štednju s kapi-talizovanim kamatama . 114-28 Tekući račun s svezom 110 036-— Predplaćene kamate zajrn. 3-30 Rezervna zaklada . . . 1.697 38 Cisti dobitak 1.322-82 Skupa . . 115.118-78 Novčani promet . . . K 120.997 65 I ! I 1909 . 328 Pristupilo Izstupilo Stanje koncem g. 1909 . . . . 389 Bilanca Podnanoške mlekarske in sirarske zadruge v Uruševji, reg. zadr. z neomej. poroštvom, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Terjatve na deleži pri zadružnikih ...................... 24' — Terjatve na deleži pri ne- zadružnikih.................. 177-13 Vrednost neprem. invent. 4.898-76 Vrednost premičn. invent. 2.483 72 Naložen denar in obresti . 3.560 58 Delež, mlekarna Koče . . 20 — Delež posojilnice Hrenovice 5"— Delež posojilnice Postojna 20"— Zadružna zveza v Ljubljani 10'— Gotovina koncem leta 1909 1 934-63 Skupaj . . 13 13382 Pasiva K Deleži............ 1.816-— Dolg na vožnji zadružnik 70-.I4 Rezervni zaklad .... 10.909-50 Cisti dobiček............ 338 18 Skupaj . . 13.133-82 Bilanca Kmetijskega društva v Gorjah, reg. zadr. z omej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Vrednost blaga . . . . 20.826-80 Terjatve na blagu pri zadr. 10.686-32 Vrednost premič. inventar. 497-90 Delež pri „Gosp. zvezi“ 160 — Delež pii „Zadružni zvezi“ 10-— Delež pri Hranil, in posoj. 4- — Gotovina koncem leta 1909. 468-58 Skupaj . . 32 653 60 Pasiva. K Deleži 5.483 36 Neizplačane obresti deležev 45-55 Izposojila 8.000-— i I I S I 7.596 15 Varščina voznika . . . . 20-- Zakl za nabavo hiše z obr. 5 068-84 Rezervni zaklad z obr.. . 4.877 42 Cisti dobiček 1.562 28 Skupaj . . 32.653-60 Denarni promet... K 212 665 68 1 8 1 I 1909 . 223 Prirastlo ... 2 Odpadlo ... 1 Stanje koncem 1. 1909 ... 224 Bilanca Krščanskega gospodarskega društva v Idriji, reg. zadr. z om. zavezo,, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva K Vrednost blaga .... Vrednost premič. inventarja V Ljudski hanilnici v Idriji naložen denar .... Delež pri „Zadružni zvezi“ Delež pri „Gosp. zvezi“ . Delež pri Lj. bran. v Idriji Gotovina koncem leta 1909 34 173-54 1.588 86 5 335-17 10--340-— 2 — 1.687-73 Skupaj . . 43.137 32 Pasi v a. K Deleži Dolg na blagu nezadružnik Tekoči račun z zvezo . . Rezervni zaklad z obr. Cisti dobiček 16.327 — 3.004-73 3 50 15.899-12 7 902 97 Skupaj . . 43.137-32 Novčani promet . . K 272.087 35 Stanje članov začetkom g. 1909 . 176 Pristupilo.........................13 Izstupilo...........................— stanje koncem g. 1909 .... 189 Denarni promet ... K 81.541-57 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 184 Prirastlo............................. 9 Odpadlo .............................. 9 Stanje koncem 1. 1909 .... 184 Denarni promet. . . K 248 840 13 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 454 Prirastlo.....................'. 23 Odpadlo..............................20 Stanje koncem 1. 1909 .... 557 IE? :Ej Gr Hi E HD poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec september 1910. — Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila - Ž Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno 11 K V K V K 1 V K I V K V K 1 V 1 K 1 V j Artiče .... 10903 46 9351 77 20255 73 4734 1378 7890 J 1605 08 255 Bajagić . . • 4326 20 4228 63 8554 83 — — 1800 180 — 1620 10 222 Beram .... 10604 44 12116 47 22720 91 1300 2734 80 8160 02 4485 52 127 Blagovica . . 10022 19 13596 90 23619 09 1086 8028 74 5500 — 600 238 Bloke .... 9697 54 9324 60 19022 14 4500 20 8713 30 400 — 4010 — 369 Boh. Bistrica 11474 95 15436 38 26911 33 7751 87 10383 98 3010 — j 85 174 Boljun .... 3730 80 3646 47 7377 27 2700 — 627 1200 — 132 Borovnica. . . 30551 20 25420 30 55971 50 13020 40 20713 22 4200 3832 33 371 Boštanj . . . 4529 26 5232 76 9762 02 566 36 1290 — 3940 - 100 130 Brezovica . . 21177 95 21122 88 42300 83 229 54 1386 71 12729 50 110 Buče .... 19912 46 19769 15 39681 61 17744 — 410 — 5150 — — 20 Bobovišce. . . Banj .... Baška .... Bled .... Bogomolje . . Bučka .... Besnica . . . Barban . . . Boljunec . . . Buzet .... 2118 43 2358 50 4476 « 93 894 06 792 88 • 24 54 Cerklje.... 68470 11 69259 70 137729 81 25465 — 13665 89 31300 — 8330 — 442j Cerklje pri Krš. 11006 58 9108 33 20114 91 7450 — 5046 10 3950 — 1367 — 26'c Cirknica . . . 43174 01 36134 07 79308 08 37059 36 22159 01 13726 32 5194 34 685 Cirkovce . . . Celje .... Col Crni vrh . . . Čatež .... Crmošnjice . . Češnjica . 83442 33 76949 62 160391 95 36125 15 42883 05 24040 7015 150 10892 82 13319 23 24212 05 1160 10000 79 410 — 2080 — 220 Čitluk .... 20697 42 20539 34 41236 76 8910 83 1622 37 14002 58 5583 50 620, Crna gora . . 4726 59 5851 45 10578 04 784 20 4987 — 850 — 1600 — 170; Črnuče .... 10117 70 1081259 20930 29 7008 — 844 — 3300 — . — 36 D. M. v Polju . 6002 37 6273.20 12275 57 3279 — 1217 — 5050 — 980 — 152; Dicmo-Donje 29846 44 29812 65 59659 09 3920 — 2843 21 11367 — 5153 10 25 h Dobje .... 2376 76 2101 55 4478 31 2315 25 1401 55 700 — — — 75, Dobrepolje . . 44972 85 47477 17 92451 02 9531 02 23196 70 12756 97 11021 52 Dobrinj . . . 23889 66 24277171 48167 37 11833 — 11824 2738 35 3645 18 463, Dobrova . . . 2046 46 2936 68 4983 14 2039 86 864 36 372 — — 39. Dobrna . . . 9705 12 7823 17 17528 29 1688 60 7357 06 220 — 400 — 148 Dol 874 94 618 - 1492 94 205 ■ — 510 — 100 — — — 77 Dolsko . . . . 5068 22 5656,58 10724 80 2890 — 3244 58 400 — 1372 62 71 Domžale . . . 19494 53 22129 95 41624 48 12245 92 9867 60 11097 44 2867 58 3;>1 Dračevica . . . 4591 71 1798 88 6398 59 310( — 439 —r 18 — 313 30 59 Dragatuš . . . Dobova . . . 4254 182 3378 86 7633 68 1592 40 1877 52 1490 — 57 Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K v K v K 1 v K Iv K I 1 V K ! v K v Dobrova p. Kropi Draga .... 13163 81 13085 28 26249 09 8693 98 8231 28 3730 2251 13 126 Drniš .... Dubrovnik . . Dobrava . . . Dicmo H. s. b. . Dob .... Fara .... 13980 98 9978 98 23959 61 9880 2474 37 2490 480 169 Frankolovo . . 9488 53 7501 10 16989 63 3787 56 2386 74 3560 — 1200 — 244 Gore .... 1422 55 3409 52 4832 07 210 —- 2427 26 950 — 70 — 79 Gradac kod Makarska . . . 2386 35 1574 96 3961 31 590 940 290 60 77 60 82 Gornjigrad . . 17962 52 18867 92 36830 44 15277 10 14073 72 550 — 2400 — 96 Gorje .... Gor. Logatec Gradac kod Drniš .... Gradac s. b. Gozd .... Gradac h. p. b. Hinje . . . . 7204 40 5710 98 12915 38 3730 2063 30 3600 57 Horjul . . . .' 9351 91 8871 89 18223 80 21*35 60 5872 83 2990 — 4990 — — Hrenovice. . . 14293 96 11148 27 25442 23 1618 — 3728 09 5570 5805 64 406 Homec . . . 2866 32 2145 24 4511 56 491 — 280 — 600 — 610 42 Hajdina . . . 1702 48 2393 55 4096 03 1452 — 1690 — 700 — 15 67 134 Idrija .... 36452 16 34209 89 70662 05 26458 73 27800 98 5660 — 4462 19 236 Izlake .... Ig Imotski . . . Jarenina . . . 6900 54 6080 63 12981 17 4060 — 2511 07 2540 — 2100 — 245 3418 07 4316 39 7734 46 1475 545 32 1760 1732 26 199 Jelšane . . . 4012 40 7162 95 109186 81 630 — 2435 — 4700 — 200 — 58 Jesenice . . . 14553 09 8488 15 23041 24 4398 48 5041 46 1100 — 20 — 217 Konjice . . . 16590 01 14806 18 31396 19 8390 32 8855 — 4520 — 1576 — 184 Krivodol . . . 21 50 280 79 302 29 — — — — 100 — — — 98, Kaštel (Buje) . 3463 90 339 50 3803 40 651 50 — — 300 — 702 98 90 Kamnik . . . 55737 99 47279 26 103017 25 21583 94 29646 63 9660 66 9088 40 711 Kanfanar. . . 94690 64 91573 98 186264 62 35188 28 50783 53 39154 — 50373 43 2172 Karojba . . . 122 72 947 39 1070 11 — — 927 46 — — 122 — 146 Kaštelir . . . 78893 31 75721 31 154614 62 42811 — 28793 — 20069 — 17052 — 236 Kievo .... 23933 03 23726 55 47659 58 1956 11 1725 — 9162 40 8682 50 201) Knežak ... 13507 82 17258 42 30766 24 7270 — 6850 70 1300 — 5670 — 411 Kočevje . . . 4839 57 7313 64 12153 21 1260 — 1086 77 4200 — 30 — “P d Koljane . . . 11955 99 11348 10 23304 09 640 — 174 — 3428 63 4930 98 2Uo' Komenda . . . 14124 47 14603 72 28728 19 6136 90 10011 68 300 — 870 65 175 Koprivnica . . 2683 06 2260 28 4883 34 1750 - 1049 38 100 — 20 — 88 Kranj .... 138446 49 131762 19 270208 68 19515 — 26006 19 81719 40 5039 26 210 Kranjska gora . 8870 53 11523 72 20394 25 6761 91 9221 55 2235 44 1000 - 348 ! Križevci . . . 155464 34 149572 17 304936 51 82803 60 94628 58 51590 — 13937 07 454 Krka .... 11342 99 8080 37 19423 36 3336 — 2185 92 1600 — 2250 — 164 Kropa .... 7449 94 7426 57 14876 51 6584 — 2698 84 670 — 255 — "F1 Kršan .... 5318 67 4878 79 10197 46 2229 16 3720 — 1074 — 2488 96 224 Kruševo . . . 2462 68 1989 68 4452 36 450 — 1042 — 300 — 878 46 222 Kaštel .... Kostanjevica Pre- ly.Hntlri Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C K V K v K 1 V K Iv K 1 v K V K V Kandija . . . Kaštel Stari. . Križevci . . . Kanal .... Korte .... Laško .... Livade. . . . Loka .... 12490 30 7080 54 19570 84 1890 47 5567 70 1510 315 95 75 Ljubljana, vz. podp. dr. . . 1 "215548 80 1212361 27 2427910 07 121390 70 108748 81 220041 99 86071 37 Lindar.... Leskovica . . Loški potok Leše pri Tržiču 8944 90 5042 24 13987 14 4925 914 50 3245 200 31 Lanišče . , . 11623 41 11116 62 22740 03 5092 87 6450 — 600 — 1454 73 75 Leskovec. . . 0026 34 741560 13441 94 6384 02 2384 98 3983 — 2056 — 463 Ljubljana, Ij. pos. 3694163 34 3676387'63 7370550 94 358763 52 439183 82 320720 94 26344 88 2760 Ljubno . . . 23945 74 31705 10 55710 54 10216 62 10725 75 12920 — 13180 157 Luče .... 4423 27 4718 — 8844 27 2740 — 2665 — 1101 — - 37 Laporje . . . 5200 95 5291 06 10492 01 2524 22 1591 06 2000 320 — 66 Marija na Žili . 4439 95 3913 84 8353 79 135 — 2179 96 900 10 — 88 Makole . . . 35764 20 21253 92 57018 12 17589 08 17513 12 1400 3852 40 — Mali Lošinj . . 85327 57 83802 78 169130 35 37316 75 40034 94 30989 21 21397 57 — Medulin . . . 7203 62 7947 21 15150 83 3800 — 4786 97 3086 1028 85 Mengeš . . . 25766 13 21585 14 47351 27 4918 — 8730 80 1261437 3210 — 486 I Milna .... 6323 16 5428 23 11751 39 4382 16 167 88 830 900 — 233 Mirlovič- Zagora 1684 10 1465 37 3149 47 — — 86 93 1374 71 1557 85 474 ' Mozel .... 187 95 612 61 800 56 25 — 610 — — — 10 — 37 ; Mozirje . . . 13403 89 13224 96 26628 85 4426 40 1654 21 10540 — 480 — 135 Motnik . . . 3320 88 3651 60 6972 48 3294 25 390 — 755 — — - 43 Mirna peč . . 2200 95 3237 33 5498 28 1373 60 1497 — 1720 — — — 73 Moravče . . . Maribor Sp. Lj. P. Mokronog. . . Makarska . . . Marenberg . . Mošnje .... Mali Prolog . . Nadin .... Novalja . . . Nerezine . . . Naklo .... 1049 34 368 18 1417 52 910 123 200 115 97 Kaštel-Goinilica 7613 15 5267 01 12880 16 1341 74 1438 01 829 — 6111 61 — Otok kod Sinja Omišalj . . . Otok (Han) . . Pašman . . . 1446 38 1390 36 2836 74 1180 1380 200 43 Ptuj .... 8576 37 9834 85 18411 22 6651 83 150 — 3639 — — — 25 Petrovče . . . 8512 35 7611 82 16124 17 4210 — 4611 12 - - — 220 — 86 Pišece .... 8811 15 8610 — 17421 15 6322 — 270 — 1840 — 800 — 148 Planina-Studeno 1402 11 2416 33 3818 44 1141 — 1190 — 1216 — 133 44 198 Pločice-Konavlje 70880 58 70833 97 141714 55 44571 66 17577 83 27480 66 10089 99 116 Podbabje . . . 50 — 338 — 388 — 50 — — — 338 — — — 430 Polhov gradeč . 4312 28 4168 48 8480 76 1295 3250 43 880 175 352 — Pre- IzHntki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C