Leto 1876.
153
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXII. — Izdan in razposlan dne 9. junija 1876.
s 4.
Dogovor, sklenjen dne I. maja 1876,
med c- kr. državno upravo in c. kr. privilegirano železnico Pelzenjsko-Brezensko (Homutovsko) o deloviti premeni in dopolnitvi dogovora dne 23. aprila 1874 (Drž. zak. št. 52) sklenjenega gledé državne ponapredščine za izvêdbo namenjene železnice od Pelznji na Klatove do Eisensteina.
Dogovor, kateri je bil na podlogi postave od 17, aprila 1876 (Drž. zak. št. 63) vsled Najvišje odloke od 17. aprila 1876 med c. kr. ministerstvoma trgovinskim in finančnim zastopajočima državno blagajnico z ene in c. kr. privilegirano železnico Pelzenjsko-Brezensko (Homutovsko) z druge strani o deloviti premeni in dopolnitvi dogovora dne 23. aprila 1874 (Drž. zak. št. 52) sklenjenega gledé državne ponapredščine za izvêdbo namenjene železnice od Pelznji na Klatove do Eisensteina narejen také le :
§• 1.
C. kr. državna uprava se zavezuje, da hoče od 79.999 predstvenih obligacij II. izdatbe po 150 gl. avstr, veljave v srebru, ki se po sklepu velikega zbora delničarske c. kr. privilegirane družbe Pelzenjsko - Brezenske (Homu-tovske) železnice izdadö, in ki bodo torej nominalno veljale vsega skupaj
11.999.850	gl. avstr, veljave v srebru, 69.999 obligacij, veljajočih nominalno
10.499.850	gl. avstr, veljave v srebru, kupiti ter prevzeti pod naslednjimi uveti.
§. 2.
V §. 1 dogovorjeno prevzetje ondi omenjenih predstvenih obligacij od
10,499.850	gl. avstr, veljave v nominalni vrednosti sè strani državne uprave zgodi sc na trden račun po ceni ali kursu od pet in sedemdeset odstotkov (75%) takö, da na vsak nominalni znesek teh obligacij od sto goldinarjev avstr, veljave v srebru pride po pet in sedemdeset gold, avstr, veljave v bankovcih, torej za vse prevzete predstvene obligacije veljajoče nominalno 10,499.850 gl. avstr, veljave v srebru gotovine v bankovcih za 7,874.887 gl. 50 kr. avstr, veljave.
(Sloreniioh.)	<>n
Vseh 69.999 predstvenih obligacij II. emisije, katere kupi država, izroči se c. kr. finančnemu ministerstvu brž po podpisu pričujočega dogovora.
Kupščino bode c. kr. finančno ministerstvo izročalo sukcesivno držčč se po-trebščinskega preudarka, ki ga družba me I 20. in zadnjim dnem vsaeega meseca c. kr. trgovinskemu ministerstvu za prihodnji mesec podâ in prav obrazloži in katerega tudi državni delo nadzirajoči organ potrdi, — po c. kr. Praski deželni glavni blagajnici na neštempljana prejemna potrdila zastopnikom imenovane družbe, ki svojo pravico do tega veljavno izkažejo.
Ako bi potem, ko bode proga Pelzenjsko-Klatovsko-Eisensteinska po polnem dodelana in v občno službo dana, od gori omenjene kupščine še kaj ostalo, naj c. kr. državna uprava ta ostanek samo v toliko izroči in oziroma ostale predstvene obligacije prevzame, kolikor bode to potrebno za zvršbo razširjavnih stavb in dovoznih železnic, ki jih prvotni projekt ne jemlje v misel, katerih potrebnost pa je državna uprava pozneje priznala, in za nadaljšnjo nabavo zlasti vozil za progo Pelzenjsko-Klatovsko-Eisensteinsko.
Predstvene obligacije, kar jih ostane po tem, ko bode proga Pelzenjsko-Kla-tovsko-Eisensteinska dodelana in službi izročena, naj se pusté v hrambi c. kr. državne uprave, dokler se ne porabijo za gori omenjene namembe*.
§• 3.
V členu 1 dogovora od 23. aprila 1874 (Drž. zak. št. 52) stoječe določilo, po katerem se je c. kr. finančno ministerstvo zavezalo, da hoče za gotove pona-predščine, ki jih vsled gori omenjenega dogovora dà v bankovcih vsega sedem milijonov goldinarjev avstr, veljave, oziroma za terjatve državni upravi odtod izvirajoče v plačilo vzeti delnice c\ kr. privilegirane Pelzenjsko-Brezenske (Ho-mutovske) železnice po polni nominalni vrednosti, predrugačil je se takö, da omenjena zaveza nehâ.
Pogaja se marveč, da naj prej omenjena državna terjatev iz ponapredščin od sedem milijonov goldinarjev avstr, veljave veljâ za zajem (posodilo), ki se v tridesetih letih ne sme odpovedati in ki bode nosil obresti po pet od sto.
C. kr. privilegirana Pelzenjsko-Brezenska železnocestna družba ima dolžnost, denar v obresti in v razdolžbo za 10.000 predstvenih obligacij II. emisije v nominalni vrednosti od 1.500.000 gl. izročenih stavbenemu podjetju na mesto plačila za njegove likvidne (v čisto djane) terjatve vzeti v prvi vrsti iz dohodkov starih prog od Pelznji do Brezne (Homutova).
C. kr. državna uprava pa sme samo tedaj in v tej meri zahtevati obresti od tega zajma, kadar in kolikor čisti dohodki cele železnice (Pelzenjsko-Brezensko-Homutovsko in Pelzenjsko-Klatovsko-Eisensteinske) kaj prebitka <laj<5 po tem, ko je vsota za obresti in razdolžbo predstvenih obligacij (pri joritet) popolnoma zagrnjena.
v
Se si c. kr. državna uprava pridržuje pravico, kakor si sama izvoli, vsak čas za omenjeni zajem namesto plačila .vzeti po polni nominalni vrednosti delnice c. kr. privilegirane družbe Pelzenjsko-Brezenske (Homutovske) železnice.
\ izvêdbo tega določila ustanavlja se dogovorno, da hoče c. kr. finančno ministerstvo tiste delnice veljajoče nominalno sedem miljonov goldinarjev avstr, veljave, katere mu je c. kr. privilegirana Pelzenjsko-Brezenska železnocestna
družba z ozirom na ravno omenjeno določilo člena Iv dogovoru od 23. aprila 1874 izročila, imenovani družbi brž nazaj dati, kakor se sklene ta dogovor.
Delnice po zgornjem dogovoru družbi nazaj dane treba je brž, kakor se nazaj dad<5, hraniti v posebni družbini zapiri, do katere ima cesarski komisar en ključ, in sicer takö, da se smatrajo kakor celo zunaj kupčije stoječe, in po čemer se družbin delniški kapital za toliko zmanjša.
§• 4.
V	zvezi s tem, kar je dogovorjeno v zgornjem §. 3, ustanavlja se izrekoma, da bode zastavna pravica, katera je na podlogi člena IV v dogovoru od 23. aprila 1874 za sedem milijonov goldinarjev avstr, veljave v delanje ceste naprej danih vpisana v železniško-knjižni vložek začet za progo Pelzenjsko-Klatovsko-Eisen-steinsko, s predstvom pred vsemi iz katerega koli imena izvirajočimi terjatvami, — vendar brez ondukajšnje utesnitve na čas, dokler se izkaže nabava denarjev za izdelanje imenovane proge potrebnih, — veljala dalje brez prikrate, ter s tem c. kr. privilegirana Pelzenjsko-Brezenska železnocestna družba izrekuje svojo privolbo, da se pričujoči dogovor sme v zagotovitev pravic izvirajočih državni blagajnici odtod gledč že danih ponapredŠčin od sedem milijonov goldinarjev avstr, veljave, vknjižiti pri gori omenjenem vpisu, stoječem v železno-cestni knjigi c. kr. Praškega deželnega sodišča na obtežbo proge Pelzenjsko-Kla-tovsko-Eisensteinske, in pa v vložek, ki seje v železnocestni knjigi c. kr. Praškega deželnega sodišča odprl za progo Pelzenjsko-Brezensko-Homutovsko.
§. 5.
Plačevanje obresti začne se za predstvene obligacije, ki se prevzamejo po §. 1, s prvim dnem januvarja tistega leta, ki pride po začeti vožnji na progi Pel-zenjsko-Eisensteinski, a za tiste predstvene obligacije, katere državna uprava po §. 2 tega dogovora utegne kupiti še le po tem, ko bode prej imenovana proga dodelana in službi izročena, takrat stoprv, ko bode dotična kupščina izplačana.
V	plačilo obresti in v razdolžbo teh obligacij po črteži naj služi najpred Čisti dohodek proge Pelzenjsko-Klatovsko-Eisensteinske.
Za tega delj zavezuje se družba, da hoče za ravno imenovano progo pisati posebni gospodarstveni račun.
Ali državna uprava izrekuje že zdaj, da jo je volja skleniti z družbo poseben dogovor v to mer, da se neki verjetnemu čistemu dohodku te proge primeren, po dogovorno ustanovljenem razdelnem ključi najden del čistega dohodka od vseskupnega podjetja predstveno odmeni na obresti in v razdolžbo prijoritet, kar jih država prevzame, in na obresti od sedem milijonov goldinarjev, dolžnih državi.
Kadar se sklene tak dogovor in dokler bode veljal, prestane dolžnost družbe, pisati poseben gospodarstven račun.
§. 6.
Kolikor se pričujoči dogovor dotika pravic imetnikov predstvenih obligacij 1. in morebiti tudi II. emisije, bode družbino delo, zadobiti privolitev skrbnikov (kuratorjev), kateri se postavijo.
Ta dogovor pride v moč še le po tem, ko se donese to privolitveno izrecilo.
§• 7-
Zeleznocestna družba se zavezuje, da hoče skrbeti za to in vse prizadjati si, da se vse premene v družbenih pravilih c. kr. privilegirane železnice Pelzenjsko-Brezenske (Homutovske), ki jih je treba spričo in v zvršitev določil stoječih v tem dogovoru, in z istega vzroka potrebna poprava železniško-knjižnih vložkov odprtih za to družbo brž kakor bode moči in v šestih mesecih od današnjega dne zadnji čas doženejo.
§• 8-
Predlagaje predrugačena družbena pravila (§. 7) bode družba zlasti tudi pazila na to, da bode državna uprava poleg pravice zagotovljene ji v členu VI dogovora od 23. aprila 1874, imenovati enega uda upravnega svetovavstva, še dalje za ta čas, dokler je državna blagajnica po danih ponapredščinali ali po imetji predstvenih obligacij ali delnic neposredstveno udeležena pri podjetji c. kr. privilegirane železnice Pelzenjsko-Brezenske (Homutovske), v upravnem svetovavstvu zastopana še po drugem udu, katerega ona izvoli in ki bode imel iste pravice in oblasti katere so v členu VI omenjenega dogovora dodeljene udu po določbi tega člena imenovanemu.
§• 9.
Določila v dogovoru od 24. aprila 1874 (Drž. zale. št. 52), v kolikor jih pričujoči dogovor ne izpreminja, bodo popolnoma Še dalje veljala.
§. 10.
Ako bi družba in v kolikor bi ne izpolnila dolžnosti, katere ji nalaga le-ta dogovor, pridržuje si državna uprava pravico, v §. 2 zagotovljeno plačevanje še na dolg ostavše kupščine za prevzete predstvene obligacije družbi ustaviti, in namesto gori ustanovljenega gotovega plačila progo Pclzenjsko-Eisensteinsko o trošku in na nevarnost železnocestne družbe za njen račun dodelati, vzdržujoč vendar pogodbe o delanji ceste in o dajanji tvarine, katere je družba o tej priliki z vladnim odobrenjem sklenila.
Na Dunaji, dne 1. meseca maja 1876.
■ C. kr. trgovinski minister:	C. kr. priv. železnica:
Chlumecky s. r.	Pelzenjsko-Brezenska (Homutovska).
C. kr. finančni minister :
Pretiš s. r.
Jessler s. r.
Kornfeld s. r.
*5.
Razpis finančnega minister st v a od 20. maja 1876,
da je dopuščeno c. kr. na kolodvorih postavljenim colnijam Medborski, Ziegenhalski, Krnovski, Ščakovski, Seidenberški in Libavski odpravljati blago po okrajšanem ravnanji z napovednicami.
Dopušča se, da se pri c. kr. na kolo dvorili postavljenih colnijah Medborski, Ziegenhalski, Krno.vski, Ščakovski, Seidenberški in Libavski okrajšano ravnanje (postopanje) po napovednicah, uravnano v razpisu finančnega ministerstva od 2. februvarja 1864 (Drž. zak. št. 8), uporabi na takšno v tozemskem trgovanji colno linijo zadevajoče blago, katero se neposredstveno po železnici na kosu med Medborom. Ziegenhals-om, Krnovom in Ščakovo z e:'e, in med Seidenbergom in Libavo z druge strani prevaža prek pruskega ozemlja.
Pretiš s. r.
7«.
Ukaz ministerstev za notranje reci. za bogočastje in uk, in za pravosodje od 29. maja 1876,
o zakonih Izraelcev (Židov), ne živečih v zvezi z nobeno izraelsko bogočastno občino.
§• 1.
Izraelci (Židi), ki ne živč v zvezi z nikako izraelsko bogočastno občino, naj se, — kolikor gre za oznanilo zakona, za poroko, po tem za ločitev od mize in postelje ali za razvezo zakona (§§. 126, 127. 132, 133 obč. drž. zak.), — štejejo takö, kakor da so vtelovljeni tisti tozemski bogočastni občini, katera je najbližja njihovemu stanovališču.
§. 2.
Do katerega razsežaja da se bogočastne občine v tak namen raztegnejo, to naj dotično deželno oblastvo določi in razglasi.
Kadar bi pa omenjeno področje katere bogočastne občine imelo segati čez upravno ozemlje deželnega oblastva, tedaj izdâ ministerstvo notranjih reči dotierte naredbe.
Ako v prihodnjo postanejo nove bogočastne občine, pridržavajo se primerne premembe v tem odkazu.
§. 3.
Za oklicovanje in sklepanje zakonov takih Izraelcev, po tem za funkcije, katere se v §§. 132 in 133 obč drž. zak. odkazttjejo rabinom ali verskim učiteljem, sme bogočastna občina, katerej so po zgoraj stoječih določilih odkazane, pobirati neke pristojbine, katerih velikost naj določi tisto deželno oblastvo, v katere področji se nahaja bogočastna občina.
(Movvniscli.)	IJ3
§• 4.
Po tem, ko se izvedo zaukazi po §. 2 zapovedani, kar naj se precej zgodi, bode se v vsakem posameznem upravnem okoliši posebej na znanje dalo, kdaj začne ondukaj ta ukaz gledé drugih določil veljati.
Lasser s. r.	Sfreinayr s. r.	Ci la ser s. r.
ÎÎ.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 1. junija 1876,
o tem, kdaj se začne uradovanje okrajnega sodišča v Visokem na Češkem.
Okrajno sodišče v Visokem (Hochstadt), ustanovljeno vsled ministerskega ukaza od 1. februvarja 1876 (Drž. zak. št. 14). naj svoje uradne poslove začne 1. dne oktobra meseca 1876.
Glaser s. r.