v
"P
/eA i
Stev. 164
tr
TRST, v sredo JMT. junija (911
Tečaj XXXVI
Lnl
izhaja vsak dan
naročnina znaša
Ml tk aaialfali ta pruskih ah »., »h MMMJklh ak 9. ijatra). FiotUm Itav. m prodmj^Jo po 9 n»*.(« ako«.) ▼ takakarnah t Trato ta okolica Gorici, K^uijn, S*. Patrm, pMtojfil, Saiani, Nabrani, 8t. Lneiji, Talmina. AjAmr-ISbii, Dornberg* itd. Zattarala ito*. po S n*t. (10 atot.). 9«LA«| SE RAČUNAJO HA MILIMETRI T fcrokooti X kalona. GENE: TrgoTimaM ta aferfcai egl&ai oc 9 mt, ma, aaaartnic«, »ahvale, poalaaica, Agiaji (kitnih aav-odoT pa «• ti. mm. Za oglaae t takata Sate da 5 vrat 20 K, vcmka aadajjna vrata K 2. Mali oplari po 4 atot. bosedm, naj-maaj pa 40 itoi Oglasa sprcgena Iascratni addalak uprava „Čiinoati". — Plačnj« aa izključna la upravi r,Ediaoate*". — • — Plačljiva ta niolljiva a Trsta.
(SlasUc ^AiHk^m^m druHtf«
JUi&Mt" z« Primorske* r ****** m*i!
aa ©d£a lato 34 K, pol leta « K, 3 seaaea «K; uu r*€ka kras dapoalaaa aaietafeaa, aa aprara aa ozira.
M B«Mjak» lateajo .JMlOin" Muai aa ••te late Kroa aa »allate Kraa Ht, dayiai a«J a* potikajo » aradaiMva Uate. Kafranko-vaaa ptaaia aa m aprajaaaja ta raktplal aa aa vraftaja gaiatahm, ogtaaa ta raklamaoga ja poifljati aa apravo Uata.
TTRBZHtlSTVO i aMaa fiiarfia (tatattf It (Maradal ta) ladajctaH ta odgovora! urada ik ŠTEFAJ* G 0 SIK A. Laataik kenoarog HaU „Ediaosf. - NatiauUa Tiakania .Edinoa*' vpisana sadraga a anejaataa poraitvom t Trata, aliea
■ ■«■ i - Giorgio Galatti itav. 13.	---
?oitaa-hraallai«al raCaa it t41f52. TELEFON Si. TV57.
Državnozborske volitve.
Istra,
I, voiini okraj.
KOPER 14. V Miljah oddanih 1173 glasov, od teh so dobili: S p a d a r o 233, B e n a 11 i 149, socijalist R a s m a n 727, Mandić 53, Depanger 1, neveljavnih 13.
ŠKOFIJE 13. Oddanih 665 glasov, od teh so dobili: Spadaro 108, Benatti 110, Rasman 70, Mandić 372, Depangher 5, neveljavnih 13.
KAŠTEL. Oddanih 397 glasov: Spadaro 15, Benatti 185, Rasman 34, Mandić 163, neveljavnih 31.
GRIZNJAN. Oddanih 554 glasov: Spadaro 29, Benatti 360, Rasman 52, Mandić 113, neveljavna 2.
UMAG. Oddanih 581 glasov: Spadaro 153, Benatti 331, Rasman 53. Mandić 44, neveljavnih 7.
MOMIAN. Oddanih 365 glasov: Spadaro 119, Benatti 121, Rasman 111, Mandić 14, neveljavnih 18.
ČRNIVRH (Vertereglio). Spadaro 81, Benatti 432, Rasman 10.
BUJE. Oddanih glasov 771 : od teh je dobil Spadaro 151, Benatti 244, Rasman 296, Mandić 56, 1 neveljaven.
MATERADA. Oddanih glasov 503: Spadaro 58, Benatti 218, Rasman 27, Mandić 200.
NOVIGRAD (Cittanova). Spadaro 97, Benatti 281, Rasman (?), Mandić 113.
KOPER. Oddanih glasov 1533: Spadaro 350, Benatti 718, Rasman 308, Depanger 10, Mandić 146, neveljavnih 23.
IZOLA. Oddanih 1325 glasov: Spadaro 690, Benatti ioo, Rasman 287, Mandić 248, neveljavnih 6.
PIRAN. Oddanih 2010 glasov: Spadaro 863, Benatti 694, Rasman 308, Mandić 141, neveljavnih 39.
Skupno v tem okraju (kolikor dozdaj znano) oddanih 9577 glasov; od teh so dobili Spadaro 2957, Benatti 3948, Rasman 2283, Mandić 1643, Depangher 1*9 neveljavnih 145.
KOPER 14. VI. vol. okr. (Koper-Piran) ožja volitev med dr. Benattijem ital. lib. stranka (^234) in Spadarom, ital. ljudska stranka (2779) glasov.
VOLOSKO 14. V VI. vol. okraju (Voloska) izvoljen Vekoslav Spinčić s 5732 glasovi.
VOLOSKO 14. Spinčić 5732, Con-stantini (italijanski liberalec) 93. Razpršenih 34 glasov.
POREČ 2. V n. vol. okr. (Poreč-Rovinj) izvoljen Candussi-Giardo, ital, li beralec s 7113 glosovi.
DOLINA. V jutranjem izdanju je rečeno v poročilu iz Doline, da je dobil Mandić 336 glasov, dobil jih je pa 623. 9 glasov je bilo razpršenih. 2 glasa je dobil Kristan ; za poraz v tržaški okolici se torej mož lahko tolaži s tem, da je njegova slava prodrla tudi Že v bližnjo Istro.
OSP. Mandić dobil 203 glasov. Razpršenih je 10 glasov.
Volitve v Gorici (mesto).
Pomotoma so v današnjem jutranjem izdanju izostale številke, ki so jih dobili posamezni kandidati v mestu Gorica. Od 5323 vpisanih volilcev jih je volilo 3763. Dobili so Italijanski liberalec Ussai 1795 glasov, Slovenec dr. Franko 1145 glasov, mazinijanec 283 glasov, socijalist Gossetti 243 glasov, klerikalec Ulm 119 in Nemec Kropsch 148 glasov.
Število slovenskih glasov je nepričakovano naraslo. Isto znaša 3C4%■ Nikakor ni torej tako izključeno, da v do-glednem času slovenski kandidat v mestu Gorica tudi prodere !
KORMIN 14. Dr. Faidutti (klerikalec) 3204, Pittoni (soc.) 1519, Fabbrovich (italijanski liberalec) 526. Izvoljen je torej Faidutti.
Kranjska.
Na Kranjskem so, izvzemši v Ljubljani — kjer pride, kakor smo že zjutraj poročali — do ožje volitve med naprednim in klerikalnim kandidatom, bili izvoljeni v vseh volilnih okrajih pristaši klerikalne stranke. Vendar je opažati na vsej črti, da je začela reakcija proti nasilni politiki, ki jo je uvedla klerikalna stranka. Število protiklerikalnih glasov se je znatno pomnožilo.
Izvoljeni so bili vsi dosedanji poslanci izvzemši v okraju Krško, kjer je bil namesto Hočevarja izvoljen župnik Hladnik.
LJUBLJANA 14. V 2. vol. okraju (Ljubljanska okolica) izvoljen dr. Susteršič S. L. S. z 4955 glasovi. — V 3. vol. okr. (Radovljica) izvoljen Pogačnik S. L. S. s 4902 glasovi.
V	4. vol okr. (Kranj) izvoljen Demšar S. L. S. s 5103 glasovi. — V 6. vol. okraju (Vrhnika, Idrija) izvoljen Gostinčar S. L. S. s 4890 glasovi. — V 7. vol. okraju (Postojna) izvoljen dr. Žitnik, S. L. S. s 6559 glasovi.
V	8. vol. okraju (Litija) izvoljen Povše S. L. S. s 4895 glasovi. V 9. vol. okr. (Krško) izvoljen Hladnik S. L S. s 5722 glasa. — V 10. vol. okraju (Velike Lašče) izvoljen Jaklič S. L. S. s 4394 glasovi.
V	11. vol. okraju (Metiika) izvoljen Jarc S. L. S. s 6139 glasovi. — V 12. vol. okraju (Kočevje) izvoljen grof Barbo, nemški naprednjak, z 2585 glasovi.
Koroška.
CELOVEC 14. V 4. volilnem okraju (Velikovee) ožja volitev med Nagelom (nemška ljudska stranka 1923) in sociialnim demokratom (1584) glasov. — V 8. vol. okraj (Beljak) ožja volitev med Angerjem (svobodni Vsenemec (1631) in socijalnim demokratom Riesejem (2927) glasov. —
V	10. vol. okr. (Spital) ožja volitev med Steinwendeijem, nemška ljudska stranka (2698) in kršč. soc. Elsnerjem (1606) glasov. V 2. vol. okr. (Celovec-okolica) ožja volitev med Lutschonigom, nemška ljudska stranka (1270) in socijalnim demokratom Lukasom (1696) glasov. — V 3. volilnem okraju (Borovlje) izvoljen Grafenauer s 4117 glasovi. — V 7. vol. okraju (Feld-kirchen) ožja volitev med Hoferjem (nemška ljudska stranka (1750) in soc. dem. Gabrijelom (1453) glasov.
Tirolska.
INOMOST 13. V 20. vol. okr. (Ro-vereto) ožja volitev med Adami (ital. kmečka zveza 2598) in De Carli (ital. ljud. stranka 2942 glasov); v 21. vol. okr. (Borgo Levico) izvoljen dr. Gentili (ital. ljudska stranka) z 3192 glasovi; v 23. vol. okr. (Frant) izvoljen Tonelli, (ital. ljudska stranka) s 4604 glasovi; v 15. vol. okr. (Bolcan) izvoljen kršč. soc. Kienzl s 4219 glasovi; v 18. vol. okraju (Lienz) izvoljen kršč. soc. Schraffl z 4433 glasovi; v 25. volil. okr. (Mezzolombardo) izvoljen Conci, ital. ljudska stranka z 4648 glasovi.
INOMOST 14. V 4. vol. okraju (Lienz-ožja volitev med kršč. soc. Guggenbergom in starokonservativcem grofom Hartigom.
V	6. volilnem okr. (Trent) ožja volitev med ital. liberalcem Ohnestingelem (1343) in soc. demokratom Battisti (1456) glasov.
V	7. vol. okr. (Rovereto) ožja volitev med ital. liberalcem Malfatti-jem (1888) in socij. demokratom Piscel (1362).
V	9. vol. okr. (Rattenberg) izvoljen kršč. soc. Niedrist s 1267 glasovi. — V 16. vol. okraju (Briksen) izvoljen kršč. soc Meixner s 4304 glasovi.
V	19. vol. okraju (Male) izvoljen Grandi ital. ljudska stranka s 4281. — V 22. vol. okraju (Fassa) izvoljen Degasperi, ital. ljudska stranka s 31I6.
Štajerska.
GRADEC 14. V I. vol. okr. (Gradec I. notranje mesto) ožja volitev med Hoff-mannom pl. Wellenho£om, nemškim svo-bodomis. (715) in Neunteufelom, kršč. soc. 557. — V II. vol. okr. (Gradec St. Leonhard) ožja volitev med Wastianom, nem. svobodomis. (2325) in soc. dem. Ansobskim 1394 — V III. vol. okraju (Gradec-Gries) izvoljen Pongratz, socijalni demokrat s 4576 glasovi. — V IV. vol. okr. (Gradec-Lend) izvoljen socijalni demokrat Ressel s 5440 glasovi. — V V. vol. okraju (Marijino Celje) izvoljen socijalni demokrat Schacherl s 5789 glasovi. —
V	VI. volilnem okr. (Eisenerz) izvoljen soc. demokrat Muckitsch s 6054 glasovi.
—	V IV. vol. okraju (sodni okraj Maribor provizorični izid) izvoljen Wastian, nemški svobodomislec z 2505 glasovi. Socijalni demokrat Resel je dobil 1811 glasov. —
V	XIII. volilnem okraju (Bruk ob Muri) izvoljen kršč. socijalec Prischnig z 3259 glasovi. — V X. vol. okraj (Stainz) ožja volitev med Malikom (Schonereijanec) 1671 in nemškim svobodomisl. Rauterjem 1061 glasov. — V 17. volilnem okraju (Gradec-okolica) izvoljen kršč. soc. Huber.
—	V 20. volilnem okraju (Ichring) izvoljen kršč. socijalec Potzinger. — V 24. volil-
nem okraju (Maribor-levi breg) izvoljen R o š k a r, S. L. S. s 5149 glasovi. —
V	22. vol. okr. (Gleisdorf) izvoljen kršč. socijalec Berger.
Ploj v ožji volitvi s klerikalcem.
PTUJ 14. Ploj je dobil 3691, klerikalec Brenčič 4312, štajercijanec Ornig n t o glasov, torej ožja volitev med Plojem in Brenčićem.
Nižeavstrijska.
(Dalje.)
DUNAJ 13. V 8. vol. okr. (Dunaj, Landstrasse II.): ožja volitev med kršč. soc. Steinerjem (4385) in soc. dem. Wi-nerskim (3966 glasov); v 12. volil. okr. (Mariahilf I.) ožja volitev med kršč. soc. Anderle (ofic. kandidat 1905) in soc. dem. Reifmullerjem (1984) glasov; v 24. vol. okr. (Dunaj-Rudolfsheim) izvoljen soc. demokrat Skaret s 10.064 glasovi; v 23. vol. okr. (Dunaj-Hietzig) ožja volitev med kršč. soc. Neumajerjem (1323 (?) ) in soc. dem. Schieerlem (7660) glasov ; v 28. vol. okr. (Dunaj-Hernals) ožja volitev med krš. soc. Kunschakom (Z770) in soc. dem. Vol-kertom (7685) glasov; v 6. vol. okr. Leo-poldovo mesto II. ožja volitev med kršč. soc. Kienbockom (7366) in soc. dem. Schuhmeier-jem (7574) glasov; v 10. vol-okr. (Dunaj Wieden II.) izvoljen Rienossl, kršč. socij. z 2619 glasovi; v 22. vol. okr. (Dunaj Meidling) ožja volitev med soc. dem. Wutschelon (9990) in kršć. socijalnim samostojnim kandidatom (9544) glasovi ; v 11. vol. okr. (Dunaj Margarettan) ožja volitev med kršč. soc. Sturmom (5726) in socij. dem. Domasom (9073) glasov; v 20 vol. okr. (Dunaj Favoriten II) izvoljen soc. demokrat dr. Adler z 9585 glasovi.
DcNAJ 13. V 38. vol. okr. (Mistel-bach) ožja volitev med kršč. coc. Gess-mannom (3032) in nemškim svobodomisel. kandidatom Wedra (2433) glasov: v 46. vol. okr. (Amstetten) izvoljen kršč. soc. Josip Grim z 687o glasovi.
Potrebnih je 176 ožjih volitev !
DUNAJ 13. Do 11.15 po noči je znanih 100 volilnih izidov, od teh 51 izvoljenih in 49 ožjih volitev. Ivoljenih je bilo: 16 krščanskih socijalcev in 13 socijalnih demokratov, med temi en češki avtonomec, 9 členov enotnega češkega kluba, 9 nemških svobodomislecev in 1 člen nemške delavske stranke, 1 konservativni Poljak in 3 klerikalni Italijani. Med izvoljenimi se nahaja bivši minister Bi-linski, vodja socijalne stranke in nemški svobodomislec Sylvester. Od dosedanjih 20 krščanskih socijalnih dunajskih poslancev sta bila zopet izvoljena dva, namreč Bachle in Rienossl. Vsi drugi pridejo v ožjo volitev deloma s socijalnimi demokrati, deloma z nemškimi svosobomisleci oziroma novo nepolitično obrtno stranko.
V	ožjo volitev pridejo med drugimi trgovinski ministar dr. Weisskirchner v dveh dunajskih okrajih župan dr. Neumayer, podžupan dr. Hierhammer, bivši predsednik poslanske zbornice dr. Pattai, viši ku-rator Steiner in načelnik krščanskih socijalcev princ Lichenstein. V Mistelbachu na Nižeavstrijskem pride bivši minister Gessmam v ožjo volitev z nemškim svo-bodoniislecem Wedra.
DUNAJ 14. Do 6. xire zjutraj je bilo znanih 400 volilnih izidov, od teh 232 izvoljenih in 168 ožjih volitev. Izvoljenih je bilo: 59 krščanskih socijalcev, 43 socijalnih demokratov, med temi avtonomisti, 34 členov češkega kluba, 41 členov nemške nacionalne zveze, 1 pristaš nemške delavske stranke, 8 poljskega kluba, 5 bukovinskih Malorusov, 17 slovenske ljudske stranke, 5 Slovencev in Hrvatov, 7 italijanske ljudske stranke, 2 italijanska liberalca, 2 divjaka, 1 Vsenemec, 1 židovski nacionalec, 5 rumunskega kluba in 1 starokonservativec.
V ožjo volitev pridejo med drugimi: kršč. socialec dr. Scheicher s kršč. soc. Lechnerjem, nemški svobodomislec Stein-werder s kršč. soc. Ebnerjem nemškim svobodomis. dr. Redlich z nemškim radikal-cem baronom Primavedom, staročeh Za-ček s češkim soc. demkratom Marekom, nemški svobodomis. Homffmann pl. Wel-lenhof s kršč. soc. Neuntenfelom, slov. 1 b. P1 o j s slov. klerikalcem Brenči-čem, Schonererjanec Malik z nemškim radikalcem, češki agrarec bivši minister Prašek s češkim soc. demokratom.
Med izvoljenimi se nahajajo med drugimi : kršč. soc. baron Fuchs, nemški na-prednjaki Lecher, Dr. Elvert, Gross; J u-goslovani dr. Laginja, dr. Rybar, Du-bilić, Smodlaka in Mandić.
DUNAJ 14. Do devete ure predpol-je znanih skupno 424 volilnih rezultatov. Od teh je 241 volilnih izidov definitivnih, dočim je potrebnih 176 ožjih volitev. Krščanski socijalci so dobili 61, socijalni de-mokratje 43, od teh 12 čeških avtonomi-stev. Enotni češki klub ima dosedaj 34 mandatov in sicer 10 mladočehov, napredna ljudska stranka 1, staročehi 1, agrarci 1, katoliško narodna stranka 1, ter narodni socialci, radikalci naprednjaki in državno pravna stranka 10 mandatov, nemška narodna zveza ima 43 mandatov, poljski klub 11, nemška delavska stranka 1, bukovinski Rusini 5, Rumuni 5, slovenska ljudska stranka 17, jugoslovanska zveza 7, italijanska ljudska stranka 7, liberalni Italijani 2, divjaki 2, vsenemci 1.
Nemiri na Dunaju.
DUNAJ 14. Na državnozborskih volitvah na Dunaju je ponovno prišlo med pristaši strank do konfliktov, ki so jih pa redarji pomirili. Posebno živahno gibanje je vladalo v XX. volilnem okraju, tam je bila pasaža, kjer se je večkrat zbralo mnogo ljudi. Socijalno-demokratični poslanec dr. Ellenbogen je imel na volilce nagovor, med tem je množica napadla policijskega uradnika, ki je bil v službi in ga je vrgla ob tla. Stražo, ki je prišla na pomoč, so obmetavali s kamenjem in pretepali s palicami. Redarji so potegnili sablje in so razgnali množico. Štirje redarji so bili ranjeni, med temi dva težko. Štirje demonstranti so bili ranjeni s sabljami, med temi eden težko. Mnogo oseb je bilo aretiranih.
Volitae o krašKo-aJdousKem okraju.
Za te volitve je vladalo med tržaškimi Slovenci in sploh na Primorskem veliko zanimanje. Tri stranke so se vrgle na ta okraj : neodvisen kandidat dr. Gregorin, klerikalna stranka in socijalno demokratična stranka. Zlasti so bili to pot agilni socialni demokrati. Organizirali so tako agitacilo, kakor še nikdar. Priredili so nebroj shodov, njihova mladina, zlasti nabrežinska je letala od vasi ter prirejala shode. Priti so hoteli po vsej sili v ožjo volitev, a dobili so v razmerju za njihovo agitacijo nepre-veliko število 1284 glasov. O agitaciji za dra. Stepančiča niti ne govorimo. Vse drugače je bilo z drom. Gregorinom. Sam je moral skrbeti za agitacijo, sam prirejati shode, sploh je bil navezan sam na-se. In ako pomislimo na vse to, potem je uspeh za dra. Gregorina nad vse časten. Dobil je 2806 glasov, dr. Stepančič 2540 glasov, torej skoro 300 glasov več nego klerikalni kandidat. Pomisliti moramo tudi, da so socijalisti odvzeli večino glasov naprednjakom in ni klerikalna stranka napredovala prav nič. Kar se tiče udeležbe, je bila ta manjša, kakor leta 1907. Tedaj se je udeležilo volitve 8309 volilcev, letos samo 6630 torej 1700 manj. Leta 1907 je dobil napredni kandidat Alojzij Štrekelj 3277, klerikalni dr. Laharnar 3228, dr. Gregorin 1087 in socijalist Kermolj 594 glasov. Proti klerikalnih glasov je bilo tedaj oddanih \ sega skupaj 4958 na 8309 oddanih glasov, torej približno 60°/0. A letos je bilo od 6630 veljavnih glasov oddanih za neklerikalne kandidate 4090 glasov, kar znaša 65%• Gregorčičeva stranka je torej nazadovala. Leta 1907 sta imela dr. Gregorin in Al. Štrekelj nad dr. Lahatnarjem 1000 glasov večine. A letos ima dr. Gregorin sam 300 glasovj večine nad dr.om Stepančičem.
Ostali glasovi, so šli kakor rečeno, v prilog socialnim demokratom, katerih število je poskočlio od 594 na 1284 kar je pač samo efermernega pomena. Prihodnji torek se torej vrši ožja volitev med dr. Gregorinom in dr. Stepančičem. Dr. Gregorin je že pri prvi volitvi dobil relativno največje število glasov. Na zmago vsled velike agitacije od socicialistične strani sploh ni bilo misliti. A če vsi vo-lilci storijo prihodnji torek svojo dolžnost, je zmaga dr. Gregorina zagotovljena. Klerikalci so od zadnjih volitev nazadovali. Prihodnji torek pa pokažite zavedni kraški in vipavski volilci, da hočete imeti v dr-žavntem zboru neodvisnega in delavnega
Stran II.
»EDINOST« št. 164.
V Trstu, dne 15. junija 1911.
moža. Zato volite vsi kot en mož dr. Gustava Gregorina.
Vrvenje v „Narodnem domu" med in po volitvi.
Že od rane ure zjutraj je bilo osobje v naši volilni centrali v „Narodnem domu" preobloženo z delom. To vam je bilo nepretrgano prihajanje in odhajanje volilcev, agitatorjev, zaupnikov. Eni so prihajali po navodila, drugi po nasvete, tretji z ogorčenimi protesti radi kake krivice, zopet drugi s kako razveseljivo ali pa kako vznemirljivo vestjo, in konečno tisti — teh ne manjka nikoli — ki so pa3li le svojo radovednost.
To je bilo sicer pisano vrvenje, ali stvar se je razvijala še precej hladno in brez nervoznosti. Pcpoldne pa je vsa slika v centrali zadobivala drugačno sliko. Čim živeja je bila v ljudeh zavest, da se v veliki bitki bliža trenotek, ki bo odločilen, tem veče je postajalo razburjenje. Ljudje niso mogli skrivati, da jih obvladuje velika nervoznost. Ljudje so stavljali svoja vprašanja in izražali svoje želje v vidnem razburjenju — včasih so kar vse križem zahteval navodil in pojasnil, a vmes je neprestano funkcioniral telefon. Tako so mo-reli funkcionarji v volilni centrali uporabljati vso energijo, da so vzdrževali red v poslovanju. Vmes pa so ljudje hlastali in hiteli po -topnjicah gori in doli, a v atriju je vrvelo kakor v kakem mravljišču. In čimbolj se je nagibal dan proti večeru, tem bolj je naraščalo razburjenje in tem gosteje je postajalo v „Narodnem domu", da so bili skoro prenapolnjeni vsi prostori: v atriju, po stopnicah, v volilni centrali, na prostorih pred njo, v restavraciji, v kavarni, Ko so začela prihajati poročila z volišča, je razburjenje postajalo večje in večje, dokler se ni povzdignilo na višek mrzličnosti, na kateri je vztrajalo, dokler ni došlo že pozno v noč zadnje poročilo
—	ki je bilo obenem poročilo o sijajnem Uspehu, ki smo ga dosegli.
Ko je dr. Wilfan razglasil z galerije v dvorani, oziroma transparent z balkona množici, zbrani pred „Narodnim domom",
—	je pa zavriščalo od radosti. Bilo je zmagoslavje, kakršnega še nismo slavili v našem „Narodnem domu". Pevalo je na stotine grl hkratu, gromelo je iz tisočev grl slava-klicev volilcem in njihovim voditeljem, navzočim kandidatom pa so ljudje prirejali burne ovacije. V tem hipu je bilo pozabljeno vsako navskrižje, ki je morda razdvajalo ljudi — bili so zopet bratje, ki so si čestitali vsevskriž, si segali v roke in se celo poljubljali. Tu pa tam pa si videl starčka, ki mu peza let ni dovoljevala poskočnega veselja, kako mu svetli v očesih solza radosti . ..
V tem radovanju so bili združeni zastopniki vseh slovanskih plemen, a posebno smo se radovali milih bratov z dežele — iz Goriške in Koperšč ne — ki so po izvršeni dolžnosti na domačem volišču prihiteli v Trst, da so bile priče tega zmagoslavje. Ti so nam zopet in zopet zatrjevali, da kaj takega, kar so videli tu, vprvič zro njihove oči . ..! Biii so vshi-čeni, radostno presenečeni, elcktrizirani in niso mogli najti izrazov, s katerimi b dali primernega izraza svojim Čutstvom in izrekali priznanje njim, ki so narodu na najvažnejši postojanki priborili tako zmago. Zopet in zopet so zatrjali, kako se jim zdi, da so to le m mljive sanje, ne pa realna in radostna — resnica.
A o našem velikem uspehu nas je uverjal Še posebno kontrast med tišino po vsem mestu in — pisanim življenjem v „Narodnem domu" in pred njim. Drugod tišina, nič vsklikov, nič manifestacij in demonstracij — razun morda kakih malenkostnih incidentov, za katere pa ne vemo — glavni mestni lokali (kavarne, zlasti na Velikem trgu in glasovita pri pri Chiozzi) hermetično zaprte: vse to je pričalo, da so nasprotniki za hip kar obnemogli pod utisom velikega slovenskega uspeha, da jim sapa zastaja, ker umevajo govor glasov, s katerimi so tržaški Slovenci odločilno posegli v volilno statistiko dne 13. junija!
Na drastičen način je neki govornik iz „Narodnem domu" označil ves veliki pomen tega našega uspeha, pripravljanega z velikim trudom in zistematičnim delom od leta 1897 — ko so nam ugrabili Na-bergojev mandat — sem! Vskliknil je : Tedaj so nam klicali amen in valili kamen na naš grob — danes pa smo definitivno odvalili ta kamen — in slovimo veselo vstajenje!
Ni še — popolno odrešenje. Ali dan predvčerajšnji priča, da — vstajamo nevzdržno, da smo se dvignili iz grobov ter da nam treba le še rodoljubnega dela z zjedinjenimi močmi in v bratski ljubavi, pa bomo v nadaljni bodočnosti slavili svojega definitivnega odrešenja dan, ko potihnejo še zadnji sovražni glasovi, ki hočejo še sedaj potajiti solnce na nebu, solnce naše pravice do življenja na tej zemlji.
Radosti so vriskala sinoči srca našega ljudstva. Nam pa še dalje vstrepeče duša od veselja, ker ji je dan 13. junija 1011 utrdil vero, da ima slovenski narodfda
ima vse avstrijsko Slovanstvo zvesto stražo na geografično in politično prevažni postojanki. In to bodi tudi v najdražje plačilo vrlim našim volilcem: zavest, da so se borili in zmagali kakor vojska v službi skupne slovanske stvari v tej državi.
Ta zavest naj se nam ohrani kakor Živa iskra, ki naj nas podžiga k nadaljne-mu vstrajnemu delu — do cilja !
Poraz krščanskih socijalcev na Dunaju.
Na Dunaju so krščanski socijalci doživeli naravnost strahovit poraz. Dosedaj so od 33 dunajskih mandatov imeli krščanski socijalci 20. 10 je bilo socija-listev in trije so bili liberalci. Včeraj je je bilo na Dunaju izvoljenih le deset poslancev; tri kršč. socijalci, šest socijalnih demokratov in en svobodomislec.
V	23. okrajih so krščanski socijalci v ožji volitvi, deloma s socijalnimi demokrati, deloma z nacijonalci in svobodo-misleci.
V	III. dunajskem vol. okraju, ki je bil dosedaj krščansko socijaien, je bil včeraj izvoljen nemški svobodomislec Friedman. V četrtem volilnem okraju je bivši železniški mister Wittek (krščanski socijalec) v ožji volitvi z nemškim naprednjakom Neumanom. Prvi ima 981, drugi 811 glasov. Leta 1907 je bil Wittek izvoljen s 1211 glasovi proti 742.
V	petem volilnem okraju, katerega je dosedaj zastopal nacijonalni politik Ofner, ki je bil izvoljen šele v ožji volitvi, bo gotovo ponovno izvoljen Ofner, ki je zopet v ožji volitvi s kršč. socijal-cem Kienbocken.
V	ožji volitvi je tudi bivši predsednik drž. zbora Pattaj', trg. minister Weisskirch-ner je celo v dveh drugih ožjih volitvah !
Tudi Gessman je v ožji volitvi.
Bržkone propadejo pri ožji volitvi vsi trije, ako ne pride do kompromisa med njimi in nemškimi nacijonalci, oziroma naprednjaki.
v Piccolo46 si pomaga s falsiflkaeijo statistike!
„Piccolo tolaži svoje brumne duše, ker smo prišli mi v drugem okraju v ožjo volitev s tem, da smo kljubu večjemu številu glasov, ki jih je dobil naš kandidat, percentuelno v tem okraju vendar le nazadovali. Po „Piccolu" smo mi dobili včeraj v drugem okraju 20.35% vse^ sov, docim smo jih dobili leta 1907 2i.89°/o- Kake računske metode seje „Piccolo" pri tem poslužil, res ne vemo, a ker že hoče dokazati, da je dvakrat dva tri in znamo, da so tudi med Slovenci taki ljudje, Slovenci, ki smatrajo tržaški „Piccolo" za resen list vsaj takrat, ko piše o številkah, smo se potrudili, da smo revidirali „Piccolovo* statistiko ter prišli do sledečih zaključkov:
V	prvem okraju je leta 1907 bilo oddanih 5782 veljavnih glasov. Slovenci so dobili 911 ali 15.75% („Piccolo" pravi, da 15.65). Včeraj je bilo oddanih 6519 veljavnih glasov. Slovenci so dobili 1168 glasov ali 17.91% (Piccolo 17.31% •)
V	drugem okraju je leta 1907 bilo oddanih 7237 veljavnih glasov. Od teh je dobil slovenski kandidat 1614 glasov ali 22.30 % („Piccolo" je izračunal 21.89%) Včeraj je bilo oddanih v drugem okraju 9659 glasov. Slovenski kandidat je dobil 2400 glasov, to je 24.84%!
V	tretjem okraju je bilo oddanih leta 1907 5290 glasov. Slovenski kandidat je dobil 660 ali 10.58 (po „Piccolo" 12.38). Včeraj : oddanih veljavnih glasov 7222. Slovenskih glasov 1006 ali 13.85. (po „Pic-colu" 1336).
V	čecrtem okraju je bilo leta 1907 oddanih veljavnih glasov 3134, slovenskih 485 ali i5.47% (.Piccolo" 12.38%).
Včeraj veljavnih oddanih glasov 4543 od teh dobili Slovenci 1074 ali 23.5170 („Piccolo" je proračunal 22.84).
Vidi se iz tega, da je „Piccolova" tendenca vseskozi ta, da bi pomanjšal nas prirastek v zadnjih Štirih letih.
Farbal je svoje backe dosedaj, farbati jih hoče tudi še zanaprej, dokler pojde.
Dolgo itak ne pojde več!
Resnični zmagovalec.
„Lavoratore" piše: Resnični zmago
cijonalizma. Nas seveda Čisto nič ne boli, kako se kregajo med seboj italijanski internacijonalci in nacijonalisti. Mi gremo mirno naprej po začrtani poti, ker znamo, da nas ta pot privede do gotove konečne zmage.
--
Dnevne vesti.
Demonstracije na dunajski tehniki proti tujim dijakom. V ponedeljek je prišlo na dunajski tehniki do demonstra- j cij. Vzrok tem demonstracijam je to, da je tehnika prenapolnjena ter se s tem , on D ~ -
Jovira vspešno delovanje. Ker je mnogo' J.f° * Š^^^^A-B* inozemcev, izlasti dijakov iz Rusije in bal-	« - -	J J
kanskih dežel, je dijaška deputacija zahte-
Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. maja naprej.
'as! sa prihod, oriroma odhod ao naznanjeni po irednem evropejskem čaaa.
C. kr. državna železnica.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.55 0 do Poreča in caedpostaje. 5.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). '30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga —Draždane — Be-rolin.
7.34 0 Herpelje—Divača—Dunaj.
Jjak—Dunaj. 9 00 0 Herpelje—Paia.
vala od rektorja, naj uvede numeros clau-	J? ,do Bui (in medpostaje).
sus in da zmanjša število dijakov inozem-	0 ^a-.(Ajdcvščina)-Jesenice-Ljubljana
cev. Rektor je obljubil, da bo skušal odpraviti dosedanje nedostatke.
Tržaška mala kronika.
_ Celovec.
2-*5 M Koper—Baje— Poreč.
0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. *-42 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pala. ' -— B Gorica—Trbiž—Be^ak—Celovec—Dunaj. 7.24 0 Le do Buj (in medpostaje). 7.26 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina).
8	20 0 Herpelje—(Divača—D onaj)—Pula.
9	00 0 Gorica—Je^enic9—Beljak—Celovec Linec
Praga—Dunaj—M!onakovo — Draždane — Beroiin.
i0.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomosfc — Mo nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 0 BorSt—Herpelje—Divača.* 2-20 0 Gorica (in medpostaje).
Streli Iz revolverja. Sinoči malo pred 11. uro sta pala iz neke hiše v ulici Ri-borgo dva strela iz revolverja, ne da bi bil kak pasant ranjen. Storilca niso mogli dobiti.
Zastrupil se je. Včeraj popoldne si je 20-letni delavec Anton Hummer vzel v krčmi „Alla gallina bianca" v ul. Tintore življenje s tem, da je vinu, ki ga je izp 1, primešal močno dozo fenilne kisline. Spra-
vili so ga v mestno bolnišnico kjer je pa	Koper-Portorose.
takoj umrl. ko so ga prinesli tja. Truplo .	r
so popeljali v mrtvašnico pri sv. Justu.	Prihod v Trst.
--I 5 47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Man*
^^ J - ju . a	i	kova. Inoaaosta, Bolcana, Beljaka Ljabe
Gospodarstvo.	j	Jjan? Jesenic, Gorica.
I	7 ;8 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj).
Meso iz Srbije v Zagrebu. Zagrebška	7.24 o iz Gorice (Aj'dovščine). *
mestna občina je od časa, ko je stopila v'	8 29 o iz Buj (in medpostaj), krepost nova avstroogrska srbska pogodba j • do minolega ponedeljka dobila in razprodala j (inJ Ajdovščine),
v zagrebških mestnih mesnicah skupno 402	9.53 c Iz Pula (iz Rovinja),
vola, oziroma 120.778 kg mesa.	j	015 o Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
Promet tujcev V Dalmaciji. — „Stat'	1110 S Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpoita
Monatschrift" je priobčila, da je leta 1909 1 0 Iz Foreća in medpostaj. došlo 66.588, od katerih jih je bilo 66% iz; £££ 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorica avstrijskih dežel. Teh zadnjih let število tuj- j	(Ajdovščine)
cev, ki prihajajo v Dalmacijo, neprestano' raste. Bilo jih je: 1903 — 11.424; 1905 —
Prage
Berlina, Draždan,
Dunaja.
3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.37 0 Iz Buj in medpostaj. 6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7.05 0 Iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Pnle. L14 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-- naj a, Celovca, nomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 8.12 S Iz Berolina—Prage—Jesenic—Gorice. M Iz Poreča in medpostaj.
12.517; 1907 — 53.178; 1909 — 66.588.
Zadnje brzojavne vesli.
Sanacija južne železnice.
DUNAJ 14. Glavno ravnateljstvo južne ! M? * lz ™eca m meapo^. železnice je izdalo sledeči komunike. Po- jlO^ 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez D^ačo,
gajanja zastopnikov obligacijonarjev z j iHi! u lz	-eiovCa' BelJak3' Gonce'
ožjim' odborom upravnega sveta južne j	ob nedeljah IN PRAZNIKIH;
železnice so se raztegnila danes tudi na j 8 46 0 Iz Gorice in medpostaj. ona vprašanja, glede katerih ni moglo do- j — Q Iz Portorose, Kopra in medpostaj. sedaj priti do sporazuma. Seja je trajala 9 4,3 q iL Divače, Herpelj in medpostaj do pozne večerne ure in se bo nadaljevala ' danes.
Letalna tekma v Dunajskem Novem mestu.
DUNAJSKO NOVOMESTO 13. Nad-poročnik Bier se je ob 9.16 dvignil v Etrichovem monoplan in je dospel na Semerinsko puščo pri Dunaju v 28 min. Ob 3. uri popoldne odleti v Budimpešto.
DUNAJ 13. Nadporočnik Bier ni mogel danes radi neugodnega vetra odleteti v Budimpešto, to stori pa jutri.
Srbija.
BEL1GRAD 13. Francoski odposlanec je v posebni avdijenci izročil kralju Petru veliki kordon častne legije, podeljeno mu od predsednika Fallieresa. Isto ojjtnu je odposlanec izročil lastnoročno pismo predsednika naslovljeno na kralja. Prestolonaslednik Aleksander izroči predsedniku lastnoročno zahvalno pismo kralja Petra.
Zrakoplovna tekma Pariz-Rim-Turin.
RIM 13. Aviatik Frey se je dvignil ob 5-5 zjutraj v smeri proti Florenci, da napravi zadnjo etapo poleta Pariz-Rim-Turin.
Iz Maroka.
PARIZ 13. „Agence Havas" poroča iz Mekineza od 8. t. m.: Čete, ko so se napravile na pot ob 4. uri zjutraj, so dospele pred Mekinez ob 1.30 po noči. Po-čenši od 6.30 zjutraj so Marokanci, ki so se pojavljali v velikem številu neprestano hudo napadali čete. Sovražnika je bilo težko prijeti. Na Francoski strani je bil 1 mož ubit, pet pa ranjenih. Sovražnik je
OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoiudne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak)
Južna železnica.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
5 45 B pieko Červinjana v Benetke, Rim, Miian Videne, Pontebo, Čedad in B do Kormiaa (Cormons) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 8.05 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto.
8.20 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim.
9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in 0
preko Tržiča v Oervinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BuJimpeSot 12.10 O v Kormin in Videm. 12.48 0 preko Červinjana v Benetke—Milan. 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) ViJem
Milan itd. 6.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunnj, Ostende, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Kina
preko Kormina v Videm. 7.55 B v Kormin in Italijo.
8.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto 0.25 O v Kormin (se zvezo v ^ervinjan). 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2,45 O do Kormila in mejpoataj. 3.65 0 do Nabrežine in mejpoataj.
Prihod v Trst. 6.15 0 z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Oatendo in Londona 7.40 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.50 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 1040 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana.
, „	,	,. . zetovo izgubil kakih =;o moz. Čete so se
valeč včerajšnegfa dne je slovanski nacr o-	&v sultanovem vrtu. Tukaj je ge-
nalizem, ki je dobil vs štirih mestni okra-	Moinier vsprejel odposlanstvo prva-
jih 5647 glasov. Pri volitvah imajo me- kov ^ magzena pretendenta Mulev Zia,
seca 1907 so imeli slovanski nacijonalisti Lato preteSdenta samega, ki je proiil od-,	..........
367? glasov. Povišek moči slovanskega ščen^ General Moiner mu je obljubil, '	11.30	0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine
nacijonahzma v mestu znaša torej v štirih prizanese njegovemu življenju in da !	2.06	O iz Italije preko Červinjana in Bivia.
letih dvatisoč glasov.	ga ne bo Mulej Hafid zaostavljal.	j	2.20	O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke
V	enem samem okraju — v drugem j PARIZ 13. Kakor poročajo iz Me-!	o iz Vidma, preko Kormina in Bivia.
je slovanski nacijonali stični kandidat do- Uj - je generaI Moinier izjavil preten- J	5.35	O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba.
bd 785 glasov več (od 1614 na 2399 ), to . denm Mulej T da - -	vjetnik. ! 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine
je skoro štiristo glasov več kakor Italijan- Rekel mu > da ga mora odyesti seboj v j 7M Q ^ ItaHje preko Konnina ^ Nflbreiilie.
ski socijalisti.	i Maroko k sultanu.
V	četrtem okraju ima slovenski na-nacijonalizem v razmerju s številom vo-1	lUrcija. lilcev, zelo velik povišek od 486 glasov
leta 1907 je poskočilo število glasov na | po noči odpotoval v Skoplje, da se ude-! 1074 leta 1911. Potem se „Lavoratore" i leži selamlika v Pristni. Govori se, da se	„
spušča na italiianske nacijonaliste, ki da I tam za časa sultanovega bivanja defini- 1 0.35 O iz Nabrežine ra mejpoetej. so vsemu temu' krivi, ker dovažajo sem ! tivno kaj ukrene za poravnavo albanskih 11.40 O, iz Kormina m mejpoataj. slovanske delavce. Italijanski nacijonali-! stvari. Na sultanovo željo so f&tografirali OPAZKE. Mastne številke značijo popoludne zom da je pravi zaveznik slovanskega na- | naj mlaj ega sina Abdul Hamida.	] O — osebni vlak; B =» b r z o v 1 a k.
S.S5 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine.
9,15 B z Dunaja in Budimpešte.
rAT TTXT TVJT , ^ ^ ,, ^ ^ . 11.10 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in SOLUN 13. Mahmut sčfket pasa je	ia ttalije preko červinjana.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: