Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Ccd» jim je z» celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tianiti dati, plaća za dvostopoo petit-vrHto 8 kr. za Bprojema J. Kralec v Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Dolenjske zidanice tu lirami. Po Dolenjskem je običajno, tia imajo posestniki vinogradov po vinogradih kleti. Ako so zidane imenujejo se zidanice, ako so pa lesene, hrami. V lakili zidnnitah ali hramih se vino ol) trj^atvi ii;i[)ravlja; v njili se tiidi hrani, in to «e celo v poletnem iasn. To navado, zidanice po vinogradih imeti, imajo tudi po nekaterih drug-il» dftželali, na primer po štajerskem in deloma na Spodnjem Avstrijskem. Vendar ni v leli deželah ta navada splošna, ampak skoro izjemna, in vino se v zidanicah le napravlja, tei' k veceniu do dobrega saninca hrani, ne pa tudi v poletnem času. Po vseh drug-ih avstrijskih vitiogradnih deželah, kakor tndi po celem Og-rskem, italijanskem, Francozkcm, Nemškem nimajo te navade. Po leh deželah speljejo marveč vse grozdje domov, kjer vino napravijajo ter hranijo. Vpra.sa se, j« li ta Dolenjska navada prava idi ne? V jednem ozini se mora reči ; da je prava, v drug-em, da ni prava. L ozirom namreč na to, da po Itolenjskem oh času trg'atve kaj rad dež najj'aja, skoro so zidanice tako potrebne, kakor za poljedelstvo kozolci. Z ozirom na to, da ima Dolenjska večinoma kaj grde strme vijiog-rajske poti, so zidanice tudi umestne. Lože se prepeljuje po sneg-n vino, kakor pa po slabi poti grozdje. No kar se pa umneg-a kletarstva tiče, pa zidanic ni odobravati, razuii za napravo vina; pa se za to ne, ako ni zidanica tako napravljena, kakor hi imela hiti. Koliko zidanic- je nantreč takiii, da ima zunanji zrak kar prost dohod do kipeče kisajoče se drozg-alice, do kipečei^a mošta! Iii kolikokrat nastane ob Času trg^atve, ob času ki-penja hladno, da kar mrzlo vreme, še c-elo sneg-. Pri takem vremenu in v lako slahih zidanicah ne more mošt nikakor popolnoma dokipcti. V zimskem času to tudi ni možno, kajti prvi pog'oj kipenja je toplota. In tako se zgodi, da se v sledeči spomladi a!i pa v poletji vina kvariti [»riČno, da postanejo gosta, da se vzdignejo (zavrejoj itd. 1h ni itel v Ameriko. {Órtica iï kmtítiškega ř.ivljcuja; spisal —È.) Kaj prida res ni hila tista njegova domačija. Lesena hišica sè zelenim mahom ohraščeno slamnato streho, t malimi ètirivoglatimi okenci, z vežo, katera je hils tndi kuhinja in si"* sobico, v kateri si se jedva ohrnii, res ni pričala o neznam ka-kovem blagostanju M a t o k á n o v e g a Martina. Nii, Če pa priložiirio k hišici še oni nizki hlev, kateri se je stisnil za hišo in v katerem je stanovalo dvoje malih hrvatskih voiičkov in pa snlio-rebrna kravica čađava, in če se Sjwmnimo na dve ozki njivici Jia dogavali in na travnik na mokricah, ostane Matokánova domačija še vedno siromašna, posebno če pomislimo na precejšnje Številce malih, zdravili otročičkov, katere je treba hraniti in oblačiti. In res ni se hvalil Matokánov Martin se svojo domačijo ; „Heračija!" vzdilinil je tolikokrat. „Nič kot heraČija, MuČiS .se vse božje leto kakor živina, delaš in se potiš, a nazadnje jedva da je kaj jesti po zimi. A Če ne obrodi, potem pa stradaj in plačaj davek, kateri je vedno večji ; a če nimaš s čim plačati, prodado ti nazadnje še tvojo beraško bajto in te spode sè ženo in otroci po širokem svetu, t^osodi, da posodi, ta je še-le prava, oni kateri bi mogel, nima, a kateri ti posodi, plačuj mn vino, gospodske obede, prinesi mu še kaj mito in naposled zgovori si tolike obresti, da mu jih ne moreš plačevati, še manj pa glavnice, pa če si Še kaj imel, še ono ti vzame, oguli in sleče te do golega. To je križ na tem bo/Jem svetu!" Tako je modroval Matokánov Mariin, budoval se nad človeško osodo in hlagroval one, katere je obdaroval gospod Hog z novci in imetkom. Zastonj ga je tolažila dobra žena In mu prl-poročevala potrpežljivost, češ, posijalo bode solnce tudi na njiju vrata, ?iTartin je ostal stari neza-dovoljnež. „Da imam denarja, da imam denarja!" ponavljal je tolikokrat in mislil, mnogo mislil, kako Ako se smejo toraj zidanice z ozirom na deževno vreme ob trgatvi, z ozirom na slabe poti za napravo vina odobravati, smejo se le pod tem pog'ojem, da so pravilno osnovane. Pravilno BO pa le tedaj osnovane, ako je prostor, v katerem ima mošt kipeti, tak, da je proti vplivu zunaiijegfa zraka, proti vplivu vremena, popoliioma zavarovan. Toraj prostor, v katerem most kipi, biti mora tako zgrajen kakor vsaka soba, v kateri ljudje prebivajo. Obdan mora biti od vseh strani se solidno steno (tako, skozi katero ne piha zrak) z dobrim ometanim stropom, z dobro zapirajočimi durimi in okni. V prostoru v ktereni mošt kipi, biti mora tudi na vsak način peč postavljena, ki se ob času prehladnega, mrzlega vremena lehko kuri, ter tako zrak segreva. Tak prostor zadobi potem po vsej pravici ime kipelne kleti (Gâhrkeller). No, čudno skoro je pac to, da imajo po južnih krajih, kakor v Vipavi, na Italijanskem itd. -^e od nekdaj takih kipeliiih kleti (po vipavsko faladur, italijansko foladore imenovanih), med tem ko jih v severnih pogrevamo. In vendar bi bile ravno v severnih krajih veliko bolj, da neobhodno potrebne, ker je ondi ob Času trgatve hladno, da mrzlo vreme skoro navadno. I^o Dolenjskem skrbeti bi bilo toraj v prvi vrsti za to, da se napravi kipelnih kleti, katerih pa bi ne bilo treba globoko v zemljo kopati. V dobri kipelni kleti napravljeno vino v zidanicah èez zimo držati ne kaže. Naj boljše se pač stori, ako se pb prvem dobrem sanincu v kleti prepelje, ki je blizo gospodarstva ali v gospodarskem poslopji. Vino pa celo Čez poletje v zidanicah puSČati je pa skozi in skozi na- pačno. Zakaj to? hočemo v prihodnji številki povedati. (palji; Ijrîhoiliijiù.) Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Vsa Širna .\vstrija spominjala se je dné 18. avgusta rojstvenega dne našega presv. cesarja. Vsi narodi prosili so ta dan Vsemogočnega, da nam ohrani našega cesarja še mnogo let. Spominjali so se tega dné tudi tuji vladarji kakor ruski car iii nemški cesar, katera sta ta dan pri ot)edih z gorkimi besedami napijala pre-svitlemu našemu vladarju. Kavno danes nahaja se nas presv, cesar v CeljI, kjer bode navzoč pri velikih vojaških vajah. Od veil strani gredó posebni vlaki z mnogimi tujci v Celje, da pozdravijo presv. cesarja. Ce$kO razstavo in zlato Prago obiskal bode nas cesar dné 20. septembra; tako se zagotavlja iz dobrih virov. V Pragi se uže v raznih odborih, med njimi seveda v prvi vrsti v mestnem zastopstvu, jako marljivo dela za dostojen sprejem ljubljenega vladarja. Cehi hočejo na vsak način pokazati, da so vsi napadi po nemško-judovskih listih bili zlobni, ko so dvomili o lojalnosti Cehov, ki goreče ljubijo svojega vladarja. Mnogo so si tudi'prizadevali nekateri nemški časopisi, da bi preprečili obisk cesarjev. — Do sedaj je obiskalo razstavo nad poldrugi milijon ljudi. V Zagrebu vršila se je minole dni velika narodna svečanost, ko so odkrili spomenik pesnika Kačiča. Prišli so k tej slavnosti in ob jednem razstavo si ogledat tudi Dalmatinci. Slav- da si pomaga. Ali kako? Mm, zakladi se več ne vzdigujejo, škratelj, potari ga sveti križ, tudi ne prinaša denarja; a zastonj ga nobeden ne dá. Kje bi si toraj pomogel Matokánov Martin? . . . Vesel prišel je Matokilnov Martin neke nedelje popoludnè domov. Po nauku stopil je k Veseljaku na kozarec vina, katerega je mimogrede bodi rečeno rad srkal na§ Martin, tamkaj se je o marsičem pogovarjalo in vrnil se je prav zadovoljen na svoj dom. „Ti stara, veš kaj, v Ameriko pojdem", dejal je veselo svoji ženi. „Ti? Se pač šališ?" „Kaj bi se šalil, ne bodi čudna, prav v Ameriko pojdem. Tam se bo drugače živelo, drugače. Dete vse šembraj ! da si ga Čula, kako je pripovedoval stari Ple§ec, kar mu piše njegov sin iz Amerike. Kàj lanske spomladi je odŠeí in zdaj mu bode poslal nekoliko stotakov. To je denar! Ta služi, — vsaki dan dobi po dva goldi- narja^ in pol, a jé in pije, kar mu srce želi. Hm, tam imajo neki več zlata, kakor pri nas bakra. Pa da si ga videla, kakov gospod je ! Stari je kazal sliko, katero mu je v pismu poslal Oblečen je, da ne more biti bolje, prav kakor kakov mestni gospodič, na glavi ima onakov visoki klobuk, v ustib smodko, v rokali paličico, a na prsih se mu sveti zlata verižica Da takov je sedaj, pa se vendar spominjaš, kakov je bil, dokler je bil še doma. Hodil je raztrgan in zamazan, da bi se ga otrok v gojzdu prestrašil. Ile, he, to napravi Amerika! In če je pomagala njemu Amerika, zakaj ne bi meni? Prav v Ameriko pojdem". „Ne bodi vendar siten", prigovarjala mu je žena. „Bodeš ti tako star po svetu hodil! Pa Pleščeve poslušaj! Saj znaS, da vedno desetkrat več povedo, kakor pa je v resnici. Pošteno smo do sedaj živeli, če tudi hudo, in dobri Bog nas tudi v prihodnje ne zapusti!" „Kaj bi tisto?" oporekal je Martin ženi, „Amerika je Amerika. Ej, ej, tam se še živi, ne pa tukaj pri nas, kaj bi tisto! Pa kaj je sam nostni j^ovor je inael bati sam. Govorilo se je v obce veliko in uže krieé jmîovski listi. Pri Slovanih isČejo ti preťrig-aiii obrezanci dlake v jajcu ; s takim nelojalnim postopanjem se pa èe babajo, kakor so na pr. ostudno pisali o dnevnem Kapisnikn nemškeg-a cesarjevima, za spomin na 25 letnico nesrečnib bitk na Oeskem L Í8iliiosii. Zakaj ne bi šel tudi jaz, da tamkaj poskusim svojo sre(;o y „Zdaj bodeš vedno godel o tej svoji Ameriki. Naj se gre solit Amerika! Ne niisliS, da morajo tamkaj v Ameriki htido delati in ne znas, da je Amerika daleč onkraj morja. Kdo ve, a bi prišel živ tjekaj, ali Še msnje/ojiet nazaj! In da ostanemo sami otroci m jaz':"' „iiodem vam že pošiljal denarjev, da ne bodete stradali!" „Ita. dii se Ře bolj zadolžimo in od kod ti novci za potovanje?" „To se bode že dobilo, le toliko ti povem, da pojdeni v .Vmeriko in pojdem. Dovolj mi je tega večnega stradanja!" Zastonj je bilo ženino dokazovanje, Martin je trdil svojo Hosile so se očesi onega večera siromašni ženi, otročiči so tiho iliteli, a naš dobri Martin jiremiâljeval je o svoji Ameriki in prihodnji sreii. lilagor iijemu . . . Daljna Amerika je popolnoma osvojila Mato-kánovega Martina. Kar delati ni ve6 mogel. In če je že kaj delal, vselej bile so mu misli daleč, daleč. V duhu je videl, kako bode v Ameriki delal, varoval in prilagal kupček li kupčku, dokler mu ne naraste in se vrne z njim kot imovit mož v svojo domačijo, ilej, to ga bodejo veselo sprejeli žena in^ otroci, kateri bodejo do takrat že lepo vzrastli. Čudno jim bode, ko bodejo videli bogatega, gosposko oblečenega očeta in ko jim bode on delil dragocena darila. In podrl bode staro bajto in sezidal na jtjenem mestu veliko, zidano hišo, kakove ni na daleč na široko, nakupil bode polja, odprl prodajalnico. Vse ga bode spoštovalo, vse se mu bode čudilo in kdo ve, Če ga naposled se županom ne izvolijo. Da in v vsem tein bode mu pomagala Amerika, kako, da ne gre tja? tnkajàne zelo obšjrite župuije, se je že obilo ljudi, bodisi močkegA aJi žcaskega spolt podalo t Ameriko. Vež izBeljcDcev je todi že poslalo denarja nazaj, d» njih Žene plačujejo dolgove ali pa same rabijo za svoje vsakdanje higne Btroèke io potrebe. Kdor je bil doma priden in ima tam arečo, da dobi kmalu delo, ta zasluži res muogo denarja in hvali v piamih dobri zaslužek. A premnogi tožijo, da QÍ30 imeli, posebno zimski Čas veliko zailužk», komaj toliko, da ao se preživeli. Naši ljudje, ki so t Ameriki, spomnili »o se tudi niàe lepe in prijazne podružné Církve sve tega Roka na Tolstem vrhu, kjer je bil 1. 1682 Herold Wusethi posestnik Gracarjevega Turna, radodarno odstopil toliko sveta, du je na njem sezidala srenja cerkvico na i'.ast zavf tulku proti kugi Bv. Riku. Poslali so naŠi ljudje iz Amerike denarja naâemu čast. gospodu župniku s prošnjo, da bi 17. avgusta 1.1, služili sveto službo božjo, pri kateri naj bi ae tudi orglalo in pelo. Zgodilo se je to v pondeljek 17. avguata ob 6. uri zjutraj, ravno drugi dan po shodu, ki je b i letos obilno od blizo in daleč obiskan od romarjtv, ki so sv. Roka in tudi Marijo Pomagaj počastili ter se njijni prošnji in varstvu priporočevali. Drugi dan so bili povabljeni poaebno otroci in žene onih mož, ki so v Ameriki, da bi prosili zdravja, sreže, blagoslova, posebno pa áe srečne vrnitve v domovino. Prišlo je bilo le majhno krdelce zaradi zelo slabega vremena, kajti je močno deževalo Molili so pa, upamo, U toliko bolj goreče, da bi sv. Rok in Marija Pomagaj srečno eopet pripeljala njih domačine k svojim družinam! Bog jih ualiŠi! Ali odkod novcev za poť? To vpraíaiijtí rax])0)lilo je vselej lepe Martinove jîîtfili. 0(1 kod novcev za jjot? Ležal je iiekej^a po|n»Iiidiie Miirtin v seini kožate tepke pred svojo liiso. Soparno je bito in niř kaj pametno ni mop^el misliti. Ni rudo, saj je zopet reSetal staro vprašanje, od kod novcev za pot? llm, prodal bi liižico in njive, ali kam, da mu gredo žena in otroci, ali kje bi naposled nasel kupca? Sel bi k bogatemu Vrbarju, da mu posodi dve sto goldinarjev, ali on mu ne bode zaupal, ali ie mu posodi, izgovoril si bode tolike obresti, da bode grdo. Presneto, zakaj je ua tem boStjem svetu taka sila za denar. Saj ne potrebuje veíí, kjikor dvesto jj^oldinarjev, in se teh ne more dobiti. !Ini, lim! Tako je mislil in gleda! leže proti iiebii, na katerem so se 7,birali mali sivkasti oblački. Sparina ga je popolnoma prevzela, oèi so se niu pořasi zapirale iit zaspal je, trdno zaspal. (Daljd prihmltijiE.) tz Stange. (Zakasnjeno.) lies smo v hribih, kjer vlada tiha samot», pa vendar nismo zadnji r Izraelu. Dnć 10. maja smo imeli novo mašo. Bilo je sicer slabo vreme, a vendar je privrelo ljudstva silno veliko od blizo in daleč. Vse se je vrâilo v najlepšem redu, za kar gré največja čast preč. g. župaiku, kateri so toliko pripomcgli k tej redki slovesnosti in s prekrasnim nagovorom tako gi-nili srca vseh poslušalcev, da so eolze mile radosti lesketale v vseh očeh. Izborno pttje je poviševalo cerkveno slovesnost. Na dan sv. Antona, varuha naše cerkve, sta se blagoslovila dva kipa, kip sv. Jožef« ia Luráke Matere B >Žje, katera je izdelal domač, res hvalevreden mojsrer, g. J. Grošelj iz S;lc na Gorenjskem. Ou je vreden priporoČevanja; kajti ne gleda toliko na zaslužek, kakor na mojstersko izvráenje veacega dela. Ali ne bi bil Že Čas, da bi tudi pri takih reČeli veljal izrek: „Svoji k svojim!" na katerega so se naš preč. g. župnik ozirali ob tej priliki s tolikim pridom? Kapeli, v katerih šteti dve podobi, nam je pa prav lepo naslikal domaŽ umetnik, g. Ant. Cej, sedaj bivajoč v Uadolfovem. Naslikal je štiri čudeže sv. Antona ter poleg kipov dva leteča augelja — vie na presno. Delo je zgotovil DatanČno in lepo. Ogledovalo je slike že mnogo priprostega kakor tudi gosposkega in v tej stroki razumnega ljudstva, in vsakdo je pohvalil, da je prav lepo. Čestitamo blagemu poštenjaku, g Aiitouu Ceju. Omeniti Še moram nekoliko našo letino. Kazalo je, da bode nekaj sadja; pa kakor se vidi, šel bode up po vodi. Vse je pozno; ČreSnje smo že komaj pričakali; hrušek bode največ, ako nas ljubi Bog obvaruje hude ure. Ćeš pije bo se pa večinoma v „rožice" spremenile. Ž'.to nam pa vendar daje upanje, čeravno je bila huda zima; o trti pa najraje molčim. Živina hudo boleha, marsikateri kmetič tarna : „Kaj bo če pojde tako naprej«. Hvala Bogu, da 80 saj ljudje zdravi! s.......r. tz Polja — (Zakasojeno). 22. julija zadel je našo župnijo silen udarec. Izdibnil je blago dašo čast. g župnik Andrej PavliČ. Blagi mož je pretrpel posebno zadnje čase prav hude bolečine. Da ao ga spoštovali vsi od velikega do malega, spričevalo je veliko število pogrebcev, ki so ga spremili na zidujem potu. Zbralo se je bilo toliko ljudi, da je bila velika Poljoka cerkev do malega napolnjena. Med odličnimi pogrebci videl sem našega bhigorodnega gospoda okrajnega glavarja, dalje g. J. Baumgirtner-ja in g. A. Jamarja. Izmed tovarniških uradnikov tukajšnje papirnice vdeležil ae je osebno pogreba vodja, g. Oikar Ciniat. Krasae vence s critkovi darovali so: g. Ivan Bsamgartner, grajŠčak va, Fužinah, občina Poljaka, fara Poljska, vas Soeberje, vas Oorenji Kaâel, isto tako blasnica na SCndercu in delavke iz papirnice. Krasen venec je podarilo tndi vodatvo Lajkamovib papirnic in g. Â. Jamar. Ćftst. g. dekan J. F lis je vodil pogreb in imel tudi primeren govor v cerkvi. Po končanem cerkvenem opraviln âel je žalostni sprevod na novo pokopališče, kjer smo izročili pozemeljske ostanke materi zemlji. Omeniti moram tudi pohvalo, da je vodstvo papirnice v Vevčah ustavilo delo v nekaterih oddelkih, da so se mogli vdeležiti delavci pogneba. Objednem je omenjeno vodstvo ukazalo pažarni brambi, da se vdčleži pagreba v paradi, in tako prav lepo poveliČa pogreb. Nebo je žalovalo z nami, ko smo izročali truplo svojega dulncga očeta materi zemlji, a nikogar izmed žalujočih firanov ni ostražilo slabo vreme, da ne bi spremil ljubljenega oČeta do hladnega groba. Bodi zemljica lahka zvestemu pastirju! Pr...... Iz Novega Jorka, 7. julija. Danes so bili v kaznilnici Smg-Sing Štirje morilci in sicer James J. Slocam, Joatť Word, Harris A. Smiier in Schikiok Ingigo b porabo elektrike usmrteni. Navedeni morilci bili so do zadnjega dobre volje in ne enemu ni bilo videti, da bi imel kak strah pred smrtjo. Do ztdajega so dobro pili in jedli, kajti bili so mnenja, da jih bode governer države New-Jork pomilostil, kar se sevéia ni zgodilo. Prvi, kateri je prišel na oiodepolui električni stol, bil je James J Slocum. V sobi, kjer je stol stal ni bilo razuo zvedeacev profesorja Landry, dr, Rockwell, dr. Mr. Donald; doktorjev: Daniels, Southwck, Wwd in Barker, 12 porotnikov, jet-ničarskega nadzornika Prowa, elektrikarja Dđvis in nekaj povabljenih prič, nihče drugi navzoč. V spremstvu dveh duhovnikov in nadjetoi-čarja Connaiightora, žel jc Siccnm mirso in vdan k električnem stolu, se nanj vsedel ter Še pomagal služabnikom, da so ga na istega navezali. Na čelo in noge djal se mu je električni drat. Ko se je to zgodilo, dal je dr. Mr. Douai znamenje z ruto, na kar je elektriker Davis začel svoj posel; — 20 secund in — Slocum ni bil Teč me.d živimi. Dragi obsojenec Smiier, obnašal se je tudi mirno, vsedel na stol in se pustil zvezati, a pri njem je smrt še le v 10 minutah nastopila in sicer še le pri drugem električnem vdarcu. Za-iSntil se je neki čndni smrad in pri natančnem preiskovanji pokazalo se je, da so bili telesni deti, ia sicer noge in glava obtoženca opečeni. Tudi tretji morilec, zamorec "Word, šel je vdan T svojo osodo na stol, od kojega je vedel, da ga ne bode nikdar več živ zapustil. Dobil je dva električna udarca in tudi njega telesni deli bili so opečeni. Kakor mirno in v svojo osodo vdano Šli so prvi trije merilci v smrt, tako besno obnašal se je četrti obsojenec japonec Ingigo. Branil se je na T30 moč ID se sploh obnašal, kakor divja zver; dnhovn'ks, koji ga je miril in tolažil ter na zadnjo pot pripravljati skušal, sprejel je s kletvijo in treba je bilo napetih močij Šestih služabnikov, da 30 ga doTedli do etola in ga privezali na istega. Tndi njega spravil je še le drugi udarec na oni svet. Vsmrtenje vseh štirih obsojencev trajalo je eno uro in 23 minut ter bilo ob 6. uri zjutraj dokončano. Vsi vamrteni bili so obsojeni in s cer: Slocam radi hudodelstva umora dovršenega na nje-gorej ženi na novega leta dan 1890; Ingigo radi istega hudodelstva dovršenega na mornarji Mar« Cjmni v noči 10. novembra 1890 in sicer radi tega, da bi dobil zadnjega službo na neki japonski ladiji; Smiler radi istega hudodelstva dovršenega s tem, da je dné S. aprila 1890 svojo ženo, koja je zvedela, da je bil on (Smiler) večkrat ožtrnjen ter se branila ž njim skupno živeti, ustrelil ia slednjič zamorec Wood radí istega hudodelstva, doprinešenega s tem, da je sodelavca Karla Kuffl dné 19. maja 1889 o priliki nekega prepira, koji je nastal med navedenema radi enega dolarja, z nožfiem zaklal. Vsmrtenje hudodelnikov s porabo elektrike je tukaj Še le pred kratkim časom vpeljano ter provzroči po izreku izvedencev smrt brez vseh bolečin in jako brso (kakor da bi strela zadela); vendar se pa da lahkn iz okolnosti sklepati, da so bili deli usmrtenih opečeni, in je pri treh smrt še le pri drugem električnem udarcu nastopila. in da 80 se trupîa obiojencev na stolu gro-zov to krčila — ravno nasprotno. V tukajšnjih jetniěnicah je precejšnje število morilcev, koje bode gotovo oioda gori navedenih morilcev doletela, a skoro vsi so izrekli, da bi bili raje obešeni, kakor n% električnem stolu usmrteni. Iz množine tukaj na smrt obsojenih in tndi uamrtenih hudodelnikov, pa dragi bralec „Dol. Novic", lahko sklepaâ, da so tukaj še sodniki, kateri se držé gesla: „Glava ^a glavo". K. Domače vesti. ( C e s a r j e v d a r.) Po povodnjt poškodvanim prebivalcem Kadoljskega okraja je presvitli cesar daroval 2000 gld (Cesarjev rojstni dan) obhajali smo tudi pri nas v Novem Mestu na kolikor mogoče dostojen način. Pontifikalne sv, maše t kapiteljnu udeležili bo se vsi uradi, mestni zastop in obilo pobožnega ljudstva. (Im eno T a nje.) Gosp. Fran Šeéet, do-•edaj davkarski konttolor v Novtm Mestu, ime-■OTAQ je glavnim davkarjem. Ćtstitanio! tUmrli) V Št. Rupfeito umrl ]e d^é 26, »TgustA obíespoštovani m priljubljeni župuik, sUtomaêcik in koez.-škof. konzistohjaloi svetnik g. Alojzij Košir. Blagi pokojnik dosegel je lepo lUroat 76. let ter kotdaSni pastir deloval y slavo Božjo in v blagor svojim ofčicam 53 let. — Na Grmn umrl je dné 25. avgusta grajèiak g. Anton Vincenc Smola v 72. leto. Naj v miru počivata! (O dolenjski železnici,) Vsltd dopisa vodstva za zgradbo dolenjske železnice v Ljubljani od 24. avgOHta t. 1. ět. 297 pričele fie bodo s« projektirani progi dolenjske iflezuice kopati jame, da se frepriřajo o kakovosti íemljiĚča, za-rtái tega, da bodo napravili natančen proiačun stroškov. Vodstvo zgradbe bode se z dotičnimi poBcatniki na ta način p( godilo, da bede za eno leto kraj kjer bede jamo izkopalo v?eio v uajtm ia po preteku tega č&sa pa v prejĚnjem prvotntm «tanu posestnike zopet izročile, ako ne bi isti kraj do tje se za zgradbo železnice stalco laz^astil. Vodstvo zgradbe doienjakib žehznic je k temu podjetja v znuslu zakona 18. svečana 1878 opravičeno in C. kr, ukrajna glavavEt^a bodo v slu-îajn, ako bi kateri poa^stnik jam kopoti ne dovolil, z razsodbo dogcala. (Gasilno drnétvo v Novem Mestu) obhajalo je, kakor znano, dné 15. avgusta svojo petnajstletnico. Velika vaja na giavntin trgu je bila — prepovedana. Ljudska veaelica, pri katerej je sodelovsl naš „Sokol" in pevsk» diu-Itvo, bila je zeló dobro obiekaria in se je po vsem prav lepo vršiia. („Dolenjski Sokol") udeležil se bode akupuo z drugimi Sokolskinii društi^i slavncati in obiskal bode razstavo v Zagreba di;ć 6., 7 iu 8. sept. Odpeljal se bode iz Novega Mesta v sabotc dré 5. septembra med 6. iu 7. uro zveřer v Ko-ttanjevico, kjer bode prenočil. Dné 6. septembra xied 1, in 8. uro pride vlak iz TrEsta iu Ljubljane na postajo Videm, kjer se bodo Sokoli pridružili vlaku. Želeti bi bilo, da to priiiko upo-raliijo tudi drugi bolj imoviti Dolenjci ter obiščejo řazstavo te dni. Vožnje cene bodo znižane. ,Sokola" se bode pridružilo, kakor je do sedaj znano, Tei gostov. (Okrajna bolnišna blagajna) v Novem Mesta je imela do sedaj dohodkov: Doneski ielavcev 221 gld. 81 kr., doneski delodajalcev 229 gld. 94 kr., skopni vsprejem 451 gld 75 kr. Stroškov: Bolnišna podpora 150 gld. 3 kr,, zdravila 25 gld. 68 kr., bolnišnični stroški 7 gld. 70 kr., transportni atroški 7 gld. 20 kr., piaar-niBki inventar 7 gld. 10 kr.^ opravilni stroški 100 gld. 76 kr., tiskovine in razni drugi stroški 64 gld. 9 kr., skopni stroški 362 gld. 56 kr. Gotovine v blagajni 89 gld. 19 kr. Všteti pa še niso stroški zdravnikov. vToča) pobila je dcé 23. avgusta zjutraj dokaj hudo poljske pndelke, posebno pa uničila ajdo, prizadeti so kraji: Toplice, Vavta Vas, Polje, Češča Vas io novomeška okolica. Na nekaterih krajih je padala tako đtbela kakor kurja jajca, tudi vinogradi po Trški gori so prizadeti. (Pasji kontumac.) V občinah Šmihel-Stopiče in sv. Peter se je dne 24. in 25. t. m. tuj, 7 let star pes srednje velikosti, rujave, na križu in pod životom bele barve okoli klatil iu bil 25. t. m. pokončan in vsteklega spozuan. Popadel je dva dečka in ogrizet pri posestaika Antona Kovačiču na Hribu pri Zajčjem Vrhu h. št. 5 kravo iu pri Rezi Kedek v Mačkovcu h. št. 12 kravo in junca. — Vsied tega se na pcdlagi postave z dne 29. februarja 1880 1. za kraje: Hrušjca, Zajčji Vrh, Sela pri Zajčjem Vrho, Dolž, Vrh pri DolŽu, Paugerčgm, Tota Vrh, Veliki in Mali Slatenek, Št. JoSt, Hrib, Verdun, Stopiče, Plemberg, Veliki iu Mali Orehfk, Brezovica, Velika in Mala Cikava, Žabja Vas, Kaadija, Dolenja Vas, Žihovo Sfc)o, Krka, Smolina Vas in Ragovo v občini Šmihel-Stopiče; potem Gaberje, Jugorje, Gorenji in Doleujni Suhadol, LçskoTec, Velike in Male Brusnice, Katež in Gumperg v obč. Brusnice, mesto Rudolfovo; potem Beršlia, Muhaber, Potočarska Vas, Velika in Mala Bučna Vas, Ločna, Gorenje in Dolenje Kamnice v obČ. Prtčna; slednjič Mačkovec, Št. Peter, Ždinja Vaa, Zelno, Leěnica, Jelše in ĆreŠnica v obč. Št. Peter od danes počenŠi trimeseîni pasji kontumac upelje in ukaže, da smejo psi v tem Času le s trdno torbo na gobci okoli tekati, ali pa se morajo zunaj hiše voditi na vrvici. — Psi, ki bodo prosto okoli tekali, bodo se polovili ia pokončali, proti nemarnim lastnikom pa se bo poEtopfilo po dotičnih postavnih določbah. — KonjaČ je dobil nalog, v omenjenih krajih večkrat okoli hoditi in vse prosto tekajoče pse poioviti iu pokončati. (Sejm^ v kočevskih Čermošnjicah bode prvi dan po Malem Šmarnu, to je dné 9. septembra, — V Brusnicah p» bode eejm dcé 12. sept. (Iz letnega poročila) Franc-Jožefov? štirirazredne ljudske šele v Ćrnomlji posnemamo, da je učiio na tej šoH pet učiteljev iu jedaa učiteljica. Solo je obiskovalo 383 učencev in učenk, ponavljalno šolo pa 88 učencev in uČenk, Bodoie šolsko leto prične se 1. septembra. — Troraz-redna ljudska šola v Toplicah je zaključila šolsko leto 29. avgusta, ter posnemamo iz letnega poročila, da so tam podučevali trije učitelji in jedna učiteljica; šolo je obiskovalo 120 učencev in 97 učenk. Prihodnje šolsko leto se bode pričelo, dLé 19. oktobra. (V ljubljansko aenjeoiSiSe) sta sprejeta abiturjeota tuk. gimnazije g. Vilko Mlejnik ia Josip Šolar doma iz Krope oa Gorenjskem. (V Zagreb) pelje dûé 6. septembra po-Beboi vlak po jako znižani ceni, povodom lepe razstave in velikanskih sokolskih, pevskih íd drugih slavnosti. Iz Vidma odhaja ob 8. ori 33 min. zjutraj in stane vožnja tje in nazaj t I. raz. 2. gld. 90 kr. ; U. raz. 2 gld. 10 kr. ; HT. raz. 1 gld. 30 kr. Iz Brežic odhaja ob 9. uri 12 min. dop., cena tje in nazij I. raz. 2 gid. 60 kr.; II. raz. 1 gld. 80 kr. ; III, raz. 1 gid. 10 kr. Prihod v Zagreb ob 10. uri 50 min. dopoindne. V olajšanje udeležbe in y izogib preStevilnosti pelje dnć 8. septembra zopet enaki vlak v Zagreb toda že ob 7. nri 30 min. zjutraj iz Vidma in prihaja v Zagreb že ob 8. uri 52 min, zjutraj in odhaja taisti dan iz Zagreba ob 10 uri 20 min. Kvečer. Vai listki so veljavni 14 dai z dvakratnim izstopom ia se dobivajo pri reditelju g. Joaipn Paulinu, potovalna pisarna v Ljubljani m v Ru-dolfovem pri g. T. Zalokarjn, trgovcu. (Na sv. Višarije) se bo priredil prihodnji posebni vlak dné 5. septembra iz Štajerskega in Notaranjskega čez Ljubljano, ker je cena vožnji zopet jako nizka je upanje, da bode udeležba obila. — Dné 7. septembra t. 1. pelje posebni vlak na Gorico in Sv. Goro oziroma Trst, tudi po jako nizki ceni. Listki so 14 dni reljani in se dobivajo se pri g. J. Paulinu v Ljubljani in pri T. Zalokarjn, trgovca v Novem Mestn. (V Prago) odpeljalo se je dué 3. avgusta 8 posebnim vlakom nad 400 Slovencev in Hr-Tatov, bili so tam prav navdušeno sprejeti. Velika in krasna razstava, kakor vse drugo dopadlo se jim je izvrstno. Čehi pa tudi znajo tujca pogostiti. — Na mnoge želje priredil se bo dné 21. septembra Se en posebni brzovlak v lepo zlato Prago, po nizki ceni in jako izvrstnem programu, kakor do sedaj Se ni bilo. Pojasnila in vozne listke, katere naj se prej ko prej oskrbijo, dobivajo se vže pri prireditelju g. Josipu Paulinu, potovalna pisarna v Ljubljani. Razne vesti. *(Povodnji Q& Gorenjflkem) nastale so vsled vednega deževja in cevihta, doé 23. avgusta, ker se je oblak utrgal. Posebno prizadeta savska dolina okoli Kranjske Gore, Radeč in Korona. Opn-Btošenje je večje nego 1. 1885. Naraščajoča voda je podirala mline, žago, hiše, zidan kameniten most, ceste in celo železnični tir tako poškodovala, da niso nekaj dni mogli voziti na Radeče, Skale, katere so tehtale okoli 40Û kil je valila po badonrnikib. Škode imajo ubogi Gorenjci jako mnogo. Ljndij ni pone-ateČilo. — Tudi v Trbižn bili so zelo hndi nalivi in voda je po Gorenjem in Dolenjem Trbižn obilo iko'.e napravila. V Trbiž so poslali cel oddelek vo- jakov na pomoč in je železnična ereza is Ljubljane do Trbiža in Pontebe se pretrgana. — Grozna nesreća pa se je zgodila na Tirolskem v vasi Kolomaiu^ kjer je vedno dežocanje poplavilo del briba, kateri se je v noči med 11 in nro odtrgal in vas Kolo-mann, katera je na gričn, prekucnil v dolino mej gro-mettjem skalovja, bnčanjem viharja in šumenjem vodi. Ljudje pravijo, da so mislili, da je nastal sodnji dan, ker Di bilo druzega videti, kakor dim in ogenj. Utonilo je 47 Ijudij, drugim pa je vseto vse premoženje, ker so biše odnesene, polje je s kamenjem in peskom zasuto- Vodo je zajezilo skalovje in nastalo je jezero. Prišli vojaki in delavci so z velikim trndom jes predrli, da je voda odtekla in odstranili iz ceste nanećeno skalovje, pesek in rušnjo. — Tudi po Italijanskem bile 30 nevihte s točo in bo mnogo èkode provzročite. * (Sneg meseca avgusta) je zapal po planinah v obližji Beljaka do meje dreves in so morali vsled tega živino raz planin odgnati. Tudi vièje vrbove Karavank je euog pobelil. V mesecu julifu v Novo Mesto vratuloči t« plina: B. Kastner, Loitacb. — Aloia MibalijS, Agram. — And, Pebarski, Sašak. — Anton Šali, Montana. — Katb. Sterbene, Red Jacket. — Kolman Andre, HL N. Am. — Bostiftnčič, Sašak (recom.) — Jernej Ka-strne, Wolíijberg. — Pimann Jos. Calumet. — Janez Jarc, MirnapeČ. — Janez Pikec, Velka gorica. — Jane« Krainz, Licbtenwald. — fanny HiUeher, Mari»-hilí. — Martin Gazwoda, Columbna. — Math. Jonk«, Brooklyn. — Joh, LavrenČiČ, Karlstadt, — Joia Hrastar, Fiume. — Maria Koinetec (brez kraja). — Martin Rrajdič, Ljubljana. — Franc Jarman, Exbonk. — Kristina Sepelc, Agram, — Joaei Hrastar, Fiume. Loterijske sreike. Gradec 15. avgosta 29 82 50 6 31 Trst 22. „ 38 10 61 1 76 Gradec 29. „ 49 16 9 72 73 Vožnja železxxine na Videm od 100 kg. po 70 kr., a ne manj, ko 100 met centov vsikdar, oddado se pri fabrlkl knua Auers^ierga na Dvorti (Kranjsko.) (174) Dve let star bik za pleme siv« barve, je na prodaj pri Franc Kaileiiou, na Jablanu poàta Mirna pe6. (i79~i) Gostilna se daje t najem več se izvć v fabrik! 2a železnino kneza Auersperg« na Dvom (Kranjsko.) <173) Javna dražba v pondeijek 7. septembra prodala se bo v Novem Mestu h. št, 155 iz zapu&čine bokvovcza Perovlekt mnogovrstna hiina oprava, obleka In parilo; daije dva »troja In vse orodje za bukvoveznico. Prodaja vršila 8c bo od 9. do 12. ure, in po potrebi tndi po-polndne od 3, do 6. ure. IzuCen cerkovnik, ob enem krojaé želi na kacej fari sliiKtw cierkoviiikuvo pierzeti. lïll je vže cfflf-koTuik lift kmetíkej fari tri leta; opravljal je zftkrlRtànsko bIužIki tudi v nekem samostanu vei me«ecev. Ponudbe naj se bUgovolé jioslntí „KatoDike] úruíbí rakodelsklh pomočnikov" v Novm M«tu. (169-1) Šolske kniij^e Posestvo v Žužemberku af 1 TIA0D tj Ay*n iri\ m za ljudske šole in ji^Imnazjjo, kakor tudi potrebnorisalno i» pisaluo orodje ima na prodaj Janez Krajec u MxjfMi jtfíafu. V mojo prodajaloieo z mešanim blagom in de-ielnimi pridelki vzamem takoj v podali pridnega uSouca, kateri je v^aj 4 razrede ljudske Sole dorrèil, ter je lepega in poštenega vedenja. Friderik Skupek, (161—3) trgovec v Metliki. dbpsne poštne kon e 071) Vsled ustavljenja tovarne za železo na Dvoru, ud katere »eni blago {)revicl, imam cia prodaj pod tovarniško ceno: štedilna ogmi^ča (i^parberde). peÈI, kotle, vratca in druga dela za peči; možnarje, mitne za kavo, utejla za ure, lopate za kolesa in druge stvari iz litega železa. Tudi imam v zalogi kovane koroèke kolesne obroče, oei, železo v pnllcah, drat, ct-nasti, bahrenl in železni kositar (pleh), leps pozlačene nagrobne križe s kamenjl, mtlne in p&prečne žtge, pluge in rezalne stroje vue vrste; vse prodajam z garancijo. Dalje imam vodno v zalogi različne barve z tirnežem ribane, špecerijsko blago kakor: sladkor, kavo, riž, olje, petrolej itd. po zelo nizkih cenah. Adolf G%intiiíi 117!J--]J Novo Mcklo, obstojefe i hiša st. 178, nova, z opeko krita, drago go-Bpodartiko poslopje in kuzoke, vse v dobrem etaon; pri pCBeBtTu je njiv za 18 tnernikov posetve, vinograd in dva dela houte (jeden z bnkovinj, drugi « bratito-Tira iesom) je na prodaj. Več se ia^ć pri FranC Glavan-u, mlinarju v Žužemberku hiš. štev. 83. kateri so za kmetijo in za csstna vožnlo še dobri, ima na prodaj o&krbniitvo grajifilne Trebnje na Oolenjskem v mojo prodajalnico z mešanim blagom sprejmem takoj gUr uienca, kateri je 14—15 let star ia vsaj ljudsko àolo dovrlil. Kune Avgust, (J4a~b> trgovec v Cmointji. Pet lepih travnikov je naprodaj; lega njih je čisto vgodna in na ravnini. Nataai^uejàe rte inve pri (ns) TraiiCCtll lUipii-U v škoeijanti. Mefear (©en^kvenlk) sem bil v veliki fari skoii 1 let. npoStovan od dubov-itćine, nčiteljtv la ljudstva, sem Uidi zmožen orgijanja, 29 let .'itar in vojaščiue prost; se nljndno obračam do Čast. dnhovSčine za kako mesto cerkvenega oskrbnika. Friderik Mohar^ (!4n —3> KriS prt Litiji. {i63~-a) Učenca, kateri )e zvršil vsaj stirirazrcdno Ijndsko šolo z dobrim vspebom, viprejmem takoj v svojo trgovino z mešanim blagonij Jsnko Ptihek v Ornomlji Št, GlOG. Na deietai vinarski, sadjarski in poljedelski soli na GitiiU pri Nuvtm Mťtiiu, z dvelelitim puuéevaujem in slovenskim ućnini jezikom, izpraznjenih je pet deželnih ustanov za ])ri[jtjdnje šolsko' leto X891/'9;i, katero we prične dnè 1. Dovorabra l8yl. Pravico do teb nstanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, ćvrstega zdravja, iepegH vedenja in so z dobrim vspihoin dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadje-rejo pečali. L'čpnci z ustftDOvami dobivajo brezplačno brano^ stanovanje in poduk v soli, obleko si pa morajo sami preskrbovati, V šolo sprejemajo se tudi: 1. Plaću joči učecci, kateri plačujejo po 33 do itO kr. na dau za hrano in stanovanje, in pa 20 gld. áolniue na leto; m okgternieti, ki zunaj šolo stanujejo io plačujejo lo Éolniiio Lastnoročno pinanc slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane ^ kolekom £0 kr. so imajo dO I. septembra 1891 izročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu. Pruânjim pr1l