Štev. 259 Posamezna številka 20 stotiuk ;— U-.Aecisi — *«uK a«T — r' * ".ančii:.* A«iikega Sttv. 20. 1. »aas _ . iiiv — NeliAnkiriiM pisai* se ji« ia odgovoru* urediti i štetan ^»iidnZ ^di j >?li. — Tl*k tiskarne Etifaosi- — E uB/oa L 32.— In ccio leto L — Tetetoa ureditiitva £a u ,rf/* -.•ii-57. V Trstu« ¥ sredo IS. dscimbr« 1920 EDINOST Posamezua številka 20 stutiak letnik XIV Posamezne številke v Trstu in ©koiici po 20 stoiki' — Oglasi se r*ius«j<> v iirokosti ene kolone (72 min). — O^.atl trgovcev tn obrtnikov m:n po 40 osmrtnice, zahvale, poslanice lil vabllj no L l.—, ogu^i dena?ni]«. zavod«. mm po L 2. — Mali oglasi po 2) siot. beseda. najmanj pa L 2. — Ojlasl, r.aročnina in reklamacije so pošiljajo Lsključuo upravi Edinosti, v Trstu uKcs št. rraiiCiiSiii As:*':ega Stev. 20,1. nadstropje, — Telefon urednica in upra. s 11-57 Trumbić o Rapallski pogodbi u. Kdor hoče pravično in pravilno pre* <šojati ljudi in njihova dejanja, mora biti — objektiven. Vestno in smotreno piotp zasledovati okolnosti, dogodke m \ /roke. ki so dovedli do kakega cina. Kakor mora točno beležiti morebitno storjene pogreške — stvarne ali taktične - istotako mora jemati lojalno v račun re/ave. s katerimi se jc bilo boriti tiste, mu, ki ie deloval za dosego cilje, za udejstvitev namena. # . >> takega stališča presojamo mi Kanadsko pogodbo, oziroma delovanje m postopanje jugosiovenske delegacije v vsej dol {ii borbi na reševanju jadram skeca problem«, posebno pa na pogaja* njih v Rapalki. Zato se ne pridružuje* mo velikemu zboru, ki v zvokih ogorek nja ir jeze pova sedaj unisono ^omoj vito pesem: Trumbić nas je prodal! Trumbić je izdajical _ Bivši minister Jugoslavije za vnanje stvari je v svojem na široko zasnova? ti cm govoru v Splitu opisal ves historijat te gigantske borbe ju^oslovcnske dele* ^aciie proti nerazmerno »iineji koaliciji Nasprotnikov na reševanju jadranskega vprašanja; nasprotnikov, ob enem pa -in to je bridko za Jugoslovene in jnn ssagrenjuje Čutstva — političnih m voj* ni h zaveznikov. , , Odkrito in brez vsakih pridržkov pri' v; na vam o težo dejstev, ki jih navaja Trumbić in ki so končno uklonila ju^o* slovensko delegacijo in jo prisilila, da je podpisala Rapallsko pogodbo. Istotako odkrito in lojalno priznavamo tudi pri* dobitve, ki izhajajo iz Rapallske pp <*odbe za mlado državo Jugoslovenov in ki jih je navaial dr. Trumbić. \ erujemo mu, ko pravi: Nismo motfli dručac*. # Zato nočemo pisati tu mkakih >ninacij, nočemo biti Jeremije, iadiku* loči na razvalinah. Nočemo obračati v>ogleda v minolost, na to, kar se ie ztio* dilo. marveč se oziramo v bodočnost: na to, kar se ima zgoditi; ne o tem, kar si- ie morda tfrešilo, marveč nam je £io= uriti o tem. kar se ima storiti in vršiti, da ne bo za nas hudih posledic od teti a, kar se ie zgodilo. Zato se nam je po=> bavit! tu s tistim odstavkom v razlaga^ mili dra. Trumbiča, kier priznava, da je > narod moral doprinesti veliko, tez* ko /rtev za ideio neodvisnosti in konso* »idaeije iueoslovenske države! To priznanje bodi debelo podčrtano. In sedaj vprašamo: ali ne izhaja i>; tega deistva i a ves i unosio venski narod dolžnost, da >kuša nagraditi nas žrtvovane s tem, da stori vse, da se nam vrhu te — kakor p iznava dr. Trumbič — težke žrtve ne nalozi se večja, še usodnejša: da bi mo* t ali namreč v interesu sporazuma in dobrih od nosa je v med Ttallio in Jugoslavis i.. položiti na žrtvenik tudi svoje življe* nie. svoj naeijenalni obstanek! In tu na^ glasamo, da ne bomo nikdar priznavali izgovora, da se po mednarodnem pravu in" mednarodnih običaiih kaka država ne more in ne sme vmešavati v notra* nje stvari druge države, da ie torei uredaba naSetiH bodočega živlienia izključno \e notranja stvar Italije. Četudi ie res, da se po mednarodnih in meddržavnih običajih kaka druga država ne sme vti< kati v stvari druge države, vendar ni res. da ne more nič storiti v prilog svo« jtm soplemeniakom v druti državi. Pred vsem ie naravna in neizogibna poslcdi* ca narodnega principa — in v tem urin* eipu, podč rtu iemo to posebno, ie prišel ravno italijanski narod do uiedinienja in ustvaritve i-elotne in edinstvene svoje države -— kulturna skupnost vsesa na« roda brez ozira na to. da k^k odlomek tetia naroda živi morda v kaki drugI državi. To načelo je bilo fundament vse* mu dcV>vaniu in snovaniu tudi tistih Italiianov, ki so do zakliuČka vome oris padali k bivši monarhiji. Da, poseali so celo dalie in so. izvaiaioč to načelo nas rodne skunnosti, šli tja črez tudi na po* litično nolie. Več časa so tr/aSki Ttidi* rani tirali n. pr. poliiiko abstinence. Ni« so so "deleže val i drž^vnozborskih voli« tev, ker niso priznavali Dunaja za svoie politično središče. Ko je imel svoi čas istrski deželni zbor. ki so ga tvorili sa= mo Italiani, voliti svojega zastopnika V centridni parlament avstrijski, so oddali \sc glasovnice za — nessuno! Niso torej hoteli imeti nikogar«, ki bi jih zasto* j »al v centralnem parlamentu. Pozneje so se seveda premislili. Ali s tem se niso odrekli načelu, ampak so to le storili iz oportunistienih razlogov: iz preme nili so samo taktiko, knr se jim je tudi izvrstno obneslo. Za tvnost tega našega na* sriranja pa sko sklicujemo še na drua. klasičen i. ^led. na pravo kronsko pričo. To so italijanske vlade! Da*si for* melno neopravičene, so se vendar — saj to ic bilo notorično — vedno živo zanimale za usodo in položaj svojih so* p le mn j ako v v bivši Avstriji. Živo in — kakor znano —Vsikdar z vspehom. Mi nočemo in ne segamo tako daleč; ne raztezamo svojih zahtev in pričakovanj tudi na politično polje. Zavedamo se, da bomo državljani Italiie. če se Rapall* ska dogo^a udejstvi, temu deistvu pri= memo bomo urejevati svoje bodoče po» fctopanie — svoio borba za svoj nacijo* nalni r>K«;tanek. Dr. Trumbič je navedel tudi razlog, zakaj ni mogei doseči, da bi se bile pra» vice Jugoslovenov, ki preidejo v držav= Ijanstvo Italije, ugotovile s pogodbo. Ugotovil je, da je jugoslovenska dele* gacija storila vse možno v tem pogledu, da pa ni vspela, ker ji je bil na potu do* govor na mirovni konferenci, — ki mu je pritrdil tudi NVilson — da se ima. na» čelo zaščite manjšin uporabiti le pri no-vih državali »z omejenimi pravicami«, ne pa pri velesilah. In Italija je velesila, Jugoslavija pa ne! Tudi to okolnost uva> žujemo in ji ne odrekamo formalne opravičenosti. Ali, mi menimo, da poleg formalnega prava, obstoji še neko dru* go, višje pravo: naravno j>ravo! Opira* joč se na to sveto pravo bi bila morala jugoslovenska delegacija---— pa pu* stimo to, ker smo že rekli, da sedaj nI Cits za rekriminacije. Predno zaključimo naj še enkrat pod* črtamo priznanje dra. Trumbiča, da smo mi na tem ozemlju morali doprinesti težko žrtev v interesu mlade jugosloven* ske države. Naložila pa se nam je tudi, in še v večjem, intersu Italije! Saj pri* znavaio to odkrito tudi ituliianski dr* žavniki in pritrdili so jim tudi zastopni* ki naroda v parlamentu, naglažujoČ. da ie sporazum z Jugoslavijo zgodovinsko* znamenita pridobitev za Italijo, ker ji odpira poti do novega uspešnega živite* nia in razvoja ter ji odpira možnost za delo. posebno za gosnodarsko konsoli* daciio države. Ali bi bilo pravično, ali bi bilo moralno, če bi se tistim, ki so morali doprinesti naivečjo žrtev v inte* resu obeh držav, hotelo nalagati še nove žrtve v interesu dobrih odnošaiev med obema državama in v svrbo milnega živi i eni j r>* * ^lašem ozemlju. Tu se začen?«* dolžnost obeh držav naD'am ram! Edino pravično le. da mora tisti, ki ie veliko preiel, tudi daiati tistemu, ki ie že — veliko dal! T" res ie Trum* blć rekel, da računa na liberalnost vele* sil ter pričakate, da s svo»im zakono* daistv^om nrede no^ranie odno<^ie n«* svr»?im manifnam. In od strani if;diirskih državnikov imamo ^e toza* — obljub, podanih v narlamentu, toi^ei nred forumom v^ike ^vroncVe ii>MlMti in V i|W»'tll Iiol^d« T^^S D« vidimo, kakp *>odo Bo« 1» odgovarjala veliki naloženi nam žrtvi?!____ IZ JUGOSLAVIJE Otvoritveno selo konstituirate Preživljamo dneve izjemnega stanja. Aparat državne uprave miruje. Državni nameščenci se sprehajajo po ulicah. Ko* lesa stroja je ustavila — mizerija. Dr* žavni nameščenci izjavljajo, da s seda* njimi dohodki ne morejo več živeti. Po* gajanja z italijansko državno upravo so bila doslej brezvspešna. Tudi njo tlači finančna mizerija. Nad Italiio je prišla težka kriza tudi na »odrešenem ozem> lju«. Ker so ustavile funkcijo vse držav* ne naprave —» izvzemši, za sedaj, le že=> leznice — je prišlo v kritičen položaj tudi časopisje. Takorekoč odrezani smo od ostalega sveta. ;Nc dobivamo pisem, ne dobivamo nikakih telefonskih in br* zojavnih vesti. Za jugoslovenski list na tem ozemlju je stavka državnih name* ščencev tem mučne i a. ker se v Ju gosi a* vi H odigravaio dogodki, ki utegneio do* ločiti ves bodoči politični razvoi v drž** vi in zato pričakuie naša jugoslovenska iavnost z veliko napetostjo poročil iz Belerada. Sešla se ie konstituanta. Vse nričaku* ie. da že prve seje prinesejo obrise ori* hodni ega razvoi a. Tako žel »no nričako* vanih točne5ših vesti na ni. Iz skromnih do*iih poroči* oosnemliemo: Prva se^ korstituante se »e vršila v reHdio. l*o«l8nd so došH skoro p»sorotnike. Po seii so se poslanci udeležili slovesne službe božie. Minister za železnice dr. Korošec *e podal svoio ostavko. To vsled stranki* nege sklepa, da ne sme noben član stranke snreieti predloženega poslovni* ka, po katerem moraio poslanci priseči zvestobo kralju, državi in narodnemu uiedinjeniu. Temu sklenu pa ne pripi* suieio v političnih krogih nosebne po* membnosti. ker šteie Koroščeva stranka le 23 noslancev. Tem značihieiše pa, da sta ministra Drinkovič in Kovačevič, pri* staša katastrofalno poražene —- šteie le enaist poslancev — Zajednice, iziavila, da sta pripravliena podnisati poslovnik. 1 udi ban Hrvatske dr. Laginia ie po* d minicf^tri . da ni bilo v zborrdci zadostno štev^o poslancev, da ie bil to***« sk'eo nev<»i5i»ven. Izkazalo pa se je tudi. da ie ♦«in»*tvo. pisarna zbornice, zakrivila ne* Jr^wrekt«ost. s katero ie primami1* oni skVn. Predsednik zbornice De Ni-cola, o katerem priznavalo vse stranke, ga V «i»ma korektnost, ie 7 n-i^sta izvede' Vonsekvenco iz nečednosti, ki i o ie zart'-e^ila niegova pisarna: nodal ie svo»o demisijo kot predsednik vbomice. n*e0ov korak je si'no učmk^val 7kn*TMco. na Giolittiia. Poročila \7 Pi»na praviio. da je mmistrcVj pred* sedr.*tr podal demisiio. če De Nicola ne nnrtoi-ne svoie. Verietno ie. da pod tem sr»»r»čT»?m pritiskom, ob tem v«w>K5Mn rtv?"** 1 van h 1 korektnosti, zbornični rvre-d-t*m^kne demisiio. Če na ne. in e« P'dt n.iolitti ostane zvest svoii t« cfori on-»p-M»eni izia\i: kai pride potem? ie veUVrv \mr:»šanie. ki ni samo \*pra^<»r>ie T*0 dalie. Iz tega izvi* ra zastanek. na čigar račun se izplača omenieni preduiem. kateri se bo izpla* čeval prizadetim obenem « staro nor* malno nlačo 1. ianuaHa Ker bodo po novi uredbi plač r»re;emki bodisi z ozirom na število službenih let, na stan, na razne ivebode iz er»e kategoriie v driitfo. s'edniič na plačilni razred iako razlfčni. bo ti»di zne«ek zashankov. ka* teri se imaio izplae<»H. različen v istem smislu, torei brv raz1;čen tudi nrfdniem. Znesek zastankov, ki se bodo likvidira* li. bo znašal za prvo i« drugo k-.»tegoriio prstnih in hrTrdflvnik »n-adnikov in »«;h»žebr»cev n^'J/no lAon lir. za trerio kategorro pri^ižno 12H0 lir. in se bo torei tudi preduiem strmn'evaie odmeril v razHčn^m znesku. JVn'ačevanie za* Stankov vsem trem l-«^f"oriiarQ obres meni državo s 40 milijoni novih izdat* kov. _____ Radikalna Amerika NE\V YORK, 13. Tukaj se je že s pre* povedjo alkoholnih pijač stopilo na tla praktičnega pobijanja enega najhujših škodljivcev človeškega organizma in človeške družbe. Sedaj so pa šle odlo* čujoče oblasti v nekaterih državah se* veroameriške unije za korak naprej. Na* povedale so boj še enemu drugemu so* vražniku zdravja, sicer ne tako nevar* nernu, kakor je alkohol, zato pa nepri* memo bolj razširjenemu, tobaku, in so prepovedale kajenje. Nedavno temu je v neki državi, kjer je kajenje prepovedano, tudi novoizvo= ljeni bodoči predsednik Zedinjcnih dr* žav zapadel globi 15 dolarjev, ker je na javni ulici, ne meneč se za prepoved, kadil cigaro. Dim ga je izdal očc*u po stave in zaključek je bila globa. Kaienje tobaka je bilo koncem 16. aloleija i« skoraj po vsej Evropi rartirjeno, daaj vestil, pač pa šesti teden po njegovem odhodu žaro in pismo, v katerem ji na* znanja neki prijatelj njenega moža potr* tim srcem njegovo smrt in dostavlja, da izpolni zadnjo željo ranjkega s tem, da ji pošlje žaro z njegovim pepelom. >>Naj vam bo v spomin njegov pepela, pravi na koncu pisma. »Nathan Messln* ger mrtev« so zabeležke oblasti in »Na* thana ni več« je rekla in storila tudi Messingerca. Pa ne mineta dobro dva tedna, in .Nathan Messinger se vrne živin vidi, kar se je bilo medtem zgodilo med drugim marsikaj, kar bi se bilo lah ko, ko bi bil mrtev, se pa ne bi bilo smelo, ker je živ. Pri obravnavi, pri ka* teri sc mora Nathan zagovarjati, zakaj da živi, dočim bi moral biti mrtev, se bo tudi dognalo, ali je imel zlikovec, ka* teri jc bil poslal ženi žaro s pepelom, poleg hudomušnosti morda še kak na* men, in komu v prilog, Messinger j u ali njegovi ženi. Domače vesta Stavka državnih nameščencev Stavka drž. namešccncev traja tu iz premen jeno dalje. Pred vo?nc> bi bilo takšno postopanje v državni službi neka}, kar bi u r.o mogel tedanji dr« žavljan niti zamiiljati. Vaj le le pričakovati, da bi ?e moglo kaj takega tudi zares dogoditil In vendar je »tavka državnih uradnikov dane« gotovo dejstvo In stavka je tudi poetalu orožje r rokaU * gosposkih prolelarcev= ravno tako, kot skronmib in zavrženih slojev delavskega si*nu v oljem pomenu te besede. Videli smo atavke državnih uradnikov v Jugoslaviji, §0 le pred nekoliko di:ev1 jo bila izbruhnila eplofam uradniške »t&vk* r Av*trty, H danes pa nam je dana prilika, da »e iaisko prepričamo na lastne oči, kaj se to pravi sitftvh* državnih uradnikov^. Sama po sebi je seveda nedolinas Ijvdje ne građo enostavno na delo, ostanejo doma. Če pa vpraiamo, kako je sploh moglo priti do tegu, da so pograbili po klasiSnom orožju raierednaga boja, kakršno je stavka, ravno tisti frtoji, ki »o bili navajeni odklanjati to eredatvo kot nekaj takšnega, kar ni bilo nikakor v skladu a njihovimi naziranji ia z njihovim — recimo — (dsalimvcm^ bodi«, patrijotično-državnim ali £i»to-narodnhn —■ a o si postavimo vpraianje tako, tedaj se nam odkrijejo drugačni vidiki in drugačna naziranja o stavkovnem gibanju teh ljudi, ki so se držali pr-d vojno »vzviSene nad vs«,ko idejo stavko m nediscipline«. Kakor 3ploh v vsakem socijalnem gibanju, lakti se mora tudi pri sedanjem uradniškem gibanju v Julijski Benečiji iskati %*eč vzrokov, ki (ki ga »prožili. Predvsem se pa ne sme sklepati po • zunja« njostih. Številke, ki jih predlaga ta ali ona atraoka, ki jih eni smatrajo za prevelike, drugi pa z* premajhne, vse to so vzroki, ki *»o soodlečilni, nikakor pa izključno odločilni. Poleg tega se tudi n« more miaJiti, da bi bilo sedanje uradniško gibanj* tako strašno materialistično navdahnjeno, da hi nc bilo mogoče zaslediti v njem prav nobenega splošnega načela. Nasprotno, to načelo, za katero so tudi Sli v boj državni uradniki, je jasno vidljiv«^ kakor hitro se spognemo črez pusio Ograjo suhih Številk. Tedaj postane tudi jasno, da jc vei boj pravzaprav načelni boi proti Mstcmu in metod*, ki je priila v navado pri državnih in drugih podjetjih, namreč proti metodi zapostavljanja late-lcktaaJuega dela. Kamorkoli namreč- pogleda inielektualec, poi-sod mu udarja nasproti žalostna in naravno*t žaljiva podrejenost, v kateri se nahaja v gu>otn«m pogledu nasproti kategorijam drugih delavcev, kj po obliki proizvajanja ne spadajo v Število duševnih proizvajalcev. Proti takšni podrejenosti, ki bi postala zakon, ako bi je prizadeti priznavali « resigniranim molkom, so se odločili nastopiti državni uradniki z največjo energijo in s sre'' v-om, ki sc ga prej niso posluževali — a stavko. Eno najgiavnejlih orožij, katerega se poslužuj« vlada proti stavkujočim uradnikom, jo očitanje, da jim priraankuje onega zdravega patrijotizma, ki da ga nt več pri intelektualnem delavcu — državnem nameščencu, sicer bi mu to čustvo nikakor ne dovolilo, da bi se lotil sredstva — puntarska stavke v svrho dosege svojih namenov in zahtev. Stališče je upravičeno in ost dobro naperj*"*^ Strašno mora vpHvaU zares na občinstvo stavka uradnikov, ki "a nekaki stebri vsega vladnega a-parata. Kavno islo in še v večji meri velja o pro-f ese r jih in učiteljih, ker je pri stavki prizadeta Šolska mladina in rijena vzgo-ja. Toda to je le nekoliko pcs'edic. ki izhajala iz odgovarjajočih vzrokov stavke. Odpravljati potlcdice in zanemarjati vzroke, sc pravi mlatiti prazno slamo, naj gra tudi za patrijotizem državnih uradnikov, ki bi ga morala \lada vzpodbujati in pospeieraii. čeeiA, Stoli »EDINOST« itev. 299. V Trrtv, dne 15. im pa serađ* a« more doseči aa ta način, da bi u-aradoikom dokazovala, da zahteva njih patrifoti- ] a«a kot tak, da morajo biti materijalno m tudi mo-' rabo zapostavljeni xa drugimi stanovi. Kakor uradniki, 6c vidijo zapostavljene za dru-; 2&mi kategorijami tudi državni uslužbenci vseh j ■?wt, Koliko jih jo med njimi, ki vrtijo naporno in odgovorno službo za borih 300 - 400 lir na mesec, dočim jim je dobro znano, kako sc godi neizmerno bolje delavcem mnogih podjetij, kjer se zahteva _ od njih manj izobrazbe in manj odgovornosti. Iz gori povedanega jc razvidno, da ima sedanja davka državnih nameščencev globlje vzroke, kot bi se mislilo na prvi pogled. Izrabljanje patriotizma proti njim se pravi z ene strani Ščuvati proti uradnikom jugoslovenske narodnosti z gotovim dokaj jasnim namenom dočim pomeni tako poče-njanje z vladne strani naravnost ubijanje tega ču-! rtva celo pri uradnikih italijanske narodnosti. Javna potreba in gotovo tudi koristi prizadetih uradnikov in uslužbencev zahtevajo, da se ta spor čim prei reši v prid stavkuiočim, ker je to za vlado edini logični izhod iz sedanjega položaja, rakaj vsi dobromisleči državljani morajo primati, da se mora položaj državnih nameščencev znatno izboljšati, ne samo radi tega, ker so bile dosedanje njihove gmotne razmere naravnost obirpnc in neznosne, temveč bi sc vlada morala odločiti nujno za ta korak že iz egoizma samega, kajti navsezadnje največje keristi od poravnave bo imela ( vendar le ona sama. • • • Včeraj so imeli »tavkujoči državni nameščene! zopet dve zborovanji, eno v gledališču Fenice (delavska zbornica), drugo v dvorani Dante (italijanska del. zbornica). Govorniki so poročal: o najnovejših ponudbah * strani vlade is o rezultatih pogovorov, ki so ph imeli zastopniki stavkajočih uradnikov in uslužbencev. Nato ste bili zborovanji razpuSčeni. Stavka dri. sredafeiolsktk učiteljev. Državni tredn?e£olski profesorji so na zborovanju dne 14. dccembra 1920. sprejeli enoglasno sledeči dnevni red: Ker je bPo gibanje državnih profesorjev povzročeno iz namena, da bi se izboljšalo obupno, gmotno onuja vlada, le dolg napram vladi, ki ga bi morali tri. profesorji po izenačenju poravnati, Irfavlfajo drž. srednješolski učitelji, da je vladni predio;? nesprejemljiv, ter vs t rajajo v polni meri pri svojih prvotnih zahtevah. K bombnemu atentatu v Gorici. Ni treba, da iz-1 rekarao 5e posebej avojo obsodbo nad tem aten-i tatom. BiH *n?o vedno, smn in bomo za pošteno politično borbo in obsniamo *ake *7ijnt«kc ćme, I pa naj n^perteni proti komurkoli. Spregovoriti t hočemo nir besed o tehnični strani te«:ebe ki navadno ob takih pri'ikah rti^o ra sredini množice. In vendar: padlo je 30 raniervh To odgovarja pf-polnoma tehničnemu v.č;.nlu bombe. Mnogo ranjenih je, skoro bi reke!, absolutna posledica bombe- In pri (en r*m prihaja na misel 13. tulij 1920, Vo *o vsi tržaški listi rogovilili in tudi marsikateri vi-oki državni funkejonarji kričali, da so se metale V-ornbe iz »Narodnega doma«, Na duhu revni, italijanske č.-i*nike č'tajoči »fulk« pa je vse lepo rerov-»l. 7a«tonj so bili n«ši protesti in naSa dokazovanja. Tedaj smo bili še-le v začetku bombne *?obe tn »fulk« ni imel še pojmov o teh igračah. No, p^-č-si napredujemo in evo enkrat tudi eks-jv-riint-nt, ki ja«no dokazuje, kaj bi sc bilo moralo / 'od:tv Če bi bile te bombe padale iz »Narodnega drma« med tisoč glavo, tam zbrano množico: obležati bi bi'o moralo na stotine ranjenih! Ne p« eden edini poročnik, o katerem je Se vrhu tega vsak italijanski list drugače poroča!, kje in kako jc bil ranren. Pa Se rekaj nam dcka?uje zadnji bombni »pa- triiofični« č:n v Gorici. Nan»reč. da bombe lotijo tudi — brez provokacije. Medtem, ko se j C v juliju zelo pridno po*ku'ala konstruirati provo-V.tctt'*. fcila prišli od na?c strani, se to ^edaj niti ne ^"''uJEa več. Čemu tudi? Preveč rrič je pri takih d^rf^d'rih. in na provokacije nihče več ne vem je, celo tsti čudni st^TT ne, ki ga imenujejo gotovi trk;»jfTt^" H«ti -svoie čitateljstvo«. Po^Isrie o krivcih. Pri članku, ki smo ga pri-obč:Ii včrraj, je po neljubi pomoti izostala pri-po^'ba, dr posaet ro -GoriSki Straži«. Tudi mi smo iz piraii 9 tem. Bilo nam jc na tem. da kon-rt-'Sramo. da ~sc v sodb: strinjamo z goriško tova-riSico. Pol smeha, pol joka al:: med d-caa — snopoma. Ko čVvek te dri za«ledirjc zvijanje trlalkih listov rTscli reikega vTrašanja, o pretveznem konfliktu mod diktatorfem r.i Reki na eni in italijansko vlade in politično javnostjo na drugi strani — o sedo — priduiajo, saj vendar odjenja, kar da je v nevarnosti ogled države pred tmo (vetom; s drugim očesom pa cm pomenljivo namigujejo: po« to lažen bodi, saj amo a ta bol Pol aaaafca, pol jokal Ali, da rabimo drugo primero. Podobni so oslu.! ki mu glava koleba med dvema snopoma. Sedaj sega po enem, sedaj po drugem. Priaaiajo dolga poročila iz Rima o razpoloženju v »političnih krogih«, ki da z žalostjo obsojajo neodjefiljivost D'Aa-nunzija in žele, da bi se že enkrat spametoval in da ne bi spravljal v nevarnost rapallske pogodbe in s tem najvi&je interese Italije in nje ugled. Neposredno za tem pa prinašajo vesti z Reke, ki morajo Gabrijela le vapodbufati. ker pripovedujejo, kaJco da mu Rečani prirejajo manifestaciie: kako fo vsi ran j kot en mož, kako da ne odnehajo, k'Jto da jim on goveri navdušene govore, in kako da potem vai prisegajo na njegovo zastavo. Tu Giolitti z raza Usko pogodbo — tu D'An-nunzlo z njegovo reggenzo: Vmes pa italijanski listi z razdvojeno dušo, s kadilnico v roki: eno na de>no, eno na levo. Pol smeha, po! joka, pol — h'navstva. Koncert na Op£inah in pri S r. Ivanu. Skedeojskl koncert sc ponovi v »obeto, dne 18. t ro. ob 7 in pol zvečer v veliki dvorani hotela »Mičel* na Opčinah irt v r.edeljo, dne 19. t. m. ob 4 m pol popoldne v veliki dvorani r Narodnega dema« pri Sv. Ivanu. Program, ki je deloira spremenjen, se objavi pravočasno. Iz tržaškega iivlienfa Aretacija. Včeraj popoldne so aretirali policijski agtmtje 501 >tnega Alojzija Gasperinija, sianajočega v ulici del Bosco St. 34. ker je na sumu, da je u-krade! v prosti iuki dve vreči kave, vredni n-d 1600 lir. Tatvina. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v skladišče blaga za obleke, ki se nahaja v ulici Chiozza S*. 62. Iz skladišča ao odnesli pečo blaga vredno 750 lir. Lastnik skladišča fe naznanil tatvino kvestnrL Or*ekIa s« fe. Včeraj tn-edpoldne so pripeljali v fnt'al^TiTo Kr>T«;*n»c« ?81etco Štefanijo Seodinich, služkinjo pri družini Sooz, stanujoči v ulici Tigor 4t. l7. Omenjena Scodinich je kuhala pri Jtedil-niku mazilo za pod, katero sc ji jc pa vsled prevelike vročine vžgalo in jo opeklo po obrazu in po rokah. Sprejeli so jo v dermatologiČni oddelek. Padal je z okna in ostid ne mestu mrtev. Včeraj ziutraj okoli 9. ure je bi' telefuoično pozvan idrav-nik rezilne postaje v hi5o H. 7 ulice Cesarc Batti-sti. Na dvorižču omenjene hUe je ležal na »leh 42letni mesar Karol Gruden, ki ni dajal nobenega znaka življenja. Tam ManuioČi ljudje ao pripovedovali. da je skočil Gruden v pijanosti skozi okno. Truplo so odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Okradena blugafn«. Preteklo noč so vdrli neznani i tatovi skladišče izvoza v ulici Flavio Gioca 5t. i 2. Z razniio orodjem ao okušali odpreti železno blagajno, ki fe nahaja v skladišču. Po dulgern trudu se jim je vendarle posrečilo odpreti blagajno. v kateri se je nahajalo samo 300 lir. Tatvina je bila javljena k vest uri. Opica ga f«» ugriznila. Včeraj popoldne okoli dveh je prišel iskat pomoči na rešilno postajo I4l*tiri TuUio Mazzinato. stanujoč v ulici Michelangelo it. 720. Tam službujočemu zdravniku je povedal,: da je dražil opico, katera ga jc potem ujedla v ko-1 leno desne r.oge. Zdravnik reiilne postaje mu je, obvezal nogo ter ga nato poslal domov. NebUl 9Q ga. Smoči je prijokal na rešilno po- j stnto 12letni Anton stanujoč v uTwv ^l-j cheTe 6t 5. Omenjeni fant se je aprl a svojimi sovrstniki, kateri so ga nabUi s palicami tako, da| je moral fc»kati pomoti na rešilni postaji. Nočni "apad. Včeraj ponoči so napadli neznani roparji 17letnega Hektorja Curiela, stanujočega v ulici Corso Vittorio Emanuele III. It. 39. Od njega &o zahtevali, naj jim izroči avojo listnico z denarjem. Curici se je izgovarjal, da nima niti vinarja pri sebi. Roparji mu niso seveda tega verjeli: vrgli so ga na tla ter mu preiskali vse žepe. Ker niso našli pri njem -niti vinarja, so ga tako nabili, da je moral na rei.!no postajo. Ljudstvo we vprafctje, da-Ii nI nekoliko krivd« na g. župniku, da jt prillo tako? — Koačno opera dapunik damo knjižnico in Mihirr, ki «e baj« odpre t kratkem. Čudimo ae ia, od k|e te bodo jemal« t« bogata zbirke^ nj so Mt za bsa vojn« izginila. — Reaaica pa K da talimo, da bi vt* prišlo kar aam opisu jo dopisnik kot gotovo dejstvo, da m bi spali mi Planinci i« nadalje spanj« — nemamežev. da bi c« nam odprle oči ter da bi se res začelo z lepim, složnim društvenim delovanjem. Resnicoljub. ŽeteznKka nesreta ¥ Blviu Včeraj ob 11 a« jc zgodila velika železniška ne-, sreča v Bivjtj. Tovorni vlak, naložen z usnjem in i drugimi rečmi, je prišel nekoliko pred 11 iz Trsta v liivfo. Komaj je odšel iz Btvja proti Tržiču in prispel do ovinka pred postajo, ste mu pridrveli z vro silo nasproti od Devina dve lokomotivi. Preden »ta megla vodnika na lokomotivah kaj ukreniti, ste ie lokomotivi trčili Z vso silo v tovorni v'ak. Sunek je bil tako »len. da je bilo kakih Sest vozov skoraj popolnoma razdejanih in vrženih na obe strani proge. Lokomotive SO bile. seveda, tudi zelo poškodovane, toda veliko manj nego vozovi, ki so se ob sunku kar zarili ed«n v drugega. Nesreča jc zahtevala, žal. tudi človeške žrtve. V Iako-vodja na tovornem vlaku, ki se j« nahajal v prvem vozu za lokomotivo, j« bil pri sunku popolnoma zmečkan in ostal na licu mesta mrtev. Težko ranjen je bil tudi zavirač, a več ali manj nevarno ranjeno je bilo skoraj vse osobje na tovornem vlaku, kakor tudi osobje na «*>eh lokomotivah ki je bilo pri suaku dobesedno vrženo v zrak. Takoj po nesreči ao s postaje telefonirali po pomoč. Nekatere ranjence »o med tem spravili v urad ua postaji, kjer so jim dali prvo pomoč. Prišlo je pozneje na pomoč veliko ljudi iz vasi in vojakov z bližnjih postaj, toda delo je zelo težavno in gre počasi, tako da jc proga še vedno prekinjena. Vlaki, ki prihajajo iz Italije v Trst. «c morajo ustaviti pred Bivijem, In polntiCi morajo s prtljago t rokah pei na drugo stran. k'*er čakajo na vlake, ki prihajajo iz TrsU do Bi-riia in se potem vračajo H Trst Kako je prišlo do te nesreče, je tsfko reči. Bržkone gre za kako nesperazu tuljenje med dvama poatajenač^niko-ma. ki sta pustila vlaka * postaje, nc da bi ve-Jtla, da je proga zasedena. Na vsak način pa se mera ugotovUi žalostno defstvo, da se Železniške neteče poaavljnjo v zadnjih ftaslh naravnost tfro-nlen način, kar pomenja. da «o mesta, ki zadevajo največji čut odgovornosti, poverjena h«-dem, ki se j« nc zavedajo ali ki niso sposobni za svoja mesta, žalostno dejstvo, če se po««!!, da je toliko cposobfdh ljudi * domačih krajev odrinjenih v stran, samo da s« najdejo mesta za druge. _ _ DAROVI L darujejo boljunske in dolinske učiteljice 10 L« Romndra 5 L. Denar hrani uprava. ImHd Ba|e Akjdf iz Bukovja pri Postojni sc najiskreneje zahvaljuje dobrotnikom, ki so vs ga spomnili v avrho nabave harmonike. Kar pa nahrana svota n« aadoSčs, prosi usmii,.^ 4srca Se za kak prispevek. Za Božičnico ženaks podr. CMD. Nabrano pri Pepetu Tolazzi-ju v Logatcu 331 L, in sicer: Slavko Smole 25 L, N. N. polovico svoje plače 10 L, Jenko polovico profita 10 L. Franc Rupnik, ker niso obtičali v anegu 10 L, Janez Sabenik, ker bodo obtičali 20 L, Štular, sluteč, da bo praznoval Miklavža v Senožečah 10 L, Prinčič 10 L, Pirjevec in Race 100 L, Tonček, da bi prišel vsaj v 3 dneh domov 10 L, Seini toda vedno žejn 10 L, Spolo-varski, ki ni še videl hudiča 10 L. Avto pojdi z nami, pa ga boš \idel 10 L, .Mikula s željo, da bi nekdo dobil od svojega vina vodenico 10 L, Trsti, ki avto iz grabna vleče 15 L. Hodnik 10 L, Luia Trin 7 L, »Žlrio Logačani« 10 L, Da se ne bode svoboda uresničila 10 L. 2ivio G-o! 3 L, Tolazzi, da se na Razdrtem ne razdere 30 L, Avstrijakant 1 L- Denar se izroči gc»i>ej dr. Abramovi. CKOJACmCA Avgust fltnlar, uL D*Aasisi tt 34. in. nad. t« krojačnics t Trstu. MODISTKA (prej uL Alessandro Volta 2), nazne-nja, da ss je preselila v nI. Cologaa št 13, L nad., ter se priporoča eenj. damam v mestu in okolici. LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SE-ŽANL Rib|c olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R. za libke in iralokrvne otroke. — Kroglice B. za malokrvne ženske. — Svsdsks kapljice. — Mazilo za gsrjc. (specijaliteta.) — Praška mast. — Tinktura in obliž za kurja oCesa. — Fluid za živino. — Sestavljen mlečnokisll Kreosotov si rop, pripravljen po posebnem receptu, preizkušeno zdravilo za pljučne bolezni in katar dihala. — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta ra ljudi in širino vedno v zalogi. — Poltne poliljatve. 593 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem p^leg delavnice odprla tudi salon za Ugotovljene zimske obleke in letne plajče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-molja Rieger, ulica Commerciale 3. 5M IJUGOSLOVENI! fVSSJL Zbirajte pridno ta HTiS* KOVNI SKLAD EDINOSTI44. Bog aU zalega ! M«tuailn dcla«ra*cs xg vsako Strtj n stanji ia nzui« mri ntulki umi Scidel A Ncumann In ,Slnger* Gmst A Oatscr Tvrdka ustanovljen I M79 FRAlfCESCO BEDHIB Trat, ul Cainpaaile po trebili 3. I 1 popi«vi Itd* Borzna poročila. Ta«afi: V Tr*tu. 14. decembra 1920. Dopisi fTcsi -r- dragi trcsr.i ljod'j ne vedo povedat* je trri?^d:ia. aH komedija — obhajajo res -neiana fu«tva: gabi sz mu in ga «ili na smeh. Z onim očesom }«>Čr-ro ti Hsti radi nediscipliniranosti, ki dr. jo r"n.a?a Gabrijele v vojsko in nomarico in v narod, ter ga ganljivo — rrrcitite grdo be- Iz Planine pri Rakeku. V 251. Številki »Edmosti« jc dopis s tako vsebino, da bi si itel v greh, £e ne bi odgovoril. Navdušeni dopisnik opeva pret-vezni preporod naSega trga, kajti resnica je, da Se vedno — spava. Začel je z gasilnim društvom, ki da je prozvitalo pred vojno; spalo med vojno; demolirano. opustošeno po zasedbi od strani italijanske vojske. Čudim se piscu: je-li abnormalen, M pa tako udan neresnici, da ie sam £ebi vet jame. Inventarja, ki ga omenja, sp!oh ne more biti. Se^alkc eo vporabljali italijanski vojaki za savanjo potoka 2abjeka. da so po takem Lcmpli-cirancm načtnu pri&li do — rib. Cevi, ki nai bi služile ob času požarja, sploh ni. Tako tudi ostalega rrodja. Če pa pogledaj v -prostore, ne vidiš niti ^edi nekdanjega društva. — Kje jc pevsko društvo? O požrtvovalnosti bivšega nadučitelja bi vedelo lqudstvo v Planin: povedali marsikaj, ker te poirtovalncsti — ni hilo nikjer. Vspehom izt» braževalnega druStva pa se kar divimo: »aj bo I.malu kopija pogorelega »Narodnega doma« v Trstu. Poslopje jc opustošeno: kje opažaš ie rek-dan'.o lično dvorano? Z lepo urejenega odra zginile kulL*e. ki jih uporablja neki * slikar« na sveje-n delu. Kje £C sedeži kje obleke za igre, kje druge take stvari, potrebne pri uprizarjanju iger? Marijina družba je vprizarjala razne igre. Ljudstvo jc prispevalo po svoji moči za nakup potrebnega. Izginilo je vse — kam? Tcrej: mari kaže to, da izobraževalno druStvo procvila in vspeva? To In eno Hiša s 55 nadstropji. Gradnja visokih trgovskih hiš sc jc udomačila zlasu V a meriki, kjer je lepo število ogrommn poslopij, ki imajo po 50 in vec nadstro* pij, tako imenovani skyscraper ah, ka; kor jih Nemci imenujejo Wolkcnkratzer. Ti velikani so nastali vsled pomankanja prostora, vsled česar morajo hiše rasti v višino, namesto v širino. Takih zgradb ie v Ameriki mnogo, a največ v New* Vorku. Tam se nahaja tudi trgovska hu ša Woolworth s 55 nadstropji, ki je visoka 229 metrov, zavarovalnica Metro* politan z 52 nadstropji, zgradba tvrdke Singer za Šivalne stroje z 47 nadstropji in mnoge druge. Gradbeni stroški za ta* ke hiše so seveda, veliki. Trgovska hiša Woolworth n. pr. «e stala 13'5 mrtionov dolarjev, torej pribKžno 70 miliionov kron. Danes bi taka zgradba stala seveda nv'iiarde v n*šem denarju. Sani iapm ▼ Berotinn. Iz Moskve se no-roča, da le po posredovanju boliševiške* ga poslanika v Berotinu ruski komisir za prosveto, LunaČarski, prejel orošnio Pfkaa berc/inskega koncertnsga koneor» era, da dovoli ruskemu koncertnemu nevrti in naj glasovite išemu basistu sve» ta, ^aljapinu, da priredi v Berolinu ne* V^'il-o koncertov. Lunačareki se ni še misliio pa, da bo izdal potni list F1fl,T»iemu basistu. Tihotaolienje na vse strani. V Bekra* so prišli na sled precei originalnemu r>vrinil ri^otanlienia. TiholaD^Va drrr« h* židovskih beguncev iz Rusiie ie vršiš i* tihotapstvo na ta nax.in, ^a si ie na ^"naiu od na^e oblasti iznoslovala sntni vizum za Cariarad. Ko pa ie v BeT* prodala vtihotapljeno luksuzno zlasti kožuhovino, se ie z^fljsita na nolieiii ter iziavila, da vsTe^ bo'erni ve more notovati dalie. marveč sc mora v-t>H na Dunai. Policiji se ie" stvp.r zHela <5"ml:Iva in prišla ic na sled til'otanctv«*. Tihotapci so imeti blaga še za ^^V) Hi* rnriev, ki ic bilo severi zanVnjcnc. oa »vetirana. — V Di;»%"5VJni »o r»oi7Vi*šali soraviti čez meio ov^. Razvilo se ie živahno strelianie ki ^h»meina straža ic tihot^nstvo prenres ic celc tri ure. Bilo je mnogo mrtvili in ruanienih. PODLISTFK TUJINEC Daoiio Sisnunović« {26) Stednjii g© ji. ob neprestanem stresanju vetra, začele pa d n ti trepalnico na trudne oćl in »lekla te polagoma. Nekoliko trenotkov je stala iako, kakor da se ne more odločiti, ali bi lefLi. ali ne, is tedaj »«t je zdela mno£o viSja ki polnejša, nego ae je moglo mi-liti. In da jo j« videl Stanko, gotovo ne bi rekel Mirku: rTl si pameten m»J.Ii Slednjič fe Mftda rretiljkcs in legla z vzdihom. — Najbolje je, du mu pc krčmarjevi hieri sporočim. na} pride — mislih U v po!s«*-i —, ker faz rau ae znam nič pisati. In za.«pala je mirno in. tiho, četudi fe zunaj dalje tračala nevihta is davila, črna noč. Naslednjega dn3 Je doiel Stanko, čixn je doanal »poročilo, ali 1»1 je zelo pretresen in ▼rnemlrjcsi. kakor krivec, ki se mu ima sedaj odkriti njegovo zlo delo. Ali vendar, ko ga je »atra porabila k sebi ia mu previdno omenila svoje želje, se ni začudil, marveč sc fe premagal ia rekel mirt»o*. — Jako ste m« vzradostili is hvala vam iz vaega are a. Tudi jsz sem vedno mislil na to, samo da tm se bal reči. Ali za nekoliko čase mi to Se ni možno, ker moram bita nekoliko dni v Sabljačih, a potem prtjdem v cr.esio, da kitpim darove. A potem bom takoj zopet tu, vi pa pišite med tem svojemu gespodu možu, kakor ste rekli. — In storim tudi tnko, pri moji veri — je pomislila pri sebi — pa naj doktor misli kar hoče. — In neka jeza je vzkipela v njem proti Mirku is proti vsemu njunem sinočnjem razgovoru. Starka sc jc ljubezsjivo nasmehnila in sc popolnoma zadovoljila z njegovim odgovorom, in kakor v nagrado je ukrenila, da za nekaf časa ostane Stanko z Mado na samem. Stanko se fe pred njo sramoval samega sebe, ker fe pmzknial, da bi bil napram njim neiskren, a to fe bilo doeedaj prvikrat, da je bil tak. Zapeklo ga je ie hu|ie, ko sc jc ona z otroikim zaapanfem privila k njemu in si se drznil, da bi jo poljubil, marveč fe začel vzdihati vse dotlej, dokler ni vzdakaila tudi ona, a potem se je 4a nemi razgovor vendar zvrifl e poljubi: Is naslednjega dne jc odftel v Sabljarje, tolažeč se pri sebi: «Obljubil sem Mirku, npm pa sem rekel, da moram iti, is pow udim se tam čim manje.« Vendar se nt tako lahko odtisnM iz Ljubeča, marveč se je večkrat vpraieval: — »A čemu f I IBl?« Bil 9® >e celo večkrat namenil k s jim. potem pa takoj ▼ mesto, ali v tem je doapel is Sabtjarjev lep sov mm, im kočija* ara Je izročil pisemc« nekega P c kiča. Id ga je povabil v goste. Zelo se fe začudil, čestu ga ta nepoznani človek vabi k sebi ali Sifelil si fe, da mor« biti v par dneh zopet ta — ia od Sel fe. Mada d fe prizadevala, da bi bila vesela tudi po njegovem odhodu ter bi, kakor poprej, s stojo mi. liso razveseljavala hiš o. Hotela fe. da bi zopet čul pesm), ki sta jih pevali -»kupno, da ga tako prikliče nazaj. ... O Lola biaaca ccme il &>»' di spino« — se je razlegalo iz njenega grla. aK ne tako, kakor onega večera, ko sta se prvikrat razilc. Ta zvok je bil slab in drhteč, pa se fe tudi sama začudila, od kodi fc postal v nji tako hrapav glaz. — Vseeno, on je £e daleč in ne more čuti mofe pesmi — je pomislila ia se začela sprehajati tem in tja po sobi ter tteti glasno korake, samo da se bi zaplakala. V. Mnoge vaai na. veliki racsici s kakim zemlje-nim brežičem in pogoedenimi patoiki, ao bile nekdaj bogate, sedaj pa so osiromalile. Pripovedovali ao celo po Primorju o njihovih volih, livadah in vinogradih In o bretžtevOnifc snopih ia ovcah. Nc bi bilo povsem izginilo bogastvo s te plods« ravnice, mannrč kakor da se fe vse imetje zgrnilo v njeno srediiče: v malo selo Sabifarfi, ki se je zbralo pod bregom kraj zavoja reke. A to se je dogodilo tako-le: Nekemu človeku, rodom a skrajnega krajca ta velike ravnice. Id fe. Lo fe okiel pol sveta, kakor nikdo iz tc krajine — jc priilo na misel, da poide v SaMj&rjc m začel je trgovati z različnim. Težo bi se meglo našteti, s ttn fe kopCeval ta človek, in mnogo laglje bi povedali, česa pri afem ni Mo. A ker eo pred njim na daleč is na Široko ni ve* delo za kakega trgovca, fe vaa ravnica začeta raz-naiati, kar ii je bilo in si bilo potrebno. Razna-iali so stvar:, ki jih i« hitro zmanjkovalo, s. pr. lojenih sveč, a doaaiali so lilifc. ki so trajale dolgo. in se ce!o množile, kakor n. vr denarja. Jadranska banka 450 Cosulich 467 Dalmatia 395 Gerolimich 1820 Libera Triestina 724 Uoyd 1970 Lusssno 2100 Martinolich 325 Oceania •458 Preniuda 500 Tripcovich 530 Ampelea 630 Cement Dalmatia 410 Cement Spalato 403 Krka 59© Taja valut« um u*.«**- * V Trstu, 13. decembra 1920. Neprepečatene krone 5'2S — 6'— Av*trifsko - nemlke krone 5'— — 550 čehoslovenske krose 32 — - 33 — dinarji 75'50— 76 — Hi 3fi'50— 39'— marko 3850— 39'50 dolarji 28'50— 2S70 francoski franki 167*50—167 75 Švicarski franki 435*— -440'— angleški funti, papirnati 98'— - 98'25 angleški funti, tla ti 115*— -116 — napol eooi 91,— - 93'— Srete ta po 12.15 — plača — <258; Ffoncesco Budo, Int. Via Scalinital VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih In pisanih, žepufh robcev, možkfh nogavic Ud. X. CVERKEL M tora V. E 01. itev. R ■samai asi I (290) Pozor! S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš sin, brat, svak in stric Peter Gruden danes, 13. t m., ob 18 uri, po dolgi in močni bolezni, v starosti let, previden s svetotajstvl za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal Pogreb dragega pok/cinika se bo vršil v Četrtek, 16 t m., ob 10. uri lz mrtvašnice pri Sv. M Magd. na pok'*pali8če k iv Ani. ■ Kupujem srebrne k one po L 2.l5t ■ m goldinar] * L 5.50 In petake L 10.20 S IVERZEGNASSI, ollcrt Olmo it. I III. \ ■ MaaaaHii —a—a—mam m ■ —»» m m im »m ZflSTOPSTUO JUŽNE ŽELEZNICE Prodaja voznih listkov iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULICH", Soeiei* Tries na di Navfgazione via Milano 10, pritličje. Agencija ielez. voznih listkov, Vin Borsa 2. (184) TRST, 13 decembra 192«. (298) Žalujoča mati, bratj«c sestra, navest« In nafakF. NAL! OGLASI se račaasfo po ZZ stotink beseda. — Nvimanila printojbiua L 2.—. Debeie črke 40 stotink besed« Naimanjss pristojbina L 4.—. Kdor lice služtx> plača polovično <**no. M zadrutia v Trstu re^istro\ana zadf. z neomejenim Jamstvom ul. Pler Luld da Palestrina št. 4, l. n. sprejema hranilne vloue cd L 1 dalje Navadne vioge obrestuje po O o* vizllz po dobnom. Trgovccm otsarja tekoče čekovne rsčune - » oso j a hranilne p;iS!ce na dom Ren'ni davek pf*fuje i?. svoieg.i. Daja posoj la po naJngodnejsi^ pobojih na vknjižbe, na oseono por«-t.o. rs rast96, NOVO, krasno kuhinjsko pohištvo se proda po j zmerni ceni. Via Molino a Venlo 35, pritličje. 699 MIHEC IN JAKEC, dva izobražena mladeniča, želita dopisovanja z gospodičnami v starosti 18 - 21 let. Pisati je nan slov Bucek 84, poštno 1 ržeie Tomaj. 7C0 Zlcto In srebrn? Krons plačam več kol drugi kupci. AIDert PouH, urar, Mazzlnl 46 (291) (v bližini drvenega trga> IŠČE SE pekovski vajenec. Naslov pove uprava. 701 GOSTILNIČARJI! Viktor Stoka. Trst. Via Pttronio §t. 24 priporoča svojo zalogo vina. 697 KRONE plača vedno par ccnt. več nego vsak drugi kupec, edinole Alojz Povh, trgovina Piazza Garibaldi It. 3. te«ef. 3-29 (prej trg Bariera). 610 IIČE SE pridno dekle za gostilno. Ul. S. Lazzaro It. 7. 685 PRODAJALKA z večletno prakso, izvežbana posebno v manufakturni in epeceriiski stroki, ilčc primerne službe v mestu ali pa na deželi. Ponudbe pod »Trgovka* na upravo. 682 ANGELA BIZJAK, Grela It. 11. priporoča svojo prodajalno livalnih potrebščin. 680 KUPUJEM lelezo. Uto ielcao. kovine ln stroje. Mihcučič, via S. Francesco 10. 654 OKOLIČANI! »Trtnica« Fortič, Komen - Preserj« prodaja in prejema naročila za cepljenkc vsaki dao po aajniiiib cenah. Vsako nedeljo v Dru-Itveni gostilni, ▼ Rojanu (bliau cerkvej. (653 KUPUJEM cunje ter jih plačam do 40 L q. in telesu po ugodnih cenah. Piazza Belvedcre it. 2. 652 LESICJI KOŽUHI IZDELANI. M, sW in vvjsvft Ur —sbhhi zrn I tole, s« prodajafo pm »iski c—L UtlroM«, iadal^anH ia barvanj« koža- havin aa ksvrtnjc s isasHa«. TRGOVINA KO-IUHOVTN ▼ VIA GATTEKI 33, TRST. 624 RoJnnsRo KonsimRO dru'tvc ište KRČMARI A. Tozadevne prošnje naj se pošljejo do 16. t. m. na naslov f29d) R. Ferluga, Rofan, Piščanci št. 799. JADRANSKA BANKA Dd. glsv.: K 3 -.O^UOO. Rezerve K I«. >K) »00 Helgrad, Celje, Dubrovnik, Dun^j Kotor, Kranj. LJubljana, "sribor. Metkov.č, Opa-• Ija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavija vse v banCno streto spadajoče posle. Sprajama vlog« ao lifurilne knjižice ter jih obrestuje po SVs'V a v bancoglro prometu po 4'/»* Vloge, U te imajo dvigniti samo proti pred hodni odpovedi sprejem« po posebno ugodnih pogojih, ki te pogodijo od tluCsja do utaja Daje v najem varnostne predale (ssle*>. Bančni prostori v Trsta ae nahajajo --------------alb Telefon: Itev. 14#3, 1791, Mlt\ llaflajM posluje od • do 13